KO. 117
Ameriška Domovi ima
/ir /!/!■ m ■ c/% mi— homf
AMCRICAN IN SPIRIT fOftOGN IN LANvUA6€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 15, 1966
SLOV6NIAN
MORNING NCWSPAPGft
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Predsedniku se mudi, Kongres pa se obira
Predsednik L. B. Johnson hi rad pospešil delo Kongresa, toda ta ne kaže posebne vneme za njegove želje.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je pretekli teden povabil vodilne senatorje na razgovor in jih prosil, naj do konca zasedanja izglasujejo še kakih 25 zakonskih predlogov. Ta teden bo podoben poziv naslovil na vodilne kongresnike. Koliko bodo pozivi zalegli, na Kapitelu ne vedo. Računati je namreč treba, da kongresni politiki — verjetno preveč skrbno ■— opazujejo, kako razni poizvedovale! javnega mrienja ugotavljajo, da predsednikova priljubljenost pada in da so ljudje z njegovo politiko nezadovoljni. Zato nekateri senatorji in kongresniki mislijo, da je prišel čas, da lahko napram Beli hiši pokažejo več “samostojnosti”, to se pravi, da skušajo čim manj vpoštevati Johnsonove politične želje.
Vsckako Kongres ne bo miroval tudi ta teden.
Predstavniški dom se bo zagrizel v nakazilni zakon o narodni obrambi in skušal izglasovati $17.8 bilijonov za McNama-ro. Znesek je večji, kot ga je zahteval McNamara, ker je kongresnik Rivers spravil v zakon postavko za dve novi fregati, ki -<*-	i*i’M/i ivlcN-žUi±<a'a, dU
sploh nista potrebni. Verjetno bo v plenumu obravnaval tudi zakon o podpiranju tujine. Na mizi mu pa tudi leži zakon o civilnih pravicah.
Senatni finančni odbor bo obravnaval Johnsonovo prošnjo, da naj bo nova gornja meja za federalno zadolžitev $332 bilijonov. Predstavniški dom je izglasoval samo $330 bilijonov. Senatni plenum bo pa prerešetal zakon proti trpinčenju živali. V senatu bosta prišla na dnevni red dva nakazilna zakona: za poljedelstvo in za socijalno politiko. Ubadal se bo tudi z zakonom o podpiranju tujine.
Povrhu bosta oba doma izglasovala še celo vrsto manjših zakonov. Čuti se namreč zmeraj bolj želja, da bi kmalu prišel čas, ko bodo zasedanju šteti vsaj tedni, če ne ravno dnevi. Do tistega trenutka je pa še daleč pri vsej sedanji pridnosti naših senatorjev in kongresnikov. --------------o------
Boj proti revščini za Indijo glavna preskušnja
NEW DELHI, Ind. — Predsednica indijske vlade Indira Gandi je dejala svojim rojakom, da je gospodarska kriza, ki jo sedaj preživlja dežela, najtežja preskušnja Indije, odkar je ta postala neodvisna država. Pozvala je prebivalstvo k trdi delovni disciplini za “dolgo, trdo in razburljivo potovanje proti novim obzorjem”.
Indira Gandi je opisujoč zadnje razvrednotenje denarja (rupije), zastoj v industriji tei skromne zaloge deviz povedal? naravnost, da “nič ne obljublja”
Vremenski prerok pravi:
Delno oblačno. Naj višja temperatura 75.	____ ^
Novi grobovi
Justina Machne
Umrla je Justina Machne, roj. Lausche, s 3564 W. 63 St., vdova po možu Mattu. Zapustila je hčerko Roso Bisson, sina Stan-leyja, več vnukov in vnukinj. Na mrtvaškem odru je v Schuster j evem pogrebnem zavodu na 5300 Denison Ave. Pogreb bo v četrtak ob 9.30 dopoldne v cerkev Sv. Bonifacija, nato na pokopališče Sv. Križa.
Pauline Shaw
V ponedeljek je umrla v Huron Rcl. bolnici 53 let stara Pauline Shaw s 1884 Wymore Avenue, roj. Skrjanc v Eu-clidu, kjer je do selitve živela na E. 220 St. blizu Miller Avenue. Bila je mati Mrs. Anil ony (Donna) Zalar, stara mati Anthonyja George-a, sestra pok. Mary Jekovec, Rudol-p h a Škrjanca (Wickliffe), Johna Skrance (Los Angeles), pok. Josepha Skranc-a, There-se Bohrer (Torrington, Conn.), Franka Skrance in Mary Kari a ga (Mentor). Pogreb bo iz Grclinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob devetih dopoldne v cerkev sv. Viljema ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
Miles (Mike) Opalich
V St. Jude’s Nursing Home je mrl 81 let stari Milos (Mike) )palich s 360 E. 161 St. Bolan je ;il od preteklega marca, ko so nu začeli krvaveti možgani. 3okojni je bil vdovec po 1. 1954 imrli ženi Paulini, roj. Lonchar, čc Stephena, George-a, Mich-ela, Mildred Matic, pri kateri e živel, in Daniela, brat Nicka Ashland, Wis.), 6-krat stari oče n 7-krat praoče. Njegov sin apt. Nicholas (USAF) je padel ebruarja 1945 v drugi svetovni ojni. Pokojnik je bil rojen v ’astuši pri Petrinji v Jugosla-iji in je prišei v Ameriko pred 0 leti. Do upokojitve je bil za-loslen pri N.Y. Central želez-lici v delavnicah v Collinwoodu. lil je član Sv. Save br. 1 in Iratske Sloge br. 15 SNS. Pogreb bo iz Želetovega pogreb. ;avoda na E. 152 St. v petek ob 2.30 v ukrajinsko cerkev sv. Trojice na 3166 Scranton Rd. ob .30, nato na pokopališče sv. Teodozija.
Spor v AFL-CIO zaradi IL0 pred odločitvijo
Med tem ko se je predsednik Meany odločil za bojkot Mednarodne delavske unije, je Reuther to stališče napadel.
WASHINGTON, D.C. — Ko je bil na kongresu Mednarodne delavske organizacije v Ženevi v Švici, v kateri so poleg teh z zahoda tudi delavske unije komunističnih dežel, izvoljen za predsednika kongresa Poljak, je delegacija AFL-CIO zborovanje zapustila in se nanj ni več vrnila. Glavni predsednik AFL-CIO George Meany je ta postopek delegacije odobril, predsednik Unije avtomobilskega delavstva in glavni podpredsednik AFL-CIO Walter Reuther pa je tako stališče obsodil kot “nemodro in nevarno”, pa tudi škodljivo politiki AFL-CIO.
George Meany je sklical za jutri tu sejo izvršnega odbora AFL-CIO, da odloči v tem sporu. Ker ima Meany v tem odboru trdno večino, ni veliko dvoma o izidu glasovanja. Spor med k o n s ervativnejšim Meanyjem, vodnikom nekdanje neodvisne AFL in liberalnejšim Reuther-jem, nekdanjim predsednikom neodvisne CIO, je že star. Ponovno sta si bila v laseh, pa sta svoje spore vedno zgladila v korist organiziranega delavstva. Verjetno tudi ta spor ne bo pu-,§141,težjih pogledi? x«WU organizaciji, utegne pa po sodbi poznavalcev razmer v vodstvu AFL-CIO zmanjšati izglede Reuther ja, da bi kdaj nasledil Meany j a, kot glavni delavski vodnik dežele.
Predsednik vlade SZ bo obiskal tudi švedsko
STOCKHOLM, Šved. — Da je Aleksej Kosygin predsednik vlade Sovjetske zveze ravno sedaj na obisku v finski prestolici, to diplomatje še razumejo. Na Finskem je sedaj nova vlada, v njej so pa po par desetletjih tudi finski komunisti. Kosygin ima torej kar dosti gradiva, da ga obravnava s finskimi politiki. Z nekaterimi bo moral biti celo prijazen, ker so zavezniki finskih komunisotv v novi finski vladi.
Druga je stvar z obiskom na Švedskem. Ta se bo začel 18. julija in bo trajal kakih 6 dni. Padel bo prav v dobo globokih počitnic. Dvor bo na počitnicah, vsi vodilni politiki bodo na počitnicah, tam bo tudi parlament. Za delavce bo pa padel prav takrat teden obveznih počitnic, ko bodo vse švedske tovarne zaprte. Kosygin se tako ne bo mogel nikjer razkazovati, kot se je pred par leti Hruščev. Kaj bo torej Kosygin delal v Stockholmu? Švedska vlada o tem noče govoriti, ker bi rada videla, da je o sprejemu kar mogoče malo govorjenja in pisanja v švedski javnosti. Časopisi so torej zaenkrat navezani samo na ugibanja.
Pri tem jih pa muči še radovednost, zakaj Ko,sygin ne gre tudi v Kopenhagei) in Oslo. Mislijo, da se Moskva1 zaenkrat izogiblje, da bi preveč očitno obiskovala prestolice članic NATO, dokler namreč ne bo vedela, kakšna bo usoda NATO.
Papež odložil veljavo 5 koncilskih dekretov
VATIKAN. — Dne 29. junija bi moralo stopiti v veljavo pet koncilskih sklepov: o škofih in cerkveni upravi, o redovih, o misijonih, o krščanski vzgoji in o laičnem apostolstvu. Na nasvet posebne komisije se je pa sv. oče odločil, da bo te dekrete proglas sil za veljavne postopoma, kot bodo razmere zahtevale. Dekreti se tičejo večinoma organizacije katoliške Cerkve.
Vladna koalicija v Italiji uspela pri krajevnih volitvah
RIM, It. — Vladna koalicija krščanskih demokratov, socialistov in socialnih demokratov je pri občinskih in krajevnih volitvah preteklo nedeljo in ponedeljek kar lepo uspela. Posebno jasno zmago je priborila na področju Rima. Komunisti so upali, da bodo v Rimu oni zmagali.
Komunisti so se v glavnem dobro držali v področjih, ki so znana po njihovi ustaljeni moči, toda vladna koalicija je prvič odnesla absolutno večino v dveh od treh pokrajin.
BUDISTI V VIETNAMU SE BORE DALJE PROTI VLADI
V glavnem mestu Južnega Vietnama je prišlo danes že tretji dan zapored do protivladnih demonstracij. Policija in oddelki vojaštva so demonstrante razgnali in zastražili poslopje budističnega inštituta, kjer je središče nasprotnikov vlade Kyja. — Na bojiščih je trenutno bolj tiho.
SAIGON, J. Viet. — Budisti v glavnem mestu in v mestu Hue na severu republike nadaljujejo svoj boj proti vladi Kyja. 1 a je začela nastopati proti demonstrantom v glavnem mestu odločnejše. Ko je prišlo danes že tretji dan zapored do poskusov organiziranja večjih demonstracij, ki pa niso uspeli, sta policija in vojaštvo demonstrante, med katerimi je bilo veliko budističnih menihov in študentov, razgnali, nato pa zastražili glavno budistično središče, kjer se drži budistični vodnik Tam Chau. Ta zastopa sicer zmernejše stališče napram vladi, toda, izgleda, ne more svojega stališča uveljaviti med pristaši bojevite skupine, ki posluša Tri Quanga, vodnika bojevitega dela budistov, ki se drži v Hue in že osmi dan z “lakotnim štrajkom’’ protestira proti “ameriškemu podpiranju” vlade Kyja.
Vlada je objavila, da bo delo narodne skupščine, ki bo izvoljena 11. septembra, omejeno na
izdelavo In sprejem državne ustave. Nato bo razpuščena in bo po določilih ustave izvoljena nova, redna skupščina. To' bo nemara podaljšalo življenje sedanje vlade za 3 do 6 mesecev, dokler pač ne bo mogla redna skupščina imenovati nove, ustavne vlade. Sklep o omejitvi nove skupščine na ustavodajno delo je sprejela vojaško-civilna junta, k. dejansko vodi deželo in kateri je vlada Kyja odgovorna. Ta sklep bo budiste, ki zahtevajo takojšnji odstop vlade Kyja, brez dvoma še bolj podžgal v njihovem boju proti vladi.
Na bojiščih vlada trenutno zatišje. Rdeči naj bi bili izgubili v bojih v Osrednjem višavju pretekli teden preko 1,000 mož in njihov 24. polk naj bi bil dejansko tako zdelan, da za enkrat ni več sposoben za kako večjo operacijo. Gen. W. Pearson, poveljnik 1. brigade 101. padalske divizije ZDA, ki je dal te podatke, je prepričan, da je nastop njegove brigade v preteklem tednu vrgel rdeče iz tira in zadržal njihov nastop za dalj časa.
Ameriška letala so sestrelila
Nemiri v Nigeriji se spreminjajo v plemensko vojno
eno letalo od dveh, ki sta se pojavili v bližini ameriške letalonosilke ob obali Severnega Vietnama. Drugo letalo, obe sta bili propelerski, je nato izginilo.
Danes so ameriška mornariška letala napadla radarsko postajo 10 milj južno od Hajfonga in jo poškodovala. Eno ameriško mornariško letalo je bilo sestreljeno kakih 200 milj južno od Hanoia in vse tri letalce pogrešajo.
Indonezija začela urejevati dolgove
TOKIO, Jap. — Indonezija ima okoli $2.7 bilijona dolgov, polovico ji je posodila Moskva, za njo pa največ ZDA in Japonska. Novi indonezijski finančni minister Buwono je bil zato pretekli mesec v Tokiju, da uredi dolgove z Japonsko. Ni pa vsega dosegel. Zato mu je pa japonska vlada obljubila, da bo sklicala I za to poletje posebno konferenco vseh indonezijskih upnikov — med njimi je tudi Jugoslavija, da skupaj pregledajo gospodarski položaj Indonezije in sestavijo sanacijski načrt.
Na konferenco ne bo povabljena Moskva, čeprav je največja dolinica! Mislijo, da bo novi političen položaj Indonezije prisilil njene upnike, da jo bodo tako obravnavali kot na primer Indijo.
LAGOS, Nig. — Nad Afriko se zbirajo temni oblaki, ne samo na vzhodni afriški obali, ampak tudi na zahodni. In tam ravno v dveh naj večjih afriških republikah: Kongu in Nigeriji. V Kongu so že začeli strašiti duhovi štirih obešenih politikov; v prestolici pokajo bombe. Režim generala Mobutuja skuša vse skupaj omalovaževati, toda diplomatje se v Kongu ne počutijo več dobro. Bojijo se novega viharja.
Tak vihar je že nastal severno od Konga v Nigeriji. Kot je znano, so se začetkom leta mladi nepočakani oficirji, ki pripadajo plemenu Ibo, uprli federalni vladi in pobili precej vidnih politikov plemena Hausa. Ne oni, ampak goli slučaj je postavil na čelo nove vlade generala Ironisija, ki tudi pripada plemenu Ibo, toda ni bil nikoli velik prijatelj mladih oficirjev plemena Ibo.
General Irohsi je začel takoj izvajati prograjn, ki je očitno prenevaren za deželo s tako različnimi plemeni, stopnjami gospodarstva, napredka, vero, kulturo itd. Ni samo militariziral vse javne uprave in jo podredil
svojim generalom, je tudi ukinil vse pokrajinske vlade, njihove uprave pa podredil centralni vladi v Lagosu. Tako so bili u-darjeni ne samo politiki, ki so zgubili svoje poklice, ampak tudi plemenski voditelji, kajti vsa tri plemena Hausa, Ibo in Yoru-ba so bila upravno razdeljena na nove province, ki v njihovi upravi niso imeli plemenski veljaki nobene besede več.
To je posebno zabolelo največje .pleme Hausa, ki se drži muslimanske vere, je najbolj zaostalo v Nigeriji, pri tem pa številčno najmočnejše. Kot tako je imelo glavno besedo v nekdanji civilni federalni vladi in je svoje privilegije temeljito izrabljalo in zlorabljalo. To je prav posebno jezilo pleme Ibo, ki je gospodarsko naprednejše in na višji kulturni stopnji. Zmeraj bolj je prihajalo do spoznanja, da ga pleme Hausa samo izkorišča. Nasprotje med obema plemenoma je deloma, tudi dalo mladim Ibo-oficirjem povod za revolucijo, kar so pripadniki Hausa plemena hitro opazili.
General Irons! je postavil na odločilna mesta v javni upravi
sposobne ljudi in pri tem ni gledal na plemensko pripadnost. Tako so dobili pripadniki Ibo plemena več vpliva na javno u-pravo kot pripadniki plemena Hausa, akoravno je pleme Hausa številčno štirikrat močnejše od plemena Ibo.
'Pleme Hausa je torej zgubilo ne samo svojo avtonomijo, ampak tudi svoj vpliv na centralno vlado in brez velikega premišljevanja prišlo do zaključka, da ga novi vojaški režim ne samo zapostavlja, ampak tudi zatira. Kot pristni muslimani so se pripadniki plemena Hausa takoj odločili, da pokažejo svoje nezadovoljstvo z izgredi proti novemu režimu in z ubijanjem Ibo prebivalstva. Med Hausa prebivalstvom živi namreč okoli 1,000,000 pripadnikov plemena Ibo, pa ne kompaktno, ampak raztreseno v mestih in prometnih križiščih. Tam je koncentrirana trgovina in v trgovini so Ibo bolj doma kot Hausa. Zato so se protesti proti novemu režimu spremenili na severu Nigerije prav hitro v pobijanje Ibo trgovcev, obrtnikov in drugih svobodnih poklicev. Koliko žrtev je plemenska vojna že
zahtevala, sploh še niso mogli ugotoviti. Že prve dni so pa našteli na stotine mrličev.
Ironsi skuša nemire zatreti, je pa v težavnem položaju. Ako skuša biti nepristranski do Hausa, mu to zameri pleme Ibo in narobe. Hausa zahteva na primer kazen za vse Ibo oficirje, ki so v januarju pobijali Hausa vidne ljudi. Ironsi pa tdga ne upa napraviti, ker so bili zarotniki iz plemena Ibo in bi moral sedaj kaznovati prav tiste, ki so mu pripravili pot do diktature.
Glavna nevarnost za obstoj Nigerije je v vprašanju, kaj bodo napravili vojaški krogi. Ako se bodo postavili na plemensko stališče, bo plemenska vojna dobila značaj prave državljanske in kdo ve, ali bi sedanja Nigerija tak razvoj sploh mogla prenesti. Da bo nesreča še večja: edino londonska vlada bi mogla veliko prispevati k obnovi miru in reda, ta pa ima ravno sedaj težave s štrajkom v pomorskem prometu in skrbi z Rodezijo. Za reševanje nigerijske krize ji manjka časa. Druge države se pa v nigerijske zmešnjave ne bodo hotele mešati, dokler sila ne prikipi do vrha.	i
Tri železničarske unije
napovedale združitev
CLEVELAND, O. — Vodstva unije strojevodij in kurjačev, unije sprevodnikov in zaviračev ter unije kretničarjev so objavila, da so sklenila združitev v eno samo orgnizacijo. Sklep bodo predložile v odobritev celotnemu članstvu.
Najmočnejša je unija strojevodij in kurjačev z glavnim stanom v Clevelandu. Ima okoli 60,000 članov. Unija sprevodnikov in zaviračev ima okoli 20,000 članov, unija kretničarjev pa le okoli 12,000.
------o------
Indira Gandi pojde v Moskvo zagotavljat nevtralnost
NEW DELHI, Ind. — Predsednica vlade Indije Indira Gandi pojde prihodnji mesec na obisk v Sovjetsko zvezo, da zagotovi njene vodnike, da bo Indija tudi v bodoče v mednarodni politiki hodila svojo, nevtralno pot. --------------o----
Oskrba z vodo
DES MOINES, Iowa. — Povprečna farma potrebuje dnevno od 300 do 600 galonov vode.
Iz Clevelanda in okolice
Molitev—
Članice Podružnice št. 41 SŽZ so vabljene nocoj ob 7.30 v Že-letov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Mary Sturm.
Na obisku—
Iz Dol pri Moravčah je prišla na obisk k svoji sestri Mrs. Mary Rogelj, 19171 Nauman Avenue, ga. Ana Cerar. Kdor bi jo želel videti, jo lahko obišče ali pa jo kliče na 531-5956. Dobrodošla med nami!
Pismo ga čaka—
Dipl. ing. Gerald Skoff ima v iašem uradu pismo iz St. Ger-.rarda v Avstriji, ker ga mu pošta zaradi pomanjkljivega naslova ni mogla dostaviti.
Rojstni dan—
Jutri bo rojak Joe Svetin z 20461 Arbor Avenue obhajal v krogu svoje družine svoj 75. oj sini dan. V Ameriko je prijel pred 58 leti. K rojstnemu dnevu zvestemu naročniku lista čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Graduirala kot prva—
Joan Prudič, 17 let stara hčerka Mr. in Mrs. Thomas J. Welo s 1797 S. Green Rd., S. Euclid, je graduirala kot prva med 266 učenkami Regina High School. Odlična učenka je vnukinja naših dolgoletnih naročnikov Mr. in Mrs. John Tomažič in Mrs. Pauline Prudič (iz Kalifornije). Študije bo nadaljevala na WRU. — Čestitamo!
V Fairpora—
Katera od članic Podr. št. 47 SŽZ želi z avtobusom na proslavo 30-letnice Podr. št. 68 v Fairport Harbor 25. julija, naj kliče tel. 581-4230 ali 271-0762. Seja—
Kljub slov. upokojencev za senklersko okrožje ima jutri popoldne ob dveh sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava. Na razpolago bodo okrepčila.
Zadnje vesti
CHICAGO, 111. — Sinoči je bilo v severozahodnem delu mesta, kjer žive večina Portoričani, mirno, ko je policija ukazalp, da morajo vsi s cest domov in zaprla vse gostilne na področju, kjer so bili preje dve noči zapored hudi izgredi. Policija je prijela 31 oseb, ki so bile kljub prepovedi na cestah. AMSTERDAM, Hol. — Tu je prišlo do hudih izgredov, ko so se skupine mladih anarhistov pridružile stavb inskemu delavstvu, ko je demonstriralo proti policijskemu nasilju, ki naj bi bilo zakrivilo smrt nekega njihovega tovariša med demonstracijami v ponedeljek zvečer. Demonstranti so napadali policijo in poslopji konservativnega lista Telegraaf ter socialističnega dnevnika Het Frije Volk.
PASADENA, Calif. — Surveyor I. je včeraj poslal na Zemljo 500 posnetkov Lune, predno ga je objela Lunina noč. Ta je mrzla, temperatura pade v njej naglo na -260F, in je veliko vprašanje, če bodo naprave v Surveyor ju ta mraz prenesle.
BONN, Nem. — Zastopnik za-hodnonemške vlade je izjavil, da bo Zahodna Nemčija izpolnila svojo obveznost in kupila v Združenih državah do konca junija prihodnjega leta orožja in drugih vojaških potrebščin v skupni vrednosti 1.35 bilijona. Ko bo sedanji dogovor potekel, bo skuš da
doseči spremembo.
v
KEERIŠKA DOMOVINA, JUNE 15, 1966

/itsERiSKA Domovina

.arUMn
6117 St Clalr Ave. — HEnderson 1-0638 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Hohdays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 117 Weds., June 15, 1966
Godeška afera
Drama v več dejanjih
I.
Jože Oman in Pavel Porenita zidata hiše
Jože Oman in Pavel Porenta nimata veliko denarja, pač pa nekaj več prijateljev in še večjo željo, da prideta do lastnega doma. Posebno vnet za svojo željo je Jože Oman iz Godešč pri Škofji Loki. Nad pet let se je boril s škofjeloško občinsko upravo za stavbeno dovoljenje, pa so občinski birokratje zmeraj dobili ta ali oni paragraf, da stavbenega dovoljenja niso dali. Podobno se je godilo Pavlu Porenti. Pa sta oba začela postavljati s pomočjo sosedov in prijateljev kar na svojo roko male hišice. Če smejo drugi, med njimi tudi komunistični občinski veljaki, postavljati svoje hiše “na črno”, zakaj ne bi smela tega narediti tudi Oman in Porenta? Občinska uprava je zagrozila, da bo začete stavbe porušila, česar pa Oman in Porenta nista verjela. Miličniki so 31. januarja res poskusili svojo srečo, pa so odnehali, zbali so se ljudskega odpora. 25. aprila je pa zopet prišlo 20 miličnikov s par minerji, da bi obe začeti stavbi podrli. Takole se je vršila zgodba po uradnem poročilu policijske uprave v Kranju:
Punt na obdi začetih stavbah
“Dvajset miličnikov je prišlo približno ob 6.30 na kraj, kjer naj bi se opravilo rušenje. V neposredni bližini začetih gradenj se je zbrala večja skupina ljudi z raznim orodjem, sekirami, težkimi kladivi, z železnimi palicami in opeko, ki je hotela preprečiti dostop minerjev do objektov, ki naj bi se porušili. Miličniki so opozarjali ljudi, naj se takoj razidejo ... Zbrani ljudje teh opozoril niso vpoštevali, temveč so napadli miličnike z grobimi psovkami, začeli vanje metati opeko ter jim groziti z orodjem. Ob tej priliki so miličniki uporabili fizično silo in odstranili dva najhujša kršitelja, medtem ko je manjša skupina;., odšla proti vasi Godešič. Večja skupina pa se je umaknila v na pol dograjeno hišo Pavla Porente in tam nudila odpor. Miličnikom je uspelo, da so nekaterim odvzeli orodje, nekaj pa se jih je umaknilo na gornjo ploščad zgradbe, odkoder so še naprej z opeko obmetavali miličnike. Med miličniki... se je eden hotel povzpeti na ploščad prvega nadstropja. Ivanka Porenta je vanj vrg'a dvojen votlak in ga zadela v glavo. Miličnik je omahnil, padel približno tri metre globoko in se težko poškodoval, tako da leži v bolnici. Miličniki so prigovarjali ljudem ... Zbrani so pa odgovorili s še hujšim obmetavanjem miličnikov z opeko. Miličniki so se nato pospeli na gornjo ploščad in zbranim odvzeli orodje in jih odstranili s stavbe ... Gumijevka je bila uporabljena v dveh primerih in to proti dvema moškima.
Med obvladovanjem odpora je bilo 10 ljudi, med temi 7 moških in 3 ženske, odvedenih na postajo milice Škofja Loka. Do približno 10.30 so bili vsi izpuščeni in šli domov.” Tako trdi uradno poročilo. Slučajno (?) je bil pri aferi navzoč tudi novinar TT, ki je pa potek ocenil precej drugače, česar uradno poročilo ne zanika.
škofjeloški občinski odbor obravnava “situacijo”
Kot blisk se je novica o puntu širila ne samo po Škofji Loki, ampak po vsej Sloveniji in Jugoslaviji, pa tudi tuje časopisje je pisalo o njej. škofjeloški komunisti niso mogli molčati, zato so govorili o puntu kar na dveh sejah občinskega odbora, najhujša je bila debata na drugi seji, kamor je režim poslal tudi znano komunistično trobento dr. Joža Vilfana, da je bil v pomoč obtoženim tovarišem. Debate se je udeleževalo tudi prisotno občinstvo, ki ni varčevalo s krepkimi izrazi in očitki na račun komunistične politike v Škofji Loki. Dve uri in pol je trajala več kot burna debata na prvi seji, župan Osovnikar pa je moral vtakniti v žep o-čitek, da krši predpise in izreka nezaupnico občinskim odbornikom.
Na drugi javni seji je bilo ozračje še mučnejše. Odborniki so drug drugemu očitali, da ne vpoštevajo skupno sprejetih dogovorov in “uporabljajo metode pritiska z obrekovanjem in osebnimi žalitvami.” Dr. Vilfan je pa opozarjal, da morajo vsi vpoštevati zakonitost, česar mu pa ni nihče verjel, saj vsi vedo. kako je Vilfan spoštoval zakonitost recimo v 1. 1941-1951. Očital pa je partizanom, da “zavajajo” mladino, češ da se je moči igrati z zakonitostjo.
Po precej burni debati o glasovanju je za županovo stališče glasovalo le 29 odbornikov, dva sta bila proti, 11 jih ni glasovalo, 28 jih pa sploh ni prišlo na sejo ali so predčasno odšli. Manjšina je torej izglasovola županu zaupnico.
Demonstracija pred občinsko hišo
Punt v Godešiču se je vršil nar dni pred 1. majem. Za l. maj so vodilni škofjeloški komunisti odšli na prvomajske proslave po vsej deželi, Župan sam pa celo v Italijo. Delovne množice so hotele praznovati 1. maj po svoje. Zbrale so se na poziv letakov tajne godeške “Pravice” pred občinsko hišo in začele demonstrirati; ker ni bilo živih predme-
tov na spregled, so pač trpela okna in vrata občinske hiše. Tudi šipam in napisom niso demonstrantke prizanašali. Milica je le počasi razkropila besne ljudi. Njihovo število so očividci cenili na 500. Vse skupaj je moralo biti precej hudo, kajti sam Vilfan se je obregnil ob demonstracije in jih označil kot nezakonitosti! Poročila ne govorijo, da bi bil pri tem kdo zaprt.
(Konec jutri)
Lasallski glasovi in odmevi
(Pifie Matevž iz “Sunny Spot City-a”)
La Salle, 111. — Naj prvo nekaj o lepem vsestranskem napredku pri naši župniji sv. Roka, -katero tako lepo vodi naš župnik Rev. Mihael Železnikar in njegov asistent Rev. Richard Fitzsimmons.
Tekom lanskega leta je bilo v cerkvi sv. Roka 19 porok, 49 krstov, 50 prvih sv. obhajil, 24 pogrebov in 34,200 sv. obhajil.
Finančni napredek se je pri naši župniji sv. Roka zelo dvignil. Če primerjamo dohodke lanskega leta z nekdanjimi letnimi dohodki pred 15 leti in več, je to nekaj, da je treba občudovati. Lanski dohodki župnije sv. Roka znašajo $62,414.28.
Vsako nedeljo imamo sedaj po sedem sv. maš in so vse dobro o-biskane.
Krasen vsestranski napredek! Bogu moramo biti hvaležni zanj, ker nam je dal dobre duhovnike, ki so pospešili ves ta napredek! Le tako naprej!
*	VREME SE LETOS NEKAKO PO SVOJE spreminja in menja. Vremenoslovci pravijo o letošnji zimi, da je bila ostra, nismo po imeli dovolj snega za polja po Osrednjem Zapadu. Zato nam pomladni tedni nagajajo po svoje. Mrzlo vreme se nas je držalo ves april kakor klošč. Po enih krajih so imeli dovolj deževnih padavin, po drugi pa ne. Zemlja ni dobila dovolj moče za zimske posetve ponekod. Mrzlo vreme pa bo zakasnilo žetev, pravijo. Kako bo s koruznimi posetvami, je treba še počakati, da se bo videlo, kaj bo. Mogoče je, da se bo vse vskladilo skupaj in da bo vse, kakor želimo. Lahko bo pa tudi nasprotno.
*	DAVČNE SITNOSTI. — Niso še pozabljene sitnosti in problemi z zveznimi dohodninskimi davki, ki jih imamo vsako leto in moramo z njimi zadovoljiti zvezne preglednike, nam začno pismonoše že prinašati račune za zemljiške davke za osebne lastnine, kakršne že kdo ima. Od vsega je treba plačati davek. Le od bolh in ščurkov jih še ne predpisujejo. Mogoče nekdaj pride tudi do tega. Davčni računi so vsako leto višji. Zanimivo. Vidno je, da inflacija, ki določa kupno moč in vrednost denarju, noče zaostajati tudi ne pri obdavčevanju, to je pri obdavčel-ni vrednosti zemljišč, hiš, stavb, kakor tudi ne pri vrednosti osebnih lastnin. Za vse najdejo primeren izhod iz takih sitnosti. Recimo, da nekje (vsaj v naši državi je nekako tako) obdavčijo zemljiško lastnino za $100, kar je nekako 20 ali 22% prodajne vrednosti. K tem zdaj v časih spreminjajoče se inflacijske vrednosti še dodajajo, za kolikor gre inflacija navzgor. Pri nas nekako od 20 do 24%,. To imenujejo “equalization” (po naše izenačenje) k pravi obstoječi vrednosti. Obdavčevanje se vrši vsaka štiri leta. Inflacija pa pravijo, da hodi in korači po svojih potih, zato je “equalization” potrebna, ker vsake kvatre se izdatki za te in druge javne službe in postrežbe višajo. In tako s tem ljubeznivim izenačenjem dobimo vsako leto višje davčne račune.
Mi se “zeksamo” vsak po svoje, tisti, ki nam te račune sestavijo, si pa ušesa zamaše, da ne slišijo ne na levo ne na desno, mi pa godrnjamo in zabavljamo nekaj časa, potem pa davčne račune plačamo in vse jadra lepo naprej po starih cestah in potih. Je pa včasih to kislo in žaltavo.
* INFLACIJO “OMEJUJEJO” ŠE NA DRUGE NAČINE? — Zadnjih par let .že so razni strokovnjaki” pravili farmarjem: da boste več dobili za svoje
pridelke, več za klavno živino in perutnino, manj vsega pridelajte in manj živine redite, pa boste deležni boljših cen. Kadar kakega blaga ni, zahteve po njem so pa vedno večje, gredo cene navzgor. Posledice so bile, da se zadnje leto in še sedaj cene dvigajo naprej in naprej, zdaj temu zdaj onemu.
K temu zdaj pomaga tudi vojna v Vietnamu. Tam in po raznih krajih v Evropi imamo na sto in sto tisoče vojaštva. Vojaki pa radi jedo in ne morejo lačni hoditi po svetu in čuvati dežele pred komunistično nevarnostjo. Teden po Veliki noči so poročali, da so Amerikanci povpraševali po Evropi po mesu, da bi ga tam kupovali, namesto da bi ga uvozili iz Amerike. Preje tega: niso delali, ker je bilo dovolj mesa doma za tak izvoz. Doma so pa zadnja leta farmarjem razni “strokovnjaki” nasvete dajali, da naj rede manj živine. Če je tako res, da zdaj gledajo za mesom po Evropi, bo to prav gotovo navilo cene mesu v Evropi, doma jih pa že navijajo naprej in naprej. Tako “omejujemo” inflacijo in draginjo. Mojstri, kaj?
* KAJ DELA GOLDWATER? — Pred kratkim je neki demokrat vprašal nekega vodilnega republikanca v našem mestu: “Kaj pa počne in dela zdaj vaš slavni bivši kandidat Goldwat-ter?” — Republikanec je odgovoril: “Vesel je gotovo, da ni bil izvoljen. V Washingtonu je zdaj vsak dan več in več težav. To pove zaskrbljen Johnsonov o-braz in njegovi lasje na glavi. Goldwater pa počiva in se mladi ... Tako dandanes ljudje ocenjujejo sitnosti in težave, ki jih ima s svetom naša Amerika.
* ZA KRATEK ČAS:
— Dober kupec. — Cigan je prirajžal preko Kolpe iz Hrvat-ske v Metliko. S seboj je imel ima osla in enega konja. Sreča kmeta, ki se je vračal iz mesta, ga ogovori in vpraša, če rabi konja, bi mu ga prodal prav poceni.
Kmet: “Kaj pa hočeš zanji” Cigan: “20,000 dinarjev, pa bo vaš!”
Kmet: “Toliko ne dan, komaj polovico tega je vreden. A moj stric bi pa dal 40,000 dinarjev.” Cigan: “Kje pa je vaš stric?” Kmet: “Veste, moj stric bi dal, kajti on je slep, pa bi ne videl, kako mrho prodajate za tak denar!”
— Pred sodnijo. — Sodnik je imel pred seboj tata, ki je gostilničarju vino kradel. Trdo ga je obdelavah “Vi potepuh, ste gostilničarju 6 steklenic vina u kradli. Ali imate kak olajševalen izgovor?”
Tat: “O da, gospod sodnik, vino je bilo čisto zanič!”
vem stanju. Vsled tega bodo župnik in farani hvaležni za vsak najmanjši dar, ki bi ga kdo prispeval v ta namen. Posebno se priporočajo obiskovalcem domovine.
Darove še vedno sprejema tudi podpisani. Seznam dosedanjih darovalcev je bil poslan obenem s čekom. Darovi hvaležnih rodoljubov in vernih Slovencev s tostran Atlantika bodo vzidani v okras in lepoto cerkve Lurške Matere Božje na Polšniku.
“Vse v večjo čast božjo,” je bilo geslo pokojnega nadškofa Antona Vovika in če kje, velja to tudi ob Marijinem svetišču: Vse v večjo čast Marijino!
Andrej Perčič,
Biwabik 551, Minn. 55708
Zahvala župnika iz Polsnih
Biwabik, Minn. — Že v maju sem podpisani prejel od župnika iz Polšnika preč. g. Jožeta Perčiča pismo, v katerem me prosi, da se v njegovem imenu in imenu njegovih faranov zahvalim potom Ameriške Domovine vsem rojakom in rojakinjam, ki so darovali za obnovo božjepot-ne cerkve Lurške Matere Božje na Polšniku.
Cerkev je že precej urejena, za kar so dobri revni farani poleg darov iz Amerike prispevali kakor filmske zvezde, in odplačali na posojilu 2 milijona dinarjev. Dolga je še 500,000 dinarjev ($400), poleg tega pa je župnišče še v popolnoma sifro-
Zlalomašnih prač. g. i. Jagru častilke in zahvala
Cleveland, O. — Na Spominski dan je prišlo veliko ljudi na Slovensko pristavo. Delali smo kot čebelice. Žene so krasile Orlov vrh, možje so na novo prepleskali kapelico in lepo smo u-redili prostor okoli vodnjaka. Popoldne ste prišli tudi Vi, g. župnik, in smo zapeli litanije Matere božje pri kapelici in se spomnili naših mučencev.
G. župnik, petdesetletnico maš-ništva obhajate ta teden. Z Vami se veselimo in zahvaljujemo Boga, da Vam je dal dočakati ta veliki dan. Držali se bomo Vašega gesla “Delaj in moli” in tako vzgojili tudi naše otroke. Želimo Vam ljubega zdravja, da se bomo še večkrat videli in zapeli Mariji na čast na Slovenski pristavi.
V imenu vseh, ki so bili zbrani pri kapelici, se Vam lepo zahvaljujem in Vam kličem ob Vašem zlatem jubileju:	Še na
mnoga leta!	Vaš faran
Iz BARAGOVE DEŽELE
MARQUETTE, Mich. — Obisk mladih Indijancev Rikija in Lizike v Clevelandu je zelo lepo uspel. Za romanje v Baragove kraje v Sloveniji sta dobila čistih 131 dolarjev. Bila sta prvič v Clevelandu. V soboto, 28. jun., sta se naj prej e ustavila v potniški pisarni A. Kollander, ki pripravlja vse potrebno za naše romanje v Evropo, in se zahvalila gospodu in gospej Kollander, ki bosta svoj zaslužek pri obeh voznih listkih zanju darovala njima. Lizika je šla nato k Tominčevim v Collinwoodu, Riki pa h Geričevim istotam. Menda ne bi mogla najti bolj prijetnega bivališča v Clevelandu. Še vedno pripovedujeta, kako ljubeznivi so ti Slovenci. Zvečer so člani mladinskega Baragovega kluba šli z njima na večerjo v kolonij aln o restavracijo V alley Forge, kjer si je naročil vsak po mili volji. To je bilo toliko enostavnejše, ker je znana sotrud-nica pri delu za škofa Baraga, Frances Zulich, sporočila, da ona plača račun.
PRVO PREDAVANJE, pri katerem sta bila Riki in Lizika v indijanski noši, je bilo v soboto zvečer v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. V nedeljo je bila v Clevelandu slovenska spominska proslava pri 1 urški Mariji in oba Baragova Indijanca sta se u vrstila med narodne noše. Popoldne smo hiteli na Stadion, da bi videli, kako clevelandski Indijanci igrajo žogo. Dali so nam vstopnice zastonj. Na sliko prišli po navodilu televizijskega inženirja proti koncu zadnjega dela prve polovice igre. Pa so clevelandski Indijanci to pot 'tako revno igrali, da so bili potol čeni, preden sta naša Indijanca mogla priti na kraj, kjer bi jih pokazali občinstvu na televiziji. Posebno zanimanje je bilo za sestanek v Baragovem domu zvečer. Tu, doma, v rezervaciji sta pripovedovala, da sta bila
LIZIKA IN RIKI se vsem prav lepo zahvaljujeta, posebno pa še tistim, ki so jima skazali posebno naklonjenost: Tominčevim,
Vsem dopisnikom in sodelavcem lista!
V zadnjih mesecih je uredništvo dobilo izredno veliko dopisov in sestavkov vseh vrst. Zaradi omejenosti prostora jih še vedno večje število ni bilo mogoče objaviti, ker je treba dati prednošt onim, ki so nujno vezani na čas. V poletnih mesecih, ko je manj takih prireditev, bodo vsi ti dopisi prišli hitrejše na vrsto.
Dopisnike in posebno tajnike posameznih društev, ki imajo v načrtu prireditve v prvih dveh tednih julija, opozarjamo, da bo tiskarna od 2. do 11. julija zaradi počitnic zaprta in list v tem tednu ne bo izšel. Kdor torej želi objaviti vabilo na kako prireditev v tem času, naj to stori preje.
Geričevim, gdč. Zulichevi, Mr. in Mrs. Joe Stupar, ki so šli z njima iz Marquetta v Cleveland in krili stroške na poti. Po vsem končanem so prišli še dodatni darovi: Družina Matevž Tominc $10, Vincenc in Amalija Povirk $5, Neimenovani s 70. ceste za vsakega po $3. Vsem Bog plačaj! Lepa hvala župniku Father M. Jagru in Baragovem domu za arezplačno dvorano.
Ne samo, da sta Baragova romarja dobila lep dar, njihov o-bisk je na svoj način spdt nekaj pripomogel k delu za proglaše-nje svetnikom škofa Barage.
V MARQUETTU je sedmi Baragov naslednik škof Noa v soboto, 4. junija, slovesno posvetil dva diakona in tri novomaš-nike. Bila je lepa slovesnost v stolnici nad Baragovo grobnico.
ROMANJE k Baragovem grobu v' Marquettu ob priliki obiska ljubljanskega nadškofa J. Pogačnika bo letos za Delavski dan. Redni vsakoletni bus v Baragovo deželo iz Clevelanda odpelje v petek pozino popoldne (2. sept.). Priglase sprejemata gdč. Pavli (UL 1-5798) in Frances Zulich (481-1367). Drugi bus odpelje v soboto zgodaj zjutraj. Priglase sprejemata Fr. J. Mar-' telamc in župni urad pri Sv. Vidu (EN 1-2624). Tretji bus (iz Chicaga) še ni določen. Prvi bus bo prenočeval na potu tri noči, drugi samo dve. Oba se vrneta v ponedeljek (Labor Day) zvečer v Cleveland. Oba busa bosta od Indian River do Marquetta vozila skupaj pod vodstvom Fathra Martelanca. V Indian River-ju bo pričakal romarje nadškof Pogačnik in se bo skupaj z romarji ustavil v Harbor Springs, Good Hart, Cross Vil-
lage in St. Ignace (Mackinaw). To so vsi slavni Baragovi misijonski kraji.
Romarji prvega busa odpotujejo v nedeljo zjutraj po maši na Baragovem grobu v Marquettu na Holy Hill (prenočišče) in v Lemont. Romarji drugega busa (Father Martelanc) prespijo v Marquettu dve noči. V nedeljo po maši na Baragovem grobu o-biščejo slavni Baragov misijon L’Anse in Ironwood, kjer bo slovesnost Baragove nedelje (popoldne), nato se vrnejo v Marquette.	Rev. J. Godina
Chicago, 111. — Spoštovano u-redništvo in uprava! Priloženo Vam pošiljam ček za naročnino za eno nadaljne leto. Lepa hvala za cenjeno obvestilo in za priloženo povratno kuverto ter za vso Vašo postrežbo.
Želim Vam najboljši uspeh tu- . di v bodoče in ostajam z naj lepšimi pozdravi vdani
John Mlakar
0
Akron, O. — Cenjeno uredni-, štvo! Prav lepo se Vam zahvalim, da ste me obvestili, da mi bo naročnina potekla. Z veseljem Vam pošiljam ček za naročnino za celo leto. Z listom sem zelo zadovoljna, saj nam vedno prinaša toliko lepega branja.
Lepo pozdravljam cenjeno u-redništvo, vse sodelavce in čita-telje Ameriške Domovine. S spoštovanjem
Ljudmila Sljukic
IZ NAŠIH VRST
Society Miesia! Basih poroea © naraščanju povpraševanja u tfcnarjem tujih držav
RICHARD WADE, podpredsednik in manager Society National Banke za mednarodni oddelek, razkazuje zbirko tujega denarja, ki ga nudi Society National Banka potnikom v tujino za prvo potrebo.
CLEVELAND, O. — Predsednik Society National Banke M. B. France je dejal, da povpraševanje in priljubljenost po malih vsotah tujega denarja, ki jih nudi denarni zavod onim, ki se pripravljajo na pot v tujino, rasteta iz dneva v dan. Od leta 1961, ko je banka uvedla to poslovanje za 300%. V ,prvih 4 mesecih letošnjega leta je povpraševanje doseglo vsoto celotnega lfeta 1965.
Banka nudi zbirko tujega denarja za posamezne države v skupni vrednosti $10. Bankovci šo v ehem polietilenskem ovitku, kovanci, v koliko so vključeni v vsoto, so spravljeni v drugem. Na razpolago je denar 18 držav, od tega 13 iz Evrope.
Največ se tega poslovanja poslužujejo ljudje, ki morajo nena-
doma na nujno, kratko pot v tujino. S tem denarjem si lahko pomagajo, če so prav menjalnice v državah, kamor potujejo, slučajno zaprte ali jih v bližini,'kamor pridejo, ni. Potniki v tujino se imajo tudi priložnost seznaniti z denarjem države, v katero potujejo, še predno dospejo tja in so tako izpostavljeni manjši verjetnosti zmot.
Do pred nekaj leti je bilo mogoče v naši deželi kupiti tuje valute cenejše kot v deželah namembe. Sedaj to ni več slučaj in zaradi male razlike v tečaju, se ne izplača tvegati in kupiti tu večjo vsoto tuje valute, ko jo je mogoče izgubiti. Priporočajo zato naj potniki vzamejo s seboj le toliko tuje valute, kolikor je nujno za prvo silo, drugače pa je varnejše potovati s “traveler’s checks”.
CltYttifTiYlllxY Y XXX liiitiiliilllll Itiiiilmi iiiiiii 3
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST

“Naselile so se v suhi votli palmi. Se trikrat je peljala prva matica srečno novi rod na roj in je vselej preskrbela za nove matice doma. Četrtič jo je zalotil z vsem rojem vred močan podsončnik in jo je zanesel z vso družino vred med naše gore, na Kranjsko; zato imamo Kranjci najboljšo bečelo.”
“Beži no!” se je začudila poštama strižačica Katra.
“Kaj pa je bilo s starimi go-drnjavkami?” je hotela vedeti Manica.
“Lej, skoraj bi bil nanje pozabil. Rekle so: Zadnje smo ostale v ladji, naša je. Nič več ne pustimo oditi mladega rodu; pomaga naj, da bomo vso ladjo napolnile z voskom in satjem. Od stropa navzdol so gradile sate in jih polnile z medom. Noe je satje izpodrezoval, pa so se menda kmalu on in njegovi preobjedli. Bečele pa vesele: ‘Sedaj, sedaj, napolnimo vso ladjo z medom, potem bomo samo počivale in uživale!’ Pozabile so pa, da tako ozko in take mere satje kakor ga je Bog ukazal delati bečelam, ne sme biti previsoko, ker ne vzdrži na cente teže. Preden so ga do polovice napolnile, se je odtrgalo vse satje in pomečkalo prevzetne bečele, stare in mlade.”
“Prav jim je bilo,” je privoščil Cenek.
“Tako pravim, Cenek, da preveč bogastva na enem kupu tudi večno ne vzdrži. Ali sedaj veš, zakaj bečele roje?”
“Vem.”
“Od gradu do gradu pojdi pravit graščinskim, zakaj bečele roje.”	' \ f |
“Prav bi bilo.” Vrbanek je vstal, da postavi prvi roj v be-čelnjak. Tonej mu je šel pomagat in vsi so gledali za njima,— Kakor blisk pa je šinil sokolič mednje in odnesel pastiricko. Ne krik, ne Volkunovo jezno lajanje, ne Manice jok je ni mogel iztrgati njegovim krempljem.
Nebo se je znova začelo oblačiti. Čimdalje bolj hitro so škr-tale škarje. Jarci so se umirjali. In prišla sta Cena in Miha vozom in odpeljala volno.
Ančka in Marko tisti večer dolgo nista mogla zaspati.
Pri redkem pažu pod strešnjo bi bil Marko, ki je znal še v spanju tako prisluškovati na vas, na polje, v Reber in Peči, komaj slišal, če bi se bili zrav-sali volkovi za plotom. V lahni dremavici je slisal svatovsko veselo brenčati roje. Potem je padlo s centi strdi založeno satje nanj, izpod katerega se je hotel prebiti, da ga ne bi zadušilo Udaril je s pestjo ob preperele deske, da se je razleglo po vsem vrtu in še dlje, in se je prebudil: “Oh, zakaj je Ančka Podlip-nikova. Če bi bila revna
Prav tisto uro je tudi Ančka želela, da bi ne bila Podlipni-
kova...
V srenji pa so se gospodarji spoprijeli. Podrobar je zbadal Podlipnika, da njegov ovčar pase za plotom. Cena mu ni bil tiho. Pa ga ni zavrnil, da šele sveti Florjan ukaže vsakemu na svojo stran. Ne. Oponesel jim je, da ' tudi drugi s Podrobar jem vred že pasejo jarce za plotom čeprav nimajo še pastirjev.
“Je že res. Ampak razkropljeno jih pasemo. Ne pa kar za planino zvrščenega tropa z vsemi zvonci vred.”
“Marko vas boli, ker je pokazal, da zna dobro pasti.
“Mar nam Marko in njegov pes. Konje in govedo bi iadi čimprej pasli, ko krme manjka, so se najbolj glasni izgovarjal’, da bi jim Podlipnik še kakšne hude ne podedal. Imeli so prav.
“Kaj pa čakate svetega Florijana. O svetem Juriju, pravijo, da se mora vrana v ozimini
skriti. Letos bi koze ne videl, če bi legla vanjo. In bečele že roje. Kaj čakate!”
In je bil Cena tisti, ki je nasvetoval, da naj na svetega J utri j a dan začnejo pasti vso živino. Podlipnik, ki svojih vprežnih konj ni pasel, konj za tri parizarje.
Drugi dan je ukazal Marku, da mora na sv. Jurija dan gnati trop v Peči.
ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary-Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O.
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. 44119 Assistant Secretary: FRANK SAJN, 30054 Robert Rd.,
Wickliffe, O. 44092 Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119
BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fuller wood Ave., Euclid, O. 44132
II.	Auditor: JOHN SEVER, 18023 Hill grove Rd., Cleveland, O. 44119
III.	Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av., Euclid, 0.44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd., Cleveland, O.
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
karšiča, Pavčiča, Kernaka, Ipavca, Simonitija, Marolta, Halma in Žarova. Pevcem Okteta se je poznalo dolgo skupno delo, kajti ubranost in fraziranje je bilo enotno in tako idealno izdelano, da misliš, da poje samo en pevec. Dokazali so, da so pevci po milosti božji — pevci-mojstri.
Po zadnji točki “Kalinke” je tenorist Rudolf Franci s svojim solom izzval veliko občudovanje in aplavz, seveda pa je ta veljal tudi ostalim “slavčkom”. Pevci so nato dodali še “Kje je moj dom” in “Žabe”.	L. G.
Gostovanje Slovenskega okteta v SHilwankeeju
Skozi špranje je pogledal dan na Brkovčev skedenj. Iz svisli se je primotal Tomaž, otepe! slamo s sebe in se pretegnil.
Skoraj do peter je zasegel z rokami, tako je bil velik. Petnajst let je s kirasirji ogledoval svet. Nekaj kratov je pomočil svojo težko sablja v tujo kri; tudi drugi so večkrat puščali njemu. Pred štirinajstimi dnevi pa je minilo dvajset let, odkar mu je pruska sablja posnela vse prste na levi roki in še pol dlani. Desetega malega travna sedemnajst sto eno in štiridesetega leta “baj Molvic in Šlezijen”.
Namesto kirasa in čelade so mu dali ponošeno kmečko oble-
- premajhna mu je bila — I MILWAUKEE, Wis. — Glas-in še lajno so mu dali in pravico, ba in petje ne poznata hinavšči-da sme iti za kruhom skozi me- ne in laži, kajti že od pamtiveka sta in vasi “durh di gance mo- je bila postava na svetu, da se narhi”.	pesem porodi iz ljubezni in ko-
Nastavil je proti domu. Čez prnenja. In če je ta pesem potem dobrega pol leta je prodal v še zapeta iz čistih pevskih grl Tržiču lajno in pravico “durh di kot jih imajo pevci Slovenske-gance monarhi”, teden dni pil ga okteta iz Ljubljane, ni čuda, in veseljačil za svoje in drugih da je ta ansambel s svojim kras-denarje, saj je vedel povedati, nim petjem osvojil publiko v da bi ga človek vso noč poslušal, vseh krajih, kjer je gostoval, in tako zalil zadnjo atako “baj doma ali pa v zamejstvu. Um-Molvic in Šlezijen”, prav po ki- ljivo, da so ljubljanski “slavčki” rasirsko, se prespal in znova s svojim divnim petjgm v sobo-stopil na cesto brez lajne in to, 28. maja, v bfVMthi akustični brez pravice “durh di gance mo- dvorani “Knights of Pythias” o-narhi” in brez božjaka v žepu. čarali in osvojili vse navzoče ob-čez tri ure je stal na domačem činstvo. pragu, tešč, kakor je odšel iz Ime “Slovenskega okteta” je Tržiča. Sram ga je bilo pro- danes znano širom sveta radi le-sjačiti v domačem kraju.	pega in u m e t n iš k e g a petja,
Brat Fronc ga je takoj spoz- predvsem pa kot nosilca in izva-nal in ga je bil vesel, zaskrbelo jalca slovenske narodne in u-ga pa je, ko mu je Tomaž poka- metniške pesmi. Toda to bi bilo zal roko. Pa ga je poprosil samo vse premalo, če se ne bi Oktet za kot v svislih in da naj ga posvetil tudi klasičnim delom drugo nič ne skrbi.	(Gallus) in glasbenim umetni-
Pripovedovati je znal, konje nam drugih narodov. Zaradi te je umel zdraviti in delati je po- obširne in bogate, domače in tu skusil, pa kaj boš z eno samo je pevske literature si je Oktet roko. Prihodnjo pomlad je gnal pridobil izredno velik -krog do-konje v planino in potem vsako mače in mednarodne kulturne leto. Še za starost, pa ni bil več oz. pevske publike. In to je da-mlad, je imel prihranjenega ne- nes zelo važno, ko se prepad kaj, in za pogreb in za mašo. med resno koncertno glasbo in Tomaž je sedel na tnalico, na I moderno hrupno glasbo vedno kateri so sekali rezanico za kra- bolj poglablja. Slovenski oktet vo, in obuval visoke škornje, je s svojimi pevskimi umetni-Za vse na svetu bi ga nihče ne škimi dosežki veliko doprinesel bil pripravil, da bi v coklah ko- k lažjemu dojemanju vse lepote, nje pasel. Kakor je težko obuval čara in plemenitosti resne pev-škornjice, bile so lepo sešite in ske kulture, ki jo v zadnjem ča-zelo ozke nad sklepi, je bil ve-1 su toliko primanjkuje, sel v svojih mislih:
Tako je prav. Na svetega Jurija dan morajo konji prvič na pašo, ne pa na svetega Florijana. Sveti Jurij ima konja, on je pri konjenici služil. Saj nič ne rečem svetemu Florijanu, naj nas varuje časnega in večnega ognja, ampak golido ima in ne konja, pri pešcih je jedel komis in ne vem, kako bi se bil obnesel v ataki.”
Obesil je torbo čez ramo, ogrnil širok plašč, zataknil priročno sekirico za pas in s težkim bičem v roki ropotaj e odšel po stopnicah.
V vas se je napotil po stezi med vrtovi.
Vonj, ki ga je izpuhtevala mlada, z rožami posejana trava in odganjajoče, razcvelo drevje, je utopil zatohli duh po senu in slami, katerega je prinesel s sabo Tomaž s skednja.
Sonca še ni bilo izza Straže, vendar so bečelice že brale.
Iz detelje je skočil zajec v grm: “Blizu vasi, na meji med volkovi in psi si je otel čez zimo življenje. Sirota. Saj je najbrž zajklja.”
S tragično izgubo člana Okteta, odličnega tenorista pokojnega Janeza Lipuščka (v Milwau-keeju so rojaki pred koncertom počastili njegov spomin z enominutnim molkom) je Oktet bil nekaj časa v velikih škripcih. K sreči je rešil to krizo znani tenorist in prvak Ljubljanske opere Rudolf Franci, ki se je kljub kratkemu času, ki ga je imel na razpolago za pevske vaje, sijajno vključil v to harmonično in že izpiljeno pevsko telo. Tenorist R. Franci je znan in visoko cenjen slovenski operni pevec, ne samo doma, temveč tudi v Italiji, Nemčiji, Rusiji in drugod. Pred kratkim je Franci kot gost z Zagrebško opero nastopil v Tokiu kjer je za svoje petje dosegel navdušene ovacije japonskih poslušalcev in kritikov. I-skrene čestitke tenoristu Franetu Rudiju in topla zahvala pevcem Slovenskega okteta za lep slovenski umetniški večer.
V prvem delu večera nam je Oktet (namesto indisponiranega tenorista Dermote je nastopil mladi in simpatični pevec Danilo Čadež) predstavil Slovenca Jakoba Gallusa z dvema madrigaloma in božičnim motetom. Nato so sledila dela Davidovske-ga, Hajdriha, Mašeka, Prelovca, Vilharja, Berdoviča, Kreka, Švi-
Gleveland Art Museum obhaja zlati jubilej
CLEVELAND, O. — Cleveland Art Museum obhaja letos 50-letnico svojega obstoja. V ponedeljek zvečer so enoletno praznovanje slovesno začeli z banketom v hotelu Sheraton-Cleveland. Glavni govornik je bil direktor Britanskega muzeja v Londonu Frank Francis, ki je prišel nalašč za to praznovanje v Združene države.
Angleški gost je priznal izreden uspeh Clevelandskega muzeja v kratkega pol stoletja in mu voščil enako uspešno delo v bodoče.
Banketno dvorano so krasile zastave in velikanske risbe, ki so jih zamislili in napravili nalašč za to priložnost vodilni a-meriški umetniki. Svečanega banketa se je udeležilo preko 1000 oseb, številni podporniki muzeja in njegovi drugi ljubitelji, pa tudi obiskovalci in občudovalci z vse dežele.
tožila na zvezno sodišče zaradi postopka pri razpravi o duševnem stanju obsojenca. Ni pa izključena tudi pritožba proti sami obsodbi pred 2 leti in pol. Za sedaj obramba še ni točno povedala, kako pot misli ubrati pri reševanju na smrt obsojenega Jacka Ruby j a.
Jack Ruhy le m i&ml
DALLAS, Tex. — Porota sestavljena iz 7 mož in 5 žena je v ponedeljek po komaj 10 minutah razprave odločila, da je Jack Ruby, morilec L. Harvey-ja Oswalda, morilca predsednika J. F. Kennedy) a, duševno zdrav. Jack Ruby, ki je star 55 let in je bil zaradi umora Oswalda obsojen na smrt, je sam izjavil pred porotniki, da je duševno zdrav.
“Nikdar in ob nobenem času nisem poskušal kogarkoli prepričati, da sem duševno bolan. Jaz nisem nikdar poskušal prikriti svoje duševne sposobnosti,” je izjavil Ruby pred poroto. Prav ta izjava, kot tudi vse, kar je Ruby počel do umora J. F. Kennedyja dalje, kljub odločitvi porote še meče močan dvom v to, da bi bil Ruby čisto duševno normalen človek.
Eden od njegovih odvetnikov je izjavil, da se bo obramba pri-
Naše vojno letalstvo ima svoj tajni navigacijski sistem v vesolju
WASHINGTON, D.C. — Naša vtijna mornarica ima že nekaj let v vesolju svoj tajni sistem navigacijskih satelitov, ki pomagajo našim vojnim ladjam in podmornicam, da se hitro orientirajo, kje so, in da niso odvisne od zvezd in podobnih pripomočkov. Ta sistem so pa zadnje čase tehnično tako spopolnili, da ga bodo' lahko rabila tudi vsa vojna letala.
Sistem funkcijonira tako dobro, da vsaka ladja, podmornica ali letalo lahko ugotovi vsak trenutek, kje se nahaja in da se pri
tem ne zmoti niti za miljo, do-čim so bile preje pomote do 10 milj nekaj navadnega. Navigacijski sistem je seveda vojaška tajnost. Mislijo pa, da obstoja iz 4 umetnih lun, ki krožijo v višini 600 milj okoli Zemlje. Vsak satelit je težek 50-100 funtov in ima pogon za instrumente na atomsko silo. Za civilen promet pa ta sistem ne pride v poštev, ker so sprejemni aparati na letalih, ladjah in podmornicah dodeljeni samo naši narodni obrambi.
Moški dobijo delo
♦ ♦ ♦
6516 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Tel.: HEnderson 1-3500
♦ ♦♦
M. L TRAVEL SERVICE
Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ-SK ZADEVE. — Travel • Notary • Translations • Immigration *
STROJNIK!
«j|„| »
OPERATERJI
HORIZONTAL BORING MILL
$3.45 na uro
PLANER $3.25 MILLING MACHINE $3.25 VERTICAL BULLARD $3.45
TURRET LATHE $3.10
Prosilcem ni potrebno brati ali govoriti angleško.
mm mfg. os«
5332 Hamilton Ave.
__________391-9300	(119)
Punch Press Operator
Podnevi. Dobra plača, vse koristi. United Stamping Co. 1557 E. 40 St. telefon 391-9536.
(119)
MACHINISTS
TRE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Ge.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - MYBROTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZO.Tia BORINS KILLS
TURRET LATHES
Afganski delegat bo prihodnji predsednik ZN
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Delegacije v ZN so se na tihem sporazumele, da naj bo prihodnji predsednik ZN iz Azije. Največ so mislih na iraškega poslanika dr. Pichachija, pa je izjavil, da mu je nemogoče, da bi celo leto presedel v New Yorku. Zato se je večina odločila za af-ganskega diplomata Abdula Rahmana Pazhwaka, ki že 8 let dela v ZN in dobro pozna ustroj ZN in delo te organizacije. Izvoljen bo 20. septembra.
V 1. 1968 pa pride na vrsto delegat iz vzhodne Evrope, bo to verjetno kdo izza železne zavese.
Ženske dobijo delo
Ženska dobi delo
Slovenka ali Hrvatica za o-skrbo okrevajoče žene in lahko hišno delo. Mora živeti v hiši. Kličite 481-5597.
— (119)
UČENKE ZA ŠIVALNE STROJE
Sprejmemo delavke, ki ne govorijo angleško, saj imamo med našimi 2000 uslužbenci različne narodnosti. Dnevno delo, najvišja plača v tej okolici za ženske. Skušnja nepotrebna. Mi vas plačamo, dokler vas učimo, po kratki učni dobi. Oglasite se v našem zaposlitvenem uradu od 8.30 do 5. pop. od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.
(2 bloka južno od Lorain Ave.)
(119)
Delo za moške & ženske
WANTED KITCHEN HELP
Male or female Also Waitress
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
MALI OGLASI

OCALA Z A GLEDANJE NAZAJ — Frederic Senn v Parizu je izdelal o cal a z ob strani pritrjenimi Iččami,'ki' omogočajo pbgled nazaj.
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(1171
Olepšajte svoje domove sedaj!
Za strokovno barvanje vaše hiše zunaj in znotraj pokličite strokovnjaka
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating 1171 E. 61 St.
HE 1-0965.
Brezplaten proralunl	Delo zaiamienol
17 akrov
kompletno opremljena farma, kot nova, 7-sobna hiša, 600 čv. cestnega pročelja, 600 čv. ob reki, več poslopij. Upoštevanja vredno. Kličite 7-935 County Wide Realty Inc., 8712 Mentor Ave., Mentor, Ohio, BL 5-3476, WH 6-0968.	(117)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, v dobrem stanju, je naprodaj na 988 E. 77 St. Kdor se zanima naj kliče MA 1-4800.	(117)
V najem
5-sobno čisto stanovanje, zgoraj, kopalnica, plinski furnez, blizu Sv. Vida, $amo odraslim. Za pojasnila kličite EN 1-0823.
(10,15,17 jun)
V najem
3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, spodaj, plinski furnez, na Norwood Rd. Kličite EN 1-6997 ali 943-3790.
AMERIŠKA DOMOVINA,

[TillIIIIIIIIIII

ZXXZZZZXZZ
mil
TRYGVE GULBRANSSEN
DEDIŠČINA
GOZDA

ZZ2IZXI2Z
TXIIIIXIIIIIIXIII
imiin
Sredi tega klepeta je nenadoma ena izmed njih zakašljalsi. Vse so se ozrle, v sobi je postalo mrtvaško tiho. Iz stranske sobe je prišla gospodična Ramarjeva in z veličastno dvignjeno glavo in s skrivnostnim smehljajem okoli ustnic je odšumela počasi skozi kabinet.
Gospe so dolgo gledale za njio — se spogledale — potem pa £iu Si nekaj po francosko zašepetale, in razgovor je spet prišel v
tek. O tem, kako uboga gospodična viha nos, o njeni smešni obleki, o tem, kako se, zdaj potika okoli kot bi bilo vse to bogastvo njeno.
Besede so bile izbrane, pomešane s francoskimi izrazi in gladke kot svileni damast v rumenem kabinetu, in njihov smisel je dobro ustrezal barvi sten.
Adelajdina obleka je bila na čuden način dogotovljena. Oče Dag je bil, ko je bil zaslišal ime-
CHICAGO, ILL.
MAI kE HELP
TOOL AND DIE MAKER
2ND« SHIFT
We are looking for a .nan who has experience in die sharpening and repairs; in return, we can. offer a good starting rate and an excellent fringe benefit program. Call or stop in at our Employment Office.
JOHNSON SERVICE CO.
518 N. Jefferson	Milwaukee, Wisconsin
Telephone 276-9200
An, Equal Opportunity Employer	(118)
ENGINEERS
From the Center of the Earth
... to Outer Space
This Is Our Area of Interest...
WHAT IS YOURS ?
Texas Instrument Science Services Division applies geophysical and space science technologies to problems ranging from world-wide petroleum exploration to detection of nuclear blasts.
The Science Services Division presently has immediate openings for:
R&D ENGINEERS
AND
PHYSICISTS
Research and development positions in field data acquisition and analysis; systems design, integration, and installation. Projects include: A.S.W. Systems; Underwater Acoustics; Space Time Information Processing; Geophysics. Requires BS, MS, or Ph.D in EE, physics, applied math, or geophysics.
R&D Systems Engineers
TO DO COMPUTER SYSTEMS RESEARCH INVOLVING WORK IN THE FOLLOWING AREAS:
GENERAL PURPOSE COMPUTER ORGANIZATION
HYBRID COMPUTERS FOR THE MOST ECONOMICAL SOLUTION TO SOPHISTICATED PROCESS
MAN-MACHINE INTERFACNG DATA DISPLAY
Requires Advanced Degree’s In E.E. or Related Field.
Systems Experience Desirable, Applicant Must Have
Above Average Scholastic Record.
Excellent benefits including company-paid retirement and profit sharing plans and educational assistance programs,
PLEASE SEND CONFIDENTIAL RESUME TO
JIM GREY — DEPT. A. D.
SCIENCE SERVICE DIVISION
TEXAS INSTRUMENTS
INCORPORATED
P. O. BOX 5621 DALLAS, TEXAS 75222
An Equal Opportunity Employer
na mnogih imenitnih znancev, nem kabinetu, kajti zamišljena
ki jih je želel povabiti major na svatovščiho, kakor na vse drugo, pomislil tudi na obleko. Dag je bil že zdavnaj spregledal majorjev slabi finančni položaj in je zato kar kratko izjavil, da bo kot Adelajdin drugi oče skrbel za obleko, v kateri se bo lahko pokazala med takimi gosti. In naročil je majorju, naj eno izmed Adelajdinih oblek odnese k nekemu krojaču in, ne da bi ona kaj vedela o tem, naj ji ta napravi po prinešenem vzorcu novo obleko; obleka pa naj bi bila iz naj dragocenejše svile, in krojač naj jo okrasi s ljubkimi naborki, kot se bo to njemu samemu zdelo prav.
Lahke in preproste obleke takratne mode so šivale doma, če pa so hotele imeti gospe nekaj prav posebno finega, so si vzele v pomoč, šivijo. Ženski krojači so že izumrli. Toda tega nista vedela ne oče Dag in ne major, in tako je odšel major k enemu izmed starih krojačev, ki ga je poznal. Posledica tega podjetja, v katerega so se bili spustili za Adelajdinim hrbtom trije stari moški, je bila globoko izrezana obleka iz svetlomodre1, vse pretežke svile s tesno se prilegajočim oprsjem in s širokim temnomodrim robom, bogato izvezenim z rumeno in zlato barvo, in vrhu vsega še ruta iz iste svile kot obleka in prav tako okrašena kot rob obleke. Kroj obleke je bil preprost, kakor jo je predpisovala grška moda, toda životec je bil previsok in izrez preglobok, svila pa vse pretežka.
Ko je Adelajda obleko prvikrat pomerjala, je bridko jokala, toda major je v svoji zadregi trdil, da si je oče Dag želel tako obleko. Adelajda je mnogo razmišljala o želji svojega tasta; vkljub temu pa je občudovala mojstrsko krojeno obleko. Bila je na njej kot ulita, in ko jo je nekajkrat pomerila, se je potolažila z dejstvom, da jo bo pač morala nositi; krojač bo pač znal bolje odločati o modi v velikem svetu kot pa šivilje in gospe v mestu. Poleg tega pa se je zavedala, da je s svojimi svetlimi lasmi in temnomodrimi očmi v obleki lepa.
Gospodična Ramarjeva je naj-brže ujela kako besedo od tega, kar so gospe klepetale v rume-
i
CHICAGO. ILL
Male & FEMALE HELP
‘Man or Woman to Sell Real Estate' Free Schooling — Will train for State License — New & Old Properties — High Commission. Split. All Modern Office, 4930 Diversey, Dodson, AV 2-1605.	(118)
jo obstala na vratih dvorane. Ko pa je potem odkrila Adelajdo, ki je pravkar vroča in žareča prenehala plesati, je tudi v očeh gospodične Ramarjeve vzplamtel moder plamen, in z nekam čudnim smehljajem okoli ust je, odšla k Adelajdi in jo odvlekla k nekemu blazinjaku.
“Tvoj tast je izreden človek,” je pričela teta Eleonora. Adelajda jo je vprašujoče pogledala. “Potrudil se je in me poiskal in se dlje časa z menoj pogovarjal — in, ali si opazila, da je plesal menoj?”
“Da,” je rekla Adelajda, “sama bi morala videti — kako lep par sta bila.”
“Hm,” je rekla gospodična Ramarjeva, toda v njenem obrazu se je pojavil topel sijaj in dvignila je pahljačo. “Vse druge dolžnosti je pustil vnemar, le da bi lahko plesal z menoj in s teboj, samo z nama dvema. Res izreden človek.” In pravila je Adelajdi o njegovem vabilu in svoji obljubi, da bo zdaj ostala nekaj dni tu in za božič znova prišla.
Sprva so Adelajdo obšli pomisleki, potem pa se je domislila, kako prijetno bo, ko ji bo vse razkazovala, tudi po starem opremljene prostore v starih poslopjih; resnično vesela se ji je toplo nasmehnila in ji zagotavljala, kako po godu ji je, če ostane teta Eleonora tu — kar moči dolgo.
Gospodična Ramarjeva je čutila odkritosrčnost Adelajdinih besed in njena radost je bila popolna. Adelajda ni imela nič proti temu, če ostane, Adelajda ji je bila odpustila strogo zadržanost poslednjih sedmih let, in gospodična Ramarjeva je občutila globoko veselje, ki obide človeka, kadar si znova pridobi starega prijatelja.
Nekaj Časa je zamišljeno motrila Adelajdino bleščečo lepoto; in znova je stopil v njene oči modri lesket in okoli ustnic se je pojavil isti čudni smehljaj “Ti je hladno, Adelajda?” jo je vprašala.
“Ne, draga teta.” Adelajda jo je presnečena pogledala.
“Vedno se tako trdno ogrinjaš ruto. Pri tej vročini bi jo jaz zložila in nesla v oki.”
Adelajda je povesila glavo in se tiho pahljala.
“In, Adelajda, lahko bi se pokazala v bližini svojega moža —-vsaj kdaj pa kdaj. Naravno je, če se nevesta za svojega moža malo pozanima... In celo — za takega moža. Prav lahko razumem, da ga ljubiš.”
Adelajda je še globlje nagnila glavo in si še močneje pahljala v obraz. Ni odgovorila. Gospodična Ramarjeva jo je nekaj hipov vprašujoče gledala, jo nato s pahljačo narahlo udarila po roki in, medtem ko je vstajala,
ji je rekla nekaj francoskih besed, ki bi jih človek lahko prevedel kot “veliki, srečni otrok”. Adelajda je pogledala teto in v očeh stroge, stare gospe je opazila solze.
Globoko zamišljena lajda za nekaj hipov obsedela. Potem pa se je dvignila in počasi, ne da bi se zavijala v ruto, šla skozi sobe, odklonila, če jo je kdo prosil za ples — češ d,a
MALE HELP
ENGINEERS
DESIGNERS
DRAFTSMEN
With experience in Design and Drafting of Industrial Building Process Plants and/or Waste Treatment Facilities.
MANY POSITIONS AVAILABLE IN NEW HINSDALE OFFICE OF PROMINENT NEW YORK CITY ENGINEERING FIRM CHALLENGING WORK OPP. FOR ADVANCEMENT EXCELLENT SALARY Call (312) 325-2000 or send resume to
Hydrotechnic Gorp.
120 E. Ogden Avenue Hinsdale, 111.
(118)
REAL ESTATE FOR SALE
INCOME PROPERTY Priced to sell - $19,250. — 1 Vi story bldg. — 5 rm - 4 rm - 3 rm. Good income — 2 car brk. garage — New Gas Heat — 41’ lot. Low Taxes. Phone PO 7-5049.	(117)
6 RM. BRK. BUNGALOW — Pan., Cab., Kitchen, Liv. rm., mod. bath, gas heat, close to schls, churches. Taxes $110.00. Vic. 1800 North, 3600 West. $15,000. CA 7-2143.	(118)
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
damski frizerski salon
IZGLEDATE VEDNO NAJ
P RIK U P L J IV E JšE S TRPEŽNIM DUVAL TRAJNIM KODRANJEM
Ade-jje nekoliko utrujena — in končno odkrila Daga. Sedel je v razgovoru s starim prijateljem svojega očeta, z nadporočnikom Baltom, o katerem je vedela, da je strasten lovec.
Adelajda je sedla poleg Daga in prvikrat slišala, kako je govoril z nekom drugim. Ni pazila na razgovor, samo sedela je poleg njiju in se čutila srečno. Ljudje so prihajali in odhajali, godba je donela, ljudje so klepetali in se smejali.
“Ne,” je rekel končno poročnik, “gotovo bi rada plesala.” In potem so vsi trije vstali. Adelajda je spustila ruto z ramen in jo vzela v roko, kakor ji je bila svetovala teta Eleonora. Balt jo je ostro motril, potem pa je hušknil preko njegovega trdega obraza smehljaj in rekel je: “Adelajda — vražjega lovca si dobila, ampak tudi ti sama si imeniten lovec!”
(Dalje prihodnjič)
Vsako najfinejše, po vsej deželi znano $20 trajno kodranjc iz naše vel"-ke, sveče zaloge . . . Izvršeno spretno in stilistično po naših strokovnjakih, ki imajo dolgoletno skušnjo . . . Vaši lasje bodo lepši kot kdajkol', lažje si jih boste uredili — (tudi če so fini, suhi, sivi, beljeni alli barvani). To je zajamčeno.
Govor mo slovensko!
Svetovno najboljše
TRAJNO KODRANJE PO REDNI CENI $20, PRI NAS
SAMO $445
vključno umivanje, friziranje in striženje
Odlično VITA CREAM
trajno kodranjc
Stane redno do $30
“najdražje kar jih je”
CLAIROL BARVANJE
vključno umivanje in friziranje
vključno umivanje, $©45 friziranje in ®	striženje
-Jgoo
srrMsr?11751 n*™*	$ i50
Areas EAST
SOUTHGATE
-ARJA.
5304 WARRENSVILLE RD. RI LIBBY ______NASPROTI MAY CO_______633-6346
SEVERANCE
MAYFIELD PRI TAYLOR
PRI GLAVNEM IZHODU HIC.UEE’S TEL. 382-2600
Areas WEST
PARMATOWN
7541 RIDGEWOOD DR. PRI RIDGE MED A & P IN BURROWS_____TU 4-6300
SOUTHLAND
6883 W. 130 BLIZU PEARL NASPROTI SEARS
845-3400
WESTGATE
20670 CENTER RIDGE RD.	333-6646
OPPOSITE CENTRAL NATIONAL BANK
Area DOWNTOWN
DOWNTOWN
Ob pet., sob.
406 EUCLID AVE. PRI 4TH ST.
DRUGO NADSTROPJE "NAJVEČJI V OHIO" S U.1-3161 in pred prazniki — univanje, barvanje in itrajno kodranjc 50c več
PO DOGOVORU TUDI ZVEČER —
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1653 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
Hranite denar za deževne dneve -kupujte U. S, Savings honde'
Barvamo zunaj in znotraj,
izvršujemo vsa hišna popravila, Za brezplačen proračun, za vsa naročila, pokličite 361-8910.	(119>
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR J E JE V GOSPODU PREMINUL NA§ LJUBLJENI SOPROG, OČE, STARI OČE IN BRAT
Anton Debelak
Izdihnil je svojo plemenito dušo Dne 15. junija 1965.
Sprejmi od nas, Gospod, molitve ir. darila, pokaži mil obraz, pokojnem daj hladila.
Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, saj si dobrote vir, uživa raj naj sveti, žalujoči:
soproga AGNES, sin FRANK s svojo družino, brat ALOJZIJ, sestri MARY ERJAVEC in ANGELA DROBNIČ z družinami in ostali sorodniki. Cleveland, 15. junija 1966
V BLIŽINI KAPITOLA — Model Sante Marie, ene od ladij, s katerimi je Krištof Kolumb priplul v Novi svet, je zasidram v Washingtonu, D,C., tako da je v ozadju viden Kapitol.	_	___