Izhaja vsak dan iv^rr, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman z* a v str i j s k o - og e rak I dežele aa v«e letu 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesce 1 gld. 40 kr. — Za . jabljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt letu 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom racana se po 10 kr. za mesec, pe 30 kr. za cotn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poStnina znafia. Za oznanila plačuje &• od četiristopne petit-vrste po % kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in p<> 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj »e izvol* frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hi§i „Glcdalifika stolba". Cpravnifitvu naj s« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Napoleon V. Ko je 1. junija 1879 I. iz ju?ne Afrike prišla vest, da so divjih C ti lu kafro v britki asagaji storili konec 23 letnemu življenju, kateremu je bilo že v zibelki sojeno, da kdaj v svttovno zgodovino nastopi kot Napoleon IV., oddahnila si je mlada francoska republika, kajti znebila se je najnevarnejšega pretendenta. I u ko se je pozneje bonapartistična stranka razcepila v dva tabora, ki sta si ostro in strastuo Btala nasproti, mislil je skoro ves svet, da je konec „Napoleonove legende" — in vsi ti dogodki ko jako uplivali na krepki razvoj ljudovlade, katera je v Gambetti imela mo/a, ki, dasi ne na čelu stoječ, je veuder za kulisami vladal osodo Francije, na katerega je zaupno gledalo vsako Francosko oko. Mrtvemu Gambetti nekateri marsikaj očitajo in m»i mečejo kamenje v odprti grob. a pri vsej zlobi, porednosti in razposajenosti vsaj tega zanikati ne morejo, da je bil velik domoljub, da je imel izreden in odločilen upliv na osodo svoje domovine, da se je vse. klanjalo njegovej fenomenalne.) nadarjenosti in jeklenej energiji. In ko bi tudi to zanikati hoteli, Btavil bi j*h najnovejši dogodek na M. Kiijti, komaj 80 odpeljali Gambetto v Nizzo k večnemu pokoju, že se gibljejo elementi, katere je, poprej brzdul strah pred pokojnikom in prvi oglasi se „rudeči princ14 Jeromc Boiiaparte, kateremu je dovtip Parižanov nadel malo častilno ime „Plon-plon", hoteč nasto piti dedščino svojih prednikov Napoleona I. in III., malo, ali bolje rečeno, prav nifi brigajo se, bode-li ta korak domovini na bi gor ali na kvar. Pokojni Thiers izrekel je nekdaj krilute be Bede, da bode Francoska pripadla na j no od rej-šemu. No, modrosti rudeči princ do sedaj de ni pokazal, niti v najnovejšem manifestu ne. Vsakdo imel bi več opravičenfa jadikovati o propasti in vnaujej neveljavi Fraucoske in objavljati pritožbe in obtožbe, nego katerikoli Napoleonidov, ki so lahkomiselno in neprevidno pričeli vojno, v katerej bo LISTEK. Junak našega časa. (Roman M. Lermontova posl. J. P.) Bela. (Dal j t.) S tem končal se je najin pogovor in molče korakala sva drug poleg drugega dalje. Na vrhu gore našli smo sneg. Solnce je zašlo in noč je takoj nastopila, kakor sploh na junu; — ker se je sneg lesketal, razločili smo lahko pot, ki je držala še vedno navkreber, dasi ni bila več tako strma. Velel sem deti svoj kovčeg na voz, zameniti vole s konji in posledni pot pogledal sem v dolino, a gosta megla jo je pokrivala in noben glas ni prišel od tam do naših ušes. Oeti so me krito obsuli in ztihtevali kaj za vodko; a stotnik se je tako zadri nad njimi, da so se kar razkropili. Kakšen narod )e to! rekel je, še kruha ne znajo nazvati po ruski, a vsak zna reči: „ Častnik, daj mi za vodko!" Tatarji so mi ljubši, vsaj niso taki pijanci . . . svetu odkrili svojo gorostasno nezmožnost, svojo de- i želo pa tirali v grozno katastrofo, ki je stala pet milijard, dve najlepših provincij in veliko tisočij mladih in krepkih ljudij. Najnovejši čin rudečega princa pokazal nam je, da tudi o Napoleonidih velja izrek, da se niso , ničeaa naučili in nič pozabili. Vedno le spletke in zarote v dospgo slavohlepnih smotrov, brez genijalnosti prvega Napoleona, brez zaslombe v narodu samem, kateri je ravno v tem slučaji pokazal, da ne goji m kakih simpatij za to pogubonosno rodbino, marveč sovraštvo in sicer smrtno sovraštvo: kajti delavci so nekatere ljudi, ki so prilepljali manifeste rudečega princa na zidovje, ubili na lici mesta. Podjetje Plon-Plona ni napravilo zaželjenegu utiša, ostalo J3 brez efekta in ker po efektu sodijo labkoživui Francozi vsako stvar, ostal bode ta naj novejši poskus brez nevarnih nasledkov. Celo brez koristi n«J bode, ker bode dajal povod republiku licem premišljati, je li v Francoske) vse v redu. kio treba prenaredeb, kako popraviti hibe v notranjej in v vnanjej politiki, kako zlasti uravnati nedostatne francoske diplomacije, katera de do sedaj nikjer ni posebno obnesla. V očigled temu bomipnrtističnemu pojavu in z ozirom na okoliščino, da je Francoska s pretendenti preveč blagoslovljenu in da bi utegnilo temu ali onemu na um pusti, posnemati vzgled Plon Plona, treba bode resno preud-irjnti, kako zavarovati re publiko pred jednakimi napadi, v to svrho pa zatajevati slavoželjnost. posamičnega in delati složno in vztrajno. Se li bode to republikancem posrečilo, pokazala bode bližnja bodočnost. Politični razgled. \oii.tuj dežele. V Ljubljani 19. januvarja. V sredo poročal je v budgetnem odseku državnega zltom poslanec Ilausncr o po Do postaje bilo je semo še jedno vrsto. Okrog nas bilo je tiho, tako tiho, da si slikal letati komarja. Na levi zeval je globok prepad, za njim in pred nami štrleli so teinnosivi vrhovi gora, pokriti z debelim snegom, na obzoru videli so se poslednji žarki večerne carje. Na temnem nebu prkazozale ho se zvezde druga za drugo in — čudno se mi je zdelo, da se vidijo mnogo dalje, nego pri uas na severu. Na obeh straneh pota molele so po konci gole, črne skale; sem ter tja videli so se grmi izpod snega; a noben suh list se ni pomajal in veselo bilo je slišati sredi tega mrtvega spanja prirode počasno drdranje poštnega voza in žvenkljanie ruskega zvonca. — Jutri bo lepo vreme! rekel sem. Stotnik ni odgovoril niti besedice, a pokazal je s prstom na visoko goto, vzdigajočo se pred nami. — Kaj je to? vprašam ga. — Gut-Gora. — No, kaj je pa potem V — Poglejte, kako se kadi. Gut-Gora se je res kadila. Po njenih rebrih podile bo se megle, na vrhu bil je pa tako črn I glavji 22. „tobaku ter nasvetoval v naslovu 1. „do-hodke iz prednje v državi" nastaviti s 07,200.000 gld. Hnusner je dejal, tla je množeča se poraba tabaka tnamenje rastočega blagostanja; temu so oporekali dr. Heilsberg, dr. S tur m in Neuvvirth, na kar je moral poročevalec stvar tako zavrniti, da se je le zmožnost uporabe pomnožila. Pri naslovu 2. „dobodki generalne direkcije" nastavilo se je 563.000 gld. in „dohiček pri kovu denarja" s 37.000 gld. Potrebščine tega poglavja v naslovu 1. „upravni stroški" se proračunijo oa 640.900 gld., v naslovu 2. „troski za proizvod" pa z 20.666 700 gld. Za naslov 3. „nove zgradbe" dovoljeno je 334.000 gld.; za naslov 4. „Zguba pri kovu" 1,309 700 gld.; za „izdatke za prodajo" 1 120.000 gld. — Na to poroča poslanec Gnievosz o poglavji 23. „koleki** in o poglavji 24 „takse in pristojbine1*. Za „ko-leke" nastavi se številka 17.100 000 gld. K temu naslovu govoril je poslanec dr. T on k I i. K poglavm „takse in pristojbine*4 predlaga poročevalec 32,800 000 gld. postaviti, kar se v/prejme. Za potrebščine pri poglavji „koleki*' vzprejtne se 370 000 gid., pri „taksuh in pristojbinah" pa 023.000 gld. Odsek za podporo p op 1 a v 1 j e ncein imel je svojo prvo mentor ično sejo, pri katerej je bil izvoljen dr. Graf poročevalcem za Tirole in grof Goess za Koroško Šolski odsek gospodske zbornice končal je v zadnji seji posvetovanja o nasvetih pod-odseka in naložil grofu F a I k e n h a y n u . da izdela poročilo To poročilo |e zdaj že izdelano in odsek sešel se bode v jednom prihodnjih dneh, da ga vzame na vedež in mu pritrdi. \ flMiiu|«Ji«>m „društvu meščanskem** govoril je poslanec dr. Ituss o točki „Nemci na Česnom" Omenjaj e zgodovinsko stran preide na Bedanjost ter obžaluje naraščaj tdovanskega elementa na Či skem. kojega pripisuje se ve da vladi, namreč njen m uradnikom (!) in izjavi na dalje, da se Nemci na Ueskem nočjo u «• i t i češkega p-zika, »ker jim ta jezik ni »oroden, koristen ter nikakor si m p&tičen". Govornik je kratko malo izustil da ne more hiti govora o s p ora z u m 1 j e n j i in s p r a v i obeh narodnosti] n R Č e s k e m , k e r v N e in c i h ni n i k a k e simpatijo do Cehov. Iz tega je nafe vidno, nu kateri tirani di je nestrpljivost in kje da se seje in podpihuje sovraštvo. oblak, da se je videl kakor pega na temnem nebu. Razločili smo že poštno postajo in strehe okrog stoječih les, prod nami bbščale so majhne lučice, kar potegne vlažen in mrz-I veter in jame ro-siti droben dež. Komaj sem ogrnil plašč, ko se usuje sn« g, in spoštovanjem pogledal sem na gospoda stotnika . . . — Morali bomo tu pn nočiti, rekel je nevoljen, v takej burji ne moremo hoditi po norah. Kaj? Ali so že bili plazovi po Kre.-tovojiV vprašal je voznika. Ne še, gospod, odvrnil je voznik, a kaže se, da jih bo mnogo. Ker na poštnej postaji ni bilo sob za tu;ce, pokazali so nama zakajeno kočo. Povabil sem svojega sopotovalca na čašo čaja, kajti imel sem sabo železen samovar, — jedina tolažba na mojih potovanjih po Kavkazu. Ta koča bila ie na jednej strani naslonjena na kamenito steno« Trije pollld kamnati pragi pe-1 Ijali so v kočo. Šel sem prvi notri, tipaje pred sabo, in spodtaknil sem ;e ob kravo (h ev je v tem kraji ! mesto veže). Sam nisem vedel kam se obrniti. Tu ViiaiiJ«* države. ■talijanski list „Popolo Romano" piše: Francoski poslanik Decrais obiskal je Mancini ja, da mu razloži nagibe, kateri so njegovo vlado napotili, da je zaprla princa Jerdme Napoleona. Ta kurtoazija se da tolmačiti iz bližnjega sorodstva princa s kraljevo rodbino. Neresnično je, kar pravi Gaulois, d« je kralj Humbert vedel o manifestu princovem. Še celo princesinta C loti Ida ni o tem mČ vedela in jej je kar sapo zaprlo, ko je prejel« telegram. — Italijansko eastništvo je pretendentu vseskozi neprijazno. Rassegna in Opinione priobčili sta o tej zadevi skoro jednaka članka, v katerih se poudarja, da domneva manifest malo pameti pri onih, na koje je obrnena. Italijanskim monarhistom ni vse jedno, je li v Franciji republika ili ne; oni le mislijo, da bode ona toliko časa obstajala, dokler je zmerna; žele pa vsakako, da obstoji. Vsaka druga vlada, bodi si certarstvo ali pa legitimistna ili orlea-nistna monarhija pomenila bi za Evropo, torej tudi za Italijo nevarnost boja. V ministerskem sovetu francoskem je baje velika nejednakost mslij, naj bi-li ministerstvo predložilo kamori prot nasvet F I o q u e t-ovemu. o kojem ni dvomiti, da bi ne bd vzprejet Minister stvo hoče nasvetovati dvoje: zavrženje predloga Floqueta iu prognani e princa Napoleona, katero naj bi se zgodilo takoj po glasovanji kamore. Govori se tudi o ministerskej krizi. Voinemu ministru se je naročilo preiskavami, ako se ni že poskušalo zapel|avati vojsko k nepokorščini. Nekateri poslanci trdiio, da je zadnje čase toliko častnikov hodevalo k princema Orlanskemuin Ghan ti 1 ly s kem u , da jim je moral vojni minister konečno to zabraniti. Nekaj poslancev želi, da bi se orleanski princi izpustili iz vojske. Princ Napoleon je miren; ravna se z njim z vso obzirnostjo. Bonapartisti napravlj-tjo zaradi njega se ve liko hrupa in vrišea, sicer se pa v ljudstvu vidno zmanjšuje zanimanje za ta dogodek. Dopisi. Iz I giil»lJaimlif okolice 17. januvarja. [Dopis iz učiteljskih krogov.j (Tožbe dveh odstavljenih.) Tretji ine>ec je že, kar poglavitna stebra kranjskega uiiteljstva (?) nista več šolska nadzornika; gg. Linharta in Simo je bilo naučno ini-nisterstvo pri poslednjem imenovanji prezrlo, dofim je drugim nemškutarjem še zaupanje izkazalo. Da sta ta dva bila res stebra šolskega nemčurstva pri nas, to kaže pešanje nemčurenja mej kranjskim učiteljstvoin, to kaže posebno jadikovauje po „Lai-bacher Schuizeitungi", organu omenjenih mož iu milovanje, katero pošilja ta družba tudi v druge Šolske časopise. Na Dunaj! izhaja n. pr. že veliko let „0. Sehulbote", ki se pa do sedai ni utikal v naše slovenske šolske zadeve. Sedanj: urednik, ve likonemec Fnsch v Celovei, se je [>a usmilil svojega prijatelja Simovca in prinesel njegove pritožbe?, namreč, da on in njegov tovariš nista več imenovana šolskima nadzornikoma. Pripoveduje, kako ji; kranjsko šolstvo cvetelo, dokler sta še ona dva nekaj urite )jev komandirati smela, sedaj pa, pravita: „Das ganze VVirken aut' dem Gebiete der krainischen Schule bat eine Datnpfung erfahre.** Nekaka n Dampfung" je res nastala, toda taka, da se slovenščina ne bo več tako zaduševala, kakor pod vajino komando, da se slovenski učitelji ne bodo več tako zelo smešili, da se oni radi slovenskega mišljenja in uradovanja ne bodo več preganjali, in da ostali šolski nadzorniki iz prejšnje dobe ne bodo imeli več toliko srčnosti, rogoviliti zoper slovenščino. Vama odstavljenima se pa čisto prav godi. Le hvalita se po „Schulzeitungia, koliko sta dobrega storila v preteklem stoletji, vsaj vama nihče več ne verjame, vsaj vama nihče več na lima-nice ne gre, k^r jasno kaže poslednja številka vajinega lističa, v katerem tako milo tožita, kako odpadajo naročniki. Kdo vama verjame, da obstoji ali da ima veljavo nek ukaz zastran „Schul«eitungeu ? Kako se je neki glasil „dieser seinerzeitige Erlass", ki je menda priporočal nScbulzeitungott kot vladni šolski list? „Tempora mutantnr" — in tudi vajini nekdanji dobri prijatelji so sam: vama hrbet obrnili, kakor tožita in pretita sama Še v „Schulzeitungiu in 0. Schulbote." Pretenje pa, kakor: „Wehe denen," ki morda lista vajinega ne podpirajo, je kar smešno. Ako bi vidva bila kdaj poštena nasprotnika slovenskega jezika in slovenskega šolstva, smilila bi se nam še nekoliko, ko duh časa ni ugoden več vajinim teden-cam : vse za nemštvo in nemško šolstvo na Kranjskem. Ker sta se pa svoje dni posluževala jako čudnih in malo možatih sredstev, da bi le slovenskemu jeziku na Kranjskem nobenih pravic javno ne pri-poznala; zato se pa mora vama čisto privoščiti od strani vlade dobljena nezaupnica, ki se je seveda tudi razširila še mej majhno številice vajinih boječih in skromno-ponižnih prijateljev, pravih duševnih revčkov mej kranjskim uriteljstvom. Vsaj vesta, da se je bil svoje dni našel slovenski učitelj, ki je vaju hotel sramote rešili pred narodom in vama svetoval, da bi bila opustila psovanje slovenskega jezika in „Schulzeitungo" tudi v slovenskem jeziku izdajala. To so tudi želeli celo vajini osebni in politični pri jatelji, in na videz sta bila oba obljubila tej želji ustreči ter dotični sklep vajinega učiteljskega društva izvršiti — a požrla sta rajši dano besedo, kakor da bi bila postala pravična slovenskemu jeziku. In Simovec je celo pozneje rekel: Jaz ne pišem, pa ne pišem slovenski; da si ravno se je bil mora lično nekako zavezal, ker se je bil dal voliti v odbor, voliti kot tajnik iu urednik listu. Iu od takrat piše ta renegat slovenski le naprej jedino le v nemškem jeziku svojo „Schulzeitungo", katero mu pa sedaj menda nihče več brati in plačevati neče. Od tod izvirajo pa tudi obile tožbe njegove, kakor: „Wehe, wenn die Lehrerschaft die Ta^e \viedererle-beu solite, die ihr dns Ervvorbene rauben komiteti!" kar se pravi po slovensko : Au weh, če „Sebulverein" ne bo hotel „Schulzi'itunge" več podpirati, ko bi čisto nič čitateljev ne imela — potem bode morala nehati izhajati — in a u weh ! — Simove slave bode za vselej konec tudi n" slavnem polji njegove nem- ško kranjske šolsko žurnaliatične literature. Res, hudi časi čakajo še ta par — Simovca in njegovega tovariša in pokrovitelja! x = x. Iz Vipave dne 15. januvarja. flzv. dop.] Našo tukajšnje mlado društvo rudečega križa, na pravilo je 7. t. m. veselico, katera iz mnozih obzi • rov zasluži, da se o njej spregovori. Kmalo po sedmi uri pričelo so je izbrani občinstvo zbirati v prostorih g. Josipa Žvokeljna, katere je naš župan g. Karol Dolenc, ta za vse lepo in koristno kakor navlašč ustvarjeni možak, dekorirah Vojaška godba c. kr. pešpolka nadvojvode Leopolda št. 53 iz Gorice igrala je vsega priznanja vredno. — Po prvi točki godbe nastopil jt, predsednik društva g. Anton Deperis in je v kratkem, a iz srca tekočem govoru občinstvo bIovenski pozdravi! in ko je končavši svoj pozdrav zaklical trikratni živio in sl*>va našemu cesarju in vsej habsburški dinastiji, odmevalo je po vseh prostorih živio in slava klicev, da je bil to v resnici krasen tre-notek, godba pa je igrala cesarsko himno. Po drugi točki godbe pevala je nežna hčerka ranjcega dr. G. Ložar-ja, znanega Vipavskega notarja in poznejšega advokata pesen „Sarafan."— Pela je vrlo lepo, čisto, s polno donečim glasom, in tako pogumno in brez strahu, da smo se čudili videti in slišati gospico vprvič v javnosti, a s takim uspehom. — Želeti bi bilo, da se ne spregleda ta prilika, katera j« najedenkrat obelodanila izreden talent v petji, kajti smelo trdimo, da ima gospitv. v petji lepo, lepo prihodnost, ker ona združuje z lepim organom tudi natančno pravilno izgovarjanje besed in je pri svojej mladosti že izborna pevka. — Spremljal jo je na harmoniji g. Hrabroslav Perne, kateremu gre v tej zadevi vsa hvala, in čegar zasluga je tudi, da sta se po tretji in četrti točki pevala dva čvetero-spevh, ki sta bila z odobrenjem sprejeta. Hvaležni moramo biti g. Punčuh-u in drugemu basistu g. Trostu, učitelju v Pod ragi radi tega, da nista ta dan izostala, akoravno je tako strašanska burja razsajala, da ju skoro že pričakovali nismo. — Po peti točki pričel se je živahen ples. Okosu jednaj-i ste ure pa razprodaja kuvertov a 50 kr., v katerih I je bilo po 25 papirčkov zavitih, se ve da naj več 1 praznih, a mej obilnim števiiom kuvertov primerno i lepo število — namreč 60 dobitkov. Dobitki so bili I v posebni sobi razpostavljeni in jednoglasna je bila : hvala vsem onim, kateri so dobitke, mej temi prav 'dragocene Btvari, darovali. — Društveni predsednik ! g. Deperis in g. Httuffeo naprosila sta odlično gospodo v Vipavi in iz bližnje okohce, da blagovoljno ! podari k»k dobitek v dobrodelni namen in tako je prišlo, dn so mej darovatelji: a) m ospe: L. Adlešič, Emilija Bnc, Marija Deperis, Viktorija Dolence, Ivana Gajo, Josipina Juliani, Alojzja Juvaočič, Julija Kautzner, Terezija Kenda, J. Kuialt, Dragutina grofinja Lauthieri, Fani Ložar, Dragutina M iyer, Luigia Može, Ag. Perne, beketajo ovce, tam renči pes. K sreči zagledam na strani slab odsev luči, ki mi pomore naj'•.i drago votlino, ki je imela biti duri. Tu se mi je odkril dovolj zanimiv pogled: široka koča, katere streha opirala se je na dva zakajena stebra, bila je polna narodi. V sredi na tleh gorel je majhen ogenj in dim ki zaradi vetra ni mogel skozi v strehi za to narejeno luknjo odhajati, razširil se je po vsej koči, ter kadilo se je, da skoraj nismo videli drug dru-zega. Pri ognji sedeli sti dve starki, nek boleuen Georginec in cela kopa otrok, vsi v cunjah. Kaj sva hotela? Spravila sva se k ognju, zakurila pipe in kmalu je vrelo v samovaru. — Ubogi ljudje! rekel sem stotniku, kazaje na raztrgane domačine, ki so naju boječe ogledovali. — Pa strašno zabiti narod! odgovoril mi je. Verjemite mi! Ničesar ne znajo, niso sposobni za nikuko izobrazbo! So pa že boljši naši Kahardinci in Čečenei, če so tudi predrzni in divji roparji, ti Oseti pa še za orožje nemajo nikakega okusa, pri njih ne dobiš kolikanj vrednega kinžala. Tako ao zabiti! — Ali ste dolgo bivali v deželi ČečencevV — Da, deset let bil sem s svojo stotnijo v trdnjavi — v Kamnem Brodu; znate li, kje je V — Čul sem o njej. Da, dosti smo imeli opraviti s temi glavo-rezi! Sedaj so hvala Bogu malo mirnejši; a poprej, če si se oddaljil le Ato korakov od mestnih nasipov, planil je nate kak vrag; vesel si bil, če si ušel, da ti ni vrgel zanjke m vrat, ali ti prestrelil glave. To so prokleti zlodeji! .. . — Pač ste tam marsikaj doživeli? vprašal sem ga radoveden. — Da, marsikaj sem doživel, kako bi pa tudi ne! . Zdaj je začel vihati brke, potem pa je povesil glavo in se zamislil. Rad bi bil od njega zvedel kako dogodbo — Čisto naravna želja potujočega pisatelja. A čaj bil je gotov, izvlekel sem iz kovčega dve časi in ju nalil, jedno za se, jedno za svojega tovariša. Ta je srkal vročo pijačo in sam sabo govoril: „da, da, marsikaj sem doživel!" Ta njegov samogovor dajal mi je dosti upanja. Jaz vem, da se stari Kavkazci radi pogovarjajo in pripovedujejo, kajti redkokedaj se jim ponudi priložnost za to: celih pet let tiči kdo v kake j samotne j trdnjavi s svojo stotnijo in celih pet let mu nikdo ne poreče: zdravstvu j te (ker ga podčastnik mora nagovarjati z „zdravja vam žeinr'). In vender ima tako mnogo povedati: okrog in okrog narod divii in čudni; vsak dan nova nevarnost in novi dogodki, škoda, da se je to življenje še tako malo opisovalo pri nas. — Ali hočete malo ruma V vprašal sem svojega tovariša: — prinesel sem belega iz Titiisa; mrzlo je. — Ne, zahvaljujem se vara, ne pijem. — Zakaj ne? — To je tako le. Zaklel sem se. Ko sem bil še podporočnik, pili smo jedenkrat ves dan, po noči pa so nas napali gorci, lahko si mislite v kakem stanu tekli smo v boj. Ko je Aleksej Petrovič to zvedel: oh, moj Bog. kako se je razsrdil! Malo je manjkalo, da ni izročU nas vojnemu sodišču. Druge-krati celo leto žive duše ne vidiš, a če se le napi-ješ vodke — izgubljen si. Ko sem slišal tako govoriti, izgubil sem V8e upanje, da bi kaj zvedel. (Dalje prih.) J. Pož, Fani Rogel, Marija Sežun, Ivana Stuchetz, Rozina Schmutz, Juliana Sckwickert, J. Terpin in Fani Tribuzzi — vse iz Vipave, poteru Viktorija Furlani, Marija < i i > - n * -1 i i. Josipina Kavčič, Albina Komelj, Marija Vertovc — vse iz Št. Vida nad Vipavo, — potem Terezija Dolenc iz Slapa in iz Ajdovščine gospe Cassagrande, pl. Gasteiger, Godina, Hohn, Jochman in Nussbuum; —b) gospodične : Arko, Bernot in Kod tč iz Vipave, Isabella Hbhuova iz Ajdovščine iu Mina Moser iz Cola nad Vipavo; — c) gospodje: župan Karol Dolenc, dekan Matija Erjavec, HaufTeu, Anton Hrovatin, V. Kordas, Vidergar in Vidrih iz Vipave. — Kuverti se niso vsi razprodali, kriva je temu jedino le isti dan nenavadno grozno razsajajoča burja, katera nam je toliko odlične gospode iz okolice vzlasti nam vedno dragih gostov iz Ajdovščine doma zadržala, a tudi 25 dob:tkov se ni spečalo in to je odbor napotilo, da je takoj sklenil še jedno veselico prirediti. — Čistega dohodka donesla je ta veselica 95 gold., kar je gotovo lepa svota, ako se pomisli, koliko stanejo priprave in vojaške godbe 19 mož in vozovi iz Gorice. Iz Slavine 17. januvarja. [Izviren dop.] Mnogo slučajev, ki se nam v našo škodo pripetijo, raje zamolčimo, kakor da bi resnične graje vredne dogodbe na veliki zvon razobešali. Toda zelo bi grešil, a tudi vest mi ne pripušča, da ne bi sledeče obelodanil. Na bližnji, pičle pol ure oddaljene Prestranski žel. postaji, s katero je tudi c. kr. poštni urad skopljen, je bil oddan list v naše selo. Znani so mi kraji skoro da po vsi Sloveniji, vender „Slavina" se ne nazivlje nobeno drugo selišče po naših deže lah. Na Prestranku službuie iz Nemčije importiran mož, ki ne ume našega jezika in vzlic vsem naporom in svojej onemoglosti nas neče zapustiti, tudi če se je že po časopisih dokazala njegova nezmožnost. — Omenjeni moder švabsk mož napisal je na navedeni list „Post Prawa!dK in romalo je pismo naše malomarnosti, ker izročili smo zadevo neizkušenemu mladenču, ki je radi nezmožnosti napravil kolobacije, katere se ne morejo vkjlubu 3kratnej pritožbi na višje urade odstraniti. Dvakrat smo rekurirah na ministerstvo, toda sedaj nimamo še mjednega vspeha. Svetujem: Začnimo „da capou in podajmo uradom brezpogrešna pravila, da se nam ne bode predbacivale pomanjkljiva pisava in pravopisje. Moči imamo dovolj in krepek narod stoji za nami; dakle: naprej ! Iz seje mestnega zbora ljubljanskega dne 16. januvarja 1883. V imenu stavbenega odseka poroča g. Biirger o kolavdaciji mestne klavnici', katero je jako natanko dovršil g. c. kr. inženir Žužek. Poročevalec uasvetuje, naj se stroški za klavnico, kateri po kolavdaciji iznašajo 160.383 gld. 41 kr., odobre. Kavcija naj se V8»m podjetnikom povrne in naj mestni zbor odstopi od svoje pravice, da bi morali podjet niki odslej naprej še jedno leto jamčiti za svoja dela, nego naj se, ker je klavnica že štirinajst mesecev v rabi, ta čas računi za poskusno leto. Slednjič uasvetuje, naj se dovoli c kr. inženirju Žužeau za kolavdacijo 300 gl. in se mu v posebnem pismu izreče priznanje, da je kolavdacijo tako točno iz vršil. — Gospod Hribar opomni, da je ledenica ' klavnici taka, da nič ne velja in sicer zaradi tega, ker stavbena družba ni ulagala tlakovih plošč v klavnici za malo živino, tako, kakor je bilo pred pisano v cement, nego je le nekoliko zalila špranje s cementom. Vsled tega odtaka voda v ledenico, zid je ves piemočen in bati se je, da se poruši obok. Iz tega uzroka naj se stavbena družba za ta del stavbe ne odveze jamstva, nego uaj ostane kavcija, v primeri s trojki za to delo uložena, in stavbena družba uaj jamči za to stavbo še jedno leto. Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški podpira ta nasvet. Ledenica je teoretično morda dobro uari-po svetu. V svojej skromnosti se drznemo ter uso- j sana, a praktično je za nič, kajti meseca junija že jamo uprašati prav ponižno: Kje ima Nemec pra ni ledu in treba bode tu kaj premeuiti, da bo sln-vico, ako ne ume jezika, popravljati naslove V Mar ; žila ledenica svojemu namenu. je-li isto postavno? Res žalostno! Kaj nam ko i Poročevalec gosp. BUrger izjavi, da nima nič ristijo §§. in prijazno ministerstvo, ako imamo še ! proti predlogu g. Hribarja, kateri se vzprejme, ka vedno zigrizle, jezika nesposobne uradnike mej kor tudi vsi nasveti stavbenega odseka, nami, kjer smo izključljivo sami Slovenci? Naše priprosto ljudstvo misli: vodstvo južne železnice, oziroma pošta, gotovo nema novčnih sredstev na razpolaganje, da muči starega, nemškega moža, kateri mora vsako drugo noč službovati, kar je krepkemu mladeniču težavno, ter istega ne de-nejo v dobro zasluženi pokoj, vzlasti ker je kot vojak že v nekdanjih papeževih deželah bojeval. Smešno se dozdeva, ko je narodnjak iz vipavske doline poizvedoval preteklo leto po noči o vlakih, a dobri švabski mož je sumil roparja in takoj telcgratimo poživljal in opozoril c. kr. žandarmerijo in sodni jo o roparskem uapadu. Toda došle žandarmerijske patrolje in sodnij-ska komisija niso dobile nijednega sledu o lopovih, kar je povsem naravno, kajti na Notranjskem, kakor se vsakdo lebko osvedoči po porotnih obravnavah, se le redkoma in izjemno hudodelstva izvajajo. „Starost rada počiva", zato so upeljaue po kojuine; mnogo železuičnih vlakov oddrdra mimo Prestrauske postaje, a v noči, kadar službuje ime novani nemški mož, kraljuje čestokrat tihi mir nad postajo in nema kdo oddajati voznih listkov, kajti žena, ki se je hotela odpeljati z mešancem, morala ee je s svojim sinom domov vrniti, ker je vse spalo na postaji. Tedaj nadomestite stare moči z mlajšimi, da ne bode vedno ljudstvo godrnjalo in da bode vsem ustreženo. Iz Orehka IG. januvarja. [Izv. dop.] Sporočilo se mi je, da me bode obiskal odličen Notranjski domoljub, ter iuterpeloval o bralnem društvu, ki je bilo v Orehku ustanovljeno. Priznavam, da sem imel poleg svojo nemerodajno besedo, toda glavne role nisem igral, ker skaženo je bilo vse: Skažen je bil začetek — skažen je bil svršetek. In to vsled Dr. Z ar ni k poroča o prošnji mestnega rizika dr. Kovača, naj bi se mu dovolilo nemški u rado -vati. Dr. Kovač podpira svojo prošnjo s tem, da takrat, ko je on obiskoval gimnazijo, ni bilo pouka v slovenskem jeziku. O Isek za slovensko uradovauje izvolien, se je o prošnji posvetoval iu po inforina cijah izvedel, da večina uradovanja mestnega rizika obstoji v obrazcih (formular.h), katere si lahko tudi v slovenskem jeziku oskrbi. ZtBtran obširnega letnega sanitarnega poročila pa predlaga odsek, naj se mastnem fiziku dovoli, da ga spiše v nemškem jeziku. Dr. Schaffer predlaga, naj se dovoli mestnemu fiziku popolno nemško uradovanje, kar podpira seveda tudi Dežman. A pri glasovanji obvelja predlog odsekov. (Daljo prib.) Domače stvari. — (Deputacija kranjskega obrtni j s k e g a društva pri g. deželnem p r e d s e d niku VViiiklerju in deželnem glavarji grofu Thurnu.) Zadnjo dni poklonila se je deputacija kranjskega obrtniškega društvu, obstoječa iz gosp. podpredsednika kupiijske zbornice tiskarja K le i na; tajnika gosp M Kunca in odbornikov, stavbenega mojstra g. Filip Zupančiča in kup-čijske kamore svetovalca to. Žitnika, deželnemu predsedniku g. Winklerju, kateri jo je jako prijazno sprejel. V imenu društva /.»hvalil se je g. Klein c. kr. vladi, da pospešuje koristi obrtnega stanu in naprosil je pomoči. Gospod dež. predsednik »zjavil je, da ga jako veseli sprejeti deputacijo in je izrekel se mej daljnim razgovorom o obrtniških zadevah, da c. kr. vlada popoluem pripozna važnost obrtnega stanu in da ga bode vsikdar rada podpirala. Gospod Kune omeni mnogih prošenj in pritožeb obrtnikov in glede odprave obrtniškega dela v tukajšnjih jetuiš-nicab, katere z ozirom na to, da ima tudi dežela posilno delavnico, res silovito tarejo malega obrtnika in delavca, in misli, da bi se morebiti vender to delo saj za Ljubljano odpraviti zamoglo, kajti tu so razmere glede prometa vse druge, kakor drugej, ker kaznilnica izdeluje posamezna dela, ali pa so delavne moči kaznilnic v najemu velikega obrta. Ker tedaj to delo ni po postavi upeljano, temveč le po vladinih odlokih, prosilo bi se si. ministerstvo, da porabi kaznence za erarna dela, katerih tukaj nihče ne izdeluje. Gospod predsednik odgovori, da pripozna veliko konkurenco za malega obrtnika in bode rad pripravljen dotično prošnjo uvažati iu pri ministerstvo podpirati. G. F. Zupančič prosi, da bi se pri oddaji stavbenih del znižala svota za kavcijo od 10% na 5% in Še le od storjenega dela zvišala na 10" „, da se tudi mali podjetniki laglje udeležujejo in naj bi se dela po posameznih strokah oddajala. Gospod predsednik zagotovi, da se bode slednje slučajno dalo izvesti v občni prid obrtnikov, in se je pogovarjal z vsemi člani deputacije o raznih obrtniških potrebah jako natančno. — Tudi gospod dež. glavar grof Thurn sprejel je deputacijo prijazno. G. Klein se zahvali za subvencijo 200 gld., katero je si. deželni zbor naklonil obrtnemu društvu in izreče pripravljenost dtuštva po najboijšcj moči sodelovati pri svečanosti prihoda Nj. Veličanstva, ter prosi, da bi se pri tej priliki tudi na obrtno društvo ozir jemalo. Gosp. deželni glavar odgovori, da je deželni zbor 8 subvencijo spolni I le dolžnost, t katero ima temu važnemu stanu nasproti, glede ude-leženja pri svečanosti se bode pa tudi to društvo v poštev jemalo. G. Klein in drugi prosijo, naj bi se pri delih, katera se bodo dogotovila vsled prhoda Nj. Veličanstva cesarja, kolikor le mogoče ozir jemalo na tukajšnje obrtnike. G. Zupančič omeni potrebo o bitno-stavben ili šol za Kranjsko. Po daljftem razgovoru odpusti g. deželni glavar deputacijo z zagotovljenjem, da bode deželni odbor kolikor mogoče podpiral namene društva iu po deputaciji izražene želje. — (Škrata) prvo številko zaplenili so, kakor smo poročali, ko še niti dotiskana ni bila. Vzeli so celo tiste pole, na katerih sta bili 2. in 3. stran beli — brez inkriminiranih Člankov. Uložila se je prošnja, da se sme takoj izdati 2. številka. Kakor hitro bode prošnja rešena, prične se razpošiljatev. — (Sokolova m a s k a r a d a.) Na večstranska vprašanja, ostane li pri tem, da se bodo Sokolova maskarada vršila letos na strelišči, odgovarjamo, da je stvar zagotovljena iu se je v to svrho tudi že vse potrebno ukrenilo. — Letošnja Sokolova maskarada obeta postati velikanska« — — (Vabila na trgovski ples) se že razpošiljalo. Proti izkazu vabila dobivajo se ustopnice v prodajalnicah gospodov: K. Karingeija, Vasa Pe-tričiča in K. S. Tilla. Kakor slišimo, naroČil je ple-sovni odbor jako fine in dragocene plesovne rede kot darila za dame« Ker je čisti dohodek plesa namenjen v korist tr g o v s ko - b o I n i š k e m u in penzijskemu društvu v Ljubljani, nadejati se je že v ta dobrodelni namen mnogobrojne udeležitve, ter želimo marljivemu odboru najboljši uspeh. — — (Ples frizerjev I ju bi jaških) v „Hotel Europa bil je jako dobro obiskan Nad 30 plesalk in ravno toliko plesalcev bilo je navzočnih. Rajalo se je do ranega jutra. Mnogo meščanstva obiskalo je frizeiski ples. Dvorana bila je lepo okin-čana s cvetlicami, cesarskimi, narodnimi m mestnimi zastavami. — (Iz Postojine.) Dne 15. t. in. zmrznil je na cesti iz Postojine v Staro Vas Slovak -pi-skrovez. Revež je baje žganja se preobilo nalil, ter je moral svojo nepremišljenost z življenjem plačati in umreti daleč proč od svoje domovine. — (Mariborska slovenska posojilnica) je v prvem letu 90.924 gld. po 3 —dkrat v promet spravila, kar daje kupčijski računjeuo vkup 290.772 —287.G9G gld. prometa. ()nčui zbor je hvaležno dosedauje ravnateljstvo in nadzorništvo zopet izvolil. „Slov. Gosp." — (Iz Gornjega grada) se nam piže v 18. dan t. m. Dne 7. t. m. vršila se je volitev od bora eitalniškega Predsednik č. g. Lovro Potočnik dekan, podpredsednik ob jed nem blagajnik g. Kranj c Jože župan, tajnik g. S p en de Mate učitelj, odborniki: gg. De ti če k Jurij bilježnik, Lončar Fran blljež. konc, Prislan Fran io Mi-kuž Jože ml. tržana; — namestnika gosp. Wolf Raimund in Loretio Albin. — Pri tacem odboru mislim, da bode naša „Čitalnicatt zopet zacvetela kot cvetlica v spomladi. Sklenilo se je tudi, da s^ bode vršila veselica z maškarado i u tombolo v dan 4. febi. t. 1. na pustno nedeljo. K tej veselici vabi uljudno odbor — (V Kobaridu) napravi narodna Čitalnica besedo 21. t. m. ob 7. uri zvečer v g. Žganovih prostorih. Spored: 1. Petje: „Novinci", moški zbor. 2. Govor. 3. Petje: „Svetu, mešani zbor. 4. „Štem-pihar mlajši", gluma v 1 dejanji. 5. Petje: „Večerna", čveterospev. 6. „Kolači iz Kranja", igra v 1 dejanji. 7. Petje: „Mlatiči", moški zbor. — Ustop-nina k besedi 20 kr. — Po besedi prosta zabava in ples. — K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. izvrstno naklonjenost blagemu dobrotniku naše mladine izrekamo iskreno zahvalo. Št. Jurij ob južnej železnici 18. januvarja 1883. Krajni šolski Hvet Št. Jurski, Miklavž Ki pš 1, Valentin Jarc, predsednik. bukvarnićar. Aleteo! ologičiio poročilo. A. V LJubljani: Dan Ćas opaze* vanj h Stanje baromotra v IIlOl. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v moj. d m »d ~* 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7.'J2-6f> mm. 731- 89 mm. 732- 19 mm. 00° C -|- 20°C -f- 0-4uC brez v. si jvz. sl.jvz. obl. obl. obl. 2 60 mm. dežja. i IB.jan. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 731-81 mm. 73 L-93 mm. 733-99 mm. =p=r=r.=-— 0-2" G -f- 0-4" 0 4- 0-2°C si. bur. si. j z. si. jz. obl. obl. obl. 150 mm. snega. i t—* 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-57 mm. 739 98 mm. 748*42 mm. — 1-4"C 4- o-3» 0 — l-6°G si. vz. sl.jvz. si. bur. obl. obl. obl. 0O0 mm. snega rmmm 9 "—> i od 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 745 78 mm. 74(J*2.r> mni. 74803 min. — 8-2u<; — 2 0° C — 3-6» C brezv. si. bur. brezv. jas. jas. ja8. 000 mm. snega. Posojilnica v Celji potrebuje izobraženega uradnika. Zahteva se tudi od koinpetenta, da je popolnem izurjen v slovenščini m nemščini (v besedi in pisavi). Plača na leto po posebni pogodbi 400 do 500 gld. — Z lastno roko pisane prošnje se uloži]o do 31. *. m. pri ravnateljstvu posojilnice. I NB. Omeni se, da za posojilnične posle bi potreboval ta uradnik samo okolo 4 do 5 dnij v tednu ter bi on drugi čas imel na svoje razpolaganje. (45) Telegrami »Slovenskemu Narodu": Pariz 19. januvarja. Več republikanskih listov govori o široko razpeljanej legiti-mističnej zvezi pod imenom „katoliška alijanca", katerej je smoter propast republike. Pariz 18. januvarja. Pravosodni minister objavi, da bode v soboto predložil načrt zakona, kako udušiti eventuvelne pojave pre-tendentov. O tem predlogu bode se posvetovalo v torek ob jednem s predlogom Floqueta, kateri se bode gotovo zavrgel. Lockrov vprašal bode v soboto vojnega ministra, misli li princem orleanskim še na dalje prepustiti vojna poveljništva. Preiskava proti princu Napoleonu traje na dalje. London 18. januvarja. Dunavska konferenca odložila se je do 4. februvarja. — „Daily Nevvs" poročajo, da je krivi prerok v Sudanu razbil oddelek egiptovskih vojakov ; 240 mož ubitih, 260 ujetih. Razne vesti. * (Šole na Francozkem.) Od leta 1878 do 1881. pozidalo se je 8688 novih šol, 8929 bilo je na novo opravljenih iu v 12.510 šolah popravilo se je šolsko orodje in materija!, deloma tudi pi.pol-ni!o ali na novo omislilo. To vse prizadelo je 205,647.714 frankov stroškov, izmej katerih je 185,551.859 frankov na ob ine m departemente. De se zakon o obligatoričnem pouku popolnem izvede, treba še zidati 27,475 novih šol, 12,111 tieba Utediti na novo in lil.059 oskrbeti z novim materialom. Vse to stalo bo 8p 716 030.738 frankov Od te vsote plača drsava 400,443.586 frankov, ostalo pa občine m departementi. B. V Avstriji sploh: Zračni prit.sk se je jel sadnje dni močno vzdigati, vender hitreje na zahodu in jugu, kot na severu in vzhodu; razločki mej maksimom in minimum bo se vsled tega zmanjkali zdatno. Vetrovi so postali zopet m koliko močnejši iu bo se zasukali proti vzhodu in severu. Temperatura je jela zopet močno padati ter je bila vsled tega povsod podnor-malna ali pa saj normalna; razločki mej maksimom in mi-nimom so ostali nespremenjeni. Nebo se je večinoma zjasnilo, vreme je postalo precej suho in stanovitno. XJ"clxx£..j£SJ^:3j borza dne 19. januvarja. (Izvirno adegratičuo poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna rmta .... ..... /,iHta renta........ , • f>°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke . .... Kreditne akcijo...... London . ..... . . Srebro . ....... j Napol. . ......... i ('. kr. cekini . ...... . . j Nemške marke ..... 4u/0 državne srečke Iz i. 1*54 2f>() gld Državne srečke i/. I. 1H**»4 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, da> ka prosta . Ogrska zlata < Mita U*70...... n » „ 4»/........ „ papirna renta 5% . . . . i')0/, štaj crnke zemljišč, odvez, oblis;. . Dunava re^. srečke ;>0/,. . . HHJ gld. Zeudj. obč. avstr. 4'/s°/o aast listi . Pnor. oblig Bltsabetine zapad, železnice 1'rior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije atiglo-avslr. banke . . 120 „ Trauunway druftt. volj. 170 gUl. a. v 7 gld. 25 ki 77 70 9b' 10 r 25 S29 n — 2bO a — .19 ■ 85 9 * 52 6 ji 06 » r»8 s 80 119 — i 1(58 50 96 10 118 _ 30 _ H5 55 fc4 H 90 103 n — 114 50 119 — t 98 50 105 n 25 171 n — r 1» li 75 115 25 •J19 25 Zahvala. Zahvala. Blagorodni gospod Ferdo Črnoviiek, kr. drž. brzojavnemu iirailu načelnik v Zagrebu je že v tretje bla govolil bukvarnioo tukajšnje Itirirasreane ljudske iole z izdatno množico lepih knjig velikodušno obdarovati; razen tega je ta vrli domoljub naročil Se ,Vrtectt šolskej bukvar-nici. V imenu čitaj oče mladeži za tolikšne darove in /a y?a mnogobrojno udeletitev pri pogrebu gra- Sčaka gosjioda Franja Jueh-a in za krasne darovane vence izraža najiskrenojšo in najtoplejši zalivalo vsem znancem in prijate (jem, posebno pa slavnemu rudarstvu in strelskemu društvu litijskemu, kakor tudi g. dr. Jul. lin e lilo r-j u v Trstu (74) žalujoča udova z rodbino. Naravno, elatorumeno, najuspeŠDejše e tj e 3*1 Samo ob sebi in naravno iz ribjih jeter tekoče ilalorumeno ribje olje je najuspešnejši lek, kakor to mnogostransko potrjuje izkušnja nujspret-nejših zdravnikov in dobri glas tega leka širi so dan na dan po Hijajnib uspehih, ki so se ž njim dognali. Izredno dobro deluje pri: ftkroie!juili* jrtiki, Hpiiseajlh, l»e#-Kuvkali itd. Jedna mala steklenica tU) kr.; dvojno tolika le 1 gld To ribje olje prodaja in razpošilja (86—1) lekarna Jul. pl. Trnkoczy-ja ,,pri samorogu", v I^|ul>IJanJ. HIoMtul tri;- ni. 4. (c g < m ■ a ™ i -* B s S ^ z* n s' 5.« 1 s !S b- n m 2 a! a b (t h- p b a b ir c < H C S f hh 9 C 1 Pi ?N 60» B m. 1. m J/3 O a* n — 2. o » CD — a v S- 2 X* 2. - • a R B B, c B * M s M S a. o C1 0 w ck5 rt C Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. DUNAJ. razprodaja. Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najveuja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane UhnIHuk-toiiNke it>|Mie urs so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirane in giljofiirane ter bo amerikanskega sisi, ma. Vse ure so natanko i eoasirane ter garantu Jemo za vhako uro |»«>ft «• t. V tloknz koIov<>x» jitniNlvu in stroji«« mo-liduoal i |»revzruiHui«» m letu ,e na 11 m steklom, tekočih na 8 rubinih, fino re-pasirane, /. verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem, preje g1. 15, zdaj le gl. 5.60. 10OO komadov ur n;> siaro (ankeruhr) <>d pravega lolotnega srebra, odobrruega ud e. kr. dv-uarnr^a urada* tekočih na IG rubinih, razen tega trnu električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11.40. 650 komadov ur za dame od pravega 13lotnega sivimi, o(loln«'ne;a »d <•. kr. denarnega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno iu uajli-neje pozlačene, pridjaua je tudi beuecijauaka vratna veri.ica; prej je stal jeden komad gl. 28, zdaj pa samo gl. 15. 1UOO komadov VVashmgtonskih remontoir žepnih ur, od pravega LololnegH srehra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenoiek repus'ruue, s kolesiein od niklja, tako da ni j treba >eh ur nikdar popravljati. lJri VSakej uri tla se zastonj tHdi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti ctui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini pieje gl. 40, zdaj gl. 20. 1C00 kome do v remontoir ur od pravega zlata z.i gospode ali gospe, preje gl. 100 zdaj gl. 40. 6oO komadov ur za stene v linem einail okviru in z biloiu, repasirane; preie komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.75. 650 komadov ur z ropotcem, tino regulovano, dajo se rabiti tudi ua pisalne) mizi, preie gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj so tudi mala svota. Naslov: Uhren-Ausverkauf der Uhrenfabrik Fromm, Wien, i:toilieiitlnirt«»Mti-tt»»so IS«*. 4>, Parterro. (28—2) Izdatelj in odgovorni urednik Makao A run t. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'