RLvMkdU r««n •obot- in praznikov. Ujufd daily except Saturdays Sunday» and Holiday«, .YEAR XXXIV. Cana lista Je $100 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNÇ JEDNOTE_ Uradnllki in uprsvniiki prostori: IM7 South Lawndala A vs. Office of Publication: 2057 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwall 4904 ÎTSSJî J,Buary •« eoat-otttoa •t Chk«|u, lltlnoá». uMtor the Act of Coosra» of March ». 1«T». CHICAGO. ILL. ČETRTEK. II. MARCA (MARCH 11). 1842 Subscription $0.00 Yearly STEV.—NUMBER S3 Aieeptitncf tor mailing at special rate postage provided for to aactlon 1103, Act of Oct », 1917. authorised on Juna 4, 1010. etalski napad na ponske parnike Bombe, katere so metali ameriški in avntral ski letalci, potopile in poškodovale 23 parni-kov. Imenovanje generala MacArthurja za poveljnika zavezniške oborožene tile v južnozapadnem Pacifiku izzvalo splošno odobra vanje. Sovjetske armade zadale nove udar ce Nemcem A /ashington. D. C.. 19. marca Ameriški in avstralski letalci ali poškodovali 23 je iskih ladij in parnikov v naju na japonska invazijska opo-ob Novi Gvineji, poroča rnarični department. Tarča mbardiranja iz zraka je bilo pjst vojaških transportov in inajst bojnih ladij, bmbe so porušile in poškodo-tudi militaristične naprave tem otoku. Mornarični de-tment pravi, da je bila ena riška podmornica, ki se je eležila operacij proti japon ^mubrodovju, izgubljena, ene-pa so Američani sami »pili. da ni prišel v roke sodnika. Canberra, Avstralija, 19. mar--Premier John Curtin je da-i naznanil, da so zavezniška «a letala, med temi ameriška, tala bombe na japonske bojne je pri Rabaulu, otok New Bri-Ena križarka in dva par-so bili poškodovani v na-lu. Vuhington. D. C., 18. marca, laznanilo, da je general Dou-MacArthur dospel v Av-aiijo .s Filipinskih otokov in je bil imenovan za vrfcovne-puveljnika zavezniške oboro->e sile na kopnem, morju in raku v južnozapadnem Radij, je bilo tu z navdušenjem ejeto. Predsednik Roosevelt deja!, da ta akcija je korak v )»no zaključenje vojne. Daje rekel, da bo MacArthur dil in nadziral vse vojne ope-ije zavezniške oborožene si-zaeno pa je naglasil, da to ne meni, da je bitka za kontrolo lanskega polotoka izgublje-Ta^e bo nadaljevala pod itvom generala Jonathana ■WamwriKhta, Mac4rthurje-P prijatelja. MacArthur je prevzel pozici-katero je imel angleški ge-nl Archibald Wavell. Slednji bil nedavno razrešen dolžnost poveljnik zavezniške obo-sil«, v južnozapadnem •f'ku in imenovan za povelj-vojakih čet v Indiji in H- %» department poroča, da Hapouri p« več dneh odmora ¡«vil, oparacije proti ameri-filipinski oboroženi sili ' "'aaiihkem polotoku. Izvr-več napadov, a so bili vr-hl nazaj z velikimi izgubami. »Vdn*y. Avstralija. 18. marca. ™*««lska vlada je storila g* zaščito civilnih prebi-bombnimi napadi. ■ " povečala svoje voj-Možnost masnih ja-"talakih napadov na nw»ta je na vidiku. »dredila konstrukci-< v Svdneyju in vseh 'kih mestih, v katera civilisti v času iz zraka. Poseb-bili mobilizirani za ""h rov in reševanje v« parniki in ladjo «*»h. na morju in re-*li pod vladno kon-l*do. da ae je bojno * m*d prebivalci po-*rišk# čete in letalci. ' v Avstralijo, bodo Prt obrambi konti- Hc k' pa f nap,, r*, Ï- Indija. 18 siamsko vojaško posadko v provinci Šan in ubile 300 vojakov, ostale parazpršile. Poveljstvo britske oborožene sile je prizna lo, da je položaj kritičen v dru gih burmskih sektorjih, kamor ao dospele nove japonske čete v zadnjih dneh. Tokio. 18. marca.-—Japonske podmornice, ki operirajo v vodah ob obrežju Burme in Indije, so potopile enajst zavezniških parnikov* v zadnjih tednih, pravi uradni komunike. Tona-ža potopljenih paznikov je znašala čez 80,000 ton. Moskva. 18. marca.—Ruske čete so zadale nove udarce Hitlerjevim legijam s prebitjem bojne črte v strategičnih krajih dolge fronte, pri Staraja Rusi, kjer je zajeta šestnajsta nemška armada, in v Donski kotlini. Sem dospelo poročilo omenja srdite bitke pri Karkovu, industrijskem središču, in v sektorju pri Kalininu, sto milj severno-zapadno od Moskve. Rusi so zasedli strategične višine nad Starajo Rušo, s katerih bombardirajo zajeto nemško armado. V spopadih v zraku so ruski letalci razbili 47 nemških bombnikov. Ruske bojne ladje so potopile itlri nemške parnike na Arktičnem morju, med t*mi dva vojaška transporta. Tonaža teh je znašala 16,000 ton. Sovjetske čete so izvršile več uspešnih naskokov na nemške Mzicije na Krimskem polotoku. Dva nacijska regimenta sta bila zdrobljena v bitkah. Kairo, Egipt, 18. marca.—Britske čete so vrgle nazaj oaiščne kolone v bitki v libijski puščavi :>ri Cherimu, zapadno od Tobru-ka, poroča poveljstvo. Hc so izvršile tudi uspešne napade na pozicije sovražnika pri Tminiju. Nemški diktator v zagati •*.__* < Padec je blizu, pravi Wellen Washington. D. C.. 18. marca — Državni podtajnik Sumner Welles, je dejal, da se diktator Hitler dobro zaveda, da je njegov padec blizu. Welles je v razgovoru z reporter j i komenti ral Hitlerjev govor v Berlinu, v katerem je priznal potežkoče svojih legij v boju z Rusi. Diktator je skušal potolažiti Nemce z napovedjo, da bodo ruske armade atrte prihodnje poletje, dočim Je v svojem govoru v novembru preteklega leta izjavil, da je že zlomil hrbtenico teh armad, "Bili so časi, ko je Hitler lah-ko lagal o nepremagljivosti svoje oborožene sile z učinkom," je rekel Welles. "Svet je zdaj spoznal njegbvo tehniko in metode n sedaj mu butajo izrečene la-:U v obraz kot bumerang. Značilnost Hitlerjevega govora ni v bahanju in obljubah, temveč v priznanju, da so njegove armade dobile strahovite udarce na ruskih frontah." Glede Hitlerjevega napada na predsednika Roosevelta je Wel-es dejal, da je razumljivo, zakaj ,e diktator označil svet, kakršnega si Roosevellt in ameriški narod želita, za potvorjen, gnusen in tuj svet. Iz vsake Hit-erjeve besede je zijalo priznanje, da se njegove sanje o pod-; armljenju sveta niso Uresničile. Roosevelt utihnil kritika delavstva Washington, D. C., 18. marca. — Predaednik Roosevelt je hitro in učinkovito utihnil nekegs ekonoma, ki je dejal, da je bilo 30,000,000 delovnih ur izgub*-jenih lanako in predlanako leto zaradi stavk v ameriških industrijah in da Japonci ne bi zasedli Singapora in holandske Vzhodne Indije, ako ne bi bil ts čas zapravljen. "Ako ne bi bilo navadnih prehladov, bi bili mi danes v Berlinu," je odgovoril Roosevelt. "Zaradi teh je bilo izgubljenih 60,000,000 delovnih dni v enem letu." Dodatne milijarde za gradnjo letal Washington, D. C., 18. marca. — Predsednik Roosevelt je dejal. ds bo pozval kongres, nsj dovoli dodstno vsoto 117,579,-311,253 za konstrukcijo bojnih letal vseh vrst. Ts in prej dovoljene vsote bodo omogočile konstrukcijo 148.000 bojnih letal. V svoji poslanici kongresu, ko se e sestal v drugem zasedanju v januarju. Je predsednik orisal program in naglasil. ds mora A-merika zgraditi 60,000 bojnih letal v tem letu in nadaljnjih 125,-000 v prihodnjem letu. Razcepitev poveljstva natzhodu ^ Operacije na Pacifiku pod ameriškim vodstvom francija n! bila priprav- Domače vesti Mllwauške novice Milwaukee. — Dne 14. marca je tukaj naglo umrl za kapjo na I YPM1 71 HA VITA' moiganih l'ouis Suban, znapi LJENA LA VUJNU «o.li)nií.r stur U ^ let in rojen v Kostanjevici na Dolenjskem. Tukaj je živel 35 let in zapušča ženo, tri hčere in dve sestri. — Pred kratkim je odprl odvetniško piaarno mladi rojak Henry P. Tale iz Sheboy gana. — John Tevža mlajši ja te dni odšel iskat si zdravja v kliniko Mayo Bros. v Rochestru, Minn, Roosevelt proti odpravi 18. marca. — Ustanovitev poveljstva vojnih operacij pod ameriškim vodstvom na Pacifiku in onih na Indijskem morju pod britakim vodstvom je predmet diskuzije Članov paci-fičnaga vojnega sveta. Po Japonski okupaciji Malajskega polotoka, Singapora in skoro vse holandske Vzhodne Indije je bilo vrhovno poveljstvo, ki so ga tvorili reprezentantje Velike Britanije, Avstralije, Amerike in Holandije, razpuščeno. Člani vojnega sveta študirajo tudi načrte glede popolne revizije zavezniške strategije na Pacifiku in Daljnem vzhodu. Premier Winston Churchill Je svetoval članom vojnega sveta, naj osvoje načrte, ki bodo ustrezali sedanji situaciji. Angleži so sami predlagali razcepitev poveljstva iui Pacifiku in Indijskem morju. Predlog je izzval odobravanje in bo najbrže sprejet. Irski premier naslovil apel ljudstvu Dublin, Irska. 18 marca, — premier Ramon de Valera Je včeraj apeliral na ljudstvo, nsj čuva pridubljeno svobodo in doprinkia žrtve, ki so potrebne za ohrsno svobode. Zaradi vojne ni premier govoril Ircem, ki bivajo v Ameriki in drugih državah, po radiu, poslal pa jim je po zdrs v v imenu irskega ljudstva. De Valera je dejal, da ae bo Irsks borila s pogumom in od-ločnoetjo. če bo napadene Generala pojasnila vzroke poraza MLADINA SE OBRNI LA PROTI ARMADI Rlom. Francija. 18. marca.— Dva generala ata izjavila na obravnavi pred vrhovnim sodiščem, da Francija ni bila pripravljena „na vojno z Nemčijo in čeprav bi bila, ae njena armada ne bi mogla koaati z nemško vojno mašino. To izjavo sta podula generala Antoine Besson, bivši poveljnik tretje francoske armade, in Maurice Blanchard, poveljnik prve armade, ki Je krila umik franooakih in brit-skih čet proti Dunkirku. Besson Je dejal, "da se je francoska mladina obrnila proti armadi. Vojaške akademije niao dobile dobrega materiala, iz katerega bi zmesile sposobne častnike. Pacifiatične in protimlli-taristiČne kampanje so bile vedno v teku. Tisk > zavzel sovražno stališče in naglašal, da je armada draga gtvar in da jfc Francija sploh ne potrebuje." General Blanchard je rekel, da Francija ni bila pripravljena za boj v realni vojpi. Vojaško vežbanje je bilo dobro v teoriji, ne pa v prakai. Bivši premier Edouard Dala-dier, ki se mora a drugimi bivšimi francoskimi voditelji zagovarjati na obtoibo, da ao pahnili nepripravljeno Francijo v katastrofalno vojn* z Nemčijo, Je pohvalil generali Blanchftrda kot sposobnega poveljnika. Sodišče je potem naznanilo, da ne bo vodilo zaslišanja glede enega obtoženca. Ta je bivši letalaki minister Pierre Cot, ki Je pobegnil v Ameriko po kapitulaciji Francije pred Nemčijo. Kitajska apelira na Indijo Zena generala Kaišeka za ustanovitev enotne fronte Čungklng. Kitajska, 18. marca. — Zena generala Kaišeka, vrhovnega poveljnika kitajske oborožene sile, je sinoči po radiu apelirala na Indijce za usts-novitev enotne fronte In skupno obrambo Kitajske in Indije proti jsponaki agresiji. Naglaaite je, da bodoči mir in blagostanje vse Azije zeviaite od odpora Kitajske in Indije \ ' Kitejaka," je rekla, "se u-spešno upira Japoncem, ker poseduje orožje, ki ga brutalna sl-Is ne more uničiti. To Je orožje, ki ne priznava porazov v nobenih okolnostih, ki pa ae ne more kupiti in ne ponarediti. To o-rožje prihaja iz odločnosti in gorečega patriotizma, ki ae ne ustraši nobenih žrtev, čeprav zahtevajo življenja." Ona Je dalje rekla, da ae fei-dija ne bo borila ahma, temveč na strani mogočnih zaveznikov Njena dolžnost je, da ae pripravi ne to borbo proti aovrainiku in gre v boj s zavestjo, da ao žrtve potrebne. Ustanovitev ženskih vojaških zborov •. V:. Kongres sprejel zadevni načrt Washington. D. C.. 18. marca, — Kljub ugovorom, da morajo ženske ostati doma, je bil zakonski načrt glede ustanovitve pomožnih ženskih vojaških zborov sprejet v nižji kongresni zbornici z 249 proti 86 glasovom. Ta določa maksimalno število 150,000. " 2 en s k e morajo korakati skupno z moškimi v tej vojni," je rekel kongresnik R. Kwing Thomason, demokrat Iz Texas«. On je s to Izjavo izrazil mnenja kongresnikov, ki ao glaaovall za načrt. Ti so v svojih govorih naglašali, da bodo ženske v pomožnih vojaških zborih preje-male isto plačo kot vojaki in da bodo s slednjimi vred odšla na tuja bojišča, če bo treba. Predlog kongreanika Josephs P. O'Hare, da aa ženske izviame od službe zunaj Amerike, ja bil poražen a veliko večino glasov, Kongresnica Edith NT Rogats ga je pobijala in naglašala, da ao ženske proti izvzetju in da hočejo vršiti iste dolšnostl kot moški v ameriških vojnih naporih. Žrebanje za vojaško službo Washington, D. C., 18. marca. — Sedem tisoč številk Je bilo izžrebanih sinoči in danea zjutraj, ki so odločile spored, po katerem bodo Američani, ki ae ae registrirali za vojaško alužbo, stopali v armado. To jo bilo prvo žrebanje, odkar Ja Amerika v vojni. Prvo številko — 3485 — je potegnil vojni tajnik Henry L. Stimson, kateremu Je prej polkovnik John D. Langaton zavezal oči. Drugo Številko, ki jo bila 2850, Je potegnil mornorič-ni tajnik Frank Knox. Ceremonij v zvezi z žrebanjem ao se udeležili visoki vojaški čaotnlkl In člsni Rooaeveltovega kabineta To Je sledilo kratkemu govoru generala Lewisa B, Her* sheyja, direktorja federalnega nabornega urada v Washingtons 40-urnika v industrijah Ameriška propaganda proti osišču Značilna, isjava državnega pod tajnika Waehingion. D. C.. 18. marca. —Nova faza v odnošajih med Ameriko in nemškim ter itali janskim narodom je bila nagla šena v izjavi državnega podtaj nika Sumnerja Wellesa, katero je podal na konferenci z repor terji. Welles je v izjavi poudarjal razliko med vladama Hitlerja in Muasolinija ter ljudmi, katerim diktirata, državni podtajnik je označil Hitlerjev nedeljski govor za zbirko laŠI, s katero je akušal prevarati nemško ljudstvo, da zakrije poraze svojih armad na ruskih frontah, r Welles je dejal, da ameriški narod ln vlada sta za svet mednarodne dostojnosti in pravičnosti, na katerem naj moški in ženske imajo popolno svobodo vere, mišljenja in govora. "To je edini svet, na katerem Je trajni mir mogoč," je dejal. "Tak svet bo prišel a porazom hitle-rlzma in vaega, kar ta predstav- Js." Med beaedami, ki jih je izrekel Wellea, in nedavno Stalinovo izjavo se opaža sorodnost Slednji jo v ovojt'<&Qfcvt aanikal trditev, da jo cilj sovjetskih grmad uničenje nemškega naroda ln državo. Hitlerjevo klika ae no moro istovetiti z nemškim no rodom, ker zgodovina dokazuje, da Hitlerji prihajajo in odhajajo, toda nemški narod in država ostaneta. Mnogi sodijo, da Welleseva deklaracija, ki je sledila Stalinovi, pomeni aačetak nove propagande, ki naj bi vzbudila revolucionarne tendence in razpoloženja, če sploh obstojojo, med Nemci ln Italijani proti Hitlerjevemu in Musaolinljovo-mu režimu. Napori,^"katerih cilj Je ustvaritev razkola med ljudstvom in vladami, niao novi. Taki napori in taktika ao orodje osiščne propagande, ki ao SS agentje Hitlerja ln Mussollnlja rabili uspešno proti Ameriki, Angliji, Rusiji in vsem drugim sovražni^pm totalitarizma dolga leta. Tš propaganda je dobila oporo med mnogimi Američani, zagovorniki izolacije in onimi, ki so naglašali, da Ameriki ne preti nevarnost napada. Francoski tovorni parnik torpediran Slovaška vlada zasegla Vk.hy rrincijll ,g ^^ _ iidovsko imetje l Tu je bilo naznanjeno, da je bil Bem. Švica. 18 marca — Sem francoski tovorni pamik Seinte je dospelo poročilo, da Je slove- Marceli« torpediran na Hredo-ška vlada odredila zaaego Židov- zemakem morju. Identiteta pod-skega imetja. To uključuje tudi momire. ki ga Je napadla, še nI zlatnino, dragulje in druge dra- ufotovljena Dva člena posadke, l>»dle japonsko ln gorenoeti. - sta bila ubita, oeerp p* ranjenih. I marca ki operirajo v ,n ^tralnem delu Socialni demokrat jo aktivni v Chicagu Chlcafo — Prihodnjo nedeljo, dne 22 marca, zvečor oe vrši zborovanje čikaških socialnih demokratov v hotelu Morriaonu Na sporedu je razprava o vlogi socialne demokracije in delavstva za doeego zmage v tej vojni in pravilnega miru. Med govorniki bo tudi Joseph Marti-nek, bivši urednik mnogih čeških socialističnih listov in zdaj tajnik Čehoalovaškega narodnega sveta v Ameriki. Protiosišlni izgredi v Čile ju Potop parnika razkačil prebivalce Sealiago. Čile. 18. marca.— Protiosiščni izgredi so izbruhnili v tem in drugih mestih kot holmu. Od tu je s člani svoje- posledic* torpediranjs In potope ga štaba odšel na finsko fronto čilejskege parnika Toltena po Tukajšnji milltariatilni krogi do- oeiščni podmornici na Atlantiku Ne miki general List odpotoval na finsko fronto Stockholm, Švedska Ig. marca. — Nemški general Bieg m und List se Je na poti iz Oala, Norveška, v Helsink ustavil v Stork mnevajo, da bo tam vodil in nad zi rs I priprave ca veliko *fen*i vo proti ruski vojaški posadki v Leningradu. Možnost Je, ds bo Vtburg služIl Nemcem kot oporišče za vojne operacije proti Kueom na severni fronti. Tovarne lahko obratujejo noč in dan in sedem dni v tednu • KONFERENCA Z DE. LAVSKIMI VODI. TELJI Washington. D. C.. 18. marca. —Predsednik Roosevelt jo zlil mrzel curek vodo na glave kongresnikov ln senatorjev, ki hočejo odpraviti štirideseturnl delovni teden, prepovedati stavke vojnih industrijah in aklepa-nje pogodb glede zaprte delavnice. V razgovoru z reporterji, ki j« sledil konferenci z delavskimi voditelji v Bell hiši, je naglasil, da ne vidi nobenega razloga za razveljavljanje dolov-skih zakonov, sprejetih v kongresu v zadnjih letih. Delavaka situacija v vojnih induatrljah je zadovoljiva, kar so se voditelji unij odpovedali* stavkam kot sredatvu za dosego svojih namenov. Stavke danes sploh no ovirajo produkcije bojne opreme in ih jo manj v Ameriki kot v kà- * tori koli drugi drŽavi—a izjemo onih, v katerih so delavci podvrženi regimentacljl, kot na primer v Nemčiji. Roosevelt j« naglasil, da kon-gt-es ne more sprejeti zakonov, ki bi prisilili delavce v Izvršitev več dela. To jo zavlano od vsakega posameznega delavca. Kar Amerika potrebuje, Jo več navdušenj« za vojne noporo ln prizadevanja Vrše naj se pora-do, da se poveča navdušenje med ljudstvom. To bi zmanjšalo agitacijo v kongresu za preklic delavskih zakonov. * Predsednik Je otvorll diskusijo z izjavo, da javnost ima ne-Jasne pojme o položaju. To dokazujejo pisma, katera je prejel od petih urednikov jpiodešol-akih listov. Ti so hoteli vedeti, sekaj je delo več kot 40 ur v tednu nepostavno, kar nI res. Edino, ksr se zahteva, je, da delavci prejemajo plačo ln pol za čezur-no delo in dvojno plačo za delo ob nedeljah In praznikih. Konferenca med Rooseveltom in delsvskimi voditelji je troja-la poldrugo uro. Te so ae udeležili William Oreen, predaednik Ameriške delavska federacijo; Philip Murray, predaednik Kongresa industrijskih orgsnlzacij; Oeorge Mesiiy, tajnik blagajnik ADF; Daniel J, Tobin, predsednik vozniške unije ADF; R, J. Thomas, predsednik avtne unije CIO; Julius Ktnspsk, tajnlk-blagajnik/unije United Radio, Klectrk ¿k Machine Workers, in Sidney Hillman, načelnik delavske divizije v jno opreme, operi- Detektivi zasegli nacijske uniforme Chlcsgo. II marca. — Fede-ralfii detektivi ao zaaegli nacijske uniforme, zastave a avaatiko eedke parnika, In koplje Hitlerjevih govorov v ne valu na nek/) stanovanje ne severni strani meeta JfekJ Nemec in njegova žena sta bila aretirana. v bližini ameriškega obrežja. Čile m Argentine sta edini e-inerlški državi, ki še ntete pretrgali diplomati^nlh <»dnošajev z Nemčijo. Italijo m Japonsko I 'rš}a dan in'ačdon ži v Izgredniki so napadli nemške tednu Delavci se lahko Izme- in japonske trgovine s keme- njavajo tako, da ho vsak počival nj«*m v glavnem delu ftantiaga en dan v tednu, in v akcijo je bila posvana poli- KI Juh d'*M->enemu sporazumu rlja. Ta je prej razbila masni med piedM-dmkom In delavski- sliod, katerega ao skluali illej- mi voditelji, se agitacija za pre- ski dijaki. Naznanilo, da Je 28 Alanov po-ki ga Je potopi- klic delavskih zakonov nadaljuje, Senat'* Connelly, načelnik odaeka za zunanje zadeve, Je de- r~ la oeiščna podmornica, izfubllo je I da bo. podpiral predložene življenje, je dobila «elmev v la-1 načrte gl»de odprave 40-urnika, gredih irt demonatrarijah Hko- prepovedi stavk in omejitve pro-ro vsi ¿aaoptsl zahtevajo takoj- fitov koijsiracij, ki imajo vlad-Sen prelom odnošejev s osličem. | na naročila^ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slovene National Benefit Society Naročnina sa Zdruieno drisve (isven Chicaga) in Kanado M.00 na lato. »3.00 sa pol UU, 1110 sa ¿elrt leta; se Chicago ia Cicero 17.50 sa celo lato. 53.75 sa pol letet sa inosemsivo 19 00. Subacriptlon rslesi for the United Stales (except Chicago) aed Canada 10.00 per year. Chicago and Clcoro 17.50 per year, foreign countries 19.00 per year. Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov le nenaroèenih ¿lankov se ne vračajo. Hokopisi literarne vsebine (¿rilca, povesti, drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slečaju. 6e je prifošll poštnino. Advertising rates on agr «omeni.—Manuscripts of communies tiens and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc.. «rill bo returned to sender only when accompanied by self addressed and stamped envelope. - Naslov na vse. ker Ima stik s listom: PROSVETA 2157-59 So. Lawndala Ave, Chicago. Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS 131 Datum v oklepaju nn primer (March 31, 1942), poTctf vašega Imena na naslovu,ponpenl, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustsvl. - Vloga fašistične Španije Pred dnevi je bila objavljena vest, da se je centrala japonske propagande na ameriškem kontinentu na tihem preselila v Madrid na Španskem, od koder bo nadaljevala svoje delo ob sodelovanju a špsnskimi fašlstl-falangisti. Preselitev je bila potrebna, ko so ameriške republike drugu /a drugo pretrgale stike z osiščem v zadnjem januarju in začele stopati na prste naclfašlstlčnim petokolon-cem. ■u 'J Španija je danes najbližje fašistično gnezdo Ameriki. Španski falangisti, katerih "firar" ali "duče" (po špansko "cadillo") je ge-j.eral Kranko, ki je obenem diktator Španije, so še vedno aktivni v latinski Ameriki. Prav za prav je vloga španskih falangistov v latinski Ameriki danes trojna; poleg lastne propagande za španski fsšizem in:~"hispanidad" (pritegnitev vseh ameriško-španskih republik nazaj *k Španiji) so prevzeli po prelomu latinske Amerike z osiščem tudi nemško-nacijsko in italijansko-fašistično propagando. Ameriška središča nacijev in italijanskih fašistov so se že prej preselila v Madrid in končno so dospeli tja še Japonci, tako da je danes v Madridu glavna centrala enotne osiščne propagande za \ se tri Amerike. Po nekem nerazumljivem naključju je državni department V Washingtonu še vedno slep in gluh za propagando španskih falangistov na tleh ameriških kontinentov. Dočlm so nemški nscisti in italijanski fašisti izključeni, Španski falangisti lahko svobodno potujejo iz Španije v Združene države in vse kraje latinske Amerike m obratno. Razume se, da falangisti sijajno izrabljajo to priliko in pridno delujejo na ameriških tleh ne samo za "hispanidad," temveč tudi za interese nacijske Nemčije in Mussolinijevc Italije. In zdaj bodo delali tudi za koriti japonskih militaristov. . Državni department je poplavljen—kakor poročajo teden za tednom iz New Yorka—z dokazi o vohunskem delovanju falangistov v Ameriki, ampuk državno tajništvo je menda prepričano, da nobena toleranca španske propagande ni previsoki za—obdržanje Španije v statusu "nevtralnosti," Zadnji vrabček na strehi že lahko čivka o fini nevtralnosti krvoloka Franka in njegovih fašistov, ki / vsemi štirimi pomagajo Hitlerju, Mussoliniju in Japoncem! Hitler bi bil res neumen, če bi invadiral Španijo, dokler mu tako izvrstno drugsčc služi—in služiti mu mora. saj je to povračilo dol-gs, ko sta Hitler in Mussolini pomagala krvoloku Franku uničiti demokratično republiko! Čudno, čudno gledajo v našem državnem departmentu na fašistično Španijo--kakor tudi na višlško Francijo. Obema se Amerika ».e sme zameriti, dokler sta "nevtralni"—nevtralni, haha! Ameriška justica dorašča Včan je bila mtas Justica na slabem glasu v Ameriki. Govorili so o njej, da imu zavezane oči za reveža, bogatinu Je pa rada po-inežiknila na oba očesi. Izcimil se je celo ameriški pregovor: "You can't convict a million dollars," kar pomeni po naše, du milijonarju na prideš do živega pred sodiščem. V tem jc bilo več ali manj resnice, ampak omenjeni pregovor Je treba danes revidirati vsaj toliko, kolikor pridejo federalna sodišča v poste v. ' Pred kratkim i»ta bila milijonarska družba Union Elbctrlc Com-l«ny in njen predsednik Louia H. Egan spoznana preti federalnim sodiščem v St. Louisu za kriva kršenja novodilskega zakona glede "holding-kompanij." Družbu ln njen predsednik sU bila obtožena, ds Sta zbrala sklad $593,000 se podkupovanja političnih kandidatov in javnih uradnikov. Konec obravnave je bil: kriva kakor obtožena—m /daj čaku družbo visoka denarna kazen, njenega predsednika pa ostra zaporna kasen. Včeei- kadar je sploh prišlo do spoznanja krivile —so milijonarji našli hladno mazilo na višjih sodi-ačlh, ampek danes Je tudt pred najvišjim federalnim sodiščem za< nje malo upanja. Današnje vrhovno sodišče je bolj in bolj—social-no zavedno' V prejšnjih zlatih časih je bilo sploh nemogoče spraviti milijo-narja ah milijonersko korporecijo pred sodišče—če pa je kdaj pri-Slo do ti Ra jc bila oprostitev gotova stvar. Kasneje se Je miss Justuu trhko popravila, da je bila ta ali ona bogata družb« spoznana .-a krK o in obsojena v denarno ka/en, katero so seveda s lah-Voto plačali Toda spraviti odgovornega uradnika družbe ln celo prrdstdnik » v /apor -ha ne v "Cod's ctiuntry"! Ps j« prišlo tudi to na ž*lo»t korp< racij in njihovth ptcdecdni kov Zasluga ¿a t«j gre <**<> denarstvo v Rumuni-»H^nji Je velik del kapi-"kah "Deutsche Bank"; H i* Dresdner Bank"; 1{|oj pomembne uspe- VESTI IZ AMERIŠKIH VIROV Carigrad, (La Nacion, Buenos Aires). — Neki nevtralni diplomat je po svoji Vrnitvi iz Berli na in po bivanju v mnogih balkanskih prestolnicah dejal predstavniku A.F.I. sledeče: "Obiskal sem Belgrad in dobil vtis, da so Nemci zaradi šir jenja srbskega odpora zelo vznemirjeni. Nemci si prizadevajo razširiti pravljico, da so upor zadušili s četami, ki so vdane generalu Nediču, jaz pa lahko zatrdim, da igrajo Nedičeve čete samo manj važno vlogo, kajti njihovo število je majhno, brez discipline so in rajši ropajo, kot pa se bore. Prinesel sem s seboj ukaz št. 19., priobčen v "Novem Vremenu", v katerem Ne-dič pravi: "Vedenje, besede in način oblačenja številnih do-brovoljcev in orožnikov niso ta ki, kakršne zahteva dostojanstvo Srbije". — Nemci so samo v Belgradu ustrelili v zadnjih dveh mesecih 15,000 Srbov. Četniki so trikrat napadli vlak med Bel-gradom in Nišem, s katerim sem se jaz vozil. * Nekjtf"na nemški meji, 4. marca (INS). -— Madžarski radio je danes sporočil vest srbskega tiska, ki pravi, da je v zadnjih borbah padlo 8000 srbskih četni- kov in 1940 redne vojske osišča. * ' »A , £ji'jj>} . . _ '■■___ London, 6. marca. (AP).—Berlinski dopisnik stockholmskega lista Dagens Nyheter ponavlja nemško vest, da so Nemci ujeli nekega angleškegA napadalca, ki se je poskušal pridružiti vojski generala Draže Mihajloviča. Uradni krogi niso hoteli povedati kaj več, vendar je dobro znano, da Angleži sodelujejo z vojsko generala Mihajloviča. ♦ Jeruzalem, 7. marca. (AP).— Iz zanesljivih poročil prihaja vest, da je v noči dne 10. januarja petdeset četnikov popolnoma uničilo italijanski bataljon v yojašnici pri Gerevi v Albaniji. Četniki so ubili vojaško stražo, presekali telefonske zveze in zasuli vojašnico z bombami. Italijani, ki so ušli eksploziji, so bili ustreljeni pri begu iz vojašnice. Poročilo pravi, da so se Italijani maščevali za ta napad z bombardiranjem vasi Gereva in Lednice in pobili mnoge kmete. Dalje, da v Albaniji delujejo tri četniške skupin?, neka v severnem delu. Te skupine so v zvezi s četniki v Jugoslaviji. • London, 7. marca (NYT).—Po poročilih, ki jih je prejela jugoslovanska vlada v Londonu, držita sedaj Nemčija in Italija več kot 400,000 vojakov v Jugoslaviji, 80$ med temi v Srbiji. Zdi se, da je osišče poslalo vse vojake zaradi strahu pred poletnim napadom jugoslovanskega vojnega ministra, generala Draže Mihajloviča, ki se pričakuje. Nemiri, ki ae v državi širijo vse bolj, so prisilili Italijo, da je poslala v Črno goro pet divizij. V Srbiji so določili smrtno kazen za vsako osebo, ki se ne pokori ukazom oblasti. Prejšnji četrtek so v Belgradu ustrelili pet oseb. Daljnji dokaz širjenja ne- mirov je deportacija velikega število Srbov in Slovencev. Znano je, da so že nad 500,000 Srbov in Slovencev pregnali iz njihovih domov. * Bern, 5. marca (NYT).—V Belgradu so objavili uradno poročilo, v katerem poročajo, da je bilo v času od 1. sept. 1941 do 28. febr. 1942 ubitih, ujetih in ranjenih 7939 jugoslovanskih 'komunistov'. V tem številu niso všteti 'komunisti', prijeti po orožništvu in policiji. Novo Vreme pri pisanju o teh stvareh pravi, da je v zadnjih dveh mesecih 939 četnikov bilo ubitih. V tej številki stoji tudi gornje poročilo. London, 8. marca (AP).—Angleška poročila navajajo vesti iz Vichyja, ki pravijo, da je v južni Srbiji prišlo do "krvavih spopadov med silami jugoslovanske lutke-vlade in narodne vojske "četnikov". "Vladne čete so vnovič zavzele pokrajino okrog Kuršumlja in pobile sedemdeset srbskih rodoljubov ter jih ujele 130". » London, 6. marca (AP).—V sodni preiskavi v Angori so ugotovili, kdo je oseba, ki je 24. februarja napadla nemškega poslanika v Turčiji Franca von Papena in jo je pri tem eksplozija raztrgala na kose. Neko Reuterjevo poročilo pravi, da je ime človeka, ki je našel smrt v eksploziji, Eumer Tokat in da je rojen v Skoplju. Tokat je vstopil v komunistično stranko in pozneje sprejel turško državljanstvo. Policija pravi, da so tudi Tbkatove sodelavce prijeli. Tudi oni so Jugoslovani. Njihova imena niso znana, vendar za vse pravijo, da so komunisti. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. strani.) slušnost" njegove družine izvirala le iz njegovega egocentrič-nega teroriziranja. V tem je ta burka tudi podučljivo. Njegovo "strto ženo" je dobro igrala Angela Zaitz, njuni hčerki "za možitev" Marya Omahen in Alice Artach, sina John Rak, vsi trije dobri igralci, inženirja "Sodarja", ki "Petelinu" (Oli-pu) "odpre oči," pa Louis Beni-ger. V manjših vlogah so nastopili Jack Groser, Elaine Tur-pin, Mildred Simcich in Darwin Taschwer. Pri nekaterih teh je bila opaziti večja jezikovna teševa. Seveda, če bi imeli dovolj časa za učenje, bi lahko tudi tvojo slovenščino bolje opilili. Su-flerka pa je bila preglasna, ker smo jo slišali—včasih prav razločno!—prav v zadnjih sedežih. Kot že omenjeno, je bilo občinstvo prav zadovoljno z igro. Igralcem pa priznanje, ker so se naučili igre toliko dobro v tako kratkem času! Po igri je bila plesna zabava v spodnjih prostorih.—A. G. Bombni napad na turško mesto Berlin, 17. marca, — Nemška časnikarska agentura poroča iz Ankare, da so tri tuja letala vrgla petnajst bomb na turško mesto Milas. Bombe so ubile, d ve osebi, ranile več drugih in porušile mnogo \]ik. Turška vlada še ni ugotovila identitete letal. Knjiga o veličini in trpljenju Srbov Flight in Winter by John Clinton (Printed Princeton University 1942) V času, ko se vse človeštvo trese in zvija pod udarci krutega nasilja, je nova knjiga izpod peresa odličnega ameriškega zgodovinarja Adamsa "Flight in Winter" izredno zanimiva in pomembna. Slikajoč mučne in svetle dni iz skorajšnje zgodovine srbskega naroda pisec ne le nudi svojim sodobnikom zgled izrednega "čojstva in junaštva", temveč istočasno tudi bodri in opominja, da je moralna veličina vendarle največja sila, ki navzlic vsem preizkušnjam na koncu vendarle zmaguje. Ker pa je ta knjiga opis začetka prve svetovne vojne 1914-1918 na ozemlju in v središču srbskega naroda, ker je kot srbska zgodovina V teh trenotkih zlasti dragocena, jo vsi z veseljem pozdravljamo. O tem razdobju naše zgodovine imamo že mnogo gradiva. Mnoge pesmi, pripovedke, romani, drame, vojni dnevniki, zgodovinske i n^ o jaški razprave v večjem ali manjšem obsegu so poveličevale junaštva 'našega naroda, naše narodne požrtvovalnosti in pretresljive izraze "bola i ponosa." "Plava grobnica" Miloša Bojiča, "Srbska tri-logija" Stevana Jakovljeviča in med deli tujih pisateljev in pesnikov znamenita Rostanova pesem "Četiri vola kralja Petra" — so vsekakor najbolj znana dela, ki so jih navdihnili zgodovinski dogodki in grozno trpljenje naših ljudi iz te dobe. Vendar, vsa ta dela, večinoma izpod peresa sodobnikov, očividcev in u-deležencev teh doživljajev, se omejujejo po veČini na slikanje doživetih dogodkov, so osebna, ter so tako samo razdobje, odstavek, drobec ifc te naše veličastne in razburljive narodne zgodovine. Strnjeno, vse obse-gajočo razpravo o teh dogodkih smo pogrešali. G. Adama je izpolnil to praznoto. Izpolnil jo je izvrstno. Adams je vesten učenjak. Kot profesor zgodovine, najprej na univerzi v Princetonu ln nato v Darthmouthu, se je lotil dela z mnogovrstnimi pripomočki, ki so mu bili na razpolago v vseh svetovnih knjižnicah, iz virov obeh bojujočih se strank. Po preiakovanju vseh listin in dokazov,/po vsestranskem presojanju in razglabljanju je razbral pravo stanje stvari t stališča prave zgodovinske perspektive in dobil jasen in točen vpogled v vsa razdobja naše silne borbi*. S tega stališča so vse podrobnosti pravilno odmerjene in ostro presojane, dobile so svojo pravo vrednost in se sp9jile s celoto. Iz obilne tvarlne, ki jo je pi-satelj zbral, je povaod nepristransko in presenetljivo dosledno izbral vse, kar je bilo najvažnejše, kar je bllo-ktrak-teriatično, ter to poudaril, podčrtal in razvijal. Vsled tega se pomembnejši dogodki kakor dragi kameni blešče is ostalegs pripovedovanja, kjer manj pomembne dogodke postavlja v senco na odgovarjajoča mesta Ta pisateljeva sposobnost, ki mu omogoča graditev in sestavo in ne samo navadno razlago in pripovedovanje, ga nedvomno pp-stavlja v vrsto zgodovinarjev lati I"»vi, da zaradi spl*t-■ • nemške finance, '' ni«predovati v Hrvat-' 'J», vendar imajo nem-mogočniki velike J delovanje—po vojni. Tenke pse* visoke stopnje, zgodovinarjev, ki so odlični pisatelj i in izvrstni v slogu in ne samo hladni in suhoparni znanstveniki. Razen tega so nekatere strani te knji ge pisane tako toplo, tako zgovorno, uprav retorično, da ao v prijetnem razmerju z drugimi, kjer se kaže piščeva naklonjenost k izvajanju filozofskih zaključkov. Pisatelj nedvomno ljubi stvar, o kateri piše, ljubi narod, ki je možato, skromno in z junaškim molkom odigral tako sijajno vlogo v prejšnji svetovni vojni. Pod globokim vtisom dejanj našega naroda je prišel v našo državo? živfcl dalj čaaa v njej in jo prepotoval navzkriž, se privadil jeziku, spoznal z našimi ljudmi, ki so se udeležili albanske Odiseje, ljudmi, ki so mu dali mnoge podatke o tem delu naše zgodovine. In čeprav Adama pazi, da ne zapusti nikjer v svoji knjigi znanstvenega in nepristranskega stališča, se že v predgovoru samem občuti, kako zavzet je za stvar, kako odkritosrčno občuduje in s kakšnim navdušenjem poveličuje dela "pokolenja, ki je rojeno za pesem." Na mnogih mestih piaa-telj grenko poudarja, da so mnoga legendarna junaštva vbtke-ga naroda bila v svetu premalo priznavana vsled tega, ker so bila dela naroda, katerega število je majhno, katerega usoda Je, živeti v izgubljenih krajih na vzhodu Evrope in ki govori jezik, nerazumljiv za tuje znanstvenike ln 'gentlcmane*. Mi sami, ki žal prav iz teh razlogov v svetu nismo predobro znani in pravilno tenjeni, smo ginjeni ln hvaležno sprejemamo te znake prijateljstva spoštovanega znanstvenika, ki nam ne le daje pravico, temveč nas tudi ljubi. Morda bo ta ali drugi vojaški strokovnjak ali zgodovinar v delu našel kakšno pomoto — to zares ni važno. Glavno je, da smo s knjigo Adamsa dobili izvrsten spis o našem vojskovanju in trpljenju. Zgodovina ljudi, ki so postali slavni v bitkah na Ceru in Kolubarl, ki so padali, zmrznjeni in sestradani na svojem umiku v Albaniji, je samo prvo dejanje veličastne drame, katere drugo dejanje bo Adams opisal v svojem drugem delu, o solunskem prodoru, ki ga že obljublja in ki bo izšlo z naslovom "Spearhead of Victory". Vendar Je nedvomno dobro in koristno za nas spomniti ameriško javnost, da so bili tisti silni junaki iz albanskega umika o-četje in starejši bratje tistih naših Četnikov, ki se danes, prepuščeni samim sebi, obkoljeni na vseh straneh o sovražnimi vojskami, že leto dni bojujejo ns svetih in s krvjo napojenih tleh svoje domovine, za njeno svobodo in čast. > Prepričani smo, da bodo knjigo čitali mnogi. V času, ko se na vseh straneh poveličuje viteški duh in samopožrtvovanje, nudi "Beg pozimi" naj prepričevalne J -še zglede teh vrlin. Razen tega bo v tem okvirju stroge znan-stvenosti nedvomno zanimivo spoznati, ne samo izpod peresa napol -obveščenih časnikarjev, temveč tudi iz dela odličnega učenjaka, da navzlic vsemu pozitivizmu in materiallzmu sedanjosti vendar še obstajajo narodi, ki jim Je ljubše nebeško kraljestvo kot kreljestvo na zemlji ln ki nudijo dokaze; da Je "človeštvo neverjetno ide-a I lat lino in obupno Iracionalni"; vsekakor bo čltalcem drago ¿itali, da "v železni dobi na-hejamo ljudi, ki rsjši mro kot se predajajo v oušnost". Rea, karkoli nsj bi že o tem mislili racionallsti, ze nas je to velika redoet in tolažba. Med A meri kanci je zlasti neka skupins prebivalstva^** po rojstvu in rodu Is Jugoslavije, bi bi morala «teti knjigo "Beg pozimi"« Vsekakor bodo iz knjigo dobili mnogo vsp^itmd za njihovo življenjsko (tališče In mnoga dragocene portW la o svetli zgodovini tvojega naroda, ki Je morda dovolj no po/nujo Gotovo pa Je, da Jim bn i|" > nje tega obogatilo življenj«1 Val. ki bodo preči tali to dele, bodo v njem našli ne le vzpodbude ln pomirjen J* temveč ae bodo srečali tudi g nekaterimi življenjskimi mtlcarni ne oo vdati po porazu, kakor a* niso vdali srbski vojaki ns begu pozimi, verjeti, de vstajenj t ni! brez smrti Sursum oorie? — Mel Ott Sounds Off Matiaffor Mal OU opens tko Oíanla SpHa« tralnln* la Mlatil wttk « * " to thair naw bo»« riahUf mid «astad Maltón (partly tgddsn) and John WltUs. , laanaffar aiai un open« ma uianta spnag vraimn* liti la advioa in tha locker room. Li»Hi je dežel nt tvetu, kjer bi se fhozemcem nudil bolj radodaren deleft na narodni dedovinl svobode in priložnosti, V teku let se je tt gostoljubnost bogato izplačala a pritpevkl inozemeov k ntšemu utpevtnju zt čtsa miru in k naši moči za Časa vojne. "Danes, kakor v prejšnjih dobah, inozemci in sinuvi inozemeov branijo skupaj z nami vred našo skupno stvar. Bila bi veli-kansku nesreča, ako bi mi odrekli onim, ki so lojalni, pravico do soudeležbe v obrambi svobodo". Ccinroon Councll—Flia. Radijsko oddajanje v tujih jezikih Na temelju pregleda, Izvršenega s strani Feneralne komunikacijske komisije, Je dvesto rednih rtdioposttj v Združenih državah razposlalo radio-govore v 29 tujih Jezikih v skupnem času 0,776 ur v teku 30 dni po napadu na Pearl Harbor. Največ domačih radioodda-janJ, namenjenih za tukajšnje tujerodno prebivalstvo, je v italijanskem, poljakern ln špan-akem Joziku. Domače redioraz-pošlljatve v japonskem jeziku ao prestale od onega dne, ko so se začele sovražnosti. Pregled komisije pokaruje, da v primeri s thdesetdnevno dobo pred dnom 7. decembre ao se radiorazpoši-Ijatve v nomščini zmanjšale za 87 ur v trideaetlh dneh po onem dnevu, dočirn so domače isdio* razpošiljatve v italijanščini istodobno narasle za 23 ur. Radlopoataje, ki Imajo tujeje-žična oddajanje, se nahajajo v krajih z znatnim tujerodnim prebivalstvom Od l/bruha vojno ae jo povečalo nadzitanje in postajo same, ki imajo tujojeclč-ne radioprograme, skupaj in po-semrzn«, pazijo na radiolzjave, ki bi bilo neprijalrljsk« Mnogo tujeje/ičriih programov Je posvečenih vojnemu naporu Zdru)enlh narodov in razne vladne organlraeiej uporabljajo to sredstvo, dt dajejo Informa* Izdelovanje umetnega kavčuka Vlada naj agradi tovarne v Illinoisu Washington. D. C.. 18, mtrea. — Apel na federalno vlado, naj zgradi v Illinoisu tovarne zt iz-delovtnje sintetičnega kavčuka, je naalovil Heneen A. Wataon, direktor washingtonskega urada illinoiskega obrambnega sveta, v smislu instrukcij, katere Je dobil od guvernerja Gruena, Watson Je predlošil deta J lira-no poročilo o materialu, ki se potrebuje pri izdelovanju sintetičnega kavčuka, J, Joneau, trgovinskemu tajniku in načelniku federalno korporaclje za rekonstrukcijo financ. V tem na-itlaša, da Ima držtvt Illinois veliko količine materiala. Poročilo o materialu, ki ga poseduje Illinois in se lahko rabi pri izdelovanju kavčuka, je sestavil Frank H. Reed, glavni kemik v državnem geološkem oddelku. Snov "butane", ki jo vsebuje petrolej, se rabi pri izdelovanju kavčuka. VVatson pravi, da Illinois producirá U odstotkov vsega petroleja in je četrta država v pogledu produkcijo, V zadnjih dveh lotih jo dnevna produkcija petroleja v Illinoisu znašala 400,-§09 sodov. Država ima zdaj 30 čistilnic petroleja. Tornado ubil 151 ljudi v sedmih drlavah Chicago, 18. marca. Tornado, ki je zadnji pondoljek divjal v sedmih državah, je zahteval 151 trte v, čez tisoč ljudi pa je bilo ranjenih. Največ ljudi Je bilo ubitih v državi Mlsslsalppi — 81. Povzročena škoda znaša več milijonov dolarjev. •14VCHMCA NARODNA PODPORNA JEDNOTA tada|a «vo|o publikacij« le šo | | ao liai Proavota so koristi, lov po-i r «l»rt o a«tlaci!o »rojit društev la élan»! va la so propatsaSo »volih Idej. Nikakor po m so pfopofsada drugih podpornih org»nl»acl|. Vso-ko orf«nl«acl)a Ima «MAo|m avo|o tlačilo Tora) œUolorOnl daptol la Mea»nil» dru#th >»Sp»ralk erfoal a«cl| la n|lh dn*Alev na| so ao poM-l|a|o lUlu Pr Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Ptaiuiiag a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC E?try Saturday, I to2 P.M. STATION WHIP lilt Mil if ills (Tap ml I to Msl) cije nsiim tujerodrem in pridobijo njihovo jNidporo v bortfl xa demokracijo. Comme« Councll—FL!i. PHOSVETA ZUPAN ŽAGAR SLAVKO SLAVEC (Se nadaljuje.) Po tleh, po čevljih, kjerkoli je bilo med tele»! kaj prostora, so tičali svežnji, zsbojčki, culice, nahrbtniki sli msjhni kovčegi, ki so se ob nsrs-ščejočem pritisku trie in trie zsjedsli skozi usnje in obleko stoječim v meso in kosti in iz katerih ni bilo mogoče v tej človeški stiskalnici ničesar več vzeti. Na vsakem koncu voza sta stala na posebnem, ozkem hodniku po dva strsžniks z bodalom na puški. Z osornim renčanjem sta krotils mrmranje in nevoljo, ki je hropla iz človeške stiskalnice. ' . > Okrog poldne je začelo pršeti. Kapljice so. nsjprej osrebrile klobuke, kspe in rsmena. Počasi so se srebrni biserčki družili v debelejša mokra zrnca, polzeča po klobučevini na obraze in vratove, skrivsjočs se neopszno med nltksmi in vlskenci sukna, raševine in platna po plečih, prsih in hrbtih. V par urah so bila vsa telesa do kože premočena. "Slamo, seno in gnoj pokrivajo med vožnjo, de gs dež ne izpere," je povedala stsrikava glava v množici. "Mi smo msnj ko gnoj." "Miri" je zsgrozils postava pod najbližjim izmed štirih bodal. Glas je bil besen. Telo, iz katerega je udaril, je bilo še bolj premočeno in izmučeno nego zastrsžens telese. Pozno popoldne so voz nekje odklenili od vls-kt Množico so zgnsli pod leseno lopo, rszdelili nekakšen ričet med njo ter jo še enkret prebrali. Mlajše so uvrstili posebej, stsrejše posebej. Med temi je bil tudi 2sgsr. • 11. Ns prehodu skozi prijszno mestece se je čets ustavila. "Če bomo ksj šteli," se je približsl 2sgsr pod-čsstniku, "bi prosil, da bi smel za trenutek do pošte." Podčastnik je skomjzgnil z rameni In izjavil suho: "Nihče se ne sme oddsljltl." Sam je tedaj nekam izginil, se kmalu vrnil in rekel tiho Žagarju: "Pet minut. Če vas v petih minutah ne bo nazaj, boste ksznovsni." Žagar ae je zahvalil in odhitel. Na polti je spisal nakaznico za ženo in ji obenem sporočil: "Zdaj sem tu na poti k vojakpm. Našo vaa ao izpraznili. Pošiljam ti večino denarja, ki sem ga ob odhodu izkupil za živino in blago. Pohištvo sem zaklenil. Bodite brez skrbi. Cesar skrbi zame. Kmalu pišem več." Prej se je bal, da ga bodo vlačili s seboj, ne da bi mogel družini kaj sporočiti ln jI poslati denar, ki ga njemu ni bilo treba. Zdaj mu je odleglo. Vdano se je vrnil k četi. Obšli so ga občutki izza fantovskih let, ko je prav tako romal s kovčegom po svetu. "Kakor je božja ln ceaarjeva volja," Je kakor takrat sprejel usodo, ki je nI mogel odvrniti. Spotoma je v četi našel tovariša, ki mu Je vojna v neki drugi vaal zrušila županski stolec. "Ml bomo oproščeni," je zatrdil tovariš z mirnim, prepričevalnim glaaom. "Tudi drugod je bilo tako, Izpraznitev pomete vse, odplavi ljudstvo v taborišča ln pahne moške pod orožje. Vsi odnese tudi župane. Toda občina, tudi če je raztresena po vsem cesarstvu, ne more biti brez poglavarja. Občtnekl urad mora nekje poslovati, v begunskem taborišču ali drugje, navadno lam, kjer živi župan. Poznam več takih slučajev.** Seveda." je priznaval Žagar, "če Je župan ssm begunec Če pa Je vojak, je stvar drugačna. Jaz sem potrjen." . "Jaz tudi," je povzel tovariš. "Pa me to prav nič ne skrbi. Kskšni vojaki pa imo? Le mene in sebe poglej! Pred dvajsetimi, tridesetimi leti —ne rečem—bi se bile tudi midva tepla za cesarja. Zdaj pa sva stars, stara kakor on. V staro železo naju vržejo, ne pa v fronto." 'Tudi starega žeieze ceser zdaj ne zaifteta. V škripcih Je. Ali ne vidiš, kako druge lovijo? Poglej našo četo. Nad polovico je starega železa. Pa misliš, ds jih vse oprostijo?" "Vseh ne morejo. Potrebujejo jih, kajpada. A župani ao v sVoji službi bolj potrebni. Le ti meni verjemi, ds me fronts ne bo videla in me ne bo. Kmalu bom zopet čečkal svoj podpis na prošnje, dpmovnice, potrdila in drugega takega pepirnetega zlomka. Seveda, človek si mora tudi sam pomagati. Če boš tiščal pod puško, ti jo res dsjo. de svetinjo sli križec si pridobiš za hrabrost in požrtvovslnost. Pa kaj pomaga človeku križec eli svetinje, če mu tam kosti polomijo in mu posteljejo pod rušo? Taka slavs ni zame. Vsi naši ljudje bi se je morsli ogibati. Naj se pobijajo ln koljejo tisti, ki so tega željni' in jih to veseli. Jsž se ne mislim in se ne bom." "Ali misliš, ds ts posel katerega izmed teh veseli?" je pomigal Žagar z obrazom po četi okrog sebe. "Če gs ne, nsj si pomaga drugam. Jutri ali pojutrišnjem vložim prošnjo za oproščenje. Obenem bom pisal nekaterim dobrim gospodom, naj ae za to reč malo zavzamejo, da se ko-miaa ne preobjem. Tudi ti vloži tako prošnjo." "Jaz takih gospodov ne poznem." "Nič ne skrbi. Svoje bom še zate nagnal. Vojaška mreža ima velike luknje. Zajema na široko in na debelo, a ne drži dolgo, če človek -noče biti v njej, Tako svs tudi midva obtičala v njej—za nekaj dni." "Če je res, ds le za nekaj dni," je podvomil Žagar. "Boš videl," mu je tovariš pokroviteljsko spu-stjl roko na rame. Par dni so jih gonili po dvoriščih, skednjih in ' skladiščih. Četa je zdaj naraščala, zdaj kopnela. Včaalh so jih postavljali v vrsto, jih urili v vojaškem pozdravljanju, klicali njih imena in zapisovali njih poklice. "To je vojaško rešetanje," je razlagal Žagarju tovariš. "Boš videl, da denejo tudi naju na re-šeto in smukneva skoznje v svobodo." Večina Žagarjevih sovaščanov je tiste dni smuknila skozi rešeto, pa ne v svobodo. Mlajše so zalili v zelenkasto vojsško odelo, stsrejše so uvrstili v delsvske stotnije. Te so ljudi bolj plašile nego prave vojna služba z orožjem. Znano je bilo, da morajo često take stotnije v nsjhujšem ognju pred fronto kopati nove jarke in poatojanke za strelce. Vsi so že čuli o takih stotnijsh, ki so jih topovi zmleli ali strojnice skoslle. Koncem tedna so poklicali Žagarjevega tovariša, mu dali neke papirje in ga odposlsll. "Lins v svobodo se odpirs," se je mož poslovil od Žsgsrjs. "Zdravniki bi radi videli, ali Imam res srčno hibo, kakor sem zaplssl v prošnjo. Teh psr dni do pregleda bo treba le grenko črno kavo piti, da bo srce ropotalo kakor stopa. Glej, da prideš kmalu za mano." Tovariš Je odšel in Žagar ga ni več videl. Med zadnjimi domačini, ki so še ostali z njim, je bil Zatojec, nekdanji tekmec pri županskih volitvah. Rad ae je motal v Žagarjev! bližini in v pogovoru s drugimi včasih glaano poudarjal: "Da, da. Vojna je pravična. Tudi župane Je pomela—take seveda, ki so le sebi županill." (lAdje prihodnjič.) Junak epopeje general Mihajlovič kak De Gaulle, kajti kakor po- moglo ustaviti tisočev vojakov, veljnik svobodnih Francozov, tako je tudi on v mladih letih o-porarjal jugoslovanski generalni štab na potrebe moderne vojne. in vendar ga niso nič bolj poslušali kol De Gsulls. ki so s pušksmi v rokah odšli v planine, ds ne bi nsdsljevsli boji. Planinsko bojevanja Planinsko bojevanje, ki ga vodi Mihajlovič, za Srbe ni nova stvar. Srbija je bila dolga stoletja na cesti vpadov Bizsntincev, križarskih vojsk in Turkov. Vsi so prihajali po dolinah Save, Morave in Vardarja, po katerih ao se sedaj T pomikale nemške motorizirane vojske v aprilu 1941. Največkrat srbski narod, kmetski narod, ni imel dovolj o-premljene vojske, da bi se mogel z uspehom ustaviti sovražniku v organiziranem boju. V takih okoliščinah se je umikal v planine in od tu v nenadnih na padih presenečal sovražnika za hrbtom in. v boku, mu onemogočal zalaganje s hrano in s potrebščinami in sejal nered in divji strah. Ti borci so se združevali v čete in noben osvgjevalec, pa najsi je bil še tako močan, se ni drznil v planine in gozdove, kjer so se skrivali. Hrabra dela teh junakov so navdihnila mnoge pesnike in pesmi, ki jih hrabri srbski kmetje prepevajo od kolena do kolena. * Zadnja med temi pesmimi je Mihajlovičeva pesem. Po teh besedah so oddali pesem "Sprerate se, spremte, četnici". ziiranje v planinah Tako so Nemci poleti 1941 prodirali proti morju, da napadejo Kreto. V Srbiji so pustili samo majhno število vojakov, da zavarujejo svoje prometne črte. Polkovnik Mihajlovič je prevzel poveljstvo nad bataljonom dobrovoljcev. Z njimi je prisegel, da se živi ne bodo vdsli. »o soteskah reke Drine je prišel do visoke ravni, tisoč petsto metrov nad morjem. Raven z globokimi jamami, zaraščena in neprehodne. Tu so se mnoga sto-etja zbirali hrabri možje, ki so se upirali tujčevi oblasti. Od vseh strani so začeli prihajati dobrovoljci. Dijaki, orožniki, trgovci, učitelji, profesorji in zlati kmetje, mladi in stari, du-tovniki s krstom v levici in puško v desnici, ki so vodili cele vasi za aeboj, %/ črnimi bradami poraščeni in s črnimi plašči, vi-lrajočimi v vetru. Tudi žene, žene, ki so jim možje padli v bo-u, so prihajale, da jih nadome-ste v boju za osvoboditev domovine. Druga vojska, skoraj prav td-ike, se je zbirala bolj na zahodu, v bosanskih planinah, sredi "neodvisne" hrvatske države. Tretja se je zbrala v črnogorskih skalah. Ta je bila najboljše o-borožena, ket se je vojska v a-prilu umikala v tej smeri. Dru-{e skupine so se zbirale južno in vzhodno od Belgrada. Največjo med njimi vodi Dimitrijevič, odvetnik, star 80 let, z globoko vero v narodno stvar. Kmalu so se vse. skupine združile pod Mihajlovičevim povelj-ništvom. Prve smage Junijs 1941 je Nemčija napadla Ruaijo. Podnevi in ponoči ao brezkončne vojske korskale proti aeveru in prrils| pri Belgradu. Mihajlovič se je odločil in napadel Italijane, ki ao zavzeli Črno goro. Trinajste-ga julija je nenadno udaril, jih obkolil, razgnel in pobil in mnoge ujel. V Podgorlci so se Italijani upirali. Protlfašisti so bežali in se pridruževali Mlhajlovi- Od leve ne deanoi William Green, predsednik ADF, Donald M. Nelson, načelnik odbora se produkcijo bojne opreme, in Philip Murray, predsednik CIO. ČETRTEK, 19. Mart* upa)i bojevati. Celo iz svojih mest in vasi si niso upali. Zlasti ne ponoči. Septembra je Mihajlovič sklenil napasti Nemce. Ima okrog 100,000 mož, a malo orožja. Vsekakor je imel samo puške in bombe. Takoj je porušil nemške zveze med Belgradom in Solunom. Prispel je petnajst kilometrov severno od Belgrada in držal črto kot prava, organizirana vojska na bojišču. Nemce je prijel strah. Poklicali so z ruskega bojašča tri divizije. Tri popolne divizije, s tanki, topništvom in letali. Mihajlovič in njegove čete, ki niso imele dovolj orožja, da bi se jim postavile po robu, so izginile v planine in vojna se je nadaljevala. Ponudba premirja Tedaj so Nemci nenadno napravili nekaj neverjetnega: prosili so Mihajloviča za premirje. Nemci, ki so premagali tolike države in zlomili tolike vojske, niso mogli obračunati s krdelom takih herojev. Prosili so za premirje. Prvič v tej vojni! Nemci, ki so že dve leti neprestano zmagovali! Petega oktobra sta dva nemška častnika in neki srbski "sodelavec" prispela do mesta, ki ga je naznanila neka tajna Mihajlovičeva radijska postaja. Tu sp četniki prestregli častnike, jim zavezali oči in jih posadili v avtomobil. Dve uri se je avto prebijal skozi planine po neverjetnih potih. Končno se je ustavil pred kočico v gozdu. Sneli so jim obveze z oči in znašli so se v koči, kjer je za mizo sedel človek. Bil je Mihajlovič. Prvi Nemec je spregovoril: "V imenu nemškega poveljni-Štva izjavljam, da je vaše delovanje proti zakonu. Jugoalovan-ska vojska se je predala. Vi morate prav tako nehati z bojem. Moj poveljnik, general von Dankelmann, me je opolnomočil, da se z vami pogajam. Ponujamo pesno premirje, vam in vašim vojakom. Upam, da se bomo sporazumeli." Mihajlovič mu je odgovoril: "Res je, da se je jugoslovanska vojska predala. Vendar, to je bila Jugoslovanska vojska in ne srbska. Predali smo se pod pogojem, da bo Jugoslavija oeta-čevi vojski. Italijani se niso več! la nedotaknjena. Namesto tegs Kaj počne general Mihsjlovič v arbakih planinah4 Drži v pa- (V francoski oddaji londonskega radia "Francosi govore Francozom" je bila II. Januarja prireditev. |»o*večena srbskemu odporu, fttlrje franco- sil nemško vojsko. Nekaj Ured-fcki govorniki *o opisovali ju-JneKa! Nemci, ki so v tistih ča-naliva srbskih četnikov V^sih bili nepremagljivi, so mu po-presledkih je i«rala «odba na 1 nujali premirje.4 Da. silna nem-h*- |M-nmi IWr)r Nem« » v «tlaki Miha j lov u jr človek sedem inj Miikleaetlh let majhen In «oh t ««eil IM) je podoben proie fc«.rju kot p« vojaku Ima pet «>. ti«.k in ftjegmo največje veaelje je igranje os goali in preprvanje at arih atbakih )M>emi On je najznamenitejši tibtki častnik. Ne- je JUtfualovanaka vojaka, ki Jo je slina tehnična prem«*1 »ovratnikov «lomila, polotila orožje v aprilu 1041, se l mnogi častniki ln vojaki nisn ho-vdati, rbeiall so v planine teli in nadaljevali boj Viaoke planine, «trme stene, tet ko prehod-1 ne «ore in gozdov* Nemikl dio raman lagal in poročal o J večjem Itevilu ujetnikov kot je I Jugoelovanska vojaka »ploh ime la vojakov pod orožjem To ni ste jo takoj razkosali. Ne vem, kako dolgo se bom še mogel boriti, vendar vem, da bom odnehal samo tistega dne, ko se bo Nemčija predala, ali ko bo padel zadnji nemški vojak." In nemškim odposlancem, ganjenim spričo takega junaštva, so spet zavezali oči. Potem so jih odpeljali, odkoder so prišli. Najveličastnejši pojsv v tej vojni Nemci so se maščevali nad civilnim prebivalstvom. Streljali so in obešali moško in žensko. Vendar, čimbolj divjaško je njihovo ravnanje, tem jačji je srb-^ ski odpor. Mihajlovič ne odneha. V svoji oblasti ima zemljo in v določenih oblastih jo tudi upraVlja. Izdaja potne liste. Na vseh straneh je obkrožen s sovražnikom in ves svet občuduje njegovo neverjetno hrabrost. Svoje radijske postaje ima in pošilja brzojavne pozdrave svojemu kralju, Stalinu, Churchillu! Pod nadzorstvom ima četrtino Jugoslavije in skoraj vse železnice. Noben nemški in noben italijan- ski vojak si ne upa j2 Njegovi vojaki žive od te*?! jim zemlja da, kar jim V J kmetje. Iz kraja v kraj j' sla vije prenašajo MihajloS glasniki njegove ukaze. Vsa d žava se je tajno zarotila Dr! sovražniku, ki čuti strah ki v da ga bodo poklali, ki * k. vaega. Tak je odpor proti * krat močnejšemu sovražnik Ves jugoslovanski narod Cui kako ga Mihajlovič hrabri in b dri. To je prav čudež. Podob, je korziški vendeti in ruski ¿n vojski. Zamislite si Francijo« zasedeno, in DeGaulla, da dr Cevenne s sto tisoč rodoljubi tej nenavadni vojni, kjer se i nenadenje vrsti za iznenad njem, pomeni Mihajlovič in nji govi heroji najveličastnejši c vsega. To je najbolj preprio valen zgled, kaj napravi odpa ce je srce polno srda proti osvi jevalcu in ljubezni do domov ne. (Na koncu oddaje so odigri le godbe jugoslovansko himni Oddajo so ponovili v celoti lj januarja. "Službene Novine", br. 4, London 16. januarja 1942. Ignoranca rodi brezbrižno«. brezbrižnost rodi nesposobno! To troje je prekleta trojica, prinaša nesrečo posamezniku narodom. ..........^Wf«t»lttH,HM»H NOTE! I Save this copy of PROSVETA It is needed for VICTORY' SAVE * All Wastepapn * Old Rags if Old Rubber * Scrap Metal Turn it over to some local salvage agency <■»»##i»*»»»m TISKARNA S.N.P.JI SPREJEMA VBA v tiskarska obrt spadajoča deli se ve—Ike la Tlake vabile koledarje, ležake Itd. v ahoda visitnica. ftssnllktr ksjlf hrvatskem, slovaškem. Jesiku In drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P J., D TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila «aja vodstvo tiskarna. Cana srnama, unijske delo prv» * Pišite po informacije na naslevt SNPJ PRINTERY J 2657-59 8. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILL»C TEL. ROCKWELL 4004 naroČite si dnevnk prosveto 12. dva. tri. i konvencija m lahke nam« na Ust Pm"*J* štiri att pat članov Is m Mine k sni List Proaveta stana ns vsa enaka, m člana ali nečlan» SIJI ■ Ker pe «lani Is plešajo pri asesmeniu I1JI» tednik. M Jim to prišteje k naročnini. Torej sadsj nI vsroka. m» da Ja Ust pradm« m ¿lana SNPJ. Ust Proeveta Ja vaša la.iai* * gotovo Ja v vsaki družini nekdo, kt M rad «ttol list vsak dsa. Pojem tlet—Vselej kakor hitro kateri «ah članov preneha biti ¿1» SNPJ, ali ča se preseli proč od družine ln bo zahteval ssm rvoj l* tednik, bode moral tisti član is dotične družina, ki Je tako »kup» naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravniltvu lir«, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveto. Ako taji* stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum ca to vsoto mroMiru Cena lletu Prosveto Jai XaZdrui.driavelnKaaedoSS.S* Za Ctoem to Chleago Jo ~ J7* 1 tednik In.--------------Ut 1 tednik to---------Jj l Z *-* £ - ** r~L u« S tednika ta S tednika to . 4 tednika in..... * tednikov In S 40 1JI S tednika to-4 I Za Evropo Ja____________ tapolnlle spodnji kupon. prUoiite potrebna veote Mener Order v p Umu to si naročite Preeveto. Ust. kt Je ve*» I PROSVETA. SNPJ. ISI? So. Lawndalo Ava. I1L Prttoteno potujem naročnino sa list Preeveto vsato S — M Ima .................Ct dmštva t». —' Nmtov ........................................................... Ustavite tednik In pa pripišite k maji naročnini e4 **** članov maje drnttoe: t) ČL droit" It. Čl drottve tt. at v fiL drottv. ét. •i .....ČL druttva tt-