.Vimin'
far mstSsg «•" inihl rtU »I
\	POVIŠAJTE MEZDO, SMUJ
TE CENO I" ZAHTEVAJO ANGLEŠKI RUDARJI.
dan nitn aa-delj ia prasaikov.
lanad <UUy esaept Bnudajm ; 1 aad Holklajs.
J
i .,a..uki
upravatAki
pru
•tgri
l.awndals
• v
Offlca
of
publn atlou
Lawndal<>
avt.
Ttlaphoat
l.awu<tal«

LETO YEAR XIII.	»Bij,•ffifcrSJtj:ČTT^UliChic^o, 111, petek, 9. julij. <July ftth) 1820.	STEV._NUMBER 160.
aad <H«triku(*d aa<Ur »araUt~(Na. I4S)-
AMERIKA JE ODPRLA TRGOVINO Z RUSIJO.
Državni tajnik je naznanil, da posamezniki in tvrdke lahko pošiljajo blago v Rusijo na »vojo odgovornost Poštna zveza še ni vpostavljena. Smatra se, da je odlok prišel direktno iz Bele hiše. — Cičerin pride v London in pogajanja z Anglijo se ponove.
Washington, 8. jul. — Državni tajnik CJolby je včeraj nepričakovano naznanil, da je vlada Združenih držav odpravila blokado sovjetske Rusije, kar »o tiee Amerike n dovoljuje posdmeznim osebam n korporaeijain, da . lahko odpro rgovino z .rusko sovjetsko repub-iko na svojo lastno odgovorno*«, fojni materija!, lokomotive, avto-nobili in železniški materijal se bo mel pošiljati le m posebnim dovo-jenjem v vsakem slučaju, živila, dnevniške potrebščine in drugo ilago se sme poljubno pošiljati v lusijo, toda vlada Združenih iržav ne more prevzeli nobene jraraneije za varnost blaga in tmeriških trgovskih zastopnikov r Rusiji.
Paketna poštrt (parcel post) se i odprta z Rusijo in ravno tako e ni vpostavljena pisemska pota. Potni listi so tudi še pridr-ani.
Uradno naznanilo državnega ajnika se dalje glasi, da z dovo-jenjem za trgovino še ui priznana ovjetska vlada v Rusiji. "Ktali-cV ameriške vlade napram seda-ijemu režimu v Moskvi se ni spre-lenilo," pravi državni tajnik, toda vlada u<w<\ da l»i rusko
LUC SVETI NA W00-DA IN PALMERJA.
SENAT ŽELI SPOZNATI KAMPANJSKO AKTIVNOST NEKA. TERIH PREDSEDNIŠKIH KANDIDATOV.
London, 8. jul. -i- Delegatje, k zastopajo 900,000 rudarjev v An gliji, so sprejeli na' konferenci Leamingtonu resolucijo, ki zahteva, da \jada poviša rudarjem mezdo za dva Šilinga na dan zniža ceno premoga za 14 šilingov Predlog, da rudarji zahtevajo pet dni dela v tednu, je bil odklo njen.
0 Lowdenu pravijo, da pride tudi na vrsto.
udstvo tr morefcajT po: druženimi državami, naj si polaga."	t Odlok državnega departmenta a otvoritev trgovine z Rusijo jc rlo presenetil politične iu diplo-latiČne kroge v VVashiugtonii.
jti tega ni nihče pričakoval, saj ilaj še ne. Ko je bil državni taj-1 ik Colby zadnji teden na demo-ratieni konvenciji v Kan Pran-' iscu, je dejal ob priliki demon-1 raeij za odpravo blokade proti uniji, da ne .misli, da bi bila rgovina z Rusijo kmalu odprta. Smatra se torej, da je včeraji-je naznanilo prišlo direktno na kaz predsednika Wilaon&. Državni department izjavlja ob-»em, da je ameriška vlada to sto-ila na svojo lastno pest brez ka-ega dogovora s katerokoli zaves-iftko vlado, toda vse zavezniške ladc so bile takoj obveščene o odrini.
Ker poštna zveza z Rusijo ie ni postavljena, se bo morala trgovi-a vršiti s posredovanjem sovjet-kih* zastopnikov v Ameriki in v rugih državah. Kanada je odprla trgovino z
. v IHMJI I 11(11
Chicago, 111, — Preiskovalni se-
natni odsek bo zdaj najprvo pre-iskal delovanje Palmerja kot predsedniškega aspirenta za časa njegove kampanje.
Mogoče se bo senatni odsek oziral na petieijo advokata William Armstronga, ki obtožuje justrčne-ga tajnika, da se je posluŽil svoje uradne moči v interesu svoje kampanje na ta način, da je bilo u-stavljeuo ^stopanje proti nekaterim grešnikom, ki so grešili zoper prohibicijoniške zakone, yi\ nekaterim velikim korporacijam.
Tako na/.nanja senator Kenyon. predsednik senatnega odseka, ki se je sestal s sodnikom Kvantom v njegovih uradnih prostorih, da dobi tudi podatke o Lovvdenovi in
STROKOVNE UNUE I SE 0SRED0T0CUJEJ0.
V NOVI ZVEZI BODO STARI IN MLADI.
Reakoijonarne unije bodo saarile * avojo moč a naprednimi organi-' sad jami. '
New Tdi*, K. Y. - Pod priti
skorn "Ameriške delavske federacije" se združita centralni orga nizacijj "Ccnft-alna federativna unija" in "Centralna delavska ui Oija" v eno telo. Združeni bodo torej v eni centralni organizaciji zagovorniki napredne struje v de lavski strokovni' organizaciji in btara unijska garda.
To pomeni, da pride do najvišje preizkušnje med staro unijsko gardo, to je. gompersovei, in za govorniki naprodne struje v delavski strokovni organizaciji. Pri tem je vpoštevajoč tudi politični faktor, kajti na eni strani bedo stali socialisti in Člsni novoustanovljene delavske stranke, na drugi pa tamanitje. Okoli Hugh Frayna, organizatorja "Ameriške delavske federacije." se bode zbirali starinski delavei, prista*
. __________________tkll«ni dela*«L vozniki- in nasad.
Senator Kenyon je rekel, da ni	del organizacije tiskarjev
/.adovolj<'n z rezultatom, ki ga je prinesla preiskava o kampanjskem fondu za Wooda, kajti glavna priča, William Loeb, bivši Roopeveltov tajnik, se je znal na spreten način izogniti direktnim odgovorom. Loefo je sicer povedal, kako jc skupina Newyorčanov podpisala en miljon dolarjev pred enim letom /a kampanjski sklad, toda pripomnil je, 'da ne vbi bilo "pošteno," Če ln razgalil pred •avnostjo imena darovalcev. Imenoval je pokojnega Gcorge W. Pcrkltisa, ki je dal deset tisoč do-lnrjev. iu If. H. Rogersa od Standard OH družbo, ki je dal petdeset tisoč dolarjev. To so bile kaplje v ježem, ,nko se primerjajo s avoto, ?i je bila darovana v kampanjski sklad.
Preiskovanje Lotvderiovc kam-nnni«' m vodilo senatorje v Mis-souri. Pokazalo se je, da sts delegata Moore in Gohlstein vrnila vsak po dva tisoč pet sto dolarjev, ki sta jih prejela.
Advokat Armstrong imenuje v svoji peticiji tudi treznega o-krajnega državnega pravdnika
. ,,------- - .T. it i i »rajnega državnega pravtim*«
tusijo pred nekaj dnevi in mor« a L ,|ym| ko ^ da nim(|
r to vzrok, da jc takoj sledila meriska vlada, in sicer pod pri-skom trgoveev, ki bi bili drugače ošiljali blago v Rusijo čez Ka-do.
Kopenhagcn. 8. jul. — V tu-ijinjih diploma 11 (-n ih krogih se nvori, da je sovjetska vlada v oskvi poklical« Krssins domov namesto njega pride v London •erin. komisar zunanjih stvari, bo vodil pogajsnjs ra mir med sijo in Veliko Rrilhnijo.
ZAMORCA LOVE
Jefferson Citv, Mo. — Olmrnže-
ps trni je love zamorca F red nefaxa, ubežnega kaztiencs. ki Obtoften. ds je po svojem begu kaznilnice napadel neko belo-ltno ženo, Kaznilničui strsžnik deriek Sili je naznjinil podgo Ttierju. ds je sliisl grožnje, da čsjo zamorca* če jim pride v t.
BUBONICNA KUOA
Pensaeola. Fla — flenrr (Vud-. Imlnfben kot voznik pri neki Spreiini družbi, je obolel ns bn-•čni kugi. To je že čerteta oseki rbolels na tej atrašnl bolez , ki konča s smrtjo bolnika.
odafk le praviee preiskati, ml kje je prišel densr v kampanjski sklad, ampak ima tudi pravico, da preišče, če so se porabila tudi druga sredstva, da je aspirsnt pridobil na vplivu.
Armstrong navaja direktne ob-iožbe v svoji petieijl in prsvi. da je državni pravdni k flyne črtal zadevo gotovih o*#4i. ki so bile obsojene na zapor in denarno globo zaradi prohibieijonifikih postav, že po tem. ko »o te osebe ponudile, ds plačajo sto petdeset tiaoč dolarjev.
Sonalor Kenyon je dslje nszna-nil. ds senstni odsek zssliši Kd m srd F Golt rs la St. Loniss in Jos4'pb Davisa. sdvoksts iz ravno istegs m Hita. Zsslišsnje se vrŠI naj»»rf kasneje. Po izjavi Kenvo-na je Goli rs največ pripomogel, ds senator Rci»d ni dobil sedeža ns demokrstini konvenciji v San Franeiseu.	___
Argentinska vlada pobija probi bicijo
Burno« Aire«, Argentinijs -Finančni minister Salsberrjr je It javil 7. julija v zbornici, da b« vlada z vnemi poslavnimi aredatvi pobijala predlogo za nve«|b<i pre hibieije v Argentinijl
Krayne je zastopnik stare ideje. Napredni elementje Še niso iade-lali svojega programa, kar se pa najbrž zgodi v kratkom.
Vsakdo, ki se zaveda, kakšna je moč v delavski strokovni organizaciji, Im> pristal, da pomeni združenje obeh eentralni horgaiiizaeij velik korak naprej, kajti v eni centralizirani organizaciji bo napredna ideja hitreje prodrla do zmage, kot če postojita dve cen-tralni organizaeiji.
O detajlih za združenj^ «e razpravlja in še niso popolnoma določeni in izdelani, vsekakor pa pričakujejo, da bodo izvršeni v e-nem tednu.
Glavne točke v detajllranem sporazumu bodo najbrž tele: fyne nove centralne organizacije, koli-ko zastopnikov bo imela vsaka lokalna strokovna organizacija, kje iu kedaj se bodo vršile seje, število odbornikov in odsekov.
Slišijo se glssovi, ds .se obdrži stsrs forma zastopništva, ki je v navadi v "Ameriški delavski fc-deraciji." To pomeni, da Ik> imela vsaka lokalns strokovna organizacija po dvs zsstopniks v centrali iu da bo plačevsla o4mnem določen prispevek vanjo. Principijelna izjava bo ost sls najbrž nespreme-njena in ostsne taka, kot je v "Centralni federativni uniji," ki jc sorislističns in je bila sprejeta* skoraj pred dvajsetimi leti. O vseh važnih detsjlih bodo glaso-vaH zsstopniki "Ontrslne fede-rstivne unije" na seji v petek, ksteri slede Se druge seje v bližnji bodočnosti« da bo lahko kmalu izvesti združenje. Kadar bo to de-lo izvršeno, se pridružijo eentralni irganizseiji še druge centralne or-gsnizseije v predmestjih, nadalje, icntrels židovskih strokovnih organizacij. eentrala lensklh stro.
PREMOGOVNIŠKI BARONI SE POSLUŽUJEJO STARIH ZVIJAČ.
KROKODILOVE SOLZE PRETAKAJO V INTERESU JAVNOSTI, MISLIJO PA NA SVOJ PROFIT.
z|kaj ae na predloie faktični pco-Mnoijtkl stroški, ki bi olajšali rasaodbo?
«oranton, Pa. — Razsodišče ali ksnilsija, ki ima odločiti o zalite vth rudarjev a polj% trdega pre moga, sestoji iz treb osel). 1'reds« duje ji kot zastopnik javnosti W O. Tompson, predsednik ohijski univerze. Delavce zastopa 4r>-letui rudar Meil J. Ferry. Njegovi lasj« so sivi, njegov obraz pa Črn od tttSstreJka ki mu je odtr^ila nekaj prstov na roki in ga skora; oslepNa. Premogovniške pndjet nike pa zastopa W. L. ContieH. vi sok Človek, prava postava tipične ga "hiznismana."
l^iil; Murray. podpredsednik rudarske organizacije, jc govori prvi za rudarje. Za njim so govo rili John T. l)empsey, distriktn predsednik rudarske organizacije Tbomas Kennedy in-Christ Gold sen. Vsi so čitali iz rokopisa, ki je iil tako skrbno izdelan, kakor da ; e advokatsko delo. V teb rokopi sili ni bilo prav nobenih pretira nih zahtev, ampak iz njih ae je slišal glas, da rudarji zahtevajo« da se njtti mezda v toliko poviša da bodo lahko preživeli pošteno sebe in svoji« družine.
Connell je na predsednikovo vprašanje, ko so rudarji končali > vu<( pritožbo, če imajo podjetni rt*tonil kakšne pritožbe, odgovoril, da podjetniki nc predloŽe no benih zahtev, ampak da so tukaj a varujejo st4ie in 'Javnoat." Va podlagi te izjave je rekel, da priporele,. da se zsdevs omeji iz (ijučno na vprašanje delavnega časa in mezde in da se ne dovoli zredna debata. Njegovo priporo-o je pomenilo, da se izključijo vsa vprašanja, ki se nanašajo ns produkcijske t roške, zmožnost rudni&kegs vodstva, een, profila td.
Vsakdo je mislil, da je prava potreba, da se doženejo produkcijski t roški in profiti rudui&kil' podjetnikov, da se lahko dokaže koliko se lahko poviša mezda nc da bi bilo treba povišati cen« irctnogu. Ali komisija nima mo i> da prisili podjetnike, da pri nesejo knjig«* k razpravi, da ae \> njih doženejo profiti iti produk eijaki t roški.
Rudarji so najeli ekonomičarj« W. Jett Latieka, ds prersčuni pro fite podjetnikov in dožene pro < ukcijske t roške. Priznstl se mo rs. da je I^auck izvršil dobro delo ta je preračunil stroške in profitr IMMljetnikov ns polju mehkega premoga. Zategadelj je pričako-vati. da izdela dobro poročilo o produkcijskih (roških in profitih podjetnikov na polju trdega premoga. Vzlie tem dokazom se p« ImhIo smejali imdjetniki, kajti smejejo s«' ir ztisj, čeprsv Ix»ver jev zakon še postoji. Kajti |iod-.etnikl bodo vseeno podrsžili pre mog tako visoko, ds nc ifodo pls čsni le povišani produkeijski tro ški. ampsk i»odo še fioseU^j nspra vili prav lep dobiček. ('* rudniški podjetniki izjavljajo, ds so prišli pred komisijo, ds varujejo interese iavnosti. tedsj tske Itcsede pomenijo v podjetniškem jeziku, da i sts jo trdno voljo hrsniti svoji* interese In obriti rudsrje in jsv
ITALIJANSKI KRALJ PRI PRAVLJEN POBEGNITI V > LONDONt
kovnih organizaHj itd.
Nazadnjski, to je gompersovei,jmMrf Tsks je podjetniške morala 1 ne kažejo nobenih znamenj, da sei	_
VENDAR. — TODA NISO PADLE
l»oje združenjs. ker upsjo, ds mogoče z nasilno taktiko dfisešejo,' ksr ne morejo r srgumenti. Stro-kovne organizacije se dele takole j-U
Nszsdnjsškei Orgsnizseijs vez-.naložen s sladkorjem, je dospel v
— Prvj parnik,
nlkov. pristanišč* i h delsveev. stavlnnaklh delavcev . In precej, šnji del tisksrskik delavcev. . Napredne Organizacija mornarjev. izdelovalcev amodk. uči
pristan. Pripeljal k več kot pet miljoeov funtov slsdkorjs. I>mgi parnih ns ksterem jc nabrženib več kot šest miljonov funtov sladkorja. dospe v pristan v nekaj
frljev in vse orga"i**e|je, ki lede- d nek. Cena sladkorju seveda še ni lujejo idile ko, perilo, »lastnike Itd , padla, ker se fruatovei še niso od (Dalje na 1 strani )	ločili, ds jo tstfsjo.
London. 8. jul. — Izvedelo se jc, da je angleški kralj xapovedni pripraviti prostore v svoji palač za Italijankega kralja in njegov družino, ki namerava priti v Lon don. Položaj v Italiji je tak, da monarhija lahko pade vsak čas in Viktor Kmanuel ne mara čakati uajhujšega«Vrse Irsojavke iz Rima so pod atrogo ediauro.
ZADNJE DEJANJE POUSKE TRAGEDIJE.
Poljaka fronta od PripeU do Kar patov is je popolnoma podrla in nitka armada te vali proti Varšavi.
BOLJdEVIKI SO KAJELI I. VELIK PLEN
London, 8. jul. — Zadnja brez žična braojavka iz Moakvc naznanja veliko amago sovjeUkih Čet na južni poljski fronti. Rdeče čete so dospele do MtlČeva in okupirale Mohilev-Podolsk.	e .
London, 8. jul. — Včerajšnje u radno poročilo it MoakVe se glaai, da so sovjetske čete okupirale Rovno, ki a Lutskom vred tvori glasovitl trikot trdnjav v Voliniji. S trdnjavo vrtd so Rusi dobili tudi tisoč ujetnikov, dva oklopna vlaka, dva tanka, dva šestpalčna topova in vlak lokomotiv/ Južno od Rnvna v ameri proti Proakuro-vu so rdeče čete prodrle skozi pa* utrdb in adaj pode Poljake ob Že letniai proti Ttrnopolu ln Lvovu v Galiciji.
Berlin, 8. jul.—Poluradna "Ali-meine Zeitung"
NAČRT NEMČIJE ZA RAZOROŽITEV ODKLONJEN V SPAJU.
Lloyd Osorgt je vetiral detajliran načrt nemškega vojnega miniatra.
FRANCIJA OROZI, DA BOPET PREKORAČI RIMO.
Spa, Belgija, 8. jul, — Lloyd Genrge je včeraj v imenu za vernikov enostavno zavrgel načn uem-ike delegacije za maorošitev nemške armade. Načrt ae glasi, da se nemška armada aniža na 100,000 mož Še le v Šetnajatih meseeik i* ruzioga, kar Nemčijo ugroža no-ranja nevarnost.
Lloyd George je hitro tavrgel načrt, rekoč, da je to nemogočo. ><\)«l je, da ji' zaveznikom znano, da je v Nemčiji dva miljona pušk n to "pomeni nevarnost za Rvro-po", George je zahteval, da se
iftnt
ta podrla od Pripeta do Karpatov n Poljaki se nahajajo v silno sla tem položaju. Ruske čete prodira o brez boja juŽnozapadno od Ki> jeva in Ravna v Galicijo in v sme rl preti Varšavi. Poročilo iz Var '<ave se glssi, da so boljševiki \ veliki ofenzivi na severu in polj tka armada se mora povsod umi kati.
(Ta vest se strinja t včerajšnjim poročilom iz Pariza, ds so Poljs (i pokazali belo zastsvo in pro-djo sovjetsko Rusijo za premirje,) Sps, Belgija, 8. jul. -- Plan Poljake delegacije je Izjavil, da nc maršala Foch in Wllson posvetu Cta glede vojsške pomoči Polj« kom.
l<ondon, 8, jul. — Iz Vsršsve avljsjo, ds je diktator Pllsudski Izdal poziv za proatovoljce, ki morajo iti takoj 4ia poljsko fronto, Pilsudski pravi v pozivu, ds Je 'prišel trenutek, ko so odloči uso-s Poljske"; dslje prt vi, dt st 'oljska ne bojuje proti Rusiji, rmveč "samo proti boljševizmu". V pozivu se obljubuje prostovoljcem, da bo vlada dobri) ikrbela za njihove družine, sko (»odo ubiti. Piisudski tudi sptdirs na državljane, če ima kdo kakšno puško, pištolo, sabljo sli nslioje.
nsj hitro daruje vlsdl, ki po* frebuJe te stvari zs srmsdo.
Poljaki pričakujejo, ds jim prirejo zavezniška čete ns pomoč.
mora nemška armada anižati naj-kasneje v treh mesecih lu je od prto zabrusil nemškemu vojnemu ministru, generalu Seektu, 'V obrat, da njegove številke o koli-'Unl pušk in drugega vojnega ma terijala v Nemčiji so napačne.
Dalje jc George zahteval, da mara nemška vlada a silo pobrati puške civilnim prebivalcem, ako ih nc dado alepa.
Nemški zunanji minlator Simona e protestiral proti attlMču Lloyda Georga in mu odgovoril, da je konfiskacija pušk nemogoča brer. velike oborožene site, kajti vojaki, 1 I vedo, du imajo služIti le tri me sece, se ne bodo pustili kar tako postreliti, ako s| morejo poma-
nanjl minister Simona dejal, da jt> nemogoče znižati armado in lato. čaano razorožili civilno prebivalstvo, Na to je George odgovoril i "Napravite zakon, da morajo ljudje dati puške, pa jih bodo
dali."
Simona Je pa zabrusil nattj Lloydu Gcnrgu takole i "Opoaar-jsm gospodu ministrskega pred seduika Anglije, da' britiško ce sarstvo že ims tak zakon, t od t gotovi podaniki (Irci!) le nočejo dati pušk iz rok."
Po dolgem prerekanju je bilo sklenjeno, da posebna kdVnislja, sest a vi jena it zavezniških in nemških delegatov pregleda statistiko glede vojnega msterijsls v Nemčiji in se tedinl tis prave številke. Pred konaeui seje je Lloyd George izjavil, ds bodo zavezniki danes podali deflnitivni odgovor na raaorošltvetil načrt,	•
PaHt, 8. jul. V francoskih vladnih krogih te govori, dt Im Francija zo|iet okupirala nein^kt mesta ns desni strani Rene, ako Nemčija v določenem času ne zniža svoje srinsde.

POLJSKI PRIDELEK V KA-VADI.
Wiaaiptff, Osa. — ProvineijsL na vlada ja Izdela poročilo o sts-njn poljskegs pridelka, v katerem »mvi, da l»o pšenica dobro obrodila. Hena bo iHot toliko v ftiani-tobi. da ne pomnijo še tako velikega pridelka, Tudi krompir* pesa i repa obetajo izredno dobro, Iz Ourfteee pa prihaja vest, ds v provinci ji Quebee primanjkujejo poljedelski delavei, letina kaže dobro in provlncijalnl poljedelski department se trudi, da doH potrebne delavec iz Anglije in Bel. gljs. '
< 'hicago in okolica s V soboto nestalno. Različni vetrovi, V temperaturi ne bo do«* i spremembe Toplomer je karal v rednih 24 urah največ SS In najmanj Al
BANČNA SLA OROPANA EA
910,100.
Obiosfo, m. — Dvs bančna sla
'Občinake državne banke," ki ima svoje prostore na Roosevelto-vi cesti, al s bila oropana po avtn-baudlflh zs Ml, 100. Sls sta izpo-vedala, ds so se bsndltjc, katerih je bilo pet, pripeljali v velikem avtomobilu In da sn skočili ns stopnico, razbili šipe njunega avtomobila, ns ksr so njims rissta« vili samokrese, Prisiljena sts jim bila izročiti denar, ker je Mlo nju no življenje v nevarnosti. Obs sls sta Izpovedsls, da je bsndltskl sv-tomobil imel štev, 134.
■Policija ie dognala, da Mosl številko bsnditskcgs svtomobils sv-tomfdiil M. LeHiyja, ki je bil u-krsden v nedeljo.
Detektivski Isjtnsnt Mlehsel Hughes trčit* da sta sla povedals različno pfiveat v detajlih o ban dltakem nspadu.
ZEMLJA SE TRBSB Waablaffton, D. 0. - Na sni-
verzi V Georgeto*trn je seisBM) graf /eznaSMivsi potres, katerega
Holnee izide ob i M, zaide ob S Tt. sredic je iHldaljeno 2,100 milj,
R R OS V HI
OLAItLO SLOVENSKE NARODNE MPfOtHI JEP
LASTNINA SLOVENCE WA10lBB5wHhil JEDNOTN__
On® ogimtor po dogovoru Rokopisi M n« vračajo.
Naročnina: Začinjene države (izven Chicago) In Canafla $4.00 na lato. $2 00 za pol leta In $1.00 za tri mčeece; Chteago $6.60 na leto, $£76 ta pol leta, $1.40 za tri mesece, in aa inozemstvo #7.00.
Nnlw ae tm, ker im »lik e liete«i
"PROSVETA"
2687 So. L*wwUU Aveaee, Ckleage,
|THE ENLIGHTENMENT"
Offea el tke Sleveeic N.tionel BesefM Soci«ty.
Ownrd br Um SUveeie Netiokel B.eefit Societ/.
Advertising rstee on agreeaent
Subecription: United States (ezcept Chicago) and Canada $4 por xear; Chieafo $6.60, and forelgn eountries $7.00 per jrear.
si
Pelea v okUpaaja a. pr. (Julije 1-20) pole« veiefe iroeee in •eeleve pomeai, de je ■ fteai dnevom potoki« aeroceiee. PoeovlU Je pravočasno, da •• vem no lUtevi lilt.
PRIVATNI PODJETNIKI NISO ZMOŽNI OBRATOVATI ŽELEZNIC. \
V jeseni bo dve leti, ko je bilo podpisano premirje. Ameriška armada je že zdavnej demobilizirana in želez* niče že zdavnej več ne prevažavajo vojnih potrebščia Kljub temu pa železniški obrat ne funkcijonira. Vsaki dan lahko čitamo, da se podjetniki pritožujejo, da bodo morali ustaviti obrat v svojih tovarnah, ako ne pride red v železniški obrat, ker jim primanjkujejo sirovine in premog in ne morejo odvažati dovršenih produktov na trgi Take pritožbe prihajajo tudi od strani farmarjev, ki ni morejo s svojimi produkti na trg.
In zakaj vse to, saj so pred petimi, celo pred štirim mesci železnice prav redno obratovale? V kongresu ji bila sprejeta Esch-Cummirtsova postava, za katero so gla ho val i pripadniki obeh starih strelk, po kateri so prešli železnice s prvim aprilom zopet pod kontrolo privatnih podjetnikov. Železnice so torej odpovedale v mlrnenj času in pod kontrolo privatnih podjetnikov.
Razmere so torej normalne in ne vojne, v železniškem obratu pa vlada kaos. Kaj to pomeni? Privatni jiodjet niki niso zmožni obratovati ameriških železnic! To j< edini logični odgovor na zastavljeno vprašanje.
Privatni podjetniki se izgovarjajo na pomanjkanj* voz. Ali tak izgovor ne more držati, ker se železnišk vozovi niso čez noč potopili v oceanu, saj je vendar bi 'železniški obrat reden, dokler je bil pod vladno kdn« trolo. Privatni podjetniki imajo vendar tisto železniške opremo, katero je imela vlada, ko je obratovala železnice
Stvar ima najbrž drugb lice, kot ga kažejo prfvatn podjetniki. In najbrž se ne motimo, če izrečemo, da ho* čejo privatni podjetniki ustvariti umetna pota, po katerih naj se razvija trgovina, med tem ko se je vlada držala naravnih potov. Ustvarjenje umetnih potov za trgovine pa povzroča pomanjkanje voz* ker morajo vozovi včas napraviti trikrat daljšo poto, da dospo na svoj cilj, kot čc tečejo po naravnih potih.
V vodstvo železnic sodijo možje, ki so strokovnjak* v transportnih zadevah, inženirji, ne pa borzni špeku lantje in mešetarji, katerim ne gre za to, da ne trpitrgo^ vina in z njo pa tudi ljudstvo, ampak cilj borzijanov je da napravijo profit s špekulacijami v delnicah, čepra\ vrag vzame vso industrijo in trgovino.
Posledice tega privatnega šušmarstva z železnicami se že občutijo. V Pittsburghu obetajo, da bo kmalu dve sto petdeset tisoč delavcev samo v pittaburškem okraji brez dela, če se ne spremene razmere na železnicah. Pre mogovniiki podjetniki in trgovci s premogdm so že tudi izrabili kaos na železnicah po. svoje. Premog se je podražil pri toni od dveh do sedem dolarjev. Delavci, njih žem in otroci bodo letošnjo zimo prezebali, če se ne naprav red v železniškem obratu. Vsi fakti pa govore, da je ne mogoče napraviti red v železniškem obratu, dokler so že leznice pod kontrolo privatnih podjetnikov.
O ameriških železnicah pod kontrolo privatnih pod jetnikov se lahko reče, da so podobne bolniku, ki leži ni smrt bolan, dokler ga zdravijo mazači mesto zdravnikov. Ti mazači pri ameriških železnicah so privatni podjetniki zdravnik, ki lahko ozdravi ameriške železnice, je pa na cijonalizacija ameriških železnic.
In to je resnica, ki jo ne pove velebizniško časopisje, ki je na kričav način zagovarjalo Esch-Cumminsovo pred-logo, ki je povzročila, da so ameriške železnice zopet pod kontrolo nezmožnih privatnih podjetnikov. Molk v vele-bizniškem časopisju, ki prav rado ponosno izjavlja, d| je svobodno in da ne prejema od nikogar ukasov, kake naj obravnava vprašaaja, ki se tičejo splošnega blagostanja ameriškega ljudstva, pove jasno kot beli dan, da se to časopisje čuti krivim, ker je zagovarjalo interes« borzijanov in železniških magnatov, ko je propagiralo z« Esch-Cumminsovo predlogo in kovalo kontrolo privatnih podjetnikov nad ameriškimi železnicami v deveta nebesa. Pravzaprav odpade največji del krivde na velsbisniškc časopisje, ds jt bila &ch-Cumminsova železniška predloga sprejets. Pipsva tega časopisja je zbegala ljudstvo da ni napravilo na kongresnike in senatorje potrebnegt pritiska, da glasujsjo proti predlogi. In tako se je igo dilo, da je kongios glasoval za Esch-Cumminsovo predlogo, zle |>osledicc te predloge pa adaj občuti ameriško ljudstvo v polni iv)*ri.	'	i
Ameriške vesti.
S »I	T * A
DELAVSKA. VOLILNA ZMAGA
y kajtadi.
^^padajo.
Winnipeg, Manitobe. — Daai-ravno Še ni znan popoln rezultat provincijalnih volitev, so Uhko vaeeno reče, da ae star« stranke drobe in razpadajo, mlado utranke z modernim prograstt* odspvar jajočim potrebam časa, p* prihajajo na plan. Zdi ae, da stem Irbe-
PROSVBTA
Ka Kubi je zdaj ie 3,990,000 Ikorja. Ta velika zaloga
_____', da je velefcizniško laeo-
pisje lagalo v interesu Uudakih o-deruhov, ko je natvezilo ameriškemu ljudstvu pravljico, da aUd' kor primanjkuje na trgu.
Dublin, & jul. — Neki višji za PPi	„	,, povednik irske republičanske ar
ralna stranka pod vodstvom pre- ru^ j« <^jal danes: "Iraka re
mierja T. C. Norriaa no bo imela več večine'v provineijalnem parlamentu, ampak prihodnja večina bo s^stavljeoa iz naprednih ei< mentor.
■Po dozdaj znanih rezultatih so vladni liberalci dobili 18 sedežev,
staroindijakih zapiskih, da so Kta- .	, ',ia' y**a-kufc,
-----------_----„	Mrad, UMtfl|ra ^^^ 1fi Indijci častili.in oboževali neko Juha;Jaha-kaka.-kukagaja ciza,
konzervativen to je^O^F^	^anatvo, k, je bilo * ^	~
Z*** Hmo po vojnem zakonu/'	*ta™t	najvišje, katere-1
ka bo pa prišla' v bodoči narla-	V______ . , s. , . . mu so .Dntrisovali večii «om«n.
ka bo pa prišla v bodoči SAfla ment zelo močna, ker je izvoljenih že sedem poslancev delavske stranke, oaem pa farmarjev, Idi
delajo z roko v roki z delavci, fe- ^STSS T " y/vea™> voljeni so trije neodvisni kanfll-	V<> vsej Irski je
- - - "w	zelo napet.
dati, o drugih poalancih pa če ni znan izid volitev, toda pristal starih strank priznajo/ pa bodo Imeli napredni elementi * VeČino v parlamentu.	t>dt
Značilen j« izid vol^ev v Win-nipegu, kajti, delavski Voditelj P. J. b]xm, ki ie v zadnji splofini it&vfr igral veliko ulofi, ^ zma> gal s tako večino, da ao oporniki starih strank kar zijaft'Jpresen<v' Čenja, ko je bil razglair« (izid volitev.
I Kljub preggnjanju, ki ga je vprizorila vlada starih strank proti delavcem v W in nipegu, so delavci iaftli iz volilnega' boja zmagoviti. Tudi v Brandonu jc zmagal kandidat delavske stranke 6 tako večno, da ao se podpornikom «tar!h strank pričal« odpirati oči,
ia zdaj Žanjejo, kar ao sejali. teda socializem, s katefeJso p rej J" podporniki starih atradl strašil kanadske farmarje, ie^Jzgubil svojo moč kot bftvbav ne otroke. To priča izid volitev v ,)rovincijalui parlamentj
RODITELJI TEKTJE lOlAČAN
Obrali 60 oba tiari stn&i —#de-mokrateko in republikansko.
Inozemstvo.
Irci fTOM, ds uitrele ujetega
tmik Drinmam.
Prs^bni človek.
'v	^	i,-	T
Opis načina življenja, jezika in Mtoro md^rodovinzkega človeka v Evropi in
'^^Ajdfji ^ (Prosto prevel P. B.)
General liucaa je bil ujet pred enim	ko j<« lovil ribe v
Blockwaterju in Angleži se xa-6tonj trudijo; da bi izvedeli, kje
'"Btuija ja neuničljiva", pravi onglfški delavski delegat.
London. — "Daily Herald" ie prejel poročilo iz Btoakholma, ki vfebuje intervju Roberta William-as; tajnika fereducije transport delavcev na An|^eXkem, ki se je' z ostalimi delegati ahtfoSke de ilirske misije pravkar vrnil k sovjetske Rusije.	,
Williams je dejal: "Sovjetska Rn«ija je neuničljiva, ^i je na »vetu «ile, ki bi jo premagala."
Delegat Purcell je rekel: "Jaz pričakujem, da bodo v petih letih irrtlustrijolne razmere v Rusij teko dobre ,da se bodo delavci iz vseh krajev sveta selili v sovjetsko republiko. Rusko ljudstvo je
jMjffito."
Uj^)bl|ipo enako so' se izrazil tudi ostale deelgatje. "Herald ravi, da je s tem pribita laž, ki jo rlžBrjali kapitalistični listi • ae delavska misija zelo slabo rieraža o Rusiji. »"Misija-je obiskala rdeče čete na .poljski fronti in ne more dovol, pfthvaliti • revolucionarnega entu
r.jjpnitt ruskih vojakov
Ohiosfo, m. — Voditelji odbora oaem in štiridesetih, ^ioateji tonvencije tretje tne&č^^ske po-itične atranke, ki prične v nrtle-jo, so t v meatu, da )6vxftv potreb-ie predpriprave. Med njli?a A. Hapkins iz New Jeraeyja, A-nos Pinehot iz New Yorka, Oeo. U Reeord iz Nev Jerseyja in ja-nes MoOill iz Valparaisa. Vsi čla-rti eksekut i ve.
Ilopkins in IPinehot eta kritizi-ala platformo starih strank in ijune kandidate.
' demokratična konvencija je tadovoljila vse ameriške može in iene, ki hočejo novo 6trattko," je •eksl n Pinohot. 1' Demokratična ilatforma je odločno šiv doku« oeat poljj. krika, ki ne poceni ničesar. Ravno teka je pa ropuihli-Muska platforma. Oo* in llarding ata bila izbra-ker ata človeka a srednjimi ;mošnostmi, kate/ima finančniki ahko zaupajo« ker imata za aa)>o iarijero politične ubogi ji voati In irijateljske stike a tistimi gcntle-nani, ki ao v hotelu "Blackkto-iu" postavili Hardlnga na čelo re-tnbllkanakim silam.
"Demokratje in republikanci o priredili neslano in slabo igro ligi narodov, ki so jo dirigirali 'Wall Strcetu," je rakel Hop-cins. "ljudstvo se ne bo dalo spe-jatl niy led a takimi navideznimi ritkami in fakirskimi vprašanji, jjudsko zahteva akcijo glede domačih zadev. Glasovalo bo za novo stranko, ki je edina strank ponujajoča konatrnktTvno relHov konomakih po tel koč in ustavno vlado, ki jo odgovorna Ijudstv*.
Nova revolucija v Mehiki? Eagle Paaa, Tex. — Tukaj kroži v«St, da je v Mehiki izbruhnila no vm revolucija, katero vodi Alfonzo Gsnsalea. Rebeli so požgali dva-aio^at mostov južno od M(molo
CWd se ie niso 6prijeU s glavno
PRESENEČENJE MED UUD-OKIMi ODERUHI IN PROF! TARJI
Htw Tork, V. T. - Kubanski
Isdkoinl kntrrsi so ponudili vla-i Združenih .driav tur prodaj dva •illjoita<vreč aladkorja po dvojeet •ntov fuuf Ta veat je povzročila led pr.rfitnrji. ljudskimi oderuhi, mrzijanl, špekulanti ia me*etarj| liku pivM neČenj*. ker je'postal neti ljudskimi odepiht sporpsnni, a sr 2.1«<>,000 vreč sladkorja ne" PiMtavi na trg iapod Itiri U dvajset centov fant.
6ilo turških nacionaloev.
Carigrad, 7.* jul. — Tukaj poro čajo, da je Mustafa Kemal paša ukazal izprazniti Bruso v Mali Aziji.
Carigrad, 6. jul. — Priatafii turških nacionalcev še vedno oma lovažujejo poročila o grških zma-gah in pravijo, da doalej ao ipieli OjTki opraviti le z nenadnfoni četami, ki so brez arti^i*. Glavna sila Kemalove armade Se ni J)ila v akciji in Čaka na pTyo; priložnost ko lahko prične protiofenzivo.
Perzijska vlada je padla.
Waahington, D. C. — Državni department je prejel te dni poročilo od ameriškega konzula v To-herann, da je perzijska vlada padla valed boljševilkega gibanja in nemirov v Perziji.
Boji s maroškimi rebeli. (
Cediz, Španija. — Flotila špan skih eroplenov je 6. t. m. metala bombe na taborišče rebelnih Mn-roČanov v okolici Genighorfada sevomem Maroku. Boml»e so povzročile veliko škodo.
(Nadaljevanje.)
Zgodovina arijakega bogoslužja ali kulte je zgodovina Ognja ki je ogreval in oživljal čJoveatvi in ga varoval prfd sovražniki na ravnimi močmi. Vsled tega je člo-vek smatral ogenj na domačem ogiijišču za nekaj božjega, za ne kaj nadnaravnega, nepojmljivega, kateremu je izkazoval največje
METEORJI
j	v-	»J
Boljševiki v Texaau ao sežgali dva zamorca na grm^ Kje, o4i„ kje ao grnteči prot* dobrih krščanskih dušic!
e
Zadnje poročilo is Varšave o P( ložajn na poljeki fronti:
tt°lclc,uu Jc	irnjvecjr	. 4 { ^
spoštovanje. Kakor omenja &S?ns ponatis te Pirdevo Domovine.
Sterne. i« ome.ni^nn v 4<V<>Hi'*	__
Urh: lfardinga. Koga pa ti I Štefan: €oxa.
Urh: Tukaj 'je moja roka, bri te! Stisni mi jo, čvrsto jo Hti« Saj vidiš, da sva oba enako p
e	■ J
Amen!	,
Strinjamo se s prejasnirai poro
publika drli angleškega generala
Luoaaa kot Vojnega ujetnika in v ujetništvu ostane toiiko čaaa, dokler ne bo končana „ vojna med	.	-----——
Irako in Anglijo. Ce pa bodo	\	' - Ha, ha, hi ha-alu, 1
angleške čete še dalje požigale *aromdiiskih diskih, da ho ata-l. . . ^ »s-ahe-ku*
irske vaai zaradi ujftega generala,
Tjojze! Nesrečna v roj
mu eo pripisovali večji' pome«; |:na.V?*J/ brat	hitro *
kot nebu, zemlji, vodi, več kot aa- fofi,J1 «kaP«l|r! Njegova zahv»t mi aebi, in ki je po njih mišljenju 1)0 vrodnu tn	^ ^ vel
uatvjuril vse etvari. Isto ae opa- . v , x' , zi tudi v "rigvedah", ki so naj- L Ji ' Ka	v
starejši zapiski fftarih Indijcev,1 l rh y da se omenja bog domaČega ognjišča kot prvi in največji bog v«eK bogov in začetnik vseh stvari. Indijski pesnik Vamadeva nam reč opeya na nekem mestu: ".Ne-, smrtni Agni, ti si oni, katerega I"16*1* Človek v svojih molitvah najprvo kliče", in peanik Bharadvadja ga
imenuje "ustanovitelja nebea in, - ................
zemlje." Peanik Vasihtha zopet i- *il>» da ruskih boljševikov ni ?e< menujo boga ognja'ki deli vse do Propadli so in mrtvi so. Lenin jh brotejn pokoučuje vsa zla"; Vi- vedno beži in ¥ tem času mora bi svaraitra ga zopet imenuje "go- ti le na Marsu. Troekij je tudi pa spoda vojnih trum, ki je prema- #teno mrtev. Čemu toliko krika ii gal vse sovražnike". Nagovarja- Potrate papirja, ki je tako drag! li so ga tudi kot varuha pred sov- Mrtvi so, propadli so, in ni jfl ražniki, ki se skrivajo v temi.
Na nekem mestu v ringvedi ae	#
glasi: Agni, ko prideš na Datum prihodnja prodata ve št M zemljo, si Varuna, in ko oživiš, si
Mitra. Otrok moči in vsi bogovi Kazimir: Cenjeni sobratje! T* so v tebi. Ti si Indra za umirajo- kaj vam predstavljam ikandiditi č«ua, ki tfbi aluži. Ti si Aryaman, Grabitalla, ki se zanima za h in upravičen do darov. Ti si Ru-1 goslavijo. Povedal vam bo neki dra in ob tvojem skrivnostnem krasnih reči in njegova ter moj rojstvu razsajajo in tulijo vetro- sveta želja je, da mu vsi od vm bogovi. Nastanjen si v žival- vaše glasove na volilni dan. skem telesu, v orgamčnem življe- Gra»bitall: Do 6. novembra »ju v kamenju, v blisku v vsa- h * vsi volllci mojiprijatelji kem življenju in vsepovsod." Ka- tako ste tudi vi moji dragi pri
kor omenja Kaapari v "Prazgodo- telji Veliko let*** .H4.I
vlnl^oveštva" je človeštvo pri- va^'
ITv1^? nafavo soln- »lavno mesto Srbije, je lepo
22 l^M £ P°A m' k0KJe TTt0; Pra«a' glavno mesto Po
znalo ogenj Bog Agni je bival v gke> je tudi čedno mesto, Pit
JSiTnVJvJrUČi i0Rati- ki PO Glinah in avJ w fT,anah- vefJugoslavije, je zdrava reka. , vL ZZ Mt f	h M^tezuma nad Sarajevo«
sniipiaPe" krasnA Mest0 Reka, ki J
n^r ^iT oV r^l^^0^ ab Donavi ^tero eo ustano^ peami: Ti ai v naši koči kot svo- |peničan.
čenik, katerega je Manu
STROKOVNA ORGANIZACIJA M OEREDOTVUJE
(Nadaljevanje a 1. strani)! Zdaj eo voditelji nazadnjaških oaganizaeij precej mirovali, ker nkio bili doma. Odšli so na konvencijo "Ameriške delavske fede> raeije" v Montreal in od tukaj na konvencijo demokratične stranka v Sen fVancisco. ker so večinoma tanaaitje in kot teki pripadniki <lemoCistične stranke. | In kedar se vrnejo ti nazadnje-ki naaaj, prav zanesljivo ne bodo mirovali, čeprav sedaj mogočna akuplna privatnih podjetnikov u-grola delavstvo Prišlo bo prav rjnntlMvo do aporov. ali zmagala bo napredna struja, ker ima na «vojJ Strani argument^Mie ne
. Feničani, vsekakor spada Ju«i
človek), nam poslal v dar." Nek sloJakiji in------
drugi omenja v svojih pesmih v Kflžimir (se nervozno gibi faat bogu Agni: "On nas ljubi, pooukne Kovornika za frak ia Jot da bi bil našega rodu in on nekai pošepeče na uho.) je vedno isti, on je videl že naše Grabitall (vznemirjen odfepi storiše, on pozna vse, one, ki so še re): 0Pr«>stite, ampak to sem tukuj in one, ki jih ni. On je go- fial v »ovorih Cumminsa, Lewid spodar sveta in goapod vseh bo- Ilouseia in drugih in drugega i do v". Sploh se omenja v vseh 've- vem* Pa pravzaprav deželi dah" Agni kot prvak vseh bogov, J« Slovak ija? nazivijeli so ga "Bogovi na če- Kazimir in Grabitall (se ozn uz Angnijem" ali"Agni in drugi P° Poslušalcih in vidita, da ►ogovi". Sele čez čas so ga pri- dvorana prazna.) ieli omenjati med zadnjimi bogo- Grabitall (jezno zarenta«)J vi, kot se to sploh opaža v vsehl0' Moi ?aa je dolar! verskih pravljicah ali mitologiji,
tT-Zrt* P»M-ati l:°R0Vi| V klerikalno-svobodni hi _ D^ma«hM„ H SS ' ^^rTarhistično-demokratični Ju^i-
2T ki	P° Cm ^* 80dij° politi*»e "zločince"!^
v\r ,!pp\,"d l avstrijskih zakonih iz leta 1#£
"l M;*11	^ »' Ali je avstrijska tiranija mrt*
pr. liucifer. — Nerodovitne Žene »i: xl *•.:• ai «»
60 .e večkrat zatekale k bogu tt,?^ Tli^^JM
Agni in ga prosile pomoli, da bi O"T >°°*iyeh in
postale rodovitne, mladeniči	^	81 ^
mladenke ao aklepali zaroke prel
ognjem. V poletnem solnčnem o- *	#
bratu ali ob kresu so napravili Politični mrliči leže v moderni*
velike grmade, Čez katere ao po- gladijatorskih arenah, kundklU
tem gonili živino, da je bilo ve* je ropočejo in se tolčejo po prdh
areče pri živinoreji, in črez te g;- in kapitalistični avtokratje
madi ho skakali tudi mladeniči, nokrvno delajo načrte za bodak
ki ao šeleli, da hi ae oženili. Tem okupacijo Bele hiše — hladno**-
ognjem ao pripisovali posebno no, slepo in brez skrbi, kskor da
moč, katero je podelil bog Agni. se še vedno piše leto 19181
da je oč*til dotično žival, l^i je
in
Šla črez to grmado, vseh bolezni. Ta navada ae je ohranila med ne katerimi narodi še dolgo Časa I® ▼ enajaiera 6toletjn so Saksonskem, .Turingu in v Me klenburgu sažigeli velike grma de, ako je izbruhnila goveja ku ga in Živino gonili Črez te grmade. Predue ao sežgali te grmade 6i» »orali pogasiti v vsej okolici ali naselbini ognje ns domačih ognjiščih ip potem a9 iz te grma dr noeili domov žrjavico, a katero so zapet podkurilij Ta navada ** je iuf\\dolga Časa ohranila M
Spremeniti rdeče cente v fekine ni danea nobena uroeto^-^ikaški cestnoielezniški mafitftj1 fnah povišali voznino za dva eezta, ki prinesete štirinajst dolarjev na leto.* španski bili pritlikavcL
HO
Clevelam], O. — (SpecijelaiP lx»jze Piraki je poslal ,gm** ^ test državnemu depaitbenti P* ti otvoritvi tmilai c B**^
Lojse pravi v svojem proti** * je Wilon naredil napako, kar *
\ " T*	"^unirnif. a. m> nel tegnani" ogeSj, «
Id^e pobiti s frazami in naaU jem. I tem zaM|o v peči
. ■	V Slo- ............... ^p....,
T«|iji jo ie navada « VVlikinoči prej vprašal njega za irat. k** na veliko soboto zjutraj gredo po gič je to napad ne rep*Uk "
te gnan i J ograj, a katerim po-1 lenih drŽav.
iblikoS^ I
ET» I
Najceneje In najhitreje
aelUjanJs denarje t fterf 1rfUM sbevtjs potom laka (draft).	M i
VSI KAM JB MTBBMO M TOt
Mi vem ^polijemo Mt to vi £aaeri	aeriev-
l/o^ibntnT«	4"bMU a a i
r»ka izdajamo ae m valj« banke r Jegoelavtjl. , NfitUoM 4eear le« petem la ovsejevne. Mete em J« vsdno najeltjs. < f PolMJamo «lmar tudi v domovine aa Olens V Me-nilrik« sla vss sa vaa branji slas e JaeeelavtJI, Ur dobimo sa vas uleln« knJHtairo v kratkem laae. frodajsmu perobrodno lietke aa vsa progs. Malim ^Mnikom proskrblmo vae potna listina breapUi-ae. Vam pr«sVr4,lma sorodnih« Is sierafa brala v A m«r i ki>, ««r »pravtjaase vss eeUraks t^>«le totl ur»'i«e spiee, peeMeeltta« pagedbe. I t> a*
New York, N. Y.
DOPISI.
0. — Delavske razmere v tukajšnji okoliei ao iate kot poveod., Tovarne aieer obratujejo a polno paro, toda delavčeva blagajna je kljub temu praina. Marsikateri išče vzroka temu vse drugje, kot je. Pritožujejo ae, kritizirajo vsevprek, in *kaj ima« ino od tega. NiČ. Še slabše razmere. Pravi v«rok je, ker smo delavci doaedaj pošiljali na vaa odgovorna mesta le one osebe, kstere je določil kapital, ne pa one, katere je priporočala delavska politična etranka. In ko smo delavci prosili te zastopnike, da naj izboljšajo neznosne razmere v katerih moramo živeti, so bili gluhi in alepi. Kapital je za prošnje delavstva gluh in slep. In aedaj i-mamo delavci najlepšo priliko, da se osvetimo za to, kajti približa je se "čas, ko bo zopet treba posla ti oziroma izvoliti zastopnike v javne zastope, javne urade in po-stavodajne zbornice. In sedaj bodo prišli zastopniki kapitala do delavstva in moledovali za delavske glasove. Ponujali bodo vsakovrstna nesmiselne stvari, nekateri same obljube« , drugi slabe smodike in tretji celo denar. In delavec, spomni se, da so bili zastopniki velekapitala za vse nase prošnje gluhi, <za vso našo bedo slepi, in sedaj moramo to povrniti, ostati moramo mi gluhi in slepi, 1(0 <bqdo hodili okrog nas in ioteli imeti naše glasove. Ne dajmo jim to naše najboljše orožje. Oddajmo naše glasove onim kandidatom, katere ne bo določil nafi najzagrkenejši razredni nasprotnik, ampak delavci sami. 'Goepod naj voli gospoda, in delavec delavca", to naj bo nase geslo.—	%
Tu v Lorainu še dosti dobro napredujemo v vseh ozirih. Imamo lepo število podpornih društev, klubov in prihodnjo pomlad bomo, kar z gotovostjo upam, zgradili "Narodni dom", ki bo stal okrog stotisoč dolarjev. 2e vsots sama priča, da tu v Lorainu nismo ravno zadnji. Vsi rojaki so zelo navdušeni za prekoristno i-dejo, edino naš nežni spol se giblje nekako počasi in ni opaziti toliko onega navdušenja kot bi bil bilo treba. Upam, da me nc bo kgtera prijela sa ušesa, ako napravim kratko pridigo. — Vsi vemo. da tvori naše žen»tvo polovico moči. Zakaj ste torej tako zaspane f Na dan in pustito vaše peči sa zimo pa pomagajte svojim možem pri delu za "Narodni dom" in pokašite da ste tudi enake mofikim, 'kadar gre za de-lavtske koristi. Možje se morsjo i-tak truditi in garati v tovarnah tsr pravi jati takorekoč vsa tel j a dela in polg tega pa še plačevati, dočim ste ženske skoraj bi rekel, proste. In ksdsr se uresniči ideja, za katero delujemo žo toliko let, tedaj bodete tudi ženske lahko rekle, tudi preeeišen kos ns-šega dela je tukaj. Ženske imate itak prednost pred moškim vsepovsod, pri raznih veseliesh ste proste vstopnine, dolini morajo moški plačevati. Upam, da se bo dete ode vale temu mojemu dopi su in prišle s kako za naš "dom" korietno idejo. Nas moških no bo prav nič srsm, ako nas prekosite v delovanju za "Narodni dom". — Napravite kak piknik, o katc rein sem prepričan, da bo vspel. Kajti kamor greste ve, gredo tudi moški, posebno ša taki polovi čar j i, kot sem jsz.
Torej žene in dekleta, apHiram na vas, ds nsm pomagate, da ae čim <>rej uresniči našs ideja in da pridemo konečno do cilja, ^Narodnega doma", ki bo v ponos vaeh tukajnjih Slovencev.--Louis Preaslj. -
amiijenimi sestrami. — Dobro nam je Še v apominu, ko je bil v tat diski bolnišnici nek znan ro-a&. kateremu niso dsli niti toli-co miru, da bi vaaj umrl v miru in je moral iti is bolnišnice in je na domu umrl dve uri kaaneje. Hoteli so mu na vaak način "rtv šiti dušo". toda dotični rojak je mislil, da je njegova duša še dosti rešens, ker je moral še dovolj trpeti na tem svetu. In moj soprog je hotel imeti mir pred vsemi reševalci duš.—
Dobro mi je še v spominu, ko sem bils stara okrog 13 let in šla z mojimi prijateljicami na boljo pot k 'Mariji sedem žalosti", kjer sem se plašila po golih kolenih o-krog altarja, misleča, da bom to-iko bolj delfina Marijine milosti in usmiljenja. In čres nekaj časa sem imela vsa kolena otekla in v koži je bilo polno peska in morale so me nesti domov drugo «ndke. Priaedši domov sem pri čela pripovedovati materi, kaj se je pripetilo in rekla, da "Marijs >d sedem žalosti" ni usmiljena, ker sem jo tako lepo prosila milost i, a sedsj imam pa vsa fftekla kolena. Toda mati me je zato ns-tepla in rekla, da je to pregrešno, n tega ne bom nikdar pozabila, kakor sem prosil* sa milost božjo. — Julia Ushman. —
skoro rtk Vhoda v rov in da bodo veš delavcev privabili is soard-njih naselbin. Hod ji nsmeetniki
čko Borbo ", nikjer ni omenjena & Z. Če ste čitali dopis, v kale-
rem dopisnik polemizira a ll 1, _______ _ ,
ste fa čitali v drugem liatu m ne pravijo, da delaj it* dni v tednu, v lWeti " Toliko v po jaeni{<v| sedmi dan pa pelina j. toda tukaj da n« pride Še nadaljnih nepotrebnih polemik.)
| Wj». _ Kakor rasyi-dim iz raznih dopisov ao delsvake razmere širom Amerike s)eW y niki nasprotniki delavcev in ao
so pa !jeufeli> boljo hišico na nedelj in nI bilo nič proti cerkvenim ali boljim zapovedim —
fcieer je pa itak le vsem stisne, ds »o takozvaui bolji nemoat
tukajšnji okoliei je pa drugače, vozičkov za nakladanje premoga imamo takoreikoč preveč in delp-mo vsaki dan, ako m človek bolan od bolje kapljice. —
Omeniti morem tudi, da smo dobili v našo naselbino nckalfo boljo hišico ali Jipkor nekateri »revijo 'cerkev". Prej je up-tako pol milje od tukaj in afdfi so jo pa "premu^li" tfkorakoč sredino nuhelbine. Sedaj imajo val "bogovi" in "bogahojf-taditi v cenk/tv, kadar ae jim poljubi. Menda M' slUo, da bodo a^daj naredtfi m t boljo pomočjo, Ver im^jo cerkev
Bpringfleld, m. — tukajšnji o-koliškl premogorovi obratujejo a polno paro Toda to nam ne pomaga prav nič, ker aaslulek nikakor ne odgovarja seds nji drsgi nji vm4i livljenskih potrebščin.-7. jnnija t. I. ae je moral moj soprog podvreči nevarni operaci ji. Tukajšnji rojaki Hrvati ao ga ves čas bivanja v bolnici obiako vali, za kar jim moram Izreči mojo najiekrenejšo zahvalo. Peeel»> no se pe zahvaljujem družini Bri-njovčenovi za izredno naklonje-noet za čaaa bodezni mojega so-proga. V bolnici je bival tri trd n«. —
! K«r me nekateri rojaki izpraiu-jejo in nadleguj« zakaj ni M *oj soprog v katoliško bolnišnico sv. Janess. jim boč«m pojeaniti in jim Izpolniti njih šeljo. - Mej soprog je šel v okrajno bolnišnico raditega. ker Je snel, da bo imel mir pred rasnimi duhovni in e-
Bear Creek, Kont. —V Prosve-ti, št. 152 je dopis iz Clevelanda, v 'katerem skuša neiki dopisnik z podpisom A.K. prikazati list '8.Z.' cot zdrašbaraki. Pravi, da napada S^ in druge take reči* Pri-:»omiliti moram, da sem tudi jaz čital "S. Z.," pa nisem nikjer opazil, da bi omenil xaK napadal S. N. P. J. in njen program. Jaz čitam Prpsveto vsaki dan in sem čital tudi gori omenjeni list, pa nisem videl do sedaj nikjer »repifa, med temi listi. Mislim, da sta oibe zagovornika delavstva, samo da eden pove drugače, kot drugi. Da pa ima popolnoma jrav, in je le marsikateri — no samo jaz — sprevidel iz lastnih Svljenakih skušenj, da je nepo-bitua resnica, kar piše, t- pa ma-gari, če takoj drugi dan bere novo mašo, ter saviie, kar je prej-»nji dan piaal Jasen dokaz je, kot beli dan. da delavdke organizacije, takšne kot ohatoje, strokovne in ne politične, ne škoduje-
0	privatnim veleinteresom prav nič. iNe samo, da mu nič ne škodujejo, ampak ga celo varujejo pred drugim, privatnim veleinteresom škodljivim elementom. Kljub vse in visokim mesdam, katere i-marao, živi delavec vsak dan alab-še, naaprotno pa privatni veleposestniki dobivajo vedno ve^je di-vidende. Dopisnik naj bi tudi ms-
premislil, ds so vse te 4 dela v. ske" organizacije pod vladno kontrolo, oziroma pod kontrolo velepodjetnlkov, in potem ne moremo soditi sli kritizirati toliko voditeljev, ako ne zahtevamo od njih, da se za nas žrtvujejo.
Poglejmo vse te stavke, ki smo jih imeli to in lansko leto. Kaj ao prinesle delsvcut Ml premo-gsrji smo v reauicl dobili 27 od-atotkov povišanja pUČe, koliko aa pa premogovniški baroni dobili, je pa drugo vprašanje in gotovo dvekret toliko, ako pe še več, kpt mi. Vprašanje sopet nastane, kdo bo plačel U dobiček 1 Mislim, da ni trebs odgovors. 'ker ve vssk asm. JComaj povišajo plačo dela v cem, tak<y povišajo tudi produkt. Torej ali nima "8. Z." prav, ko piše, da to te orgenizecijc kspits liatične! — Ce so ali, ne, jas ss evojo oeebo ae trdim ne tega ne onega, aieer pa vas stvsr izgleda zelo sumljivo. —
Kar ae pa tiče Proavete in programa Hlovenske nerodne pod pome jednote ps morsm reči, ds ims dober delavski progrsm ter tudi v resnici zsgovsrjs delsvske interese v Mikor jI »ač dopuščajo ponjave Zdr. difav. Proti postavam pa ne more pieeti. Torej čemu delati zga«o med listi in s tem begati čHatelje. -
Rezmere na političnem kskor tu.l. ns gospoderskem polju ae vedno spreminjejo. — Be* dš "l»oljševik" je zuečila še pr. d kratkim časom človeka najnižji vrste, dočim mogoče ni veš d^ ^ čas, ko bodo to ime p«»vsili-g«iveli v deveta nel»eee. Teko se spreminjejo čeei.
Po mojih mislih ni pravilno po
1	bitih vlačiti osebnosti in pj«govp morebitne zmote Kdo se pe da* dsn* e« zmotit Vsi smo se zrn« lili tisti, ki amo vcrorali * one 14 točk in tisti, ki ao verovali, da po zmagi entent« prid« demokra
, ijs — O. ••
i »pombe nr«d —	-----
velanda ne pelemisšre s Ustom, ki g. omenjate ,smpek s "»adnl-
S2 Corilandt St,
vedno pripravljeni zegovsrjsti privatne voteintereae in nekateri delavei ao Še vedno tako zaslepljeni da vse verjamejo, ksr jim ti natrobijo v ušesa. Razumno, kolikor čaaa jih delavce podpira, se jim vedno Isskajo, saj ae mačka tudi; ako ji ponujaš mleko, ko pa nima več preveč denarja, ga pa takoj nahrulijo s ; bresvereem, »vrkom ht ne vern ksj še. —
boljševrkoi o u Die*can.
Sedaj lahko naročite Ust "Pro-ivtto" svojoem v stari domovini. Letna narofcnlna 19.00 n pol leta
pa $4.00.
Wtm iWK0, kp taste \m denar za
i itvi l^ij ali pi zb vožnje listka.
.......S JI^ • / 1

Sedaj Uvimo w časn n^oroM in	vsak skuto postati
hitro bogat, na glede na svejsga bližnjega,' Basni ^gentje in sakot-ni bankirji rute jo povsod, kakor gobe pe Mju.
V teh časih se stavijo w dengr^am prometu nepričakovane sa
. .. ______ . kako bo pa malim
lniti svoje neutšmeljane ob
pcoke Htsfim i,rku|enim U neizkušenim začetnikom j
i« vprašanj«- < • ! <)r
Naše denarne pošlijatve ae sadnji čal po novi svesi in na novi način primarno sedanjim rasmeram v Evropi dovolj hitro in sanes-
Ijivo izplačujejo.
Penar nam je poslati najbolje po Dbrnestic Monsy Order, ali pa po New Tork Bank Draft.
TVRDKAFRANK
York, fL Y.
»opiftmo
Od oaših POTNIKOV, kateri »o potovali staro domovino M^Vanju bankirja
l«Nft1r C ^Rp.
Cenjeni gospod Žaro!
Sedaj, ko amo sretoo prišli domov, smatramo si sa na|o dollpost, da Vam pliamo In avobodne 4««oilavijs. Potovali smo Upo, hitro in dobro i povaodi amo biU Upo gprejeti IŽ^ričakovsni: naši kovčeki so m vozili s nami, ravno tako. kakor ste Vi to preskrbeli ln nam oblju-blli; denar aao v Ljubljanipo Valom čeku v redu sprejeli in sioer ne da bi bilo treba plačati kake posebne pristojbine ln na da bi Imeli kake posebne nepriUke. ko nap je bU depav laplačan po Prit Hrvatski dtedionici, na katero ao ae Vali čeki glasili, pobili amo prave r M" jugoslovanske kolakovane krona, kakor sto nam VI pred odhodom vadali; nadalje Vam moramo todi naznaniti, da ao nali sorodniki, katerim amo po Vašem poaradovanju pošiljali denar, slednjsfa v popolnem redu In pravočasno sprejeli.
Zato se ml Vam In upravitelju Vašega Jugoalovanakega oddelka Aleksandru Petroviču nsjprisrčnojo sahvaUujemo Vašega dobrega, brzgega in poltenega odpramanja nas v atori O Vašem poltjnfm in vestnem delovanju smo Mo tukaj, kakor tudi še ko smo bili v Ameriki tanogo slišali in aflaj smo se popolnoma uveriM, da je Umn v resnici tako.	i , ; «
SkvoBski Narodu
Pidporu Jednolt.

t v. jmij« iaov
v erštvi tlUaois.
GLAVNI IT AN i i08T-aS to. LAWNDALt AVI., CHICAOO, ILLINOIS
IivHinlni odbor.	, I
uraAVNi onaan.
»♦a. Cumiimi, ps-.
aouite_ M^H
OKSOlia. nssl asv«sr, pr.il.SSSV-SS a> Imesls Av„ OKnOtJS. tuMf PlMsHsh, %m 4SS. BrUc^HUs,
Aa%m liSie, Osb rs, Whk Navm, VSr IAPAONO oacaol/Si aerna ŠmW, Um ISt Om
citi««t«, m
SIS
Nndsorni odbor.
JMPV.
Jss. RsIm, isev a. Hib Ss Clsvilssi, OSte.
Tiskovni odbor.
te Man rama
Združitveni odbor. enansanNiKi pam, aiss u. Cr%wtw4 a**.
" IMsIi Baa ISI,
m« uunuihi	m
^mlSmSSi
Vse pogodbe in pooMasUla, katera nam j# Val nprgvltelj Aleksander Petrovič, ki Jo starokrajski odvetnik, napttvft, so " kajšnia sodišča spreisla, tako da je vse v redu in da nali aor niso imeli glede t*fa nobene neprilike. ^o	vse
natančno Uko, kakor ste VI nam pisali, še pppdno smo m podali na pot.	|»'t	H
Ker emo po Vašem posredovanju tako udobno potovali Uko hitro prilU do nalaga končnega eilja in aifar to vrte le r Vašega veatnega posredovanja, Vas vsem našim rojakom naj_ iporočemo in jim svetujemo, da potujejo to a posrodov _ikor tudi pakete in da le potom Vele poaredovalntoa iadelnjajei pogodbe, prolne, pooblastila, prenose, t as te map te in vaa drugo, ako žele, da bodo imeli vaa v najboljlem redu. oilroma Uko, >tkor je bilo nam poetreženo.
Tako toraj nali Jugoslovanski rojaki govore In pllajo o bankirju Zsru in radi tega ne Učite drn«sd tem veš kadar aklenaU, da bodete potovali v stari kmj, potem pišite Valemn iugoalovanakemo drževno-pooblaščenamn bančnemu savodu
S srčnim pozdravom Ješe iegar.
VRHOVNI ZDRAVNIK, Dr. P. J. Ktm, SSSS flt CMr AVK odgovorni UaaDNUC TRoavsra-1 ms r- ml
. fOgonr*. n............ S «t	m mia|s v aiavasm ame^ ■»
VSA riSMA. M m esaslsle ss rssw »t r ^ ^ti aa asstovs^ n l. N. P. K Nt!« S*. Lmmlsls Ah, Cktoa^. H.
.^mpona u naslovbi mo. miautv a n. p. u
^VK^PvSf^o®'® Av^, CMssfs, UL
DZNARNZ POllUATVB IN STVARI, U ss Utaj. ,L h»l.isls.sa .Am Is MS. S sa aaalavsi TsMttlv S« N. P. J. SSSV-SS Ss. U«^is Av«. OUsses, IS.
"Mv. vMsiiauAOAJHilitmi rosu M ***** ss »msI-« a a r, j. assr-ss a» imes avsh n.
TfsiTtTfi it^iTj? u	M hM|*i° 11
,	r	slssa ss aaj MOlsJs as assl^, hšm Oals.ws^ SSS Hsr
mptmgnam, UL
r. j, sssv-ea Ss. uJSTaC oSS^Ia*1 MUHIt m rni>tin""% 1 Vsi M Is	MMsIk s«lssV aamšatal Is spim vat, hsr )s v
■i	u| u--»■■- u ---I___.	. . . ■-
I-*—^ ^"f wm	■■ MWTI rlWTtWr, wmw*m SSb LAvMMM
IKA EMIL KISS
t^tanovljena 1808-državno nadzorovana)
polilja denar hitro, sanesljivo ln pod jamstvom n% vse kraje po najnilji dnevni knrsnl osni In jo ona prvih bank, ki jo dossgU isplačilo vssk Valih pošttjatev v stari domovinnL - Isdaja bančns nakaanios, (Drafta) la polšja hranilne vloge na vse domovini
■prejema hranilne vloge, plačuje 4% obresti tsr ispla-. > _fajo vloge brss odpovsdL , _
Kupuje, prodaja ln asnjnjs denar po najnilji dnsvni . borsni osni.
■SSS———III I.......
Isvrlnjs točno, veitno ln najoeneje vm pravne In
Proddja "lifkarte" sa vm psrobrodne drnlbe po iivirnih oenah In Vam aamore urediti vse potrebno, da dobite svojss Is stare domovine v Ameriko,
Kdor leli potovati v stari kraj, stori najbolje, da si TAKOJ saana prostor, kar s tam li prihrani nepotrebnega tekanja ln stroškov, Sa sedaj lamorete dobiti pro-itore na sledečih ladjah:
"BOMA" to. JsUJe , , i.,t«,i,.,..,,,,..,,,»,«S so.80 "BELVIDBBJB" iS. JaUJS.......................... SS0.00
•mnsiDijrr wxlsov" r. jsujs , , ......... ito,oo
ST1W TOKK—KAVBBt
"LA SAVOU'' S. jslijs , » . ...................
"la lobbaiv1" 10. JaUJa.........................7S.60
"la »OVBAZSni" is. JOIIJS........................ 7S.S0
Ea vsa nadaljna pojasnila ss obrnite osebno aH pismeno na staro In prlsnanjn vredno tvrdko
EMIL KISS
133 Second A ve., rigal t. St., NEW YORK, N. Y.
Lake OraaUil. Jadp OalM.
mm c.
39 Cmpct S^ue, TW A»e. ar
HEW Y0M cm
Tel. Oroher TWTi
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
KAPITALISTIČNI AGRARNI REFORMATORJI.
"Ljubljanski "Naprej" piše: Naši čitatelji se še živo spomi-njajo naii h razkritij o pogodbi kspitsliatičnih družb, ki ao hotele ekspko tirati veliksnske prazgodc fidejkoinisnega posestva kneza Auersperga na Kočevskem. Liberalne družbe "Sava" "Panonija" iu klerikalna '(loapodareka tre-*aM so aklenile a knezom Auers-pergom pogodbo, glasom katar« bi smele sekati v njegovih velikanskih gozdovih les 15 let po strašno nizkih cenah. Da bi bil dobi Ček večji, so si gospodje razdelili med seboj tfadi njegov« žage. Kdo pa so te družbef "Sava" je družba par oseb, ki so že doslej;v«Bi-kansko zaslužili, ne samo pri lesu, temveč tudi pri špekulacijah a tujimi valutami. Sedel ima — v trgovski in obrtni zbornici! Kako pride ta v družbo lesnih eksploa-terjev nam ni umljivo. Vedno smo mislili, da ima trgovska in obrtna zbornica druge naloge, kot pa to, da se njeni nsmeščenei bavijo direktno z lesno trgovino. Prosi-mo pojsMnilt "Panonija" je ko-fevski milijonar KajfeŽ, finančnik "Samostojne kmetiške stranke" in steber liberalne stranke ns Kočevskem. 'Gospodsrsk§ zveza' je znana. Ona je predstaviteljiea klerikalnega zadružništva. V svojih znanih člankih smo očitali kle-likalni stranki, da je svoje zadru-žništvo prodala kapitalietom. "Slovenec" in "Večerni ListH sta imela drzno čelo, da ata to pogodbo hranila — v imenu zadružne misli. Nazadnje je pricapljal še "Slovenski Narod" in aramežlji vo branil to nemoralno pogodbo. Navajal je številno vae tlate uboge gozdne delavce in vosnike kot intercsiraiie oaebelft
Sedaj pa amo dobili obvestilo, da jc minister za agrarno reformo to škandalozno pogodbo razveljavil. Torej njihova vlada aama je spoznala, da je pogodbe nemoralna in ds ni v akladn z namerami agrarne reforme t Kaj porečete se-
daj "Slovenec" in "Večerni List'*!
Da ni bilo 'Napreja", bi bilo slovensko ljudstvo prikrajšano skozi 14 let za najmauj IM milijonov kron vsgko leto.
Mi zahtevamo pravico in spoštovanje zakonov, ki Jih je vsposta-vila prva revolucionarna doba S
Vatikan in Reka Papež je poslal na Reko svojega apostolskega vikarja, kar pomeni odeepljcige Reke od aenjske škofije. Meščanski listi vse Jugoslavije se vsled tega papeže ve gs nastopa ailno razburjajo, ker vidijo v tem dej-atvo, s ksterim je bsje pspež priznal D*Annunzijevo vlsdsvino tit Reki, s čimur je pokazal svojo iul-eijonalno pristrsnost in izrabljanje cerkve v Italijanske imperija-listlčne svrhe. "Riječ" oh tej priliki piše: "Vatikan nalaga klerikalnim stranksm v vseh državah, da uporabljajo "radikalne obli ke" samo za to, da pridobe na avojo stran čimveč nezavednega ljudstva in da v imenu na ta način pridobljenih kmetiških in delavskih mas uveljavljajo svoj upliv v državi. Ni pe treba še posebej omenjati, da faktičnemu vodstvu klerikalnih strank po vssm avetu, nSmreč vatikanski kurijl, ni niti nsjmsnjc ležeče na tem, ds bi se povzdignilo dclsv-sko in kmptsko ljudstvo ksj šele, ds bi zmsgsls socijslns prsvies. Včssih je Vstiksn lovil kralje, grofe, kneze, danes, v dobi soci-jalnih potresov, pa lovi maae v svoje zanjke. Vatikansks politika je znala biti vedno "sodobna". Kadar je bilo treba spraviti s pota svoje politične nasprotnike je bilo celo bodalo in strup dobrodošlo sredstvo. Kadar ae je bilo treba priiizniti kakemu mogočnlku, jc to tudi storila, n. pr. pri Napoleonu. Sedaj, ko je trčba imeti za seboj mase, lovi klerikalisem maae. Skratka: cerkev je v vaeh čaaih znala najti in se poslužiti sredstev, ds ojači svojo moč in vpliv na državno fvditlko v svojo korist." Vatikanski vikar na Reki je Celao Konstantini, znan valed svojega italijanskegs nacionalističnega mišljenja.
Dnhovnifco gibanje na Hrvatskem in v Dalmaciji, ki stremi za obširnimi eerkveno-pravimi refor-
mami, se dokaj razvija in napre
duje. "Novi List*, piše, da se je že okoli 40 duhovnikov oženilo Zagrebški nadškof dr. Bauer je
sklenil, to reformno gibanje zatre-ti s silo in preti vsem reformistom, da izstopijo iz svoje orgsnizscije. ali pa njih suspendira ab offieio et bciieficio. Zdi se. da bo veČina pristopiis k radikalni reformiatič ni atrnji. ki zahteva narodno cerkev in ho v Zagrebu v kratkem priredila zbor "narodnih" duhov nikov in začela izdajati reformi-atični list "Novi Rod".
Zaradi umora tašOa na smrt obsojen. Porotno zasedanje v Ljub
I jeni je 26. maja pričelo z obravnavo proti posestniku ivaou Avb-Iju zaradi hudodelstva za vrat nega umora. Po petih letih napornega dels v Ameriki se jc leta 19B Ivan Avbelj vrnil v svoj domači kraj. Tega leta se je priženil na posestvo Ane Lipoglav na Gora-njem l^>gu pri Litiji. Za ženo j« vzel tedaj 17-letno Ludmilo Lipoglav. Na domu jc zavladal prepir in družinsko nesoglasje kajti 6ftletna starka Ana se je polakom-nila denarja Amerikančcvega, Tipajoč. da tako reši svoj dom te*v> kih dolgoV, ter je ailno nagovarjala svojo hčer Ljndmilo, da je vzela v zakon za 10 let starejšega Ivana Avblja. Slednji je postal na mlado ženo ljubosumen, 'zlastl; ined vojnim časom. V hiši je vla dal večal, prepir. Za vsako malenkost krik vik. -m. Na hVa Treh kraljev ^an letos jc Ivan Avfbelj proti vfčeru, povabil starkonje ne sobe ter ji ponudil kozarec nc kc belomotne tekočine. Starko jc prijel z eno roko za glavo, z drugo ji je vlil tekočino v uata. Začutila je takoj neko (Vidn<j učinkovanje.
Odšla je v solm. Tam jc začela ih-j teti, drhteti, začeli so jo lomiti krči. V težkih bolečinah je po preteku pol ure podlefela učinku strupa t*- strihnina. Na pomo£ poklicani zdravnik dr. Prcmrov iz Litije je ugotovil samo nastop smrti.'
— O tej tragični smrti je bilo zaslišanih okoli 20 prič, mcdlftjimi obtoženčeva žena, ki so utrdile bistvene momente o starkfhi' borbi za življenje In smrt ter'njenih tužnih vzklikih, v katerih je izrecno ddlžils obtoženca zastrmiUe nja .
Porotniki so soglasno potrdili ibtoženčevo krivdo glede zavrat-Iga umora. — Na podlagi tega krivdoreka je porotno sodišče, predsednik dr. O. Papež, izreklo sodbo, s katero se spozna Ivan Avbelj krivim zavratnega umora ter se obsodi v smrt na vešaU. — Ob-" sojenec je potrt in kosterni slušal sodbo. j*
iran po-
Inozemstvo.
_ *
Japonska ne mara vmesne držav« v vzhodni Sibiriji.
Tok i jo, Japohska. Zunanji ministe^ Učida jc dejal 7. julija v parlamentu, da japonska vlada nima namena pomagati, da se u-stanovi neodvisna repnblilca vzhodni Sibiriji, ki bi igrala ulogo vmesne države med Japonsko in sovjetsko Rusijo. Dalje je rekel, da japonska vlada še vedno poma ga kozaškemu hetmanu Semenovu iz razloga,"ker žele zavezniki, da se pomaga zmernim elementom Rusiji na noge v svrho, da sodelujejo v rekonstrukciji države.'* Učida je tndi izjavil, da japonske Čete ostanejo v gotovih mestih Sibirfje toliko časa, dokler ne bo zagatovljena absolutna varnost japonskih interesov v Sibiriji in Mandžuriji. >L
Mora revolucija v Nemčiji?
BOrtin, ft. jul. & 1i Bron swicka so daties ptifiH^senzaelo naln(H/vcsti, da se p¥ipWiVl'ju nova revolucija. Imcnovgjfr jti^evolueio nami odbor In izdan; bo poziv za generalno stavko. ~

............
POTOP.	Zgodovinski .-'roman'-.
Spi »al M. Slenkt«wfca. Poslovenil Pad rs veki.	
MIIIMMtilMSIiltimMMIMIMMI
Med potoma ae mladi vitez ni mogel vzdržati, dt ne bi pokukal v kočijo ter nc opazoval njenih bistrih oči in mičnega lica. Vaak hip jo je povpraševal, če jI mar ni nedaaa treba, ali ugodno aedi in ali ji ni nadležna urna vožnja! «
Ona mu je odgovarjala, da ji je tako ugodno, kakor še nikdar, hi njeno srčice se je napolnilo z zaupanjem do avojega branitelja.
"Kj, nI takšen auroveŽ ne, kakor aem al iz po-četka mislila!" si je rekla ptfihoma.
"Oh. Alenka, Alenka, ko bi ti vedela, koliko trpim rsdi tebe!" je dejal sam sebi Kmitie. "Ali. me res uadaniš s nehvaležuostjo? Ko bi bilo to v davnih časih . . . ahal . . .H
Pri spominu na tovariše, mu pridejo na misel I tal I razne razbrzdanosti, katere je uČlnil ž njimi, liotel je zapoditi skušnjavo t vneto molitvijo."
Ko so doapeli v Krasni Stav, je napisal Kmitie gospodu starosti naslednje pismo \
"Jasno velmoŠni gospod starosta in moj do-brotnlk!
"Kogar je Bog namenil za kaj večjega, temu je dal tndi biatroumja v večji meri. Jaz aem takoj spntuai, da ine vi hočete akušati, ko ste mi poslali svoj, povelje radi oddaje gospodične Brzobogate Krasenske, spoznal sem to tem lažje, ker so ae je-mleti sami itdtll, dt poznajo vsebino povsljs, dasi Jim nlaem pokazal pisma in dasi ste mi pisali, da Ste le le po mojem odhodu prišli na to mlael Jaz se aelo čudim vaši kratkovidnosti; toda da vaa pomirim popolnoma, kot vrlega varuha, ponovim So enkrat, da me ničesar n« mor« ovirati, da ne bi it* .fc»olnil kneginji dane obljube. Ker so pa vaši Vojaki oči vidno s Is bo razumeli vaše povelje ter po-stali toliko drzni, da so Še grozili mojemu adravju. torej mislim, da bi vam bil povsem ustregel, ko bi jih Ml zsto dal obesiti. Toda jas sem jih raj« dal pretepm i z jerineni, In ako to kasen spoanate m premajhno, jih lahko ša vi od avoje atrani prete (tete. Nadejaje se. da sem a tem zaslutil vaše zaupanje in hvaležnost, ostanem vaš pokorni aluga
Babinlč."
Disgonci so dospeli v pozni nočni uri v Zamost je in se niso smeli pokeaati gospodu stamsti pred <mM, radi čessr je poslednji izvedel o vsem tem šele u legs pisma, katero mu j« prioceel naslednji dsn krasnoeiavski kosak.
Ko je prečltal starosta pismo, se je zaprl aa tri dut v svojo čumnato ter ni pustil nikogar lame«! dvornikov. raaua snbsrjev. ki to mu nosili besno, k sebi. Slišali so ga tndi. kako je klel ps francoski, ksr je delal aamo oh času največje jese.
1'ofasnms se je vendsr pomlrils ts burja, četrti in peri dan je bil stsmsts le aelo molčeč, toda čea eden teden j« Ml ie povsem dober, napil ae ne-
koliko pri obedu, jel nakrat vihati brke, obn h kneginji Grizeldi, in rekel:	1 Jr
"Gospe sestra* ti veš, da mi ne manjka"pW>-vidnosti . , . ,Nalašč sem hotel izkusiti tega^ple-iiii<-a. ki je vzel s teboj Anico, in tedaj te nibrem zagotovili, .da jo apravi zanesljivo v Saplehove roke.**	m
Mesec pozneje je ataroeta začel misliti Že na drugo ter bil prepričan, da ae je vse, kar ae je pripetilo, zgodilo tako, kakor je on hotel.
' t -V • «v . ^	'
XVIII.
Večji del ljubljinakega vojvodstva in skoro vse Podlesjo so je še nahajalo v rokah Poljakov, t. j. zaveznikov in gospoda Sapiehe. Ker pa se je švedski kralj nahajal neprestano v Primi ji, niso smeli ftvedje, ki se niso čutili dovolj močne, da bi mogli nesprotovsti splo&ni vstaji, pogledati iz mest in gradov, še manj pa so tf dnuiili, dt bi prettopili Visio, za katero so staj? poljske, vojske. V Jeh dveh vojvodstvih so se torej m/togo trudili t jzvcl-Uanjem vojakov, ki bi ae {mali naposled postaviti Hvedom po robu.	> >..
Kmetje sicer niso imeli niti pojma o vojaški disciplini, a vendar so kaj radi pograbili za orolje, toda kaj težavno jih je bilo privaditi redu. Z nji hovlm izvežbanjem so se ukvarjali večinonpi domaČi konjeniški stotniki. Medtem pa je kralj razpošiljal pisma starim in izkušenim vojakom, radi česar je število vojakov Jana Kaaimira kmalu pre koailo število švedskih vojakov.
Dežela, nad Člje slabostjo je še pred nedavnim strmela Kvropa. se je s tetn toliko ojačila, da so se jell čuditi ne le zgolj sovražniki, marveč eelo sam kralj In njegovi bližnji tej moči in velikem n Šle v i In. Našlo te je tudi denarja, navdušenosti in junaštva. Najbolj pa je Še tolažila Poljake misel, da ni takšnega paden. takšne alahosti, v kateri bi se ne moglo upati na rešitev.
Kmitie Je šel brea ovir naprej, nabirajo«' poto-ma proatovoljee, ki so se pridružili k Tate r jem s nadejo. da Jim pri njih ue bo manjkalo plena. Toda te proatovoljee je on kmaln izuril ter jih p ra strojil v dobre vojake. Povsod so gs pozdravljali t radostjo, kajti navsočnoat Tatarjev je kazala, da goji kan v resnici aočutje do poljske Ijudovlsde Kmalu ae je raaMrila novica, da gre Sapiehi na pomoč 40.000 Tatarjev; o njihovih vrlinah so jsli pripovedovati take čudeže, da ao jih stavili eelo domačim vojakom xa vzgled.
Sapieha ae jc med tem mudil v Beli. Imel je pri sebi okolo dest tisoč rednib vojakov, konjiče ln pehote. Konjiča je prekašala v svoji iarujenoatl švedsko. lods pcAci niso bili dobro izvelbani. vrhu tega Jim je primsnjkovslo še pušk in »modni-ka. Msujkslo r tndi topov. Vojvoda vitebdki je nsm< rs val prrskrMi se s tem v Tikotinu. m« d tem pa so S ved je, s tem. da so spustili sebe v zrak s smodnikom, ugonobili ob enem tudi vse grsjske topove.
Razstrelba ▼ francoski amodniš-nici; 10 mrtvih.
Dijon, Francija. — Silovita eks plozija je razneslai smodnišnico ,v Vongnesn. Deset oseb je bilo ;ibi tih in trideeet ranjenih. • j
V. ORAHEK
ZDRAVNIK
_
ieT€re so: 10 KM) z ju trs j fltK2 :S0 popoldne.
• .V. 848 B. Ohio Street Telefon Cedar 2888 M. S PITTSBUROH, PA.
Natresite ga v svoje čevlje.
Ds dossžsts aa sv«s boleča, tsoča in srb^e noge latsljen konrfort. in ds ustavite neprijetno potenj« in duh, ki nastaja iz teu a. natrssiU v svoja čevlja in oogstios
S
Foot Powder
arsrov Prašek za
.A
i p). Ta pra-e noge, eua
pomaga, 6a VSS i ■
vlago in drii vale noge suh« in v * »fortu. Dobita ga pri vsAam le*
komfoi karju.
Cena SSe
davka.
W. F. S t VIR A CO. DAH «AHIDS, IOW
ŠALI OGLASI
BtstttfM Mvtrtissaents
Premogarje potrebujemo
Odprli smo nyv premogorov z visokim premogom in izvrstno u-rejenim delovnim stanem. Vedno deVolj železniških vos ns rar. pola|{or prilika za priKlužiti dobro plačo. Rudpik je piav v bližini Auburna, 111., sicer pa lahko sta-nujete tudi v Hpringfieldu, Oliat-ham tli pa v Auburn, lil. Illiuoi. ški železniški vozni sistem, ki se vstavi vprav blizo rudnika. Stalno delo ta veš lst, Priglaalto se na: Panther i'reek Mineš, SpriOffieid, II)., slijp^direktno • v,rudniku.
POTREBUJEMO
PRESIDENT WILSON
odpluje 27. julija in vzkme ▼ae zaboje od tvrdlce
STRUKEL A HORAK,
• 4 t European Trading and Ex
po rt Companyv
88 Ninth A ve., New York.
VSI ZABOJI, KI JIH DOBIMO DO 25. JULIJA BODO ODPOSLANI S TEM PARNIKOM.
Cena 14c od funta, teža zaboja do 1000 funtov.
POSLITE TAKOJ SVOJIM, KI POTREBUJEJO VASO POMOČ.
MBSARJT5 in izučepo delavce te stroke za delo v kleti in pri klobasah ter navadne dclavce. Oglasite
■pr.:
310 N. Oreen Street
AOAR PRO VISION 00.
BUJETE KNJKia DtfI Itern je nad detet let zbirat gradivo za angleško-alo-ventki besednjak. Vedel jo, da Slovenci potrebujejo dober ob-' težeiDslovar pri učenju angleščino. Knjiga obtega 26,000 angleških beaed z izgovorjavo in slovenskimi pomeni. Ce vas angleški jezik zanima in te ga želite priučiti, si jo naročite. Kupite jo za afoje otroke, da so uče pravilne slovenščine. V vtaki hiši bi moral biti en izvod na razpolago celi druiini.
Angleško-tloventki betednjak naroČite na tledeii naslov: DR. F. J. KERN, 6202 St. Clafar Ave., Cleveland, Ohio.
Gena obtožni knjigi )e 5 dolarjev t poštnino vred'.'-^- Iato-tam lahko naročite Zormanove etml za $1.25.
GRAMOFONSKE PLOSCE
"A
Mlof« mr in
bImtnim•
Wtk Sltter Co.
1Mb St. Clilr Av*
Ne čakajte!
Prostor na vseh boljših parnl-kih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati V atari kraj. V Vašo korist je, da te odločite za ta ali oni navedeni frarnik in ti prottor na njem za-
varate.' Mielite v naprej._
MBW VORK — DUBROVNIK — TR8T.
27. jnlia—Preddent Wilton.
V začetku augusta odpljujeta parnik Argentina in Panonia, dan odhoda Še dosedaj ni naznanjen.
NEW Y0RK—OENOA. 17. jnlia — Regina.
»W TORK-HAVRE ALI OHERBOURO.
17. julija —' Rochambeu. 17. julija — Imperator... 21. julija - La Franc«. 30. julija — La Pajr«tt«. 81. jklija — Aquiaania.
5.	augutt — Mauretania.
6.	augusta — La iavoi«. 12. aagutta — Imperator. 14- aagutta — La Touraine. 14. aagutta — K. A. Victoria. 21. augutta — Roohambeau. 20. augutta La Lorrain«.
Navedeni vozni red je podvržen slučajnim tpremtmbam. Pišite po cenik za potametne parnike in razrede.
Potni listi: — Potnikom pretkr-bim potne liat« in drugo, kar rabijo za potovanj«.
Is ttartffa kraja je do tedaj prišlo v Ameriko več slovenskih naseljencev, ta kttere sem ju izdelal potrebne listine in katerim tem jaz potlal karte. Ako Želite tudi Vi dobiti tem tvoje so rodaike, mi pilite za tozadevna pojasnila. 3» nadaljna pojasnila se obrni-
U90. ZAKRA JSEK
70 — Otb Avenue mw TORK, M. T.
POTREBUJEM
brivca naj ai bode Slovenec ali Hrvat. S\alno delo ,unijska plaža, v sredini velike alovenke naselbine. Kateri želi premepiti delo naj se pismeno ali osebno oglasi na naslov: MATT OLAVICH, 305 E.
Northern Ave., Pueblo, Colo.
J-
SlFKARTA IZ TRSTA V NEW Y0RK STANE SAMO $30.00
Najmanjša svota, kar računajo agentje za karto iz Trsta do New Yorka je $88.00. Oo hočete dobaviti svojo rodbino ali prijatelje iz starega kraja v Ameriko, obrnite se za pojasnilo in potrebne listine na
MATUA 8KENDER
javni notar ta Ameriko in stari kraj.
5227 Butler St., Ptttaburgh, Pt.
Prihranil vam bo denar. — On
je za naroda narod je njega.— ......t. > M a^1 # '" ........ " 1
Edini sterokrajski
SLOVENSKI ZDRAVNIK
* v Penn*ylvsniji
Dr. AL MllolevtC
Srsjs vojaški adravnik in vs<-jStnl sdravnik deželne bolsl-mie« v Gradcu ns Štajerskem.
W — Wood Street
PITTSSVBGH.
PA.
ROJAKI! VaroStls m na knjig« Knjiievn« KsMos S. M. P. J. *a-ttoa IsSa psi kajig, kakor hitro js
ojM dvatboč naročnikov. Ma ^ RADA BI »VEDELA yfSŠSS^S ^ipristopnino JJfd m kje te nahaja Aloj«^Ateekrlj. dn-pnrtt pet kajig j« tri dolarja Ako ma is Golegs Brds pri Medvodah.
llSP^aK Mttlre V na Ptim	t***™ Minki Se
ralbUl, pnfijite naročnino tojniku j dej, omerfens Msrnk. Dolenja
Z**?^3* «114 »onth Vcmška vaa pri Trebnjem ns Orawford Av«. Chieago. IU. llenjakem. Jngoslavija
Nuaa-Tone
USTVARJA "MOČNE ŽIVCE
BOGATO RUbEČO KRI ŽIVAHNE MOŽE IN ŽENE"
VfcaV o rt ui in vsako ribanj« i4nivik
in vsako ribanj« talcu m viihriuje la od mo«iHh adravlh tlve«v u tdravo llvliaaja in dalo. Noso-Ton« J* itlo borata am«a Phaaphorouna sa ilvc« ta te-laao ta kri. 8«»tavU«no j ais osmih »drsv-slvanlh snovi priporočano In predpisano iw resnih zdravnikih.
Nura-Ton« ojača vs« telesne orren« It-vrstno sdravilo slabotnim, nervoenim, Umu-£enim moiem in i ena m. Daj« novo Sivlje jetram, Crevam, pemara oblstlm in pr*i*n« sastrapljene snovi in pline, slabo ilihanie i« beli Jetik. Daj« vam apetlt do inli in dobro prebavo in dobio spanje. Nare-Ton« ee predaja sedaj pri vs«h lekarnarjih in Je jsa-4«no, da vam pomara. alt sa vam vrn« dener. Naročit« si eno steklenico ka dana«. Odr»-lite ta orla« In ra neelte seboj v lekarno DOUOGlSTSi Vau caa aat Nufa-Taae lime yeur Jebber or direct from Netiaaal Ub«-ratorv, »37 Sa. Dearbeni S«.. Cblcavo, III. AbaahtUljr foaraatead t» $lvm aatire sati«-faction ar mMsejr rsfunded. Setail prlce $1.
Naročniki Pozort
Znamenje (Julija 1-20) pomeni, ds vam naročnina poteče na U dan. Ponovita jo pravočasno, da se tsis lista ne vstavi Ako lista ns prejmete, Je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš Hat plačan b ga s« prejemale, pišite mm dopisnico stari ia nori naslov.
• Naii sastopnild so vsi drs-ttveni tajniki in dragi zastopniki, pri njik lahko ple-čate naročnino.
Valed draginje papirja •mo povišali naročnino, od I. julije, t L na|nrej.
Naročnina sa celo Isto js
$5.00 in za pol leta pa $2^0. Člani S. N. P. J. plačajo ss
pol leta $1 JO ia za celo lete
$3.80.
Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vae leto pa $&00. Tednik stane sa Evropo
$170.
_ Naročnino lakko tadi sasd pošljite na naslovi .
UPRAVNISTVO TROSVBTA', 2687 S