153. številka. Ljubljana, v soboto 5. julija. XVII. leto, 1884 Iihaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prcjeman za avstrij sko-ofremk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za i eden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se za 10 kr. za meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaaa. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po »i kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, atare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" veha za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vBe leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ , četrt leta.......3 , 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom bo računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vBe leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 n — „ „ četrt toa........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravnistvo „8lov. Naroda". \ LJubljani 5. julija. V nekem nemškem listu pisalo se je nedavno o pretečej splošnej reakciji na evropskem kontinentu in pisec dotičnega uvodnega članek bil je toli črnogled, da je meni), da ko bi se potegnila od goto-* vega mesta v Canal la Manche prema črta do gotove točke ob jadranskemmorji, bi bila s to črto določena meja mej napredno, Bvobodnostno in mej reakci-jarno Evropo. Ni in ue more biti naš namen pretresovati ,in in razpravljati, v koliko je omeujeni pisec prav imel, to pa je brez dvojbe gotovo, da se dežele takraj in onkraj navedene črte razlikujejo po raznih posebnostih, ne le glede svobodnostnih naprav,- ampak tudi glede trgovine, obrtnije, osobito pa glede prikladnega življenja in splošnega narodnega blagostanja, narodnega bogatstva. Zapadne države so nam gledo blagostanja in bogatstva lep, a nedosežen uzor in ko bi jedno državo v osrednje) Evropi zadela osoda, da bi morala kakor Francozi 1. 1871 plačati pet milijard, ne vedeli bi si vsi naši državniki in finančni baroni pomoči. In vender pet milijard z ozirom na francoske od- nošaje še ni tolika vsota, kajti zapuščine v jeduem letu (1883) umrlih Francozov znašale so malo manj kakor fest milijard. Kjer pa je toliko bogatstva, toliko denarja nakupičenega, tam so obresti nižje nego ondu, kjer nedostaje denarja in zato imati Francoska in Anglija izredno nizke obresti. Ni še mnogo nad dva meseca, kar smo čitali jako kratko a važno brzojavko, da bode angleška vlada pod imenom nconsolsa poznata državna dolžna pisma, ki so se do sedaj obrestovala po 3 °/0, premini la v2*/*» oziroma v 2 V* odstotne. 3 °/0 obresti vender neso previsoke, a ker je kapitala preveč, zni! žale se bodo še za pol odstotka, in tako bode angleška državna blagajna pri svojih dolžnih pismih prištedila na leto 30 milijonov obrestij. Pri nas ni čutiti tolike preobilice kapitala,1 kakor na Angleškem, vender so ae v zadnjih letih tudi pri nas razmere obrnile na bolje. Taka operacija, kakor je navedena angleška, pri nas zdaj ie ni možiia, a vender bi vlada, kakor tudi zastopniki raznih dežela in narodov smeli obrni i: svojo pozornost na dolgove, s katerimi so obremenjen* «.?«a kmetska posestva, in skrbeti, da se ti dolgovi kon-ventirajo, da se G°/0 obresti premene* v 4°/» ali k večjemu v 4l/a°/o- To bi bila olajšava iu dobrota, ki bi izdatno pomagala našim presilno obremenjenim kmetskim posestnikom. A upanja, da bi se kaj ta-cega doseglo, je le ma!o. Od nekdaj že se je apatično gledalo, kako so razni denarni zavodi zlorabili ugodno priliko in pritiskali na posestnika, ko je začelo primanjkovati denarjev. Opomnimo samo na takozvana zastavna pisma, katera bo začela izdavati nekatere hranilnice in katere je moral kmet kot vknjiženo posojilo jemati po kurzu od 90 in celo 86 gld., tako, da je dandanes pri vsakem stotaku — ker so taka zaBtavna pisma že vsa nad 100 gld. — več nego 14 gld. na škodi. Briga za olajšanje kmetskemu stanu v vladnih krogih ni prevelika, tudi takozvana štedilna komi-sija še ni pokazala do zdaj nobenega čudeža, sploh nobenega čina svoje delavnosti, vidno je, da hitrost ni pridna. A ker je nujnost, da se kmetskemu posestvu odpomore, skrajna, in se to znatno Ie tedaj zvrši. ako se vsi kmetski dolgovi konvertirajo za-konodajalnim potom, ker bi bil za to ravno zdaj pravi čas, kazalo bi, da se vender resno začne misliti na v tej zadevi potrebni zakon, in da bi zastopniki naroda pri pravej priliki in na pravem mestu povzdignili svoj glas. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. julija. Včeraj so bile volitve v deželni zbor v kmetskih občinah na Spodnjem Avstrijskem in v mestih in trgih na Moravskom. Na Spodnjem Avstrijskem se je imelo včeraj voliti 21, na Moravskem pa 31 poslancev. Kako so volitve izpale, še ne vemo, a toliko je gotovo, da so nemški liberalci izgubili nekaj sedežev v obeh kronovinah. Na Moravskem si ie v štirih volilnih okrajih Nemci neso upali postaviti kandidatov, za BoSkoviftki okraj so pa tudi naprej vedeli, da podležejo, ker je tamošnji njih zastopnik, svetnik namestništva Januška, prestopil k Čehom, in ni bilo uikake dvojbe, na bode zopet voljen. Poleg tega So pa zmagali Ćebi v Đačiću, v Freiburgu iu Ogerskem HradiŠi, kjer je izvoljen namestnik grof Scbduborn. V Moravskej Ttelei Cerkvi je pa bila na obeh straneh huda agitacija, kako je sicer izpala tam volitev, nam še ni znano, a upanje je, da co zmagali Čehi. V tretjej seji dalmatimkega deželnega zbora posvetovalo se je o predlogu za upeljavo hrvatskega jezika v javnih uradih. Ta predlog se je izročil posebnemu odseku v pretres in poročanje. OntersliA vlada hoče odpraviti pravno akademijo v Sibinji. Kaj je temu povod, še ne vemo. V nanje države. Koncem avgusta pride neki srbski kralj na Dunaj in se potem od tam poda v kake toplice. V ruskih vojaških in socijalnih krogih je velika žaloHt zaradi smrti generala Todtlebna. Spoznava se, da bode težko zameniti tako izvrstnega inženirja. Vsi časniki hvalijo njegove dobre lastnosti iu visoke znanosti. — Ohcijalno se jo sedaj naznanila neka sprememba pri sestavi listin porotnikov. Novoprojektirani trgovski davek dobil je carsko sankcijo. — Poročil*, da odstopi Gurko od generalnega guverne8tva v Poljskej, so izmišljena. Danes se snide Italijanski senat, da reši one predloge, katere je vsprejela zbornica. Francuski konflikt s Kitajem postaja vedno resnejši. Kitaj je neki nalašč prelomil pogodbo Tientsinsko in Pekinški vnanji urad ne5e priznati določeb te pogodbe, katero se tičejo izpraznenja šti- LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXXV. Poglavje. Kazen. (Dalje.) Vjazemski, ves zdelan od raztezanja, ni imel toliko moči, da bi bil stal na nogah; dva rablja sta ga držala, on pa je divje pogledoval po strani. V njegovih očeh ni bilo zapaziti niti strahu, niti ke-Banja. Ko je zagledal k stebru prikleuega mlinarja, in okrog njega se vijajoče oblake dima, spomnil se je knez njegovih poslednjih besed, ko je starec zagovarjal njegovo Babljo; spomnil se je tudi, kaj je sam vi&ol pri mlinu, ko je mesečno noč gledal pod ropotajoče kolo, da bi videl bvojo bodočnost, pa videl je le, kako je voda porudečela, kakor kri, in v njej so Švigale zobcaste žage gori in doli ter primi-kale in odmikole se železne klešče Mlinar ni zapazil Vjazemskega. Zamišljen v samega sebe, mrmral je nekaj pod nos, kakor bi bil ob pamet, teptal po grmadi, rožljajoč z verigami. — Šikalu! Likalu! — govoril je: — zbrali bo se vranovi na bogato pojedino 1 Obrnilo se je kolo, obrnilo! Kar je bilo zgoraj, je zdaj spodaj! Šaga-dam! Uzdigni se veter od mlina, zaženi se v vrage moje! Kula! Kula! Razmetaj grmado, ugasi ogenj! In res se je uzdignil veter na trgu, kakor bi bil ubogal na njegovo povelje, pa namesto, da bi ugasil grmado, je še le zrahljal pod njim naloženo suhljad, in plame je prodrlo skoz suha drva, zgrabilo mlinarja in skrilo ga gledalcem. — Šagadam! Kula! Kula! — slišalo se je Še v oblaku dima, in glas je zamrl v pokanji goreče grmade. Vnanjost Koršuna se ni Bkoraj nič premenila niti od raztezanja, niti od dolgega bivanja v ječi. Njegova močna narava je premagala vsa raztezova-nja v preiskavi, na njegovem obrazu pa se je videla velika premena. Poteze so postale meeje, oči so gledale mirnejše. Še tisto noč, ko so ga prijeli in vrgli v jedo, nehala ga je grizti vest. Že tedaj je vsprejel kazen, ki ga čaka, kot pokoro za svoja hudodelstva, in na gnjilej slami je prvokrat po dolgem času mirno zaspal. Pisar je prebral pred narodom krivdo Korfiuna in kazen, kokeršna ga čaka. Koršun se je, ko je stopil na oder, prekrižal obrnen proti cerkvenim kupljam, štirikrat se globoko priklonil narodu, na štiri strani trga. — Odpusti, narod pravoslavni! — rekel je: — odpusti mi moje grehe, moja ropanja, tatvine in uboje! Odpusti mi vse, kar sem zagrenil proti tebi. Zaslužil sem si smrtne muke, odpusti moje krivde, narod pravoslavni! In obrnil se je k rabljem ter sam utaknil roki v petlje, ki so bile za nje pripravljene. — Privezujte le! — rekel je, zmphnil s sivo zmršeno brado in nobene besede ni več zinil. Tedaj se je pisar na znamenje Ivana obrnil k družim obsojen'm prečital jim, da so se zakrivili zarote proti carju, nameravali dati Novgorod in Pskov litovskemu knezu in so imeli izdajske dogovore a turškim sultanom. Vlekli so jih, tega k vešalom, onega k kotlu, zopet druzega k drugim orodjem kazni. Narod začel je glasno moliti. — Gospod, gospod! — rtzlegalo se je po trgu: — usmili se jih, gospod! Vsprejmi hitro njih duše. — Molite za nas, pravični! — kričali so nekateri iz tolpe: — spomnite se nas, ko pridete v kraljestvo božje! rib mest, mej katerimi je Lmg-Son. K»kor se poroča listom iz Pari/a, predložil )e Ferry minister-skemu svetu dotične ohcijalne telegrame t/ Kitaja. Poslaniku Patendtru ae je naročilo, takoj ae podati t Peking in zahtevati zadostenja. Admiral Courbert ga pa ima podpirati a svojim brodovjem Patendtre in Courbert dobila ati jako obširna pooblastila. Morda ae kma'u začno vojna mej tema dvema državama. Večina aiigleske zgornje zbornice neki hoče zavreči predlogo o volilni reformi. Lord Caros je pri drugem branji tega zakoua že stavil tak predlog. Vojvoda Kicbmond se je pa na nekem meetiugu konaervativcev pri lordu Salisburv tudi izrazil, da bo podpiral ta predlog. T& vojvoda je vodja zmernih konservativcev, in če bodo ti glasovali proti volilni reformi, bode pala. Na tem meetingu se je tudi sklenilo, da se tudi jeseni zavržeta predloga, kajti konservativci bo prepričani, da ko bi se pri prihodnjih volitvah v parlament volilo po novem volilnem redu, bi propali, zato hočejo, da se voli po sedanjem. Kakor se poroča i/. Londona, bodo ptov-•ka konferenca težko dosegla kak v apeli. Težkoče, ki so se poka'.Hle so tolikšne, da je francoski zastopnik W,i I lin»ton odpotoval v Pariz, da se osobno posvetuje z Jules Ferry-jera. Francija pa tudi druge vlasti se protivijo angleškim predlogom, in so tega mnenja, di Egiptt že lahko izpolne svoje dolžnosti, ako se tamošnje razmere dobro uravnajo in če bi Auglija sama trpela stroške okupacije. — V ponedeljek bode konferenc* zopet imela sejo. Poročila iz Sudana se jako redka in nezanesljiva, kajti vse zveze so pretrgane. Nedavno ao je poročalo, da je pal D.'bbab, sedaj se pa ta vest dementuje. Daily Telegraph je pa sedaj iz Kajire zvedel druga žalostno novico. Kakor tja prišli trgovci pripovedujejo, pni je Chartum koncem maja. Mesar-jeoja ni b lo, kajti vsa posudka so je pridružila k Mahdiju in vsi kristjani pristopili k mahomedunstvu. Vendar je še treba počakati, če se ta vest potrdi. Dopisi. Iz Pulja 5. juiji«. [Izv. dop.j E pur si muove ! Da, jelo se je pri nas tudi damti. So sicer še le prvi simptom naiodne probujenosti, a iskrico, katera sedaj še na skritem t'i, trebalo bode le upi-hati iu /aplapolala bode do mogočnega plamena. Da ljudstvo v okolici Puljski še ni tako pokvari*-kakor bi Človek na prvi pogltd mislil, davno prepričali, ko je naš m«'; vil svoj prvi izlet v K tfanar Peljali smO Baj veste mffli » va- gn" ...jakov. Začuvši ...odni trpmi kar elektri-. i/ ust priprostega težaka vsklik : ...od, živila Hrvatska!" Oj, ureduik, verjemite nam, da nas je ta vsklik in iz teh ust bolj prošin I, nego najduhovitejši govor odličnega parlamentarca. Vedeli smo, da pride iz srcu. V Kaufi-naru pogovarja1) smo se s tamošijitni prebivalci in vse nam je tožilo žalostno materijalno stauje, Da bi se posrečilo rešiti uboge kmete iz krutih pestij oholih Italijanašev — kajti pri teh-le je vse zadolženo — da bi se izvršil na političnem polji tak preobrat slovnn.it na prid, da bi bilo neopravičene slave naših iredeutarjev kar uajedeukrut konec. Tu bi bila lepa naloga za vse one rodoljube, katerim je Bog podelil v obilici pozemeljskib darov. Hrvati imajo veuder marsikaterega mecena mej sabo, bi ne mogli oni kaj storiti ? In okolica Pulja je veuder hrvatska! Da bi se mi Slovani veuder jedenkrat otresli one nesrečne bojazljivosti, katera navadno vse naše druge dobre lastnosti popolnem paralizuje. Nekoliko narodnega ponosa, di ne rečem .fanatizma" — nam je treba, kajti le ta nam more udihniti ono energijo, katera nam je pri tako brezozirnih protivnik ;b neobhodno potrebna. Pri čaši izvrstnega Istranca smo marsikako rekli. Napivalo se je mnogo in navdušeno. Tu ne smemo pozabiti odgovora g. kurata Beningerja na napitnico, namenjeno slovenski duhovščini, kot hra-brej boriteljici za narodno pravo in svobodo. G. kurat je reael: „ Duhoven ni dolžen samo kot rodoljub, ampak tudi kot duhoven delati za narodno stvar Zuano je, da kdor se znebi narodnosti svoje, ae kmalu znebi verakega čuta; duhoven toraj, ki dela za narodnost, dela tudi v interesu cerkve same in zato pa oni duhoven, kateri goreče ne ljubi narodnosti svoje, ni pravi duhoven iu ne izvršuje svojega vzvišenega poklica". Konečno nas je gosp. kurat zagotovil, da bode istrska duhovščina, ali vsaj nje ogromni del, vsikdar in povsod storila svojo narodno dolžnost. Navdušeni živio je bil odmev teh zlatih besed. Pala je tudi marsikaka pikra beseda o seda-njej vlati radi njene neodločne, — da ne rečemo neodkritosrčne politike, ki Be drži one slavne metode „šviga švaga čez dva pragau. Ali se človeku po vsej sili ne urivajo misli, da je bilo nekako tako-le: Ako se vi preliubi Italijani zadržite v deželnem zboru nekoliko bolj mirno, pa dobite vašega ljubljenčka Flappa v Poreč. In Lahi videč, da je Flapp te cene vredeu, so lepo molčali, kakor otrok, če mu lepo igračo obljubi-). To je tukaj prepričanje vseh razsodnih rodoljubov. Je-li pa to božanje nelojaluih elementov v interesu avstrijskega patrijotizma, ne-čemo dalje razmotrivati, sicer bode kmelu oblastnež v blatnej vasi rokave zavibal in svojo gorjačo v uas zalučal. Mož je kmalu razsrjeu. Dne 29. m. m. ' je ;fp8ni zbor. Iz poročil« tajtaikoveg* ia 1 AgAf$iftovega Bmo razvidell, _da ye ia stanje ziruštvi zadnje čase uad vrli finančni minister je ...«-m položaji konstatovati, da ostane v kasi ,.eDitka 40 gld. , Nov odbor se je sledeče konstituiral: predsednik: Franjo Rožič; podpredsednik: Ivan Špik; tajnik: Štefun Križnic; blagajnik: Edvard Zalokar; odbornika: Makt-o Cotič in Apdrej Bajt. Konečno spolnujemo sveto dolžnost, da gospodu podpredsedniku I. Špiku, za mnoge, v korist društva doprinešene žrtve najiskrenejšo zahvalo izrečemo. C—t—č. Iz Olja 4. julija. [Izv. dop.] Rizmere na našej gimnaziji so se po odhodu zagrizenega ravnatelja Svobode nekoliko zboljšale, a večina nemških profesorjev še veduo v njegovem duhu proti slovenskim dijakom postopa, kajti pretijo jim zavoljo vsake malenkosti, da jih izključijo. Napenjali so vse svoje moči, da bi jih bili odstranili z gimnazije zavoljo nedolžnega izleta v Št. Jurij, katerega so spomladi vst eine deutsche Turnschule und es ist eine Keckheir, hier vvindiseh zu sprecheo". Razlogi tega tako različnega postopanja so umevni: slovenskih dijakov je še preveč. Gotovo bode gospod ravnatelj, kateri je v prav kratkem čaBU že marsikako napako odstranil in razmere mnogo zboljšal, tudi ta nedostatak odpravil. Njegova priljubljenost pri dijakih in njegovo nepristransko postopanje nam je zato najboljše jamstvo. Iz Celja 4. julija. [Izv. dop.J Do katerega vrhunca je na spodnjem Štirskem nemška surovost in predrznost proti vsakemu, kdor ne hodi pod blaženo zastavo nemške kulture, dospela, razvidi se iz naših nemčurjev postopanja v zadnjem času. Tako so jezo svojo nad Slovenci ohladili o binkoštnih praznikih s celo kop;co psovk, s katerimi bo obsuli Slovenca, če se je le na ulico pokazal in gotovo je marsikateremu gostu ta tevtonska laskavoat še v živem spominu. Lahko si je torej misliti, da tudi slovenskih dijakov ne morejo pustiti pri miru in gotovo 86 ne bodemo motili, ako trdimo, da imajo posebno veselje na nje: poskusiti hočejo pri mladini, kar se jim pri starih ne posreči. Znan jo junaški napad nemških ouiikaucev na slovenskega dijaka po ponesrečenem krstu Št. Jursko Ort bolj juitaiko ao »-o obuaSali 89; m. mM rrni ii se od zborovanja nemškega nFortschrittsv.*ij1na" ia Sloveuakc bi-trice, Kakor jastreb nad goloba, pomrli tki dijaka, saten so popolnem mirno pričakovali svojih sošolcev ne vede za važnost tega dneva v nemškej zgodoviui spodnje Štirske. Začeli so jih psovati, ter podili jih z kolodvora, češ, da slovenski dijaki se ne smejo na kolodvoru prikazati, kajti nso etvvas passt nur ftir St. Ge-orgen, aber nicht idr unsereu deutschen Bahnbof!u Čeravno so se dijaki mirno vedli in niti na njihov „Buben" nobene razžaljive besedice odgovorili, 80 jih vendar ti „Kulturtrager-jiu skozi vrata podili, da celo suvali. Pri tem junaškem poslu odlikoval se je dr. Schurbi, še bolj pa gospod Negri. Čuduo je, da Nemci nimajo v Celji, kjer se v vsakem kotu sveti nemška kultura, boljšib omikancev, da bi jih volili v direkcijo kazinskega društva in v pridsed-ništvo ndes deutshen Vereioes". U *s slabo je za tako kliko, katere najboljši možje si neso več omike prisvojili, kakor omenjeua voditelja njihovih društev. Iz Cerkljan 4. julija. [Izv. dop.] Včerajšnji večer jelo je na Spodnjem Brniku v svislih vele-posetnika. Andreja Jenka goreti. Ogenj razširil ae je mahoma po vsem poslopji in uničil drvarnice, pode, hleve, ne le samo imenovanemu, ampak tudi njegovemu sosedu Janezu Jenku. Tudi hiše obeh Da bi zagluš li te besede, začeli so opričniki glasno klicati: — Gojda! Gojda! Poginejo uaj carjevi sov-ražuiki! Pa to trenutje se je zganila vsa tolpa, vse glave so se obrnile na jedno stran, in zaslišali so ae klici: — Blažeoi gre! Glejto, glejte! Blaženi gre! Na konci trga pokazal se je kakih štirideset let star človek z redko brado, bled, v samej plat-nenej srajci. Njegov obraz bil je nenavadno krotek, in na ustnah mu je igral čuden, otročje-dobrodušen Bmehljaj. Obraz tega človeka v sredi tolikih obrazov, ki 80 kazali grozo, strah in zverstvo, se je strogo ločil od njih in na vse napravil silen upliv. Po trgu je vse utihnilo, kaznovanje je prenehalo. Vsi so poznali blaženega, pa uikdo ni videl na njegovem obr&zu takega izraza, kakor danes. Proti navadi se je videl nemir na teh ustnih, kakor bi se 8 krotkostjo borilo neko drugo nenavadno čuvstvo. Naguivši se naprej, rožljajoč s križi in železnimi verigami, s katerimi je bil ves obložen, prodiral je blaženi skoz tolpo, katera se mu je razmikala, in šel naravnost proti Ivanu. — Ivaško! Ivaško! — kričal je že od daleč, prebirajoč jagode svojega lesenega moleka in sme-jajoč se: — Ivaško! Mene ui pozabil! Ko ga je zagledal Ivan, hotel je obrniti konja iu oditi v stran, pa blaženi je že stal zraven ujega. — Poglej blaženega! — rekel je in prijel za uzdo carjevega konja: — ali ne ukažeš usmrtiti tudi blaženega? V čem je VaBJa slabši od druzih? — Bog bodi s teboj! — rekel je car in vzel pest zlatnjakov iz krasne vrečice, katera je visela na zlatej verižici pri njegovem pasu: — na, Vasja, pojdi i u moli zame ! Blaženi je nastavil obe roki, pa takoj jih je zopet umaknil in denarji so se usuli po zemlji. — Aj, aj! Peče! zakričal je, pihajoč prBte in otresujoČ jih po zraku: — zakaj si denarje na ognji razbelil? Zakaj si jih razbelil na peklenskem ognji? — Pojdi, Vasja! — ponovil je Ivan, — pusti nas, zate ni tukaj mesto! — Ne, ne! Moje mesto je tukaj pri mučeni kih! Daj tudi meni mučeniški venec! Zakaj mene pustiš? Zakaj mene žališ? Daj mi tak venec, ka-keršne drugim razdaješ. — Pojdi, pojdi! — rekel je Ivan jezen. — Ne grem! — rekel je uporno blaženi, in ugrabil se zu konjsko opravo, pa pri tej priči bo je zasmejal in pokazal s prstom na Ivana — Glejte, glejte! — zaklical je, — kaj ima na čelu? Kaj imiH na čelu, Ivaško? Roge imaš na čelu! Izrastla Bta ti kozlova rogova ! Iu tvoja glava je, postala pasja! Ivanove oči bo bo zabliskale od jeze. — Proč, zblazuenec! — zakričal je zgrabil kopje bližnjemu opričuiku iz rok in zamahnil na blaženega. Krik nevolje razlegel se je v narodu. — Ne dotakni se [ga; — slišalo se je iz tolpe: — ne dotuku se blaženega! Z našimi glavami smeš storiti, kar hočeš, a blaženega se ne dotakni! Pa blaženi se mu je še vedno smejal polotr^J0* polneumno. — Prebodi me, kralj Savel! — r**el J*e in pomaknil v stran na prsih mu viseče *r,že> PrQ~ bodi me semkaj, uaravnost v srce! v* *em sem ^az slabši od teh pravičnih ? Pošlji tudi mene v nebeško kraljestvo. (Dalje P rili.) bili bi pogoreli, ko no bi bili prihiteli z brizga Ini-jami iz Zgornjega Urnika, Cerkljan in Št. Jurija na pomoč. Ostali sosedje bili so tudi v nevarnosti, ker veter nosil je goreče šopke slame po zraku ter jih metal po strehah. Kamor so taki Šopki pali, jelo je goreti in le s pomočjo briigalnic pogasili so vnema-joča se poslopja ter redili vas velike nesreče. Pogorelca bila sta zavarovana. Kako navstal je )genj, Se ni znano. Fr. B. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je občini slavhirtj i v Sežanskem okraji za popravo zvonika in •a zgradbo pokopališča 200 gold. — (Cesarjevič Rudolf z gospo so-rogo na Koroškem.) Določeno je, da letos v 0. fcin julija dospe v Celovec cesarjevič Rudolf s esaričinjo Štefanijo, s katero se snideta v Glan-orfu in od tod pride visoka dvojica ob 8. uri omejenega dne na južne železnice kolodvor v Celovci, jer se zvrši oficijalen sprejem. Ob 9. uri se slo eano otvori po Njiju Visokostih muzej „Rudolfinumu. M 10.—12. ure obiščeta visoka gosta razne zaide in od 12.—1. bodeta pripustila avdijeuce. Po edu pa ee podasta na jezero in je obvozita, ne bi to imelo kakšen oficijHJen obraz. Iz Poreč je potem volja napotiti se v Ischl, kamor iz Pulja de tudi presvitli cesar sam. — (Ljubljanski zdravstveni svet) oroval je zvečer v mestui dvorani pod predsed-om c. kr. vladnega svetovalca profesorja dr. V a-nte. Zaradi preteče kolere, bil je obširen razdor. Sklenilo se je priporočati, da se disinficirajo inice in vojašnice pogostem, potem v obilnejši ri javni prostori, tudi da se zdravnikom strogo .oči, obznaniti vsako količkaj sumno bolezen. Sodi, katerih se odvažajo odpadki, naj bi bili hermetično vorjeni in večkrat očiščeni. Fijakerji pred elora „Elefant" naj b; se pa premestil! na drago an pred vojthjfea bolatau, Ver je asi&!toi tlaT., kjer laj atoje, po konjih popolne.n razbit v račkah uauuegu naša pu ae nabira ainonjak in velik ■rad okuži okolico ceste, po kateri noji u -Otip ljudij na dan. Temu poročilu dostavimo mi še : Kako to, da slavni zdravstveni svet, ki je za-hal veliki smrad (?) pri hotelu „Elefant", ni nikdar opazil kulnih mijazem ob Frohlichovej hiši Dunajski ceati? Ondi je v tej zadevi še obširno Ije za zdravstvenega sveta delavnost. — (Zastava podpornega 'društva) v »rici se jutri ne blagoslovi. Tako sporočilo se nam brzojavno, tako čitamo tudi v ravno nam doslej •Soči". Uzroke prijavi odbor prihodnjič — Kakor tamo v „Suči", onesnažili so lahouski lopovi nanje zidove frančiškanske cerkve na Kostanjevici, jdr bi se imela blagosloviti zastava. Čudno omiko •žejo lahonski krogi in vender dobe še zavetja in tube v merodajnih krogih 1 — (Žumberško vprašanje.) Profesor ažkega vseučilišča dr. Fournier je na zahtevanje •očil grofu Taaffeju znanstveno izjavo o poročilu ;erske deputacije za regulovanje meje. Po izjavi »ga profesorja, so vsi uzroki, ki se v tem poročilu avajajo zato, da Žumberk ne pripada h Kranjske j, ičevi. Že 1. 1881. je isti učenjak v posebuej spo-ienici dokazal pravice Kranjske do Žumberka — (Imenovanje in premeščenje.) »krajni sodnik na Vranskem Miroslav pl. Binuen-hal prestavljen je na laBtno prošnjo v Velikovec. — Dr. Aleksander Globočnik, okrajne sodnije istav v Konjicah imenovan je pristavom pri deželni iniji v Celovci. — Dr. Emanuel Wokaun, pristav Kozjem imenovan je pristavom pri okrdžni sodniji Celji, avskultant dr. Gustav Wokauu pa je ime-'an okrajne sodnije pristavom v Kozjem. — (Doslednost, kje si?) Glede nemških iil nam poroča odbor obrtnega društva kranjskega, se ne razpošiljajo izključno le nemška vabila, vaduo razpošiljajo se vabila slovenska in nemška. io parkrat razposlala so se samo nemška vabila, » samo za tega delj, ker je bilo po prejšnjem itvu naročenih nemških vabil še toliko v zalogi, se je škoda zdelo, je proč vreči. Razposlala so edaj ta stara vabila, da se prihrani nekoliko iOV. — (Gospoda Mahratrgovinski zavod) ja jutri petdesetletnico svojega obstanka in sicer, •r vidimo iz vabila in sporeda, v eminentno nem- duhu, dasiravno je več nego polovica sedanjih .cev, Jugoslovanov. Umestno bi pač bilo in mo-; cela praktično, da se je barem nekoliko v ozir jemalo naroo. e gojencev, kajti vsa- kdo se more vsaj delo. odrediti duhu in zahtevam Časa, *e ne že iz drugega razloga, vsaj iz sa-mopridnoati. — (Prvi iid hišni posestnik v Ljubljani.) Tiskar O. Baraberg prodal je včeraj hišo na Dunajski cesti, nekdaj Martinčičevo, židu g. Neuvvirthu, trgovcu v Ljubljani, za 55 000 gld. Gospod Nruvfirth je tedaj prvi žid, ki je postal hišni posestnik v Ljubljani, razen Gustava H e i m a n a, ki je dobil v last hišo pod Trančo, sedaj lastnina g. Frana Krisperja. A g. II e i man pristopil je, ko je bival dlje časa v Ljubljani, kmalu k prote-stantovski veri. — (Dosedanji predsednik delniškega društva Levkam-Josefsthal) g. Syz, deželni poslanec štajerski, odpovedal se je predsedništvu društva in prodal vse avoje delnice g. dru. Rappa-portu, kateri je sedaj lastnik vseh delnic tega društva, ki ima tudi fabrike za papir v VelČah in Medvodah. Predsednikom in vrhovnim vodjem vseh tovarn tega društva bode sedaj izvoljen, dosedanji vodja tovarne v Velčah, gospod Schulte, rodom Prus, kateri je ustopil kot volja VelŠke tovarne še le pred tednom dni j. — (Telegram) v našem listu z 2. dne t. m. bil je iz Št. Petra na Notranjskem. Vodja Miha Kalan dal je baje na svet učitelja T. Josina odstraniti dve zastavici. Nevarnost morala je biti že silna, tem večja tedaj zasluga Kalanova in Josinova. — (Jutri) zboruje politično društvo pri svetem Lovrenc' v Slov. goricah. Ob jednem je popo-ludne ob 3. uri ondu volilni shod. — (Nemška predrznost,) Iz Metlike poroča nam prijatelj našega lista: Dne 1. julija t. m prišel je v nuše mesto „inspektor" zavarovalnega društva „Gresham" Arnold Abineri. Agitujoč za to angleško društvo, začel je s pravo židovsko brezvest-nostjo udrihati po banki „Slaviji." Ker poslušalci njegovi niao bili pri volji poslušati teh njegovih za- S lavi jO" poznajo iz njenega kletnega poslovanja me4 njimi, prepovedal* so mu : tuko n»taktno rt» oepo^K-^o Kvvori^enje. Tn Je inOŽa tako razjezilo, ne j gnezdon i u udrihati po straui t)ldi | nih prebivalcih. A mož ni našel Metličanov ure/, narodnega ponosa ; zato jo je tudi izkupil. V spremstvu mestnega pandura moral je v občinsko pisarno, da se opraviči o svojem ponašanji. Ne verjamete, kako se mu je zato mudilo iz mesta m kako skesano je prosil, naj ga puste dalje. — Mislimo, da ga ne bode več v naše „slabo gnezdo" ; priporočamo pa tudi drugim slovenskim krajem, naj proti jednakim ošabnim nemškim ^inšpektorjem" postopajo sa-mosvestno in ne dado žaliti narodnega svojega ponosa in grditi narodnih naših zavodov. — („S po mini na Mozirje") je naslov najnovejšemu glasbenemu proizvodu slovenskemu, katerega sta gg. Ante Sohor (kot skladatelj) in Ivan Gabršek (kot pesnik) posvetila g. Josipu Lipoldu, starosti „Saviujskega Sokola" iz prilike blagoslovljenja Sokolske zastave 1. junija 1884. Oblika je prav lična, cena pa samo 15 kr. Dobiva se pri J. R Milicu v Ljubljani. — (Pravda Juretig.) Kakor znano, bil je Henrik Juretig, urednik časuika Indipendente, dne marca t. 1. pred porotniki v Inomostu obsojen na osemnajstmesečL-o ječo in 3000 gold. izgube na kavciji. Dr. Neumever uložil je proti tej obsodbi ničevosti pritožbo, katero pa je zavrglo najvišje sodišče, kakor „z živahnim obžalovanjem" poroča „Cit-tadino". Juretig, ki je že od 23. septembra 1883 v preiskovalnem zaporu, odda se v kazniluico Suben. — (Prostovoljci iz leta 1859.) V 25-letni Bpomiu na 1859. leto nameravali se Dunajski prostovoljci Bami zase prirediti patrijotično slav-nost. A sedaj ae hoče ustreči mnogim željam, ter slavuOBt razširiti za „avstrijsko-ogerske prostovoljce iz leta 1859". Dunaj je bil tedaj postavil prostovoljne strelce, a tudi Tirolci, Štajerci, Kranjci, Korošci, Gorenji Avstrijci, Cehi in Moravci 80 oborožili svoje prostovoljce. Tudi ogerska polovica ni zaostajala. Zato se bode vsem tem prostovoljcem dala prilika, z Dunajč.aui vred na posebnem prazniku obnoviti svoje spomine na 1859. leto. — („Kmetske posojilnica Ljubljanske okolice") v Ljubljani imela je koncem prvega polletja 104.917 gld. 51 kr. prometa. Hranilne uloge znažajo 45.192 gld. 80 kr. Posojila 45.715 gld. 79 kr. Obresti od posojil došlo je za prvega polleta 2194 gld. 10 kr. — (Dohodki iz užitnine v letu 1 883.) Kakor razodeva konečni izkaz finančnega minister-stva o dohodkih iz užitnine po vseh avstrijsko-oger-skih deželah, bilo je teh dohodkov vsega vkupe leta 1883 več 5,482.299 gld. nego li leta 1882. In sicer je Avstrija plačala več blizu 4 milijone, Ogerska \ t milijon in Vojaška Krajina 41.352 gld. Vsa potrošnina iznaša 89,235.850 gld. v primeri a prejšnjim letom, ki je dalo 85,407.382 gld. — Žganjarina iznaša 7 milijonov 746.341 gld. ( -f 73.815 gold.), davek od vina in mošta 4,180.306 gld. (+ 41.814 gld.), davek od piva 23 milijonov 403.708 gld. ( + 406.221 gld.), davek od mesa 5,145.729 gld. (+ 114.479 gld.), davek od petroleja 1,214.138 gld. (-f- 417.804 gld ) io davek od druzega potrošenega blaga 5,538.839 gld. (— 130.627 gld.) — Po odstotkih računati so zaprta mesta donesia 17 89 od sto, a drugo ozemlje 82.02 od sto vsega dohodka. Na Češko pride 45-12 odstotkov, na Kranjsko 0*60, na Goriško in Gradiško o 26, na Trst 0*96, na Štajersko 3*21, na Iatro 0*26 odstotkov. — („Akad. društvu „Triglav" v Grade i) ima V. redno zborovanje v soboto 5. t. m. v gostilni „zum Bierjackel" ob 8. uri zvečer s sledečem sporedom: 1. Čitanje zapisnika; 2. predavanje gosp. Fou-a cand. phil. „Zasluge duhovništva za alov. alovstvo"; 3. poročilo tajnikovo ; 4. poročilo blagajnikovo; 5. poročilo kujižuičarievo; 6. poročilo arhi-varjevo; 7. slučajnosti Gosti dobro došli!" Telegrami „Slovenskomu Narodu": Gorica 4. julija. Svečanost odložena. Odložitev sklenil odbor zaradi zaprek. Ptuj 5. julija. Tukajšnji rodoljubi sklenili ustanoviti društvo v podporo slovenskih narodnih učilnic. Pravila predlože se v kratkem. Dunaj 5. julija. „VViener-Zeitung" objavlja zakon o prikladan k zemljišno-odveznerau fondu kranjskemu. Dunaj 5. julija. (Volitve v deželni zbor.) Volitve v kmetskih občinah po Nižje-Avstrij-fco rl« bndo stranke zasto-•1 volitvah 1 na Moravskem pridobi)! ->«'«i>;r. skupinau ni to v dv&n&j Listnica uredništva: Gosp. P, » 6i o, gvardijan in kurat v Mariji Nazarot: Kdo je ta a., oni članek pisal, ali ne pisal, to se načeloma navadno ne potrjuje, ker bi taka potrjevanja utegnila postati brezkončna. A da boste imeli mir, potrjujemo, da članka iz Gornje Savinjske doline, objavljenega v „Sloven-skem Narodu" v štev. 133 dn6 11. j unij a t. 1. ueate Vi niti pisali, niti nam poslali. Tiijci: dne 4. julija. Evropa: Toniaci in Schwarz z Dunaja. Pri atluun i de Salleš z Dunaja. — Vitez pl. Schrider iz Trsta. — KUnl z Dunaja. Pn Miftiiai: Lb\vy z Dunaja. — VVagne.- iz Beljaka. — Stolz z Dunaja. Pri avstrijskem cesarji : Moguth iz Karlovea. Meteorolog i eno poročilo. 3 1 q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 4. julija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-Od mm. 736 10 od. 737-18 mm. + 17-0* C + 25 4" C -f 19-8-C al. vzh. si. vzh. si. svz. megla obl. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura -+• 20-7°, za 1-8° nad normalom. dne* 5 julija t. 1. (Izvirno tolegrafično poročilo.; Papirna reu a . . . . .....80 gld. Srebrna renta .... .....8i Zlata ron..........1J8 5°/0 auvena renta.........j~ Akcije narodne tianko.......856 Kj-editne akcije........';03 London . . ..... ... 121 Srebio ........... Napol.. .......... C. kr. cekini. ...... ■ Nomške marke ,..... 4°/0 državno nrečko iz 1- 1854 250 gld Državue srečke iz 1. 1864. 100 gld 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0..... „ papirna renta 5"/0..... 5°/0 štajerske zemljiflč. od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 • • 100 Kld-Zemlj. obč. avstr. 4,/<0/0 »lati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, ielezuice Pri'ir. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije auglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drušL velj. 170 gld. a. v. . 9 5 59 124 168 102 121 91 88 104 115 121 107 105 175 18 108 216 50 45 15 75 75 85 67'/, 76 55 75 45 95 15 90 50 50 50 70 75 50 75 75 90 V nedeljo 4». julija KONCERT v švicarski hiši pod Turnom. Začetek ob 1 ,4. uri. Uatopnina 15 kr. Otroci prosti. (428) Več stanovanj se odda o hv. >lilu-lu v izvrstno popravljeni hiši nt. I8 na i anskeni uaiipn; sobe in kuhinje so vse lepo obnovljene. (412—2) 91. Zdcšar. >oo lielt«olltr«»v izvrstnega vina, večinoma od leta 1888, iz Blzeljskili in Sronieljskih gori« je m* prodaj pri (406—3) Lenardu del Cott-u v Brežicah. Nove Matjes slanike (385—4) najboljše, v sodčkih po 5 kilo za sjld. 2.SO in S, vožnino prosto, vender izvzemsi carino priporoča O siri Pr. ZB-u.rgrla.a,rca.t, ZE3Za^m."b-u.rgr_ I s e e m IS do 17 l«>iiii's;« ino finega fanta, ki je dovršil vsaj 4. razred ljudske šole in ima veselje naučiti se cvetlične kulture in vezanja. Nastopiti more takoj. Zahteva se prid-noBt, zvestoba in odkritosrčnost. (431) ERMACORA, umetni vrtar v Ljubljani. TTmotiie (32—49) ♦ zobe in jzohovja : J ustavlj a po naj nove j Sem amerikanskom načinu T + brez vsakih bolečin ter opravlja nlouibovanju. in X ♦ vse sobne operacije ♦ I zobozdravnik A. Paichel, I Z poleg Hradeckvjevega mostu, I. nadstropje. X Železna 5To6sx.a vos. in kolesa za vozove vsake vrste. CARL MORGENSTERN & &J2t Tovarna strojev za plinske vodne in. trombue naprave. (298—10) U itn, FuulliauN, Uasgusfie «t. JOSIP RAUNICHAR, v i . j u 1.1 ji nI, ŽidovNke ulloe iSt. O, priporoča svojo bogate« zalogo (178—16) za gospode, dame in otroke, dobro in elegantno izdelane, p<> najnižjej ceni. Takoj delujoče Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brade ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plešah. Upalili in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J, Cri-olicH v Brnut V IJuUUtuni se dobiva pri g. Maavtmfttu ItMmHv.ut v Trstu Peter Slocovich, via Sanita 13; 9 Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v Reki lekar C. Šilhavt/; v Cetji F'd. PelU; v Mariboru J. Martinz; v Hovinji lekar G. Troinba. Tam se tudi dobi: T^Rll iIa rTl^hl* orijentalsko lepotilno sredstvo, ki JCjcIII \\Xj JlCUt^j nareja nežnost, belino ia obilnost telesa, odstranuje pege in lase - cena 85 kr. IT NI sleparija I ~M (333—8) Samo POPP-ova Anatherin ustna voda Je najboljše In najzanesljivejšo sredstvo proti Krvavljonjii zob* nega mesa, revmatičnim zobnim bolečinam in delanju zobnega kamna. Mnogotera sredstva neso bila v stanji ozdraviti mojega krvavega zobnega mesa, revmatičnih zobnih bolečin in delanje zobnega kamna, dokler neBem poskusil sloveče Analhorf" lobne votle, katera ni samo odpravila zgornjega zl^ ampak tudi mojo zobe na novo oživela in oopfsviis duh po tobaku. Javno tedsj priznavam tej vodi zasluženo hvalo in e. kr. dvornemu zobnemu zdravniku dr. Popp-u na Dunaji izrck.un najtoplejšo zahvalo. (219—1) Na Dunaji. Baron pl. Iti um a u 1. r. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczy, E. BirschiU, uV.jt, -pr, trgovcih Ant Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schtnidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škof jej Loki: C, Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Krškem: F. BOmches, lekar; v Idriji: J. Warta, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. "VVacha, lekar; v Novem mestu: D. Hu-zoli in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J Ruprccht, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Cmomlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajlu: P. Osaria, lekar. Jeden ali tudi dva izućena kovaška pomagača dobita takoj delo proti dostojnemu plačilu pri XjO"VTrot"u. E-apnlk-v. v Žago rji na Notranjskem. (430—1) r a *^TT>*> a *nf>j G-ostiliTLica, .Pri južnem kolodvoru' je zopet odprta, ravno tako so zopet sobe popotnikom na razpolaganje. Slavnemu občinstvu s« priporoča in prosi za mnogobrojno obiskovanje s spoštovanjem 3 (427—1) .Tožefa Perles. < ADOLF E8ERL. ► ^ stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec ! ^ slikanih napisov. Lakirnik. £ ^ Lastnu lubrlkucija ^ — M « " 19 Wj MM M ■ * 1 ' ' M M MM. MM . I | . | . < oljnatih barv, lakov in flrnežev. ► ^ Prodaja na debelo in drobno. k 4 I^jial>y«.iia, (301-10) ► % Marijin trg;, tik frančiskanskoga mostu (► ^^Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. ^ l'«'k, pripravljen po Romanu Vlalioi-u v Šibeniku .v Dalmaciji). Pođđru žulca : V Trstn, Via della pesa St. 8. Ta lek je z dekretom od visokih c. kr. oblustij poskusen in od mnogih medicinskih redkosti priporočan. Patentovala ga je vlada združenih držav Severu-Amerikanskih in odlikovala z zlato svetinjo!! Kako Be je priljubil ta lek v ašđnjih de-H*'.'iii letih pri veJikeos obč/ndtvu, kažejo mnogobrojna spričevala in zahvalna pisma, ki so došla izumitelju. Ta lek gotovo pomaga pri slabem prebav-ljenji,_ koliki, zlatej žili, pomanjkanju apetita, prehajalnej mrzlici, slabem in pokvarjenem želodci, ženskih boleznih, glavobolji, kroničnih boieznih na jetrah in vranici in pri morBkej bolezni itd. itd. Zlasti služi za notranjo čiščenje in Bploh jako utrjuje zdravje. Vsakej steklenici pridana je brošura z nakazilom, kako rabiti. Da se pa izogne ponarejanju, prosimo p. n. kupo-| vide«- paziti na to, da jo na steklenici samej, na napisnem listku in v brošuri ime Rouiauo Vlahov zaznamovano in ravno tako užgano na zamašku. (340—7) Zaloge imajo: v Ljubljani: H. L. Wenzel, M. Kirbisch, Ant. Stupan, Fran Erfelt, G. Gnesda, J. Trinker, Luka Tavčar, lekarnar G. P ccolli, Ivan Ciileari, M. Voltmann, Rud. KOnig, restavrater južne železnice; v Laških Toplicah: Teodor Gun-kel; v Laškem trgu: "VV. Gedlicka, h6tel Flosser; v Celji: Tom. Seliiicli. hotel Eletunt, A. Bareck, lekarnar Baumbach, Karol Potricek; v Mariboru: M. Berdajs, Vilhelmina Irstitsch, Ivan Pobeachin, .los. Scbibert, sladčičar A. Reichman; v Celovci: Jos. Ivoš; v Beljaku: Pet. J.|Merlin, Marija Tur-novskv; v Trbižu: A. Fiebinger, hotel de la Gar. Darila za birmo v fc>og-»/toj i^y>cr*i po unjiiižjjli cenah priporoča (429—1) +xj JOSIP GEBA, f Slonove ulice št. 11. ULXa.X- Slonove ulice st. 11. W Rogačka kislina. ♦ Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene ❖ kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje X z mlekom in siratko. — Glavno ozuateuje c+o:«^oh.' ^«^1«: -a~* t b0,ezni Prebavljivih organov Štajerski deželni zdra- $ ugodno bivaiiiee. Vilm zavod. J Saisona od maja do oktobra Južno železnična postaja: Poljčane. maja Prospekti in narodbe za stanovanja na ravnateljstvo. (143—9) KOPELI v liolol«. „pri Slonu." v I^Jimoljani. Mnogostranskim željam ustrezajo, uvela se bode tudi za <5le,xxxe vsak teden dva raba in sicer v torek od 8. do 11. ure dopo'.udne in v i»etek od 12. ure opoludne do 3. ure popoludne; za go&jpodie pa -vsslIe od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne, samo v torek od 11. uro do 3. ure popoludne. Za liunjsko, šutne, železni), žvepleno, Hallninske Hulne in kopelj iz smrekovih igel je iMik dau od B. uro zjutraj do 8. ure zvečer za gospode in gospe, kakor tudi za vse ugodnosti preskrbljeno. (405—3) FRAN Z JOSEF „prijeten in priročen lek za sčisčenje." Prof. VALENTA, Ljubljana. „ne prouzroča nobenih težav." BITTER Prof pl.BAMBERGER,Dunaj. „je uspešneje, kakor druge grenčice." QUELLE Prof. LEIDESDORF, Dunaj, Zahtevaj se vedno izrecno: „FRAN-J08IP0VA GRENČICA". Zaloge povsod. "W . i:;«; m Vodstvo razpošiljatve v Budapešti. 1 o G-lavna zaloga O naravnih rudninskih voda in studenčic: Adelnidin Htndenec, Bilinskn kinla voda, ('»rintliiu-studenee, Emski Viktoria-studenee, Emski hreneeki, Franc Josipov grenki vir, Friedrichs-hullna grenka vođa, Gleichenbergski KLonstantinov vir, Sv. Ivana vir, l.min vir, Klausenski jekleni vir, Giesshiiblerska ki»la voda, Hnllska jodna voda, Hunyadi-jeva grenka voda, KarlHbadska mliušica, diradska voda in vrelec, Mnrienbadska križna voda, Prehlavska kisla voda, Kron-dorfska kisla voda, Bilnaska in SaidschiidHka grenka voda, Rodanjska kisla vodu, Hakoezv grenka voda, Rogat^ka kisla voda, Rimski studenec, Ofenski Viktoria-studenee, Selters voda, Sv. Lovrenca jeklena kisliu»«i Karlsbadska vrelska sol, Mnrienbadska in Hallskn jodna sol, Kni^ke pastile, Bilinske pustile itd. Že 26 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami daje ne ssuno sanitetnemu uradu, nego tudi vsakemu izmoj naročnikov izvirno fakturo na razpolaganje, da se vsakdo lahko preveri, da so Bklenic