47. štev. Po6vngotovianiana V Ljubljani, dne 26. novembra 1927. izvod mn i so Leto VII. Uredništvo in upravmištvo v Ljubljani, Narodni dom, L nadstropje. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Priloga i ^Tedenske slike4*. Mesečna naročnina , ma Inozemstvo . . . , 6 dinarjev, 8 dinarjev. Skupščina Deiavske zbornice. Dne 20. novembra ob 9. uri dopoldne se je vršila v Mariboru v kazinski dvorani skupščina Delavske zbornice za Slovenijo. Skupščino je otvoiril predsednik M. Čohal, konstatiral sklepčnost in imenoval oVerovateljem zapisnika delegate Franca Jakomina, Josipa Žabkarja in Franca Svetka. Obenem je pozdravil zastopnika ministra za socialno politiko inšpektorja d'ela ing. Ivo Šorlija, mestnega župana mariborske oblasti dr. Leskovarja, zastopnika Centralnega sekretarijata Delavskih zbornic Sava Muzikraviča ter zastopnika Delavske zbornice v Zagrebu Berberoviča. POročilo predsednika DZ. Predsednik je poročal, da je umrl delegat plenuma Franc D u h, delovodja v Rušah, ter prosil delegate, da počastijo njegov spomin s tem, da vstanejo s sedežev, kar so tudi storili. Svoje mesto je odložil delegat plenuma Valentin Urbančič. Na mesto Franca Duha jc bil poklican na to skupščino, ker je namestnica Kristina Furlan odklonila svoje mesto, v smislu člena 9. poslovnika DZ, prvi novoizvoljeni kandidat z iste liste Franjo D e r ča, tkalniški mojster v Št. Pavlu pri Preboldu, namesto Valentina Urbančiča pa Jože Ž a b k a r, magister pharmacije v Ljubljani. Dalje je odložil svoje mesto delegat plenuma Ivan Novak, ki je bil poklican v plenum namesto Marije Kisovec. Na njegovo mesto je prišel Drago Kosem, prvi še neizvoljeni kandidat z iste liste. Predsednik je nadalje poročal, da sta imela Upravni odbor DZ in finančna kontrola v času od 19. marca 1927. do 19. novembra 1927. p<> 13 redttih sej. V tern razdobju je uresničila DZ načrte glede zgradbe novega poslopja v smislu pooblastil, ki ste nam jih dali. Za to zgradbo je votirala skupščina iz naših rezerv znesek P5 milijona dinarjev. Razen tega se ji je posrečilo, dobiti od fonda za Borze dela posojilo v znesku 1'8 milijona dinarjev po 4 %, za 25 let. Z mestno občino ljubljansko je bila sklenjena pogodba glede soudeležbe pri gradbi. Glasom te pogodbe prispeva ostali znesek za zgradbo Mestna občina ljubljanska. Vsem, ki so pri tem sodelovali1, gre zahvala zbornice. Zgradba bo stala in bo že sama spomenik, da je bilo delo upravnega odbora ih skupščine DZ v tej periodi plodonosno1. Tudi v; tej periodi se je veliko trudilo, da naših Borz dela ne pustimo propadati. Posrečilo sc je vzdržati kontinuiteto, s čemur smo bistveno pripomogli, da stojimo pred' tem, da se uredi posredovanje dela na novi podlagi in da dobimo v javnih Borzah dela v kratkem nov važen socialnopolitičen organ. Prosvetni odsek zbornice stalno napreduje in dela zbornici že danes čast. Po predsedniškem poročilu poizdravi skupščino dr. Josip Leskovar, župan mariborski in pred-sedhifc mariborske oblastne skupščine, inšpektor dela ing. Ivo Šorli, centralni tajnik Delavskih zbornic Sava Muzikravič, zastopnik Delavske zbornice v Zagrebu Berberovič. Predsednik skupščine se zahvali za pozdrave. Poročilo tajnika DZ. Tajnik Filip Ura tri ik poroča: Na zadnji plenarni seji sol podali zastopniki vseli skupščinskih klubov veliko število samostojnih predlogov, ki vsebujejo skupaj ves social-no-politični program. Upravni odbor se je s temi predlogi bavil in naročil upravi, naj smatra te predloge za smernice za svoje socialno-politično udejstvovanje. Zato mislim, da moram v svojem poročilu predvsem poročati, kaj je storila uprava v času od zadnje skupščine v smislu teh smernic. Že v naprej moram poudariti, da oi velikih uspehih žal ne morem poročati, ker so biie ovire, s katerimi srno morali računati, velike. Deloma so ležale te ovire na naši strani. Še vedno je bil absorbiran velik del naše delovne sile z upravnimi posli. Če Vam je predsednik navedel, da smo pričeli letos z gradnjo palače, boste lahko razumeli, da nas je stalo to nurbgo truda in časa. Vendar smo mnenja, da smo vsaj indirektno tudi s tem nekaj storili za boljo zaščito delavskih interesov. V naši palači bodoi imele svoje domove naše strokovne organizacije, ki so glavne nosilke vseli teženj, ki gredo za zboljšanjem delavskega položaja. One se bodo v bodoče laže razvijale nego so se mogle do sedaj, ko so poslovale v nezadostnih prostorih. Na drugi strani pa je treba na tem mestu poudariti, da živimoi vi času in sredini, ki je stremljenjem. ki gredo' za zboljšanjem delavskega položaja, naravnost sovražen. Kamorkoli smo se obrnili in kjerkoli smo branili socialno-politične zahteve delavstva, smo naleteli na sledečo argumentacijo: Nahajamo se v dobi težke gospodarske krize. Zato ni mogoče misliti na izpopolnjevanje delavske zaščite. Prej je treba misliti na to, da se omeji in ukine še to, kar delavci1 danes že imajo. Iz teh razlogov se mi zdi potrebno, da na tem mestu izjavim in pokažem, da taka argumentacija ni opravičena. Tisti, ki govore p gospodarski krizi, mislijo pri tem navadno na krizo posameznih privatnih gospodarstev. Ko bi gledali na vse narodno gospodarstvo!, na vsoto vseh teh gospodarstev, bi morali videti, da je to, kar donaša enemu gospodarstvu korist, za drugo gospodarstvo često škodljivo tako, da celotno narodno gospodarstvo od takih delnih izboljšanj gospodarstva nima koristi. Velik del privatnih gospodarstev je prišel v minulih letih pri nas res v težek položaj. Med' vojno se tehnična obratna sredstva često niso obnavljala. Da navedem en primer za tol: V rudnikih se je kopalo med vojno pridno premog, ni pa se izgrajevalo v dovoljni meri1 pomožnih naprav, d!a bi se zasiguralo trajno obratovanje rudnikov. Povojna inflacija in padanje denarne vrednosti sta zmanjšala za obratovanje potreben denar, ki je bil v posesti obrtnih in industrijskih podjetij, na majhen del tistega zneska, s katerim so razpolagala ta podjetja pred vojno. V času visoke konjunkture so izkazovala obrtna in industrijska podjetja na. videz sicer visoke dobičke, v resnici pa so bili dobički navidezni in črpani navadilo iz glavničnih rezerv^ Pod vplivom navideznih dbbičkov se je zvečala nmogokje tudi režija, tako, da so prišli izdatki v nesoglasje z dohodki, ki jih morejo ta podjetja normalno dati. To so glavni znaki onih pojavov, ki se označujejo navadilo z besedo' — gospodarska kriza. Danes se gospodarska kriza stopnjema manjša in je v velikem delti naših gospodarskih podjetij že docela premagana. Naši rudiiiki so' dosegli tiste produkcijske razmere, ki so bile pred vojno. Leta 1924. smo dosegli produkcijo premoga v iznosu 1,800.000 ton, medtem ko so producirali naši rudniki pred vojno le okrog 1,500.000 ton. Za to leto' pa se je moglo še upravičeno pripomniti, da se je dosegla ta produkcija le z nadnormalna visokim številom delavcev. V letu 1926. je bilo odpuščenih nad 3000 rudarjev. Vkljub temu pa moremo pričakovati za leto 1927. zopet produkcijo, ki za rekotd1-no številko 1,800.000 ton, ne bo zaostajala. Naša železna indtistrija se je naslonila na velik srednjeevropski železni kartel in si zasigurala s tem stalnejši odjem in stabiliteto v produkciji. Tudi v tekstilni, lesni im stavbni industriji se morejo opažati znaki pojemanja krize in znaki bližajoče se boljše konjunkture. To se more opažati tudi na številu v obrtu in industriji zaposlenih delavcev, ki je v letu 1927. za par tisočev večje kakor v prejšnjih letih. Iz tega sledi, dia bi se socialno-političnih reform vsledl gospodarske krize že zato ne smelo odklanjati, ker ta kriza, v kolikor imamo pred očmi posamezna privatna gospodarstva, že davno več nima tega akutnega značaja kakor ga je imela; pač pa lahko govorimo o gospodarski krizi v drugem smislu. Še vedno je prirastek delovne sile stalno večji kakor možnost zaposlitve. Prizadevanja, ki so bila usmerjena v praven sanacijo privatnih gospodarstev, te krize niso zmanjšale, temveč so jo občutno povečale in jo groze še povečati. Poglejmo si to konkretno-. V času velike redukcije vi rudnikih jc izgubilo delo, kot smo že dejali, blizu 3000 delavcev. Če smo se obrnili ob tej priliki na privatno podjetje, ki jc te delavce odpustilo, in če smo- opozarjali na to1, da je trebal odpuščene spraviti drugam v delo in jih za prehodno! dobo vsaj v toliko podpreti, da ne bodo trpeli najhujšega pomanjkanja, nam je podjetje odgovorilo: To ni naša stvar! Za to naj se briga država, to je stvar socialne politike. Če smo1 se obrnili na predstavnike državne oblasti1, so nam Za najvažnejše bodoče zbornične naloge je smatrati: Prizadevanje v praven starostnega zavarovanja delavcev, sodelovanje pri poklicni izberi ter izpopolnitev našega statističnega dela. ti odgovorili: Sedaj je gospodarska kriza, zato tu ne moremo pomagati, ker bi morala obremeniti vi tem primeru naše gospodarstvo z bremeni, ki jih ne more prenesti. Treba je skrbeti predvsem za zboljšanje produkcije in gospodarstva. Spričo tega se moramo! vprašati: Ali je tol res zboljšan.?© gospodarstva, če se spravi tisoče ob dieto in kruh, in se jih sili, da izgubljajo v brezposelnosti svojo delovno silo, medtem ko se sili na drugi strani ostalo delavstvo k čezurnemu delu. Posamezne gospodarske edinice so> svoje gospodarstvo sicer uravnotežile, morda ceto preko mere uravnotežile. Zato pa je nekdo drugi prisiljen, da reducirano in brezposelno' delovno silo vzdržuje. Nekdo mora to koncem koncev biti, tudi če odklanja država ob priliki takih kriz vsako sodelovanje. Mnogo znakov kaže, dai se bo z redukcijami v bodoče še nadaljevalo. Država sama odpušča svoje uradništvo. Ona se bavi z načrtom o komercializaciji železnic. Mi bi ne imeli ničesar proti temu, ako bi se izločile železnice iz bud-getnega gospodarstva, morali pa bi opozoriti na vse neugodne posledice na drugi strani, ako bi se zvezala s tem težnja po redukcijah in enakemu postopanju kakor ga vidimo pred seboj v privatnih gospodarstvih. Iz vseh teh razlogov se nismo' mogli priključiti mnenju tistih, ki so trdili, da sedaj ni čas ža podpiranje brezposelnih in za vzdrževanje in izgradnjo institucij za reguliranje delovnega trga. Ko se je ukinilo v državnem budgetu državne Borze dela, smo bistveno pripomogli, da so se vzdrževale naše Borze dela na drug način in sodelovali pri tem, da se bo uredilo brezposelno skrbstvo vsaj v najskromnejši meri na samoupravnih osnovah. Z izgovori na gospodarsko krizo pa se ni nastopalo zadnje čase samo proti predlogom, ki imajo za cilj zaščito delavstva, temveč se je hotelo s temi argumenti delati celo proti zavarovanju delavcev. Trdilo se je, da je starostno zavarovanje, kakor ga predvideva zakon, vsled gospodarske krize neizvedljivo1. Poudarjam, da se nobene vrste delavskega zavarovanja s ta- kimi izgovori ne bi moglo odklanjati. Ali naj živi tisti, ki prodaja svojo delovno silo, samo tako dolgo, dokler je sposoben za delo? Ali je mogoče pustiti človeka, da lakote umre, kadar postane bolan, onemogel in star? Če si ne upamo postaviti tega principa, ali naj postavimo princip, naj dela delavec, dokler je zdrav, v mestu in tovarni za plačo, od katere si za svojo starost ne more ničesar prihraniti, ko postane star, naj pa gre v svojo domovinsko občino, navadno v kmečko občino, in se pusti vzdrževati od poljedelskega prebivalstva, ki samo ne živi v izobilju in ga ni dolžno vzdrževati. Če je tako starostna oskrba obrtnega in industrijskega delavstva važen problem za to delavstvo, ni nič manj važen problem tudi za kmečko prebivalstvo, na katerega ob neurejenih razmerah bremena starostne oskrbe tako često padajo, medtem ko se jih obrtna industrijska podjetja, ki sO jih dolžna nositi, otresajo. V zadevi stanovanjske zaščite smo izrazili ponovno mnenje, da je ukinitev stanovanjske zaščite pri nas preuranjena, ker je stanovanj še mnogo premalo. Vkljub temu se je podaljšala stanovanjska zaščita le za par mesecev, in še to v omejeni obliki. S tem smo napravili eksperiment, ki ga drugje v državah, ki so bile v vojni, niso dosedaj nikjer napravile. Mnogo krivde, da je moglo do tega priti, nosijo vsekakor tudi organizacije najemnikov in delavcev, ki so dopustile, da je stala zlasti v glavnem mestu narodna skupščina bolj pod vplivom propagande hišnih lastnikov kakor pod vplivom zahtev organizacije najemnikov. V zadevi delovnega časa smo branili zakonska določila. Tudi tu nam je bil duh časa nasproten. Zatrjuje se, da je nadurno delo v interesu Rospodarske povzdiKo i»otrebno. Vendar bi mogel ta argument imeti vsaj delno upravičenost le tedaj, ako ne bi nadurno delo na eni strani večalo' brezposelnosti na drugi strani. Za trgovska in obrtna podjetja se delovni čas še vedno ni uredil z uredbo, kakor predpisuje to zakon. Zadnji čas opažamo, da se hoče delovni čas zlasti v trgovskih obratih podaljšati. Vsi vemo, da vlada baš v tein oziru v naši državi velika anarhija. Na našem področju so bile to- zadevno razmere do zadnjega časa še nekako urejene. Ze v! Zagrebu pa se je moglo najti še ob 9. uri zvečer po' predmestjih trgovine odprte. V centru države, v Beogradu, pa sol odlprti trgovski obrati dejansko tako dolgo1, kakor sc to komu poljubi. Dalje proti jugu pa je to gotovo! še slabše. Sedaj se delajo' poizkusi, da bi se razširile neurejene razmere na vso državo, namesto^ da bi se storilo obratnoi Nikjer ni podaljšanje delovnega časa tako neupravičeno kakor baš v trgovini. Slišali smo, da sc utemeljuje tudi tu potreba po podaljšanju delovnega časa z gospodarsko krizo. Mi pai smo mnenja, da se d'a vi naših trgovinah v osmih urah mnogo več blaga prodati kakor ga more publika kupiti, če je vi eni trgovini odprto dalje kakor v vseli drugih, lahko to kakega zamudnega kupca res v to trgovino privabi. Ako se podaljša delovni1 čas splošno, bi se v trgovinah v 9, 10, 11 urah na dan ravno toliko prodalo kot v osmih. S p«idaljšanjerai delovnega časa ne bi dosegli ničesra drugega, kakor da silimo trgovske nameščence čakati po trgovinah brez posla na odjemalce, namesto dla bi izrabili tak čas za kako drugo koristno delo. Ze na zadnjem zasedanju skupščine se jc po-u dar jato, da je treba nekaj ukreniti proti preplavljali ju posameznih poklicev z obrtnimi vajenci. Nasvetovalo1 se je, naj ustanovi zbornica posvetovalnico za izbiranje poklicev. Mi smo imeli potrebo poklicne posvetovalnice in zaščite vajencev stalno; pred očmi. Mislimo pa, da bodo nameravane poklicne posvetovalnice samo takrat uspele, ako bodo njihovi organi zaposlitvene možnosti dobro proučili in znali dajati praktične nasvete. Ne bo težko ugotoviti, da je mnogo strok prenapolnjenih. Teže pa bo najti' stroke, v katere moremo svetovati našim vajencem. Morda bi prekomerno zaposlovanje vajencev trt omejilo, alcc)! hi1 se v novem obrtnem redu določilo, da vajenec ne sme služiti tri leta brezplačno, temveč se mora odškodovati v sorazmerju s tem, kolikor se je v svoji stroki že naučil in v kolikor za mojstra v stvari koristi1. V pogledu zaščite žen in dccc je stopila Delavska zbornica v stik z registriranimi ženskimi organizacijami in bo z njih pomočjo pripomogla k reševanju teh vprašanj. Ivan Albreht: (Nadaljevanje.) Tiniiino breme. Življenje, ki ne pozna ozirov in ne misli na jutrišnji dan, to je življenje ljudi pri Svetem Jožefu. Delavec sicer preračuni svoj tedenski zaslužek, a deca, ta mu je nadloga. Zato jo strese kmalu od sebe, zlasti dekleta, ki z delom svojih rok ne prislužijo mnogo več kakor nič. Še preden more otrok zasanjati o ljubezni, ga ponujata oče in mati tistemu, ki pač pride slučajno blizu in se kaj pobliže zanima za ženski spol. Zato so dekleta po teh krajih kakor bolniki. Na obrazih tišče pozna leta že pri osemnajstih. Cela so razorana. oči udrte, a kretnje lene in nekako brezobzirne. Tini jc padla v to življenje in ni mogla pojmiti groze. Ko jo je pozno popoldne poklical Lomnik k sebi, jo je spreletelo mrzlo po vsem telesu, vendar je ubogala. «Ali pojdeš z menoj ?» Dekle je pogledalo in je skomizgnilo z rameni. Bivanje na kmetih ji je zapustilo sled upornosti v značaju. «Nocoj pojdem med Slovence,» je pristavil Lomnik z dvoumnim nasmeškom, ko je videl, da zaman pričakuje odgovora. «Lepo,» je menila Tini malomarno in brez zanimanja. Lomnika je jezilo, vendar se je premagal in se je po mačje splazil do nje: «Zaradi tebe sem govoril z očetom.» Dekle je ostrmelo. Minulost je šla mimo ln spomini na kupčijo. «Jaz sem pastirica in kravarica.» Prav za prav jo je jezilo, ko je izrekla besede, vendar se je morala smejati. Saj je bilo vendar vse skupaj tako neumno, da ni bilo vredno besede. Čisto razločno je že sklenila, da ne mara živeti doma, a zdaj naenkrat lazijo za njo. Iz takh misli ji je ušla trditev: «Jaz pojdem po svetu!» «Z menoj,» je dejal pisač trdno. Tinica se je zasmejala. «Če bi le ne vedela, kaj hočejo gospodje od nas,» se je pobahala ob spominu na tisto veselico, kjer je pred leti prodajala srečke. «Ali ne veš, da si otrok?» je hotel začeti Lomnik z nadvlado. «Otrok govori po otročje.» . «In ti?» «Kakor se mi pač zdi.» Pa je bil zopet smeh in tudi Lomnik se mu je smejal. Svežost v njegovi bližini ga je opajala ni mamila tako zelo, da je mestoma pozabil na svoje načrte in je od časa do časa zašel s tira. Ko pa je zavladala v sobi popolna tema, ni prižgal luči, ampak je sedel na klop in je potegnil Tini za seboj. In zapel je eno tistih pesmi, kakršne je prepeval na sveti «Grdi ste, gospod Lomnik!® Dekletov glas je bil tih in plah in nekaj kakor zamorjena otožnost jc zvenelo iz njega. «Zato me ne maraš?» Z rokama je iskal njenih lahko naznačenih grudi in Tini je kriknila. Hotela se je izviti, čakala je pomoči, toda Lomnik jo je držal kakor v kleščah. Po veži je prišla mati. Natančno je Tinica razločila njeno hojo in je spoznala njen korak. Kriknila je še enkrat, toda pomoči ni bilo. Mati je samo zakašljaia in je zavila v sobo, kjer je prebivala domača družina. Tedaj je mladenki upadel pogum. «Slabši ste od psa,» je dahnfla onemoglo. Lomnik pa je zažvižgal in je razložil počasi: «Če bi v vrednosti dosegel psa, bi si ne želel ničesar več na svetu.» «Ne vem.» «Za glavo,» je hitel Lomnik, a ti?» «Moja glava je pa preveč prazna.» Obšla jo je prešernost, tista veselost, ki jo občutijo mestoma otroci po prestanem strahu. «Cemu nc prižgete luči?» «Ker mi svetiš ti.» Lomnik jc bil prepričan, da zmaguje, toda Tinica mu jc povedala proti vsemu pričakovanju: «Saj ne brišem več nosa z rokavi.» V pogledu reorganizacije bolniškega zavarovanja so zavzele Delavske zbornice na konferenci v Noivem Sadu stališče, da bi večja samostojnost Okrožnih uradov za bolniško zavarovanje in strožja ločitev posameznih fondov, ki jih ti zbirajo, delavstvu le koristila. Vendar morajo> ostati nekatere panoge, kakor n. pr. nezgodno zavarovanje, centralizirane. Tudi' za bolniško zavarovanje so potrebni centralni rezervni fondi. Zato se mora izgraditi Središnji urad za zavarovanje delavcev v instanco, ki bo upravljala te panoge zavarovanja, nad bolniškim zavarovanjem pa> bo imela nadzorstvo. Tako nadzorstvo je potrebno posebno' za tiste kraje, kjer se dlelavskoi zavarovanje šele uvaja. O rudarskem zavarovanju smo govorili in pisali pri nas že toliko, da predpostavljam, da so tozadevni problemi vsakemu Izmed vas že v podrobnosti znani. Ne mogel bi pa trditi, da je tol povsod tako, niti ne, da poznajo te probleme vsaj na najmerodajnejših mestih. Mi smo zaprosili v posebnem dopisu Generalno direkcijo za šume in rude, naj bi ukrenila od1 svoje strani vse, da se pospeši obravnavanje uredbe O rudarskem zavarovanju pred finančnim odborom in pri tej priliki ponovno poudarili, da uredba ne predvideva zadostnih mer za sanacijo rudarskega zavarovanja, ki bo padlo po tem načrtu predvsem na breme delavstva, namesto, d!a bi sodelovala pri sanaciji država in pa rudniška podjetja. Dobili smo odgovor, da plačujejo podjetja za rudarsko zavarovanje polovico prispevka, država pa rudarsko zavarovanje nadzira, tako, da Generalna direkcija ne more razumeti, kako da trdimo, da bodo nosili vsa bremena sanacije zavarovanci. Iz tega ra/,vidimo, da Generalna iHrckcija za šume in rude še danes nc uvidi, da sc rudarskega zavarovanja s prispevki v iznosu 5 % zavarovane mezde nc da sanirati in postaviti na zdravo podlago. Zato naj povem še enkrat na tem mestu, v čem obstoja problem sanacije rudarskega zavarovanja. Na našem področju je bilo uvedeno rudarsko zavarovanje leta 1859., reorganizirano Pisač se jc zagrohotal in je nažgal petrolejko. Potem je sedel zopet k dekletu in mu je začel govoriti o ljubezni. Besede so padale kakor dišeče kaplje in Tinica je priznala z veliko odkritostjo: «Tako lepo še nisem slišala nikoli.» «Slišala si pa vendar že?» «No,» se je umikala Tinica, «med otroci.» «In kako?* Tinica se je smejala in ni odgovorila ničesar, v Lonmiku pa se je začelo dvigati nekaj mrkega. Kakor da je padlo iz zraka vanj, je začutil dvome in plaho nevero nad dekletovo minulostjo. »Otroci in starci sploh nimajo minulosti.* Skoro nevede je izrekel besede in Tini jih ni razumela, pa tudi ni premišljevala o njih. V njenih željah je vstalo življenje, pisan smeli »n hrup, kjer se človek tesni ob človeku in je vendar skrit pred njim. in prav na tihem si je zaželela, da bi gospod prejenjal z razgovar-janjem in bi jo še enkrat povabil na veselico. Slovenci so tam, Francelj morda, boter Jože in drugi... Lomnik se je medtem počasi odmaknil od nje in je zaprosil otroško: «Reci mi, ti! Hočeš?» Tinica je pritrdila. «AIi tikaš mnogo fantov ?» «Vsakega,» je odvrnilo dekle prešerno. In Lomnik se je zamislil: pa leta 1889. Pred vojno so imele naše provizij-ske blagajne, ki so upravljale starostno zavarovanje rudarjev, skupno okrog 9 milijonov predvojnih kron kapitalnih rezerv, kar bi odgovarjalo danes znesku 123 milijonov dinarjev. Te kapitalne rezerve je inflacijska dbba izčrpala. V kolikor rezerv ni izčrpala že sama zmanjšana vrednost denarja, so jih izčrpali prenizki prispevki, ki so se plačevali po vojni d'o leta 1925. za starostno zavarovanje. Leta 1925. pa se je starostno> zavarovanje tako uredilo, da prispevek niti ni dosegel valoriziranega predvojnega prispevka, medtem ko so rente valorizirane v predvojno rento daleč presegle. Pri tem položaju je popolnoma nemogoče, da bi se nabralo iz rednih prispevkov zgubljeno kapitalno kritje bratovskih skladbic, da bi se s tem rudarsko zavarovanje saniralo. Že par let po uvedbi novega pravilnika imajo bratovske sklad-nice v Sloveniji za 175.000 Din večje izdatke nego dohodke! Vkljub,temu pa so kapitalne rezerve baš za rudarsko1 zavarovanje nujnoi potrebne. Zaloge premoga pri nas v nobenem rudniku niso neizčrpne, noben rudnik nam ne more d'ati garancij, da bo njegovo obratovanje čez 50 ali 100 let ravno takoi obsežno kakor je danes. Če ugotavljamo tako, da je sanacija rudarskega zavarovanja potrebna, moramo poudariti, da se inora pritegniti k sanaciji tudi tiste, ki so črpali iz inflacije dobičke, to je predvsem državo. Rudarska oblast je dala glavni bratovski skladnici nasvet, naj rente kar sama dviga, ako njeno gospodarstvo ni v ravnotežju. Napram temu je treba poudarjati, da naši rudarji starostnih rent ne smatrajo za miloščino, ki bi jo dodeljevalo in spreminjalo po mili volji ministrstvo za šume in rude, temveč za v zakonu utemeljeno pravico. Zato se more urediti to vprašanje le zakonitim potom, nc pa z nezakonitimi sklepi, ki bi pred rednimi sodišči nc držali. Pri zboljšanju pravilnika za delavske zaupnike, ki se pripravlja v ministrstvu za socialno politiko, so Delavske zbornice sodelovale. Res je, da do sedaj iz vladnih načrtov niso mogle izločiti vsega, kar bi moglo biti bolje. Izločile pa so mno^ go tega, kar je bilo slabo. «Čemu pa mene ne?» «Saj bom.» «Pa prej?» «Z gospodi ni kar tako,» je pojasnila Tini v zadregi in se je ozrla v druga. Videl je njen verni pogled kakor smehljaj cvetlice v polju in je izgubljal moč in oblastvo. Po dolgem premolku je izjavil kakor iz omotice: «Ne veš, kako te imam rad.» Dekle je sprejelo besede kakor igračke. Zardelo je do vratu in si je položilo roki v naročje ... Lomnik pa je bil tak, da ni mogel spoznati samega sebe. Kakor uklenjen je bil od teh oči in od teh belih rok, od teh lahno naznačenih grudi dekletovih, ki so vzkipe-vale in padale tako mirno in enakomerno, da ni bilo mogoče prav ničesar razbrati iz tega valovanja. In kakor jc bil nadložen, so ga premagale vse slabosti zaljubljenih ljudi. Prej je iskal usten, zdaj pa se je komaj upal dotakniti njenih prstov ... Slednjič se jc predramil: «Greš z menoj?» «Greni,» jc pritrdila Tini veselo. «In me boš tikala ?» «Bom.» Prižel jo je nase in jo je poljubljal, da so jo bolele ustnice. Ako' bodo izšli pravilniki v stilizaciji, kakršna jc bila predložena anketi, ki se jc vršila začetkom tega meseca v Beogradu, bi bilo rešeno vprašanje delavskih zaupnikov še na dokaj zadovoljiv način. Delavske zbornice so polagale važnost na to, da bi se uredila institucija delavskih zaupnikov, ki ni institucija za borbo, temveč institucija za posredovanje, tako, da bi bila s tem zadovoljna tudi poslodavska stran. Na žalost pa so zastopniki posladavcev odklonili vsako razpravo o pravilnikih o delavskih zaupnikih. Čeravno bi nosile vse stroške, zvezane s to institucijo, delavske organizacije same, so se sklicevali pri tej priliki zopet na gospodarsko krizo. Na to smo morali poudariti na anketi, kar poudarjamo danes ponovno, da je zakon zakon, ki ga mora spoštovati vsak. Če je kdo mnenja, da je bilo v polpretekli dobi pač potrebno urejevati spore med delom in kapitalom z medsebojnimi pogajanji in z upoštevanjem obojestranskih teženj, da pa danes tega ni več treba, potem je v veliki zmoti. Morda je res, da je trenutno industrijski in finančni kapital politično! močnejši nego je bil pred leti. Res pa je tudi, da črpa svojo glavna politično moč iz tega, d!a stoje politični zastopniki širokih slojev delovnega ljudstva, predvsem kmečkega prebivalstva, preveč podi vplivom časopisne in revijalne propagande podjetniških organizacij. Proti temu moramo postaviti s svojo propagando, s svojim gledanjem na aktualne gospodarske in socialne probleme protiutež, pa se bo zopet ustvarila ona atmosfera, ki smatra pogajanja med' posameznimi gospodarskimi činitelji za koristna in potrebna. Če bi se pa zgodilo, da bi se v tem varali, bi morala reakcija prej ali slej priti; kdor s tem ne računa, ne misli tako, za tega je bila marsikaka stran zgodovine zastonj pisana. Tajniško poročilo je sprejela skupščina z živahnim odobravanjem. Računski zaključek DZ. Blagajnik zbornice Rado č e 1 e s n i k poda poročilo o računskem zaključku zbornice za leto 1926./27., katerega račun izgube in dobička izkazuje znesek Din 2,350.000,69. XIV. Veselica je potekla brez posebnega hrupa. Tini je pričakovala nečesa nenavadnega in je bila razočarana. Posamezne točke sporeda so potekale kakor po vrvici: Govori, mala pred-stavica, in zopet govori in modrovanje. Šele ko so naznačili udarci kladiva smrt starega leta, je nastopila živahnost in veselost. Ljudje so si začeli voščiti srečo, vse je mrgolelo sem ter tja in se je trlo po tesnih prostorih. V tisti gneči je opazila Tinica Vrtnikove. «Francelj!» Fant se je okrenil in je ni spoznal, ona pa mu je skušala pomagati z nagajivostjo. «Ali si čisto pozabil na Tinico?» Tedaj je vzkipelo začudenje in veselje, vprašanje in pripovedovanje vse navprek. Sramežljivost, ki je prvi hip motila oba, se je polagoma umaknila topli presrčnosti. Nenadoma pa se je ozrl Francelj preko sestrične in je vprašal nekam mrko: «Kdo pa je to?» Tinica se je okrenila in videla, kako pazijo nanjo Lomnikove prežeče oči. Začutila je utesnjenost in bojazen in ni hotela odgovoriti. «Tini.» Bratranec jo je prijel za roko in jo je odvedel na prosto. Zunaj je bilo temno kakor v rogu. * (Konec prih.) Predsednik finančne kontrole Josip Ošlak prebere zapisnik zadnje seje- finančne kontrole Delavske zbornice, glasom katerega je finančna kontrola primerjala posamezne postavke računov iVi dlnevniku z zaključnimi postavkami v glavni knjigi, pregledala račun prometa in izgube in dobička ter bilanco za poslovno leto 1926./27. Pregledala je tudi zaključne račune za proračunska leto 1926./27. in ugotovila njih pravilnost, kar je z lastnoročnimi podpisi ugotovljeno v glavni knjigi fol. 113. Finančna kontrola predlaga plenumu zbornice, da se: 1. Račun prometa, 2. Račun izgube in dobička, 3. Račun bilance za letol 1926./27. odobri ter Upravnemu odboru Delavske zbornice podeli absolutorij. Debata k poročilom uprave DZ. Prva se je oglasila k besedi delegatinja Mici A j d i š e k, ki je poudarjala, da so delavke potrebne podpore Delavske zbornice. Opozorila jena zaposlitev mladbstnih delavcev in delavk in na nezadostne mezde delavk, ki za enako delo z moškimi ne dobivajo enakega plačila. Delegat tovariš Dragotin Kosem je izjavil, da tajnikovemu poročilu ni oporekati, res pa je tudi, da bi se dalo delovanje Delavske zbornice v marsičem izpopolniti Naj služi par besed, ki naj bi služile kot nasvet za izpopolnitev dela pri DZ. Zastopnik Centralnega tajništva je prav poudarjal, da je Delavska zbornica v Sloveniji parlament našega' delavstva, ki moira imeti okno v svet. In tu vidimo pomanjkljivost pri' DZ. Zbornica se publicistično1 premalo uveljavlja. V širokih slojih delavstva opažamo nezaupnost na-pram zbornici. Zakaj? Ker vidijo' samo', kako se izdaja denar, ne vidijo pa haska. Treba je pokazati deloi zbornice, na drugi strani pa zainteresirati široko javnost za vse, kar danes teži delavstvo. Nujno potrebno je, da se Delavska zbornica v bodoče publicistično mnogo bolj uveljavlja, časopisi vplivajo na javnost in teh se mora zbornica posluževati. Tajnik nam je govoril o osem-urniku v trgovskih obratih. Delavska zbornica do danes o tem javno ni zavzela svojega stališča, kar bi biloi pa vsekakor potrebno'. Koliko lepih misli nam je dal tajnik in naj to ne ostane samo med stenami DZ, ampak je treba to' povedati tudi širši javnosti. Koliko energije se po nepotrebnem porabi v naših organizacijah, vendar le na polrealni podlagi. Delavska; zbornica naj objavlja svoja stališča in stremljenja v delavskih časopisih. Poleg tega je nujnoi potrebno, da se organizira poseben publicistični odsek, ki naj delavsko časopisje podpira, mu pošilja prispevke in na drugi strani v vsakem javnem časopisu podaja svoje mnenje. Koristno bi bilo tudi, če bi Delavska zbornica od časa do časa izdajala nekako korespondenco! ki bi jo1 razpošiljala vsem delavskim organizacijam in časopisom, v kateri bi navajala svoje stališče v raznih problemih, opozarjala na razne pojave in priporočala razne članke, ki se pišejol v gotovih časopisih. Smatram za nujno potrebno, da Delavska zbornica v bodoče prične na tem polju naj-živahnejše delati. t Tudi glede obrtno-nadaljevaliiih šol nekaj. Danes vidimo, da se v posameznih obratih učenci eksplo'atirajo, na dlrugi strani pa nimajo obrtnega šolstva, ki bi jim vsaj nekaj koristilo za njihova izobrazbo. Skrbeti bo treba, da se obrtno-nada-ljevalne šole, v kolikor že obstoje, izpopolnijo', obenem pa skrbi za vpostavitev novih ter bi bilo želeti, da bi se DZ v bodoče več pečala z vprašanjem obrtno-nadaljevalnih šol. Nadalje so se oglasili k besedi delegati Alojzij P u š i č, ki zahteva, da morajo delavske kuhinje ustrezati splošnim interesom delavstva; France Ž u ž e k, ki poudarja, da so temelj Delavske zbornice močne strokovne organizacije;'Martin K o r e s, ki apelira, da se Delavska zbornica zanima tudi za železničarje; Ivan Godeš a, ki predlaga, da Delavska zbornica skliče anketo, ko j bo predložen vladni osnutek o novem poselskem redli; Fran Leskošek, ki je za osnovanje in podpiranje delavskih produktivnih zadrug. Delegat Ivan Gajšek (krščanski socijalist) poudarja, da mora biti Delavska zbornica pred-stavitelj našega enotnega slovenskega proletariata. Klub krščanskih socijalistov je to pri prvi seji DZ poudarjal in izjavil, da hoče sodelovati pri vsakem delu za zboljšanje delavskega položaja, zakaj razmere so take, da je enotna obramba potrebna. Našemu delavstvu prav nič ne koristi, če se mi med seboj tepemo. Treba pa je to1 na vseh straneh razumeti. , Krščanskemu socijalistu Gajšku je odgovoril delegat tovariš Rudolf Juvan, da se vsi klubi zavedajo, da je Delavska zbornica institucija, da ščiti interese vsega delavstva. Naš klub se ogiblje pri svojem delu vsakega politiziranja. Opaža pa se zadnje čase, da se v delavskih institucijah ne dela več tako. V delavske institucije se skuša zanašati politika. Narodni klub je pripravljen delovati skupno, kakor poudarja delegat Gajšek, toda v praksi se njegova načela drugače izvajajo. Mi vemo, da se je pred kratkim razrešilo ravnateljstvo; OUZD in imenovalo novo, v katerem prevladujejo pristaši klerikalne struje. Mi izjavljamo', da nismo' bili nikdar prijatelji nasilja in pa tudi ne zapostavljanja kake organizacije. Ravno1 zato pa imamo pravico obsojati tudi sedaj sestavo novo imenovanega ravnateljstva. Razsodišče pri OUZD se je tudi razpustilo in postavilo novo', kjer imajo večino1 krščanski socijalisti. Mi se čudimo Vaši neodkrito-srčnosti, ko nam nudite roko, v resnici pa delate čisto drugače. Končno sta so oglasila še k besedi delegat Ivan Gajšek, ki je hotel opravičiti klerikalnoi politiko v socijalnih institucijah in delegat Svetek, ki je v svojem govoru poudaril, da je marksistični klub kot doslej še za naprej za složno delo vseh skupin v Delavski zbornici. Izdatki iz gradbenega fonda. Blagajnik Rado Č e I e š n i k poroča: Poslovni višek iz proračunskega leta 1926./27. v znesku Din 299.863-32 se je prenesel v gradbeni fond. Ker je znašal stavbeni fond iz prejšnjih let 3 milijone 27.094 Din 7 p, je znašal ta sklad dne 31. julija 1927. skupno Din 3,326.957-39. Iz tega celotnega fonda se je porabilo z dovoljenjem ministra za socijalno politiko Din 1,500.000 za zgradbo' palače Delavske zbornice, torej je preostalo' iz tega fonda še Din 1,8261957-39. Predlagam, d'a se uporabi ostanek tega fonda v sledeče namene: za inventar Delavske zbornice 300.000 Din (oprava dvorane, kuhinje, azila), za nakup hiše v Celju 450.000 Din, za zgradbo stavbe v Mariboru Politični Naša prijateljska pogodba s Francijo je najhuje razburila Italijo, kateri so prekrižani računi, saj itnamo sedaj močnega zaščitnika, ki nas bo podpiral v borbi proti italijanskemu izzivanju. Italijanski fašistični izzivači naravnost na nesramen način hujskajo proti jugosloven-sko-francoskemu prijateljstvu in v svoji fašistični omejenosti ne vidijo, da jih sedaj ves svet pravilno ocenjuje: kot nestrpne izzivače, ki bi nas radi videli slabe, da bi izzvali z nami vojno in nam odtrgali še kos naše zemlje z našimi ljudmi. Ni jim še namreč dovoli barbarskega in sirovega divjanja nad našimi zasužnjenimi rojaki v Julijski Krajini! 1,000.000 Din. Na ta način ostane še Din 76.957-39. Predlog blagajnika jo bil sprejet soglasno. Nov volilni red za DZ. Razpravo O' novem volilnem redu DZ je otvoi-ril tajnik Filip Uratnik poudarjajoč: Že ob priliki zadnjih volitev smo ugotovili, da je volilni red potreben izpremembe. V principu je bila sklenjena izprememba že na prvi skupščini. Sedaj prehajamo na to, da se ta sklep tudi izvede: Pred) dvema mesecema smo zaprosili vse centrale registriranih strokovnih organizacij, naj izdelajo predloge za volilni red. Nekatere so predlog izdelale, druge ne, vendar pa so vse sodelovale pri končni stilizaciji volilnega reda. Tajniki Uratnik nato podrobno' obravnava volilni red1, h kateremu se se povrnemo v našem listu. Stališče Narodnega kluba. K besedi ■ se je oglasil delegat tov. Rudolf J uvan, ki je v imenu Narodnega kluba izjavil: Volitve so' predK/id«»ne šele za leto 1929. Ne razumem, zakaj naj bi se nam tako mudilo* z izdelavo in potrditvijo volilnega reda. Narodni klub je prišel na svoji seji do zaključka, naj se da prilika tudi zunanjim članom, da izrečejo svoje mnenje in stavijo predloge. Narodni klub predlaga, d'ai skupščina volilnega reda ne sprejme, ampak naj sc osnutek v posebnem odseku še temeljito pregleda in predloži prihodinji skupščini. V imenu krščanskih socijalcev je izjavil delegat Franc Terseglav, da sc mu zdi danes najprimernejši čas, da sc izposluje potrditev novega volilnega reda. Njegov klub bo glasoval za predloženi načrt. Za sprejetje volilnega reda sta se v imenu marksistične delegacije izjavila tudi delegata Svetek in L e s k o1 š e k. Novi volilni red jo bil nato sprejet z glasovi marksistov in pristašev SLS; Narodni klub sc je vzdržal glasovanja. Skupščina nato soglasno' sprejme predlog, da se izvoli v upravni odbor Delavske zbornice toi-variš dr. Joža Bohinj1 c c. Predlog tov. Dragotina G i 1 č v c r t a, da se naslov na novi stavbi glasi: «Delavska in name-ščenska zbornica*, se odstopi Upravnemu odboru v končno' sklepanje. Predlog Narodnega kluba, naj se v gospodarski svet, ki ga namerava imenovati vlada, izvolijo ne samo zastopniki centralnega tajništva', ampak naj bi imela vsaka zbornica svojega zastopnika, so sprejme soglasno. — Končno sc sprejme predlog delegata Zajca, naj se naroči upravi, da obrne pažnjo na izvedbo starostnega zavarovanja in predlog delegata M a k u c a, da se protestira rad' odpusta tajnika železničarjev Jurija Stankota. Lepo' uspela skupščina je bila zaključena ob 14. uri, nakar so se delegati udeležili skupnega kosila, katerega je priredila mariborska mestna občina. pregled. Kot pravcati svetovni kulturni škandal se slišijo vesti o velikih demonstracijah v Italiji proti Jugoslaviji in Franciji. Kaj je italijanski narod res izgubil vsak čut za poštenost, da danes, ko italijansko časopisje neprestano vleče lajno o tisočletni italijanski kulturi, ne uvidi krivičnosti takih de-monstracij, katerih jedro je enostavno raz-očaranje, da je sedaj ohlajen njihov pohlep po jugoslovenskem ozemlju in jim onemogočen barbarski rop tujih dežel, kjer Italijani niso ničesar izgubili. Vse te demonstracije večinoma mladih ljudi po italijanskih mestih je italijanska vlada umetno uprizorila, kar je tem večja sramota. Oficiozni italijanski listi nemoteno hujskajo prebivalstvo proti Jugoslaviji in Franciji in napovedujejo skorajšnje «odrešenje» Dalmacije, dasi v Dalmaciji živi komaj nekaj stotin Italijanov, in se ti Italijani so večinoma poitalijančeni Hrvati. Prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Francijo ie uplivala tudi na naše sosede, ki so začeli položaj gledati z drugimi očmi. Zato se nam je začela zopet prijaznejše bližati Grčija, a v Albaniji je nastal oster veter proti osovraženim Italijanom, ki se vsiljujejo Albancem za zaščitnike, dasi jih ni nihče prosil za to. V Beogradu sc sedaj pripravlja razprava o novem proračunu za leto 1928/29., katerega načrt je predložil finančni minister dr. Markovič te dni Narodni skupščini, izdatki so po tem načrtu povečani napram lani na 11 milijard 592 milijonov dinarjev, a ce- Necfeljski pouk nai obrtno-nadaljevalnih šolah. Narodno-strokovna zveza je pred kratkim podl-vzela širšo akcijo za odpravo nedeljskega pouka na obrtno-nadaljevalnih šolah v Ljubljani in Sloveniji sploh. Te dni je prejela odgovor velikega županstva, v katerem se ji poroča, da je zadeva v teku. Mestni magistrat pa je v svojem dopisu javil, da se za letošnje leto ne more ničesar iz-premeniti radi šolskih prostorov in učnih moči. Narodno-strokovna zveza je podvzela nadaljnje korake pri vodstvih teli šol in učiteljstvu, ki naj samo dokaže, da je izprememba tudi že v tem letu mogoča. Mi vztrajamo prej ko slej na tem, da se takoj ukine vsak nedeljski pouk in da obrtnim vajencem nedeljo popolnoma prosto'. Zahtevamo samo to, kar zakon itak predpisuje. + Alojzij Kepee. Po kratki a mučni bolezni je preminul v Spodnji Šiški eden naših najboljših sobojevnikov, tovariš Alojzij Kepec. Pokojnik je bil organiziran v Narodno-socialni strokovni zvezi in pozneje v Narodho-strokovni zvezi od 1919. leta naprej. Ves ta čas je bil pokojnik zelo reden, marljiv in vesten član, kakor jih štejejo strokovne organizacije danes zelo malo. Bil je eden onih starih korenin, ki v strokovni organizaciji ni videl podporne bratovščine, temveč bojno organizacijo. Živo se je zanimal za vsak delavski pokret in prav rad je prihajal v tajništvo, kjer je redilo vplačeval svoj obulus in se pogovarjal o delavskem položaju. Akoravno že v visoki starosti 60 let, je še vedno opravljal svojo težko službo vestno in v zadovoljstvo svoi-.ii i gospodarjev, pri katerih je služi! dolgo' vrsto let. V dragem pokojniku izgubimo vdanega in zvestega tovariša, katerega ohranimo' v prijaznem spominu. Bodi našemu tovarišu Kepeu prav lahka domača gnida. Preostalim naše iskreno sožalje. *J* Jakob Zupan. Iz Zidanega mosta nam javlja Podružnica tužnO vest, da je umrl nje član tovariš Jakob Zupan v starosti 26 let. Za njim žalujejo ubogi starši, katerim je bil pokojni vsa opora, poleg njih žaluje pa tudi podružnica, ki je izgubila zvestega tovariša. Naj mu bo domača gruda prav lahka. Preostalim naše sožalje. LOGATEC. V soboto 19. t. in. je imela naša podružnica otvoritveno predavanje v prostorih gostilne pri Poljaku. Predaval je tov. Kravos o dunajski revoluciji iz leta 1848. Nabito polna dvorana je pokazala, da sc logaško delavstvo živo zanima za poučna predavanja in je bilo z otvo- lotni primanjkljaj znaša 210 milijonov dinarjev. Primanjkljaj se bo moral kriti, in to pač s povečanimi davki. Zato nimamo upanja, da bodo davki kmalu izenačeni in zmanjšani, dasi je bila soglasno sprejeta nujnost zakonskega načrta o neposrednih davkih, ki ga je finančni minister istočasno s proračunskim predlogom predložil Narodni skupščini. Novi proračun, sestavljen na stari davčni podlagi, nam po svojih številkah ne nudi upanja v skorajšnje uveljavljenje davčnih enakosti m olajšav. V Južni Srbiji bolgarski komitaši še vedno ne mirujejo in so te dni zopet izvršili atentat, in sicer so položili peklenski stroi na progi Skoplje—Kumanovo. Pri eksploziji se je poškodoval le zadnji del tovornega vlaka, ki je vozil živino iz Skoplja. Promet je bil začasno ustavljen. Domneva se, da je atentat izvršila komitaška trojka, ki je pred kakšnimi 20 dnevi prešla na naše ozemlje. Orožništvo odločno zasleduje atentatorje v vseh smereh in je upati, da jih bo zasledilo. ritvenim predavanjem pravi zadovoljno. Po predavanju se je razvila živahna domača zabava, pri kateri je pridno sviral trio tovariša Hodnika. Naslednje predavanje se vrši v soboto 3. decembra ob 7. uri zvečer pri Poljaku. O grozotah svetovne vojne bo predaval tov. Kravos. Pozivamo vse člane, naj polsetijo tudi to predavanje polnoštevilno. SENOVO. V nedeljo 20. t. m. je predaval v tukajšnji podružnici Narodno-strokovne zveze naš priljubljeni predavatelj tov. dr. Benedičič o pegastem legarju. Predavanje je bilol zelo dobro obiskano1, Delavstvo si želi več takih predavanj. Podružnici Narodno-strokovne zveze je obljubil sv. Miklavž, da jo obišče v nedeljo 4. decembra in pride v rudniško1 restavracijo, kjer bol obdaril revne otroke. Tudi odrasle ne bo pozabil, če se do takrat poboljšajo. Podružnica vabi vse stare in mlade otroke, naj pridejo k Miklavžu. JESENICE. V nedeljo) 27. novembra bo priredila naša podružnica ob desetih dopoldne v prostorih «Bratstva» skioptično predavanje o oceanskem parniku in odkritju Amerike. Vabimo vse člane, da se udeleže tega zanimivega predavanja polnoštevilno. VIČ. Podružnica Narodno-strokovne zveze bo priredila v soboto 26. t. m. ob osmih zvečer v dvorani Sokolskega doma na Viču prvo letošnje skioptično predavanje o veliki francoski revoluciji. Predavanje bo spremljalo nad 100 lepih barvastih slik. Vabimo vso napredlo viško javnost in vse delavstvo, d'a se udeleži tega predavanja polnoštevilno. Miklavžev večer bo priredila podružnica Narodno-strokovne zveze na Viču v prostorih Strelišča pod Rožnikom. Ker namerava podružnica obdariti siromašne viške otroke, prosi1 Vse prijatelje naših otrok, da darujejo po svojih močeh v to svrho. Naj nihče ne odkloni svojega1 daru, s katerim bomo obdarovali revne otročiče. LITIJA. Naša podružnica bo priredila v soboto 26. t. m. ob osmih zvečer v prostorih gou stilne «Na pošti* predavanje. Predaval bo gosp. dr. Stojan Bajič o' delavski zakonodaji pri nas in drugod. Vabimo vse delavstvo, da se udeleži tega zelo zanimivega in važnega predavanja polnoštevilno. SREDNJA VAS V BOHINJU. Tukajšnja podružnica bo priredila v nedeljo 27. t. m. prvo skioptično predavanje ob dveh poopldne v dvo-rani občinskega doma. Isti dan se bo vršil ob eni popoldne podružnični občni zbor. Vabimo1 vse tovariše, da se udeleže občnega zbora in predavanja polnoštevilno. K predavanju pripeljite s seboj družine in prijatelje. Dopisi. LOGATEC. No, pa se zopet nekoliko pogovorimo in povejmo, kaj je novega pri nas. Prejšnjo! soboto sem bi! sam v Dolenjem Logatcu in sem z veseljem konstatiral, da napredujemo. Kar na; cesti, in sicer na sredi1 ceste, se je otvorilo' novo tesarsko podjetje. Vsa cesta je bila obložena s tramovi in so tesarji pridno delali ter zaprli vso cesto. Za en del smo jim hvaležni, ker sol z odpadki zakrili blato, katerega pri nas ne manjka. Naši lesni trgovci imajo grdo navado, da pošiljajo na zimo ljudi na dopuste, potem ko so jim vse poletje trdo garali. Ravno te dni je tvrdka Josip Kunstelj na Vrhniki odpustila šest delavcev in jih postavila sredi najhujše zime na cestol Garali so vse leto prav trdo1, na zimo gredo pa za plačilo na cesto. Res ni lep tak postopek z našim delavstvom. Trgovci bi lahko1 utrpeli tistih par dinarjev in obdržali svoje ljudi skozi vse leto. Tudi tu borno enkrat morali zaropotati, da bo red. No1, več prihodnjič. SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Da znajo biti klerikalci nesramni, smo vedeli, da pa znajo biti nesramni preko mere, smo videli šele v1 «Slovencu* z dne 22. t. m., kjer napadajo tukajšnjo tkalnico in nje uradništvo zaradi tega, ker so enkrat za vselej izgubili premoč v občini, ki ni bila nikdar klerikalna, temveč je trpela pod' terorjem posvečenih in neposvečenih klerikalcev. Pri zadnjih volitvah v1 občinski zastop je dobila napredna «Lista sloge in napredka* 227 glasov in 12 odbornikov, socijalisti 74 glasov in 4 odbornike, klerikalci pa na dveh listah 9 mandatov. In zbog tega taka velika jeza: proti tovarni in nje uradništvu. Če bi «Slovenec» pisal resnico, bi mi molčali, ne moremo pa molčati na nesramna natolcevanja proti uradništvu tovarne, ki ni delalo za noben uspeh demokratov, temveč je storilo le svojo dolžnost za napredno listo. Največjo nesramnost je zagrešil ta pridigar krščanske morale, ko zmerja naše uradništvo s pri-vandranci, ker ne trobi v klerikalni rog. Pošteni' Šentpavelčani smo se hvala bogu enkrat odkri-žali klerikalnega terorja, sedaj upamo, da ga ne dobimo nikoli več, pa če bo «Slovenec» še tako strupeno pihal. Mi razumemo klerikalno bol za županskim stolčkom in za večino v občinskem zastopu, vendar pa bi tudi ob najhujšem udarcu ne smeli nastopati na tako nesramen način kot so to storili v notici' «S10venca». — V splošnem naj še pripomnim: Denunciant in klerikalec sta istovetna. Kdor je znal leta 1914. denuncirati naše ljudi, da so hodili pod vislice, ta zna tudi leta 1927. denuncirati uradništvo, da pride ob kruh. «Krščanski» možje, vsa čast vam. Ne čudite se, če bomo odslej šli s prezirom mimo vas in debelo pljunili. Drugega ne zaslužite s svojimi podlimi dušami. Več vam nimajo povedati zavedni šentpavelski napredni volilci, katerih je 227. KOROŠKA BELA - JAVORNIK. V nedeljo 13. t. m. je bil sprejet naš občinski proračun, za katerega je glasoval socijalistični klub in klerikalci; narodni klub se je vzdržal glasovanja, in sicer iz razloga, ker se je glasovalo za ves proračun skupaj. Zastopnik NSS je podal v imenu kluba izjavo, da glasuje klub proti proračunu iz nastopnih razlogov: postavka za občinsko ubožnico se je reducirala za 2000 Din, votira pa se 10.000 Din za popravilo občinske hiše. katere občina sploh nima in uraduje v poslopju «stare šole», ki ni last občine. Narodni klub je prepričan, da je pravilno zastopal svoje volilce, ker je šel v volitve s programom, pomagati delavcu. Pri tej seji pa so se posebno odrezali socijalisti, ki Narodno-strokovna zveza. imajo svojega župana. Razumljivo je, da so' jili pri njih delu klerikalci prav radi podprli. Na predlog našega kluba glede brezposelnih podpor je izjavil zastopnik SLS sledeče: «Vsak, ki danes prosi za brezposelno podpora ter pravi, da nima dela, je 1 e n u h.» S tem so se strinjali tudi socija-listi in komunisti. Gospod župan so bili celo mnenja, da ni prikladno, če je taka postavka: v proračunu. Prav lepoi se je odrezal neki sodrug, ko je izjavil, da bo občina sama zaposlila brezposelne pri gradbi vod!ovoda, katerega pa bo morda gradila šele koncem 1929. leta. Kaj bodo brezposelni do takrat počeli, ta pametni sodrug ni povedal. Socijalisti so se sedaj v družbi klerikalcev pokazali v pravi luči. Še imamo v rokah njih volilne proglase in letake, kjer so oznanjali najhujši boj SLS, se izrekali proti gradnji ali po1-pravifu cerkva itd1., danes bi pa še za noVoi cerkev glasovali, tako so zaljubljeni v klerikalce, ki so trenutno! na vladi. Delavstvo1 ima danes najlepšo priliko videti, kdo se bori za njegove pravice in kdo je zlezel pod kuto klerikalcev. Naše pošteno soeijalističnoi delavstvo je sram, da ima take občinske odbornike, ki soi zlezli pod klop in slepo ubogajo najhujše sovražnike delavstva — klerikalce. JESENICE1. V soboto 12. t. m. so1 se pričele vlagati pri nas kandidatne liste za občinske vo!-litve, ki se bodo vršile 11. decembra. Do sedaj * Proslava SOIetnice pesnika Otona Župančiča. Slovenska kulturna javnost pripravlja splošno narodno praznovanje 501etnice pesnika Otona Župančiča. V ta namen se je ustanovil reprezentacijski in akcijski odbor v Ljubljani. * Kovani denar v denarnih pismih. Po ministrskem odloku se lahko pošilja v vrednostnih pismih tudi kovani denar do zneska 10 Din, ampak samo pod pogojem, ako je tako zavit, da se v ovitku pisma ne more premakniti. * Železniške vozne olajšave za lovce. Prometni minister je odredil, da se članom Zveze lovskih, društev v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu in Splitu priznajo vozne olajšave na državnih železnicah trikrat na leto (50 odstotkov redne tarife) na isti način in pod istimi pogoji, kakor je to odrejeno za člane planinskih društev. * Brivska vajenska strokovna šola. Končno se je želja izpolnila,. V nedeljo 13. t. m. se je otvorila v Ljubljani brivska vajenska strokovna šola, za kar gre največja zahvala požrtvovalnemu odboru Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani, posebno tajniku g. Albinu Šinkovcu. * Za westfalske Slovence. Pišejo nam: Zveza jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji vljudno vabi svoje člane in prijatelje na letošnje generalno zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo 4. decembra v Rcckling-hausen-Siidu na Westfalskem v gostilni H. Wach-ter na Konig Ludvvigstrasse. Pričetek konference ob 10. uri dopoldne. Popoldne ob treh bo proslava petletnice ustanovitve zveze, združena s proslavo narodnega praznika ujedinjenja. K udeležbi popoldanske slavnosti rojaki vljudno vabljeni. Glede vožnje po železnici priporočamo udeležencem iz vzhodnih ali zapadnih krajev Poruhrja, da se peljejo po železnici do postaje H c r n e, ki leži ob glavni progi Kolu—Berlin (iiber Oberhausen und Wanne). Od postaje Hcr-ne dalje naj se peljejo z električno cestno železnico (proga A) do Konig Ludvvigstrasse na Reck-linghausen-Siid (20 minut). * Zatvoritev pomožne pošle Sv. Marjeta na Dravskem polju. Dne 31. oktobra t. 1. je poštna uprava zatvorila pomožno pošto Sv. Marjeta na Dravskem polju. Zaradi tega je začel 1. t. m. dostavljati selski pismonoša pošte Račje pisma v okolišu zatvorjene pošte. Dostava se vrši vsak dan razen ob nedeljah. je bilo vloženih šest kandidatnih list, ki imajo naslednji vrstni red: 1.) NRS, 2.) NSS, 3.) komunisti, 4.) SDS, 5.) SS.I in 6.) SLS. Zanimiv je bil boj za vložitev1 list; šlo je predvsem za prvo skrinjico. Dosegli so jo radikali s svojo vztrajnostjo. Dva njihova vlagatelja sta prišla že na predvečer ob 20. uri in sta čakala dol zjutraj ob osmih pred vrati. Klerikalni vlagatelji so dospeli z vozom ob 2. uri ponoči. Zelo so bili poparjeni, ko so videli, da niso prvi. Gospod kaplan sol sc izvolili tako razsrditi, da so šli v župnišče se gret in niso hoteli isti dan vložiti liste. Vlagatelj liste NSS je prispel z vlakom ob sedmih zvečer in je kot drugi vložil takoj po osmi uri listo1. Nekaj list je bilo zaradi nepravilnosti zavrnjenih. Sedino listo so mislili vložiti krščanski socijalisti, ker so jih klerikalci dali bore malo na svojo listo. Na pritisk od zgoraj nisoi vložili svoje liste, a so se zakleli, da SLS ne dobi njihovih glasov in raje ostanejo doma. Kakor je videti, se nam obetajo1 še lepi in zabavni časi. — V zadnjem času je bilo v tukajšnji tovarni več plinskih eksplozij, a vendar razen materijalne škode ni bilo večjih nesreč. Le v nedeljo 20. t. m. se je pri taki eksploziji poškodoval naš pristaš, tovariš Lukal, ko je ravno zazidaval' neko odprtino. Pripeljan je bil v tovarniško bolnico. Želimo1 mu skorajšnjega ozdravljenja. * Smrtna nesreča v Cerovcu. Iz Ivanjkovcev nam pišejo: Dne 16. t. m. je podiral v Cerovcu v gozdu svojega gospodarja v družbi s svojim gluhonemim sinom Mihalom 701etni viničar Peter Rubin bukve za drva. Pri tem je zadela padajoča bukev Petra Rubina tako nesrečno, da je bil takoj mrtev. Pokojnik je bil skrben in delaven mož. Prej je bil dolgo vrsto let v vini-čariji negovske graščine v Veličanili in sc je šele nedavno preselil v Cerovec, kjer je našel sedaj nesrečno smrt. Blag mu spomin! * Samomor orožnika. 281etni orožnik Martin Rupnik, ki je prej služil v Št. Janžu na Dolenjskem in bil sedaj v orožniški šoli v Ljubljani, se je iz neznanega vzroka ustrelil. Bil je takoj mrtev. * Smrtna nesreča pri prevažanju bale. Iz Svetja pri Medvodah se bo poročila posestnikova hči Pavla Svoljšakova na Brnikovo posestvo v Dravljah pri Št. Vidu in so te dni prevažali balo. Nesrečno naključje je hotelo, da je sosed Kanc iz Dravelj pri Medvodah, ki je pomagal pri prevozu, padel z voza in se znašel pod kolesi. Težko naloženi voz mu je šel preko trupla in ga strašno poškodoval. Nesrečnega moža so sicer kmalu prepeljali v ljubljansko bolnico, a je še tisti dan izdihnil. * Vlom v župnišče. Pretekle dni je bilo vlomljeno v župnišče v Št. Lovrencu pri Novem mestu. Župniku g. Oblaku je bilo ukradenih 5020 Din, kuharici Dernovškovi pa 850 Din in srebrna ura. Orožniki so vlomilca še istega dne izsledili v osebi Nikole Kuzmanoviča iz Radovišta v Južni Srbiji. Vlomilca so predali v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. * Smrt med mlinskim kolesjem. V vasici Repnje pri Križah na Gorenjskem se je zgodila strašna nesreča, katere žrtev je postal tainošnji mlinar Ribnikar. Možak je imel opravka v svojem mlinu, kjer je urejeval to in ono v obratu. Ker mu je nagajal glavni jermen, je skušal tudi tu nekaj urediti, kar pa je postalo zanj usodno. Pri tem poslu ga je namreč nenadoma pograbil glavni jermen za roko. Mlinar se je skušal iztrgati, tedaj pa se je zapletel v jermenje še z obleko. V silovitem loku je mlinarja hip na to vrglo pod kolesje, ki ga je zmlelo pod seboj. Domači so culi samo zamolkel krik in v slutnji nesreče prihiteli na lice mesta. Začeli so takoj dvi- gati kolo in so ga končno ustavili. Tedaj se jim je nudil grozen prizor. Nesrečni mlinar je ležal spodaj z odtrganimi nogami in od telesa odločeno desno roko. Pokojni Ribnikar je bil star šele 40 let ter zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. Avtomobilska nesreča. Brivski pomočnik Franjo Boštjančič iz Brežic je v zagrebški okolici te dni zvečer prekoračil cesto pri Jordanovcu. Nenadoma je z veliko hitrostjo privozil neznan avtomobil, ki ni dal nobenega znaka. Boštjančič je prišel pod avto ter je bil težko poškodovan. Avtomobil sc za ponesrečenca ni zmenil in jo naglo odkuril naprej. * Nevarnost pretrganih električnih žic. Zaradi snega so sc pred dnevi ponekod v Ljubljani potrgale električne žice. Da je prijemanje takih žic skrajno nevarno, je v torek preizkusila mala šo-larica iz Šiške. Domov grede se je na Celovški cesti dotaknila take viseče žice in v hipu obstala. Bila je v oblastvu močnega električnega toka. Pričela je kričati na pomoč, da so prihiteli do nje drugi ljudje, ki je pa tudi niso mogli rešii. To se je posrečilo šele, ko je nekdo žico preščipnil. Učenka se je tako prestrašila, da je dobila močan živčni napad. * Smrtna nesreča v kamnolomu. Strelni mojster g. Deželak je bil nameščen v kamnolomu g. Haucha v Trbovljah. Podjetje je v zadnjem času dobilo več naročil, ki jim je bilo treba ugoditi. Strelni mojster g. Deželak je imel mnogo dela. Ko je te dni vrtal v veliko skalo, se je ta predčasno zrušila in ga zasula. Odnesli so ga domov, kjer je poškodbam podlegel kljub vestni zdravniški pomoči. Deželakovo družino nesreča letos vztrajno zasleduje. Poleg drugih udarcev, ki jih je uboga drružina morala preboleti, je doživela pred meseci zelo hud udarec s smrtjo sina, rudniškega poduradnika, ki je padel s hodnika in se ubil. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje ! " Prostovoljna javna dražba. Dne 28. t. m. ob 9. dopoldne se bodo na prostovoljni javni dražbi v ljubljanski mestni klavnici (Mesarska cesta 2) prodajali razni predmeti stare mestne klavnice, kakor obešalniki za meso, razno po-rabno železo, vrata, okna (lesena in železna), nosilne opore, koksove peči, vijaki, železne verige, železno omrežje, razno staro železo, 19 dobro ohranjenih mecesnovih oken, nekaj miz. Kupci se vabijo., * Tatvina pisalnega stroia. Eno zadnjih noči je bil ukraden iz pisarne lesnega trgovca g. Čatra v Celju pisalni stroj. Sum tatvine je padel na 181etnega praktikanta Ivana G. iz Trnovelj. Pri preiskavi so našli na njegovem stanovanju ukradeni pisalni stroj, več sesaljk in svetiljk za kolesa, 3 samokrese, žensko uro, razne fizikalne in risalne predmete ter knjige, ki jih je G. ukradel v celjski meščanski šoli. Oddali so ga v zapore okrožnega sodišča. * Trgovski koledar za leto 1928. je izšel. Je to zcloi ličnoi v platno vezana knjižica, ki jo je uredil g. Franc Zelenik, založilo pa je koledar Trgovsko društvo «Merkur» za Slovenijo v Ljubljani. Koledar stane s poštnino vred 15 Din za izvod. Kakor druga leta, je tudi letos vsebina koledarja zelo1 pestra in poučna. Za detajlno trgo-vinoi je priobčeno praktično knjigovodstvo, za splošno uporabo pa: Lestvica za dohodnino, d'avek na službene prejemke privatnih name-ščccev, računanje obresti in dobička, kako se izračuna kubična mera okroglih debel ali klad1, razmerje med živo težo in tcžoi zaklane živali, maksimalne tarife izvoščkov v Ljubljani in Mariboru, poštne pristojbine, kolkovinc itd. Poleg tega obsega koledar obširno razpravo do 2V§ metra debela plast ledu. Ta led pa ne ostane na istem mestu, ker bi bil mogel zrasti že v ogromne višine. Lednik teče. Najvišji alpski snežniki se premikajo 50 do 100 m na leto, pri močnem strmcu celo do 300 m, to je, lednik se premakne na dan za 15 do 85 cm (na Himalaji v Aziji, so opazovali premikanje do 3 metrov, na Grenlandiji* do 30 metrov). Lednik teče tako nepretrgoma, nekoliko počasneje pozimi, nekoliko hitreje, kadar solnce na spodnjem koncu lednika močneje greje in topi led, ki teče v potokih v dolino. Kjer leži lednik precej vodoravno, se drži ledena gmota skupaj: na strmem svetu pa se'ledena .gmota razkolje, in to tam, kjer položna struga nenadoma preide v zelo strmo. Prostor, ki ga pokriva večni led v Alpah, znaša 3500 km2. Posamezni ledniki ; ‘ dolgi na primer do 24 km. Proti vzhodu se zni- žujejo Alpe in tudi ledniki prenehujejo, na našem Triglavu je zadnji, a je v primeru z drugimi jako majhen. Zadnji ostanek lednika pa je v Kamniških Alpah v severni kadunji med Skuto in Rinko, kamor le redkokdaj posije solnce in kamor padajo z omenjenih vrhov v obliki plazov ogromne množine snega. X Poldne ni povsodl v enem in istem času. Tekom 24 ur sc zavrti zemlja enkrat okoli sebe. Opoldne stoji solnce najviše pa obnebju in pridejo vsi kraji zemlje po vrsti pod opoldanske solnčne žarke, eden prej, drugi pozneje. Črto, ki jo v mislih potegnemo opoldne od nas do solnca na nebu, imenujemo poldnevnik, poldnevnico ali meridijan. Črto podaljšamo na sever in jug ter gre čez severni in južni tečaj. Takih črt čez oba tečaja je seveda neštevilno. Navadno se zadovoljimo s 360 meridijani. Prostor od enega me-ridijana do drugega imenujemo 1 stopinjo. Sedaj pa si misli, da sj ti solnce in da siješ na zemljo dol: po vrsti bodo prihajali pod tvoje žarke kraji vrteče se zemlje, čas od meridijana do meridi-jana bo 4 minute, kajti 360 krat 4 je 1440 minut ali 1 dan. Navadili smo se, da za začetni meridijan pri štetju vzamemo onega, ki gre skoz zvezdarno Qreenwich pri Londonu; lahko bi vzeli katerikoli meridijan in bi šteli od njega na levo in desno, a zmešnjava bi bila potem prevelika. Od Greenwicha do Ljubljane je 14 stopinj in pol proti vzhodu; torej ima Ljubljana 15 in pol krat 4 minute prej poldne kakor Greenwich, to je 58 minut. Zagorje so natančno 15 stopinj vzhodno od Greenvvicha. 15. meridijan je tako zvani srednjeevropski meridijan. Na vsakem zemljevidu so glavni meridijani vertani. Beograd ima 24 minut prej poldne kakor Ljubljana, Dunaj 8 minut prej, Varšava 21 minut prej, Leningrad dve uri prej, Pariz okoli 50 minut pozneje in tako naprej. X Skoro 20 let po nedolžnem zaprt. V letu 1909. sc je vršila v Edinburgu na Škotskem sodna razprava, ki je takrat silno razburila vso Evropo. Nemec Oskar Slater iz Šlezije je bil obtožen roparskega umora in obsojen na smrt, kasneje pa pomiloščen na dosmrtno ječo. Slaterjeva zadeva je zelo zanimiva in značilna za sodno prakso na Škotskem. Decembra 1908. je bila v Glasgowu umorjena in oropana 821etna starka Marion Gile-kricht. Umora je bil osumljen Slater, zoper katerega so sicer pričale nekatere neznatne okol-nosti, toda pravega dokaza o njegovi krivdi ni bilo. Usodno je bilo za Slaterja, da se je pet dni po umoru odpeljal v Newyork, kjer so ga pa kmalu aretirali. Slater pa ni čakal na pogajanja, ki so se vršila med ameriškimi in angleškimi oblastvi, marveč se je prostovoljno vrnil na Škotsko ter se javil sodišču. Razprava je trajala štiri dni. Porotniki so glasovali oddvojeno. Do-čim se jih je devet izreklo za krivdo obtoženca, so štirje glasovali, da krivda ni dokazana, eden pa je celo pripomnil, da je Slater nedolžen. Angleška postava določa v takem primeru obnovitev razprave, dočim škotski zakon tega ne predvideva. Slater je bil obsojen na smrt. Ta brezobzirna obsodba jc vzbudila odpor vsega kulturnega sveta in sodišču je bila poslana posebna prošnja, podpisana od 20.000 oseb, ki so protestirale proti obsodbi. Vsi ti protesti pa so pomagali le v toliko, da je bil Slater pomiloščen na dosmrtno ječo. Te dni pa je bil Slater po lSletni prestani kazni izpuščen. Sodišče tega koraka ni utemeljevalo kot dokaz, da je bil Slater nedolžen, pač pa, da gre le za pomiloščenjc. X Delo na moderni ladji. Največje upanje za angleške brezposelne delavce nastane takrat, kadar se v veliki meri prično graditi parniki. Splošno je mnenje nepoučenih, da imajo pri gradbi parnika posla delavci kovinske stroke, strugarji, žiCarji in strojniki. V resnici pa ima skoro sleherna obrt opravka na moderni ladji, preden je taka ladja sposobna za promet. Kadar je mnogo naročil, imajo železolivarne polne roke dela. Prav tako premogovniki, kajti za zelo zaposlene žele-zotovarne je treba silne množine koksa in premoga za plin. Parnik še ni gotov, ko že zdrči v vodo. Ni še v ladji vseh strojev, ne notranje opreme. Le v toliko je izdelan, da se drži na vodi. Sedaj pride šele prava armada delavcev, inštalaterjev, električarjev, ključavničarjev, mizarjev, tesarjev, tapetnikov, slikarjev in drugih. Na modernem parniku je vsaka kabina opremljena z napravo za vročo in mrzlo vodo. Koliko posla dado samo veliki plavalni bazen in kopalnice! Velika moderna angleška ladja «Aquitania» ima električno razsvetljavo, ki bi zadostovala za marsikatero manjše mesto. Na parniku je 180 raznih električnih motorjev s skupno močjo 2000 konjskih sil. Žarnic ima okrog deset tisoč in električnih zvoncev je 1500. Kuhinja je popolnoma električno opremljena, nobenega dima in ne ognja. X Najstarejši parlament in obenem tudi eden najmanjših, če ni morebiti celo najmanjši, ker šteje samo 42 članov, je islandski parlament. Islandska bo namreč leta 1930. slavila tisočletnico svojega parlamenta. V letu 930. so se kmetje in trgovci tega otoka sestali prvič, da se dogovore, ali naj sprejmejo novo krščansko vero ali pa naj še nadalje obožujejo poganskega boga Votana. Z veliko večino glasov jc bilo sprejeto krščanstvo. Taiinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) Tiho, komaj slišno znamenje piščalke naznanja čakajočim tovarišem, da naj odidejo s pokopališča. Za njimi odide tudi zagonetni mož. Sam gre med vrstami grobov, nobenega'svojih ljudi ne mara sedaj videti. Toda v njegovfem srcu so se znova odprle stare rane, strašna bol zaradi izgube ljubljene deklice se znova vzbudi v njem. «Ellena, moja Eilena,» šepeče, «zakaj te mi je ugrabila nemila usoda? Bila si moj dobri angel, moja živ-ljenska zvezda, edino bitje, ki me je moglo voditi na pravi poti. Tako sem pa sedaj plen strasti, ki divjajo v mojem* srcu. Brez lastne volje sem v oblasti strašnega nagona, kateremu se ne morem ustavljati in ki me nevzdržema vleče v svoj vrtinec, da ostaja povsod za menoj krvava sled smrti in pogube. Čuden zdravnikov račun. Po neprespani noči sedi mož s krinko zopet v svoji sobi. Pred njim stoji Bill, ki je ravnokar zopet prišel z novimi vestmi. Njegovo poročilo, žal, ni naznanjalo nikakih uspehov, kajti Pitt doslej’ še ni prišel na vlačilec, in tudi nihče onih, ki so iskali obe Španjelki, še ni nobene nikjer videl. Molče posluša mož s krinko besede svojega drznega tovariša. «Dobro, Bill. Saj imamo še čas in tudi nekoliko brezobzirni smo v stikanju za obema pustolovkama, da ni izključeno, da s tem' kaj lahko vzbudimo pri Terezi sum. Tudi se Pitt najbrže še nekaj dni ne bo prikazal. Vendar pa se nadejam, da bo pretkanemu dečku uspelo, da odkrije zatočišče svojih nekdanjih gospodaric.* Na Billovem obrazu se (pojavi dvomljiv izraz. «Če nas le ne izdal* «Tega se niti malo ne bojim1. Irec je docelo ostra-šen, saj je prepričan, da ga morem vsak hip poklicati na odgovor. Vrh tega sem mu obljubil precejšnjo nagrado. Ne, bodi uverjen, dečko mi bo ravnotako zvesto služil kot je prej svojima zločinskima gospodaricama.* Bill molči. «Jim vodi sedaj poizvedovanja, kajne?* nadaljuje mož s krinko. Bill pritrdi. «To mi je prav ljubo, kajti ti si sedaj moja najboljša opora in imamo toliko važnih načrtov, da moram vedno imeti pri sebi popolnoma zanesljivega in preizkušenega tovariša.* Billa oblije temna rdečica ponosa in veselja, kajti taka pohvala je velika redkost pri zagonetnem možu. Mož s krinko se sedaj obrne od Billa ter išče nekaj med nagromadenimi listinami na pisalni mizi. Naenkrat pa preneha z brskanjem po papirjih. Njegov pogled je obstal na tistem računu, katerega je našel v svoji hiši v starem mestnem delu. Bil je to oni čudni zdravnikov račun, na katerem je vsekakor zelo* spretna roka zradirala gotove stvari, ki so* morale vsakemu pasti v oči. Mož s krinko vzame račun iz kopice listin. «T*o je tudi taka zagonetna zadeva,* reče bolj sam zase, ne da bi se obrnil k Billu. «Ime je izpremenjcno, pa tudi drugo, kar je bilo napisano, je deloma zradirano. Vsekakor čudno, čemu nekile je to storil Samp-so*n?» Bill pogleda sedaj račun. «Z dovoljenjem, mitostivi gospod,* reče spoštljivo, kažoč na list. Mož s krinko mu da račun. «Prav želel bi zvedeti za zdravnika, ki je napisal ta račun. Toda to bo pač ostalo skrivnost, saj vidiš, da je celo ime izpremenjeno.* Bill molče motri karakteristično pisavo. «Milostivi gospod, mislim, da mi je ta pisava nekoliko znana.* «Kako, ti da poznaš------------- Bill pomenljivo skomigne z rameni, potem pa počasi izpregovori: «Od tedaj je že preteklo par let. Za vse, kar sem kdaj videl, imam izredno dober spomin. Z eno besedo, mitostivi gospod, ko je umrla moja mati — Bog ji daj večni mir in pokoj —* tedaj joi je zdravil neki zdravnik, ki mi je pozneje predložil svoj račun. In na tistem računu je bila ravno taka pisava, v to zastavim tudi svojo glavo*. Isti čudni B., ravno tako zavit S., brez dvoma je ta račun pisal isti zdravnik; dostikrat sem pregledoval njegov račun in motril karakteristične poteze njegovega peresa.* «Ali imaš še račun?* «Ne, vaša milost. Ko sem odšel k vam, sem vse listine, ki sem jih imel, sežgal.* «Kako se je pisal zdravnik?* «Imena se ne spminjam več.» Mož s krinko štrli v tla. «Potem *m*i vse tvoje znanje ne pomaga dosti,* reče po daljšem molku. «Toda zdravnika spoznam takoj1, če ga srečam.* «To bi bil pač le gol slučaj, da bi ga srečal v tako velikem mestu.* Bill razmišlja nekaj časa, potem pa vzklikne nenadoma: «MiI*ostivi gospod, še eno idejo imam, ki .bo morda razrešila zagonetko. Ali vam je mnogo ležeče na tem, da se najde zdravnik, ki je pisal tale račun?* «Prav mnogo!* «Dobro. Potem mi menda ne bo pretežko, jaz ga že najdem.* «Kako hočeš to pričeti?* meni mož s krinko neverjetno. «Zdravnik mora stanovati v starem delu mesta, tamkaj je tudi moja mati umrla. In dober zdravnik je bil tudi, *pa tudi račun ni bil ravno nizek. No, delal se bom torej bolnega, vaša milost, pojdem od zdravnika do zdravnika, dokler ne bom našel tistega, katerega iščem.* «Toda to lahko trpi mesece, morda celo leto dni.» «2e mogoče. Toda če je vaši milosti na tem toliko ležeče, potem se mora pač izvršiti.* Zagonetni mož preudarja. «In če tedaj res najdeš iskanega zdravnika, kaj nameravaš potem storiti?* Bill se smehlja. «Pokažem mu račun. In če gospoda prav vljudno vprašam, mi bo pač povedal, kaj vse je bilo na računu napisano. Saj imajo vsi zdravniki knjige, v katere za-belcžujejo vse, vsaj tako se mi je večkrat reklo.* «To je res, Bill. Tu imaš račun ter ga dobro shrani. Za iskanje uporabi štiri ure dnevno, dve dopoldne, dve popoldne, — ordinacijske ure zdravnikov. Ostali čas pa bodi vedno v moji bližini.* «Prav, vaša milost!* Bill skrbno vtakne račun v svojo listnico ter se potem odstrani s spoštljivim pozdravom. Zunaj v zidni izdolbini na hodniku stoji Maggija. Poleg nje sedi Dan, kateremu se tu pa tam zdeha. Saj je bil s svojim gospodarjem ponoči na pokopališču. Maggija je ravnokar stopila k Danu. «Tako zaspan, Dan?» reče nekam zasmehljivo. «Ali ste minulo noč zopet v veseli družbi prebili?* «Da, v prav veseli. Kurja polt more pri tem* človeka obliti.* Maggija je vedela prav dobro, da je mož s krinko pozno ponoči v spremstvu Dana odšel z doma. Zbog tega jo je prignala semkaj radovednost, da bi kaj več zvedela od mladega moža. Z bolestnimi občutki motri Dan lepo deklico, glede katere je menil, da bo nekoč njegova. «Kurja polt?* vpraša sedaj deklica. «Kaj pa naj to pomeni?* «No, vam pač lahko povem, gospodična. Bili smo tamkaj, kjer je sicer mnogo ljudi, toda so vsi tiho, ti ne spregovore nobene besede več.» «Ah — pa menda ne na pokopališču?* «Uganili ste, gospodična. Bili smo na pokopališču, in sicer o polnoči, ravno ob uri duhov. Bilo mi je prav po godu, da je šlo tjakaj še par drugih tovarišev, samega bi me bilo res strah. Huj, kako je veter ponoči šelestel v suhem* listju, kako so vikale sove in luna razsvetljevala nagrobne kanme.* (Dalje prih.) Zabavni kotiček. Vzdih. «Adam je žrtvoval eno rebro, da je dobil Evo. Koliko Adamov bi danes žrtvovalo po pet reber, samo da bi se znebili svojih Ev!» Premočno okrepčilo. Gospodinja: «Gospod zdravnik, zdi se mi, da je bilo okrepčevalno sredstvo, ki ste ga predpisali našemu Jurčku, premočno.* Zdravnik: «Kako to?» Gospodinja: «V tem kratkem času, ko je jemal okrepčilo, je razbil ogledalo, eno* skledo, dve vazi in krožnik; svojemu lesenemu konjiču je izpulil rep in se stepel z našim podnajemnikom...* Ne ve natančno. Gospodinja: «S kom si govorila na stopnicah?* Služkinja: «Z bratom.* Gospodinja: «Kako je ime tvojemu bratu?* Služkinja: «Mislim, da je Janez ...» Primera. «Če vidim dve prijateljici, da se poljubujeta, mi pride na misel, da si tudi boksarja podasta roki, preden se začneta biti.* Edini izhod. V lepem slovenskem letovišču so se kopali letoviščarji stalno bas na kraju, kjer je bilo na veliki tabli zapisano: