leto lUHI. Številka 200.
v uuMloni, v petek 4. septembra 19Z5.
ceno Din rso
SLOVENSKI
|ih*l« vsa* dan popoldne, lsvseatfl nedelje ta pravnike. — Iosaratl: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — bisera ni davek posebej. —- „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 420 D
i
UnrmvnUtvo: KnaHova nI!ca štev. 9, pritlttfe. — Telefon ttev. S04. Urednlalvo: Enaiiovn nUen *L 5,1, nnnstropie. — Telefon iiev. 34.
MT     Pottnina platana v gotovini.
Brez prosvetnega in socijalnega kompasa
V zadnjih letih je jugoslovansko gospodarstvo preživljalo prav hudo finančno in kreditno krizo. Neka pod* Jetja so morala kratkomalo likvidirati, druga se reorganizirati, povsod pa so se vršile najdalekosežnejše personalne redukcije. Zlasti banke so v tem ozira nastopale dokaj radikalno. Preko noči se je pojavilo akutno vprašanje pre# obilice bančnega uradništva, ki jc bilo postavljeno na cesto.
Nastopila je brezposelnost bančne* ga uradništva. Še danes marsikateri bančni uradnik ne more najti primerne zaposlitve. Večina je morala iz mest v oddaljene kraje, deloma na jug naše države in sprejemati službena mesta nebančne stroke.
Na vsak način velja za bančno stro« ko v naši državi, da je zaenkrat pre* napolnjena. Prav težko bo zaposliti ves naraščaj, ki se specijalno priprav« lja za bančne poklice ...
O socijalni politiki se mnogo piše fn govori v naši državi. Pri tem se pre* težno misli na delavsko zavarovanje, dočim obstojajo še drugi prevažni so* cijalno*političnl problemi. Tak pro* Wem, od katerega zavisi v dobri meri socijalna blaginja, je vprašanje brez* poselnosti v takozvanih višjih trgov* skih in Inteligenčnih poklicih. Tu bi bila na mestu prav vestna statistika in pa primerno vodstvo, ki bi imelo na* tančen vpogled v frekvenco in pa v zaposlitveno možnost n. pr. v bankar* stvu. Tega regulativnega urada pa še nimamo.
Enako vprašanje se je pojavilo vpri* čo nadprodukcije učiteljev in učiteljic. Dejstvo je, da je precej akutna v na* ših pokrajinah, kjer mora veliko šte* vilo izprašanih učiteljic čakati po več let, predno pride na vrsto. Nadproduks cija v tem oziru je pri nas očitna in upravi v Ljubljani se imamo zahvaljevati, da je pravočasno opozo* rila na nevarnost ter ukrenilo korake, ki bodo nadprodukcijo v tej stroki ko* likortoliko omejili in ublažili. Ali pa razpolaga prosvetno ministrstvo v Beo* gradu z enako solidnimi podatki za ostale pokrajine naše države, je drugo vprašanje. Zdi se, da ne! In vendar je to socijalno vprašanje prve vrste, ki se tiče eksistence in dobrobiti tisočev in tisočev mladih ljudi, ki se posveča* jo učiteljskemu stanu. Na drugi strani je to vprašanje tudi izredne prosvetno* politične važnosti, zakaj od primerne* ga statusa učiteljev ter njihove prU merne razporeditve po vseh pokra jU nah države zavisi prosvetni nivč ter nadaljni harmonični prosvetni napre* dek našega celokupnega naroda. Če hočemo torej govoriti o prosvetni po* litiki v tem smislu in skrbeti za pri* merno razporejanje učiteljstva po vsi državi iz harmonično*nacijonalnih pro* svetno*političnih vidikov, potem mora* mo najprvo zajeti s statistiko in z dru* gimi pripomočki ves naš učiteljski na* raščaj in skrbeti za primerno regula* cijo uporabljivega števila učiteljstva.
Popolnoma brez socijalnega in pro* svetnega kompasa pa jadramo v osta* lih inteligenčnih poklicih, ki se priprav* lja i o po naših srednjih šolah in univer* zah. Neki dan smo zaznali za število dijakov, ki študirajo kemijo in ki se šolajo za kemike. To število je izredno veliko. Istočasno pa v naši državi sploh ni primerno velike kemične in* dustrije, ki naj zaposli tudi le del ke* mikov, ki bodo v prihodnjih letih za* puščali laboratorije iugoslovenskih vse* učilišč. Jasno je, da bodo ti idealisti na cesti in da bo njihova borba za ob* stanek prav huda.
Tudi medicinski študij jc v naši državi popolnoma nereguliran. Na treh univerzah produciramo prav veliko število medicncev in zdravnikov. Ne pravimo, da naš narod ne potrebuje zdravnikov ali da jih imamo dovolj in da nam preti nadprodukciia. To nika* kor! Obstoja pa nadprodukcija v tem smislu, da ni nobenega urada, ki naj skrbi in izvaja nekako socijalno poli* tiko zaposlitve ter razporedbe absolvis ranih me !icincev in zdravnikov po dr* žavi, in sicer po načelu, ki naj na naj* popolnejši način zadosti zdravstvenim potrebam poedinih pokrajin in celo* kupnega naroda.
Kar velja za ti dve stroki visokošolskega pouka in študija, se lahko razširi tudi na ostale inteligenčne poklice. Veliko socijalno vprašanje zaposlitve doraščajočega roda, ki je sicer tudi pri naprednejših narodih šele v povojih in kier se tudi šele nastavlja kot osrednji
Sklicanje narodne skupščine k izrednemu zasedanju
Pričetek intenzivnejšega uradnega ćsla. — Rađićevci in uradniško vpras-rfc.
— Beograd, 3. septembra. (Izv.) V Beogradu so se začeli polagoma zbirati ministri in politiki raznih strank. Za jutri se pričakuje povratek namestnika ministrskega predsednika Marka Giuričiča. Z vrnitvijo ministrov v Beograd bo delo vlade prišlo zopet v normalni tek ter se bodo pričela reševati resorna vprašanja. Obenem se bo pričelo tudi pripravljati potrebno gradivo za zasedanje Narodne skupščine. Kakor se doznava, se namerava Narodna skupščina sklicati od 10. do 15. oktobra k izrednemu zasedanju. To izredno zasedanje bi trajalo samo nekoliko dni ter bi bilo zaključeno s kraljevim ukazom 17. ali 18. oktobra. Radi kratkega roka bi ne prišla na dnevni red nobena važnejša vprašanja, pač pa poleg nekaterih Interpelacij poročilo odbora za prošnje in pritožbe, v prvi vrsti o priznanju službenih let posameznim osebam.
Takoj po izrednem zasedanju bi se Narodna skupščina sklicala po predpisih ustave 20. oktobra k resnemu zasedanju. V tem zasedanju bi prišel v prvi vrsti na dnevni red invalidski zakon, čegar finančna stran je deloma že rešena v proračunskih dvanajstinah. Proti koncu septembra se sestane finančni odbor, da reši razne tekoče posle. Na včerajšnji konferenc! radičevskih državnih podtajnikov z onimi poslanci HSS, ki se mude v Beogradu, se je poleg raznih drugih vprašanj govorilo tudi o namešče-nju uradnikov v Hrvatski. Radičevci delajo z vsemi silami na to, da bi se čimprej spravile z vodilnih mest neljube jim osebnosti in imenovali svoje pristaše. Kakor se poroča, se ima to vprašanje rešiti po povratku ministra Gjurišiča v Beograd, ko bo sklicana seja ministrskega sveta.
Fuzija muslimane!! % Dsmidovi £euu stranku udgodena
Priprave za sejo osrednjega odbora JM3. — Zbližan je mnsli-
r-~nov z Dav:-*ovicevo   Irar1 ^
— SIraJevo, 3. septembra. (Izv.) Ožje vodstvo Jugoslovenske muslimanske organizacije se živahno pripravlja za sejo osrednjega odbora svoje stranke. Vodstvo ima skoraj vsak dan seje z delovnim odborom, na kateri se pripravlja gradivo za skorajšnje zborovanje osrednjega odbora. To gradivo bo najprej predloženo poslanskemu klubu, ki se sestane 10. t. m. Razprava se bo zaključila na skupni seji poslanskega kluba In delovnega odbora dne 11. t. m. Dne 22. t. m. se sestane osrednji odbor, ki šteje razen poslancev 26 članov O vsebini poročil Iti predlogov se varuje tajnost. Glavni predmet sej osrednjega odbora bo novo nastali politični položaj. Čla-
ni odbora v pokrajini so dobili posebna navodila o konsultaciji pristašev muslimanske stranke v svojih okrajih. Na podlagi njihovih poročil se bo ugotovilo nadaljno postopanje muslimanskega kluba in stranke. Iz izjav vodilnih članov muslimanske stranke se more sklepati, da se v njenih vrstah zaenkrat še ne smatra potrebna fuzija z Davidovičevo stranko. Vprašanje fuzije bo odgođeno, ker ne smatrajo voditelji muslimanske strani položaja za dovolj razčiščenega. V oitaltrm pa osrednji odbor nikakor ne more sam sklepati o fuzijah z drugimi strankami, ker more tak sklep sprejeti le glavna skupščina stranke.
Otvoritev zasedanja Zveze narodov
Tajna sej? Sveta zveze narodo v, — Avstrijsko vprašanje. —
Angleški manc^i v I zhv.
— Ženeva, 3. septembra. Svot Zveze narodov je imel včeraj dopoldne tajno sejo, na kateri je razpravljal o 23 točkah. Avstrijsko vprašanje je na dnevnem redu kot 20 točka, madžarsko pa kot 21. točka^
— Pariz, 3. septembra. Ženevski dopisnik »Petit Parisiena.K poroča glede avstrijskega vprašanja, da tvori gospodarska obnova Avstrije eno najvažnejših točk dnevnega reda. Samoobsebi umevno je, da bo poročilo Rista ln Lavtona sporočeno svetu Zveze narodov šele po prihodu češkoslovaškega notranjega ministra dr Beneša. Vsekakor pa bo Zveza narodov vzela na znanje poročilo strokovnjakov pred prihodom dr. Beneša.
— London, 2. septembra. Pred odločitvijo sveta Zveze narodov o mozulskem vprašanju v nek' polslužbeni vesti, objavljeni v angleškem Ustu, še enkrat povdarja, da je angleška vlada pripravljena mandat nad Trakom začasno podaljšati pod pogo. jem. da bo mogoče Izvesti stopnjema Ifkvl-dacijo vojaške zasedbe iraškega ozemlja, ki Je določena za leto 1928 Angleški mandat se bo spremenil v dobrohotno angleško
kontrolo nad vlado v Iraku. Skupščina po glavarjev Iraka je 1. t. m. sprejela v Bagdadu sklep, v katerem se izjavlja, da je Irak pripravljen skleniti tudi po letu 192S^ ožjo zvezo z Anglijo. Nevtralni krogi Zveze narodov so skušati v zadnjih dneh doseč:, da bi se odločitev sveta Zveze narodov od. ložila do decembra in tako ponudila Angliji in Turčiji prilika skleniti v neposrednih pogajanjih dogovor o Mozulu. Cnamberlaln pa ima nalog doseči takojšnjo in končno-veljavno odločitev v mozulskem vprašanju.
— Pariz, 3. septembra. Danes dopoldne je dospel semkaj češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki ostane v Parizu do jutri zvečer, nakar odpotuje v Ženevo k zasedanju Zveze narodov. V Parizu bo minister dr. Beneš stopil v stik z ministrskim predsednikom Palnlevejem in načelnikom političnega oddelka zunanjega ministrstva.
— Ženeva, 3. septembra. Na včerajšnji tajni seji Sveta zveze narodov je bilo sklenjeno, da se vprašanje Mozula razpravlja na današnji seji. Finančni komite na svoji včerajšnji prvi seji ni razpravljal o ukinje-nju finančne kontrole nad Avstrijo.
Velik siiori
Svetozarja Pribičevića v Splitu
— Split 3. septembra, (Izv.) Snočna skupščina, ki se je vršila na terasi gledališke restavracije, je bila pravi triumf Idej SDS in unitarizma. Shod je orvoril predsednik oblastne organizacije SDS dr. Kaj o Bulat, ki je podal besedo Svetozarju Pri-bičevlču, katerega so zborovalci burno pozdravili. Svetozar Pribičevič je govoril poldrugo uro ter v svojem govoru napadel moralo sporazuma, ki služi kot sredstvo za širjenje separatizma na vseh koncih. Kot dokaz za to je navedel, da je vlada pač prisostvovala proslavi separatističnega
Sokola v Zagrebu, ni pa prisostvovala proslavi 50 letnice bosansko - hercegovmske vstaje, ki se je vršila na najsvečaneiši način v Nevesinju. Govor Svetozarja Pribičevića so mnogoštevilni zborovalci sprejeli z živahnim odobravanjem, na kar so vsi prisotni spremili Pribičevića in dr. Gri-sogona, ki se je istotako udeležil shoda, do hotela Bellevue, kjer je Pribičevič govoril v drugič ter ob tej priliki naglašal nezlomljivost odporne sile SDS. Zborovalci so nato zapeli pesem »Hej Slovani«.
— Split, 3. septembra. (Izv.) Danes je došel v Split posl. Večeslav VVilder, ki se bo udeležil bržkone v nedeljo s Pribičevi-ćem in dr. Grisogono velikega shoda SDS v Kninu.
problem vse socijalne politike, je pri nas še popolnoma neznano.
To vprašanje pa se mora reševati v najtesnejšem stiku socijalnih in prosvetnih činiteljev naše najvišje državne uprave. Saj ima vprašanje svojo socija-no in svojo kulturno plat! Na eni strani gre za to. da se doraščajoči rod vpelje v pridobitno življenje, po drusi strani pa naj se ta rod injii&rm-a Jav-
no in pridobitno delovanje usmeri k harmoničnemu kulturnemu razvoju naroda. Nesistematična razpredelitev poklicev rodi kulturne ekštremnostL
V tem smislu lahko trdimo, da fa-(fra naša socijalna in prosvetna politika, ki se je d osle i žal bavila predvsem z nacijonaJnopoV Učnimi pravci, strokovno in stvarno brez kompasov...
Odstop notranjega ministra Maksimovića ?
■— Beograd, 3. sept. Ker se je v Beograd vrnil minister pravde Marko GjuričiĆ, se bo danes popolne vršila seja ministrskega sveta, na kateri se ima-'o rešiti vsa vprašanja,, ki so se do zadnjega časa odlagala radi odsotnosti ministrov. Zanimivo je tudi, da se iz Pašičeve okolice širijo ve-stf o skora;šnjem povratku min. predsednika v Beograd. Med radikali <e opaža precejšnje nezadovoljstvo proti St. Radiću, ki se predstavl'a kot neka vrhovna avtoriteta. Glede spora med rađićevci in Božo Maksi-movićem sc š?rijo razne verzije, na podlagi katerih prinaša današnja »Pravda« vest, po kateri naj bi Boža Maksimovič odstopil pri jesenski rekonstrukciji vlade ter bi prevzel notranje ministrstvo dr. Laza Markovič ali pa dr. Veiizar Janković. Dasi so tozadevne verzije brez vsake podlage, se vendar trdovratno vzdržujejo.
Kje je podmornik „Veniero"?
— Rim, 2. septembra. Podmornik »Veniero* je imel ob minolih pomorskih manevrih nalog, da ostane med rtičema Pas-sero in Murro di Porco jugovzhodno Sira-kuze. Doslej se še ni vrnil v pristanišče. Dne 25. avgusta so ga videli pri rtiču Gra-nitola, potem pa nič več. Iščejo ga podmor-niki, letala, zrakoplovi in torpedni lovci dan in noč, pa doslej brez uspeha.
Poveljnik podmomlka je kapitan Paolo Vandone, posadka šteje poveljnika, štiri častnike in 35 mož. Podmornik je dols 66.5 m, širok 5.9 in visok 4.3 m. Vozi brzino al7 milj na uro.
— Rim, 2. septembra. Poizvedovanja za podmornikom »Veniero« se nadaljujejo. Številni torpedni lovci so preiskali vso zono med Granitolo in Passerom in so šli deset milj od brega do Pantelierije pri Malti. Poskusilo se je že vsa sredstva, pa ves napor Je bil zaman. Na podmorniku je bilo pet častnikov in 43 mornarjev.
Otvoritev mirovnega kongresa v Parizu
— Pariz, 2. septembra. (Izv.) Danes je bil otvorjen mirovni kongres. Predsednik prosvetni minister De Monzie je pozdravil kongres v imenu vlade.
— Pariz, 2. septembra. Pri otvoritvi mirovnega kon^-esa bi imela govoriti predsednik francoskega parlamenta Herriot in predsednik nemškega državnega zbora Lo-we. Ker pa je bil Herriot zadržan radi zasedanja skupščine departementa Rhonc, tudi predsedenik nemškega državnega zbora L5we ni govoril. Prosvetni minister De Monzie je zborovalcem sporočil, da je Herriot zadržan in da L6we ne bo govoril ter da bo njegov govor objavljen pozneje.
Jugoslavenska avstrjska trgovinska pogodba
—Dunaj, 3^ septembra (Izv.) Včeraj je bila v uradu zveznega kancelarja podpisana trgovska pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo. Za Avstrijo sta jo podpisala kancelar Ramek in trgovinski minister Schurff, za Jugoslavijo pa njeni delegati. Pogodba bo takoj ratificirana in ima v kratkem stopit! v veljavo.
BOJI NA MAROŠKI FRONTI
— F cz, 2. septembra. Poroča se, da ojačuje sovražnik za slučaj francosko-španskega napada obe krili svoje fronte. Na fronti vlada sedaj mir. Iz zahodnih pokrajin ne poročajo o nobenih posebnih dogodkih. V središču je Mehala Kolin na ozemlju Arežguja izvršil brez posebnih težkoč daljši izvidni pohod. Na ozemlju Tsnla in Obranega so čete dosegle Sef es Zaaro. Sovražni rodovi se udaj a jo nadalje. Polovico rodu Benlbloj je odposlala pooblaščence, ki naj bi ponudili predajo. Rod Fezarar, ki se j<2 pred kratkim udal, se je včeraj udeležil bo. ja proti vstašeni. Na fronti pri TJjezanu vlada mir Iz zahodnega španskega pasu po, ročajo "o večjih zbiranjih rifskih Kabilov in Džebalov pri šamari in šešavenu z ozi. rom na napad, ki ga pričakujejo.
BENIZKY OBSOJEN NA TRI LET." JEČE
— BudimpeSta, 3. septembra. Pred kazenskim sodiščem se jo vršila včeraj razprava proti Edmuudu Beniczkemu, ki je bil obtožen, da je s svojim člankom, objavlje. nem v »AzUjsaguc, kršil uradno tajnost in zakrivil Žalitev državnega upravnika. Javnost je bila od razprave izključena. Sodni dvor je obsodil Beniczkega radi žalitve državnega upravnika in kršitve uradne tajnosti s tem, da je publicira! v škodo države strari. za katere i« zvedel kot notranji mi-
nister, na tri leta ječe, 15 milijonov gtoL, ter tri leta izgu.be sftižbe in vaeh političnih pravic. V kazen je vfltet preiskovalni zapoi dveh tednov. V slučaju neizterljivosti glo be se kazen podaljša xa 150 dni ječe. C:. nlczky je prijavil vzklic.
ČIČERIN ODSTOPIL?
i— Berlin, 3. septembra. (Izv.) ^Loka■,• anzeiger« poroča iz Moskve, da je rusk-ljudski komisar za zunanje zadeve Cičerlr resno zbolel. V gotovih krogih smatrajo to vest kot znak skorajšnjega odstopa Ciče« rina.
ODSTAVITEV PREDSEDNIKA V BOLIVIJI
— La Paz, 2. septembra. Kongres je p*, burni debat: proglasil neveljavnost izvolitve Villanueve za predsednika Bolivije^ Not* volitvo se bodo vršile meseca decembra.
VELIKA EKSPLOZIJA TOVARNE SMODNIKA V ROMUNIJI
— Bukarešta, 3. septembra. Včeraj dc> poldne je nastala v vojaški tovarni smod nika v Tudestiju katastrofalna eksplozija vsled katere so bile pretrgane tudi vse brzojavne in telefonske zveze. Bate je OMOfO oseb ubitih jn ranjenih.
JESENSKI
Mednarodni vel« v Pragi
6. do 13. septembra 192S
Središče srednjeevropejske trgovine ;n industrij «
Posebna jngoslovanska razMava
50°/n znižana vožnja
na čehoslovaškth in jugosl. železnicah.
25% znižanja na avstr. lat.
Brezplačni vizum
za potovanje na čehoslovaiko. Pojasnila in legitimacije daje:
Cehoslov. konzulat. LJubljana Atoma Companf, LJubljana.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza
LESNI TRG
Trami m on te od 4—12 m dott4iie, priloženi noti, ico meja, 14 vagonov: deaa. 300, blago 310, zaključek 300; testoni snon-te od 10—32 cm, 20 mm—225 dolžine, fcc Postojna, 4 vagone: denaT 550, blago 550. zaključek 550; madrieri 75-220 od 4—8 m. I., II., III. tomboute, gnilo, razbito izključeno, fco Postojna trs., 5 vagonov: denai 580, blago 5S5, zaključek 580 2ITNI TRG
Pšenica domača, fco bč. postaja: blage. 250; pšenica domača, ico Ljubljana: denar 250; otrobi pšenični, fco Postom trs., l vagon: denar 190, blago 190, zaključek 190; koruza par. Ljubljana, 1 "vagon: denar 216, blago 216, zaključek 216; laneno seme Ia, fco Ljubljana: denar 540.
Efekti: 7 odstot. invest pos. ii L 1^21, denar 77, Celjska posojilnica d. d. denar 1*01, blago 205, Ljubljanska kreditna baDka, denar 225, blago 240, Merkantiln«. banka, denar 101, blago 105, Prva hrvatska fcte-dionica, denar 911, Kreditni zaved, d'>-rar 175, blago 1S5, Strojne tovarne in livar, ne, derar 82, Trboveljska premogokopna družba, blago 355, Združene papirnice, denar 120, 4 ln pol odstot. kom zad. dež. bke.. denar 20, blago 25, 4 in pol odstot. zasrt. 1, Iz 1921, denar 20, blago 25
Zagrebška borza. Dne 3. septembra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 10.835—10.915, Pragr> 165.91—176.91, Pariz 2.64—2.68, Newyork 55.85—56, London 272.25—274.25, Trst 224.50—226.90, Berlin 13.20—13.40, Dunaj 0.078778—0.079778.
Valute: dolar 55.55—55.75, Trsi 2.223—2.247.
Efekti: 7^> inv. pos. iz I. 1921 80 2%% drž. renta za ratnu Stetu 295.50—296 Ljubljanska kreditna 230; Centralna baika 10—11, Hrv. esk. banka 124—125.50, Kreditna banka Zagreb 123—124. Hipotekama banka 72.75—73.50, Jugobanka 103.50—la^ Praštediona 912.50—917.50. Slavenska banki 63—66, Eksploatacija 50—51, Drava d. d Osijek 180, Šečerana Osfjek 500—520, Isi! d. d. 63—64, Nihag 40, Gurman 425—435 Slaveks 165—170, Slavonija 50.50—51, Trboveljska 350—360, Union paromlin 410—425 Vevče 125.
Inozemske borze*
— Curih, 3. sapi Borza: Beograu 9.225, Pariz 24.30 London 25.11, N©wyork
517.25, Milan 20.55, Praga 15.30, Berfcn 1.2315, Dunaj 0.007285.
— Trst, 3. sept. Predborza: Beograd 44.20—44.50, London 127—128, Pariz 131— 121.50, Newyork 25—25.10, Praga 74—74.50 Curih 482—48^ Dunai JlQ350^aO26&
stran 2.
»SLOVENSKI   NAROD« dm 4 septembra 19^5.
Iz soetoDne politike
Ameriški pritisk.
Ameriška komisija za konsondiranje dolgov, ki posluje v Washmgtonu. izvaja pritisk na manjše evropske države, ki so <k>lžnice ZecBnjenfli držav, v nadi, d ase do sestanka ameriškega kongresa prihodnjo zimo sklenejo vse operacije glede konsolidiranja teh dolgov. Češkoslovaška odpošlje v kratkem komisijo v ZedLijene države, da se uvedejo pogajanja za ureditev njenih dolgov, Grčija, Estonska in Litvmska tudi pripravljata korake v tem smislu. Komisija za konsolidacijo dolgov se obrača sedaj do Romunije. Jugoslavije in do republike Liberije, da bi se ji približale v enake svrhe. Glede dolgov Rusije in Armenije prevladuje mnenje, da so neiztirljivi. Pogovori za konsolidacijo češkoslovaškega dolga se prično že prihodnji mesec. Amerika je pritisnila na Prago, zlasti za končno ureditev dol-IPov, ki jih je kontrahirala Češkoslovaška v glavnem za to, da je dobila sredstvo za ovratek čeških legij iz Vladi-vostoka v Evropo leta 1919. Z Jugoslavijo se prično pogajanja najbrže istočasno kot z Litvinsko. Italija se pripravlja na poravnavo svojih dolgov napram Ameriki z enotno fronto političnega tiska. Zatrjuje se, da ima Italija dobro voljo, da plača svoje dolgove, toda nikakor se je ne sme postaviti na preveč trdo preizkušnjo njene plačilne sposobnosti. Italija bi si rada izposlova-fa posebne ugodnosti za odplačevanje svojih dolgov, kakor jih nima nobena <frnga država. To pa ji najbrže ne bo uspelo. »Popolo d' Italia« računa, da bi odplačilo Italije aliirancem na temelju ameriSko - belgijskega prednostnega dogovora zahtevalo žrtev 13 do 14 odstotkov nacijonalnega premoženja.
Poljska armada«
Vzhod kaže v sedanjih dneh lice živahnega bojišča. Poljska ie imela velike manevre pri Brodih, Češkoslovaška se vežba sedaj ob madžarski severni meji rdeče brodovje manevrira pred baltisTdmi pristanišči, švedske ladje branijo breg proti fingiranemu vzhodnemu napadu in v septembru se pojavi rdeči armacmi prapor ruske konjenice ob baltSki in bssarabski meji. Zanimiva Je poljska armada. Šteje 30 iniante-rijskih divizij po tri polke, štiri kavale-rrjske divizije in pet samostojni kava-lerijskih brigad s skupno 27 nlauslAiri polki in 13 polki strelcev na konjih m lahkih jezdecev, nadalje 30 bojnih ar-
tiljerijskih polkov in 10 polkov težke artiljerije. Tehnične čete so malo izvež-bane. Poleg eh 10 armadnih zborov je še nov obmejni zbor 5 brigad. Ta armada je ponos Poljske in se jo smatra za zaščrtnico narodne svobode. Tehnika je zaostala, poti so slabe in razdalje velike, zato pa ima kavalerija važno vlogo in 3 klasična bojišča v vzhodni Galiciji, pri Vilni in v koridorju postavljajo oficirski zbor pred nalogo, prinroviti se za premikalno vojno ter razvijati inicijativo. Sikorski je v pogovorih naglašal, da stoji poljska strategija in taktika pred problemom, da preseneti na množini močnejšega sovražnika med njegovo ofenzivo s hitrim premikanjem in da ga prežene s poljskih tal. S tem pojmovanjem je soglašal tudi francoski general Gouraud, ki je prisostvoval manevrom. Navzoč je bil šef čsl. generalnega štaba Sirovy in angleški general Iron-side, ki je vodil nekoč angleški zbor pri Arhangelsku proti boljševikom. Najboljši fiond armade je hrabrost poljskega vojaka, in politik lahko računa s tem. da doseže narod v odločilnem trenotku nevarnosti uspeh s kratko uporabo svojih sil. Največja pomanjkljivost pa je oborožitev, sprejeta od nemških, avstrijskih in ruskih armad, tako da imata infanterija in artiljerija tri različne sisteme. Prigodi se. da ima vsak bataljone enega polka druge puške. Ako bi premikalna vojna pretrgala formacije, bi nastala zmešnjava in v kritičnem trenutku bi lahko dospela nanačna mu-nicijska kolona pa bi imel poljski vojak v desni roki avstrijsko puško, v levi pa rusko municijo. Ta nedostatnost, ki je v diplom a tičnih krogih dobno znana, se ne omenja, kakor se tudi molči o lahki komunistični infekciji vojakov. To sodbo o poljski armadi prinaša v dopisu pod naslovom »Poljska kronika« »Neue ZUrcher Zeitung«.
Papež proti avstrijski vladi-
Londonski dobroinformirani diplomatičui list »Observer« poroča, da je pripisovati nastop bivšega kanclerja dr. Seipla proti sedanji dunajski vladi o priliki svetovnega židovskega kongresa, ki se je vršil na Dunaju, intervenciji vatikanske diplomacije ta papeža. Vatikan je baje protestiral proti avstrijski vladi, da je dovolila na katoliškem Dunaju svetovni zijonistioni kongres. Vsled tega je dr. Serpel napadel dunajskega policijskega direktorja dr. Schoberja In kanclerja dr. Rameka, dasi je poslednji član in eksponent krščanskosoci jalne stranke same [a dr. Seipla.
Pr os ve ta
Politične vesti
= Svetloba,   sove in netopirji..,
NI še dolgo tega. ko ni našel Stjepan Radić v naši državi niti enega žarka svetlobe, danes pa piše v svojem »Donio«: »V tem sestavnem delu za kmetske narodne potrebe, za hrvatske narodne pravice ter za notranjo izgradbo sJrapne naše države s Srbi in Slovenci je toliko svetlobe^ toliko je vedrine in topline in toliko je že danes vidnih uspehov, da je naravno, da zajedni. carske sove in nekateri izdajalski šišmiši (netopirji) ne morejo prenašati te svetlobe, marveč se zbirajo kjerkoli po kotih v bedasti misli, da bodo od tam lahko zastrli žarko solnce hrvatske se-ljaške sloge in potemnili beli dan narodnega sporazuma.« — Tako danes lepo žvrgoli Radić! Lani osorej je ubiral druge strune. Časi se pač spreminjajo in ž njimi tudi Radić!
= »Probu j a joči se Madžari« o Pa-šiču. Osiječki nemški list »Die Drau« poroča, da se je Gombes. vodja organizacije »Probujajocih se Madžarov« o Nikoli Pašiću v nekem razgovoru izrazil tako-le: »Treba je priznati, da je Pašić z državnega in narodnega stališča izvedel delo, kakršnega po Bis-mareku ni izvršil še noben državnik.« — Kakor se vidi, uvidevajo sedaj že * Madžari, da se je z osvoboditvijo in ujedinjenjem Jugoslovenov izvedlo delo, kakršna so redka v zgodovini človeštva.
= Musliman! se ne združijo z demokrati! Poročali smo, da se v političnih krogih mnogo govori o predsto-
jeći združitvi »Jugoslov. muslimanske organizacije« z Davidovieevo demokratsko stranko. Ta združitev bi se imela izvesti tekom tega meseca. Te vesti sedaj odločno demantuje Davido-vićeva »Pravda« in piše: »Povodom vesti v listih, da je računati s spojitvijo demokratov in muslimanov, so sno-či v demokratskem klubu izjavljali: da te vesti vobče niso resnične in da se o tem vprašanju sploh niso vršila nobena pogajanja.«
=a Komunistična propaganda v armadi. Iz Londona ponočajo, da se je pričel v soboto v Baterzeji komunistični kongres v navzočnosti 600 delegatov in 38 organizacij. Največ delegatov je iz kovinske stroke, to je 113, iz gradbene 90 in rudarske 20. Predsednik Tom Marni je med drugim naglašal, da je vlada očitno razpoložena, v slučaju kakega štrajka poslati armado proti delavcem. Iz tega vzroka imajo delavci interes na tem, da se komunistična propaganda razširi zlasti v armadi in v mornarici v svrho. da vojaki, ko dobe ukaz, nastopijo z bajonetom proti svojim štrajkujočim bratom, ne dvignejo niti prsta proti njim. Edini komunistični poslanec v spodnji zbornici Saklatvala je koncem svojega govora sporočil, da se bo udeležil medparlamentarne konference v Washingtonu, kjer hoče nastopiti kot neizprosen sovražnik angleškega imperijalizma.
REPERTOAi NARODNEGA GLEDALIŠČA T   t Ljubljani.
3  septembra: Opera Comellus: Bagdadski brivec. ,
4. septembra: Drama Petrovič: Vozel.
5. septembra': Opera Offenbach: Hoffmann-
ove pripovecflce.
6. septembra: Drama Maimers: Pegica mo-
jega srca.
Opera: a) Mascagni: Cavalieria rustf-cana. b) Leoncavallo: Glumači (I. Pagliaod).
— Danes zvečer ob pol 8. ari se poje opera »Bagdadski brivec«. Komičaa opera nemškega komponista Cornelius. Glavno vlogo brivca pole g. Bete 11 o, ostale vloge so v rokah gg. Ribičeve in Stili-g o j e v e ter gg. Kovača, Mohoriča m Šu b 1 j a. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi.
— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon ■ V četrtek zvečer molki zbor, v petek metani zbor. 1594-n
— Osem lahkih moških zborov na nam rodna besedila. Zložil in »Ljubljanskemu Zvonu* ob njegovi dvajsetletnici poklonil Emil Adamič. Založilo in izdalo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon» v Ljubljani. — Cena izdaji na 16 straneh 20 Din: dobe se pa tudi posamne pesmi (2 strani 1 Din 50 p). Lično izdajo lepih, mclodijoznih in obenem lahkih moških zborov razpošilja založnik, dobiva se pa tudi v ljubljanskih knjigarnah. Naša pevska društva jo bodo brez dvoma zelo vesela, saj jim moških zborov najbolj primanjkuje. Toplo priporočamo!
— Sinfonični koncerti v Brnu. Broško narodno gledališče priredi tekom jeseni m zime sinfaiilčne koncerte pod vodstvom direktorja Pran t. Neumanna. Koncerti se bodo vršili vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne. Koncertni program obsega Beethovnove sinfonije, kompozicije Bacha, Čajfcovekega, Dvor&Tca, Honneggerja, Chla.
trne, Janačka, Kreueka, Novaka, Fetrzelke, Ravela, Respighija, Stra\vinskyga, Votmač-ke in Ziteka. •
— Opera v Splitu. Dela se z vso resnostjo na to, da se vpostavi v Splitu opera, Praviuo, da brez nje trpi tudi drama. V pretekli sezoni je bilo gledališče večkrat prazno. Hoče se doseči povišanje državne subvencije in prispevala naj bi trudi občina, da pride Split do opere in operete. Splitski župan se je v tej stvari obrnil do prosvetnega ministra,
— Nova kantomlma. Hugo Hofmanns-thal piše novo pantomimo na Rich. Strauss-ovo glasbo »Till Eulenspiegel«. Pantomimo vprizore pod vodstvom Max Reinhardta v okviru Mednarodne družbe za pantorrfcne. Straussova glasba »Tili Eulenspiegel« je izrazita programna glasba, radi tega bo zanimivo primerjati vsebino nove pantomime s Till Eulenspieglovo pravlico. ker bo ena in Ista glasba služila za Izražanje dveh popolnoma različnih libretov.
— Kleistova »PentesUea«. Švicarski komponist Otmar Schoeck je končal novo opero »Pentesilea« na besedilo enakoglase-Če Kleistove drame. Premijera nove opere se vrši še to ier.seko sezono v Dresdenu.
— Jugosiovenska Njiva prinaša v aeptembers/kl številki tole vsebino: Dr. F. £išič: Kralj Slavac. — Vladimir Nazor: Žarko ve uspomene. — Danko An&jeMnovič: Podzemni izvori. — Danko Angjel4novfl6: Bog srebrnih ruku. — Stanko Tomašič. Crveni paragraf. — St. Stiojanovič: Agrar, na reforma u Rumunsfcoj — Umjetnost. — Nauka. — BUježke.
— Dunajska medicinska fakulteta priredi od 14. do 27. t. m. 18. mednarodni nadaljevalni tečaj. Vršil se bo pod naslovom »Najvažnejša časovna vprašanja s posebnim ozirom na terapijo«. Kot dopolnilo k tečaju se bodo vršile od 25. septembra do 2. oktobra semčiarske vaje.
Sport
Plavalni rekordni poizkusi na Sušaku
11 no vik plavalnih rekordov*
Petletni državni prvak v plavanju JSK Viktorija na Sušaku je priredila 29. in 30. avgusta rekordne poizkuse svojih najboljših rekorderjev. Uspehi so bfli izredni. Zrušilo se je več rekordov ki so se bili postavili na državnih tekmah v Splitu. Doseženi časi so izredni in se za las približujejo najbolj* šim evropskm rezultatom v plavanju. Vsi rezultati, ki so mnogo boljši od bivših ju* goslovenskih rekordov, so bili postavljeni po junijorjih!
Rekordni poizkusi so se vršili v starem mestnem kopališču, v 25 m bazenu. Kratka. dolžina tega bazena je brez dvoma olaj* šala dosežene rekorde. Tudi svetovni rekor* di so na srednjih in kratkih progah veči* noma postavljeni v bazenih enake dolžine. Znani plavalni fenomen Weissmuller n. pr. je postavil skoro vse svoje rekorde v 25 vardov dolgih bazenih.
Plava či Viktorije so dosegli sledeče re* korde:
4 X 200 m štafeta svob. stil, v postavi: Ljubo Smokvina, Tflko Ven tu rini, Ivo Ar* čanin, VL Smokvina novi rekord 10,33.1", stari rekord 11,42" (boljši čas od i t ali j aru skega državnega rekorda I). Pri tej priliki je dosegel Ljubo Smokvina (posebno sto-pan) na 200 metrov 2,32.7" (stari rekord 2,48").
200 m. prsno plavanje (senijorke): Edit Podhorsky 3,413" (staij rekord 337");
100 m hrbtno plavanje (senijorke): Ma* rica Radonić 1,47.6" (stari rekord 1,56.4");
100 m over (seniorji: Atili je Venturini 1,18.8" (stari rekord 1,20.3");
100 m prsa (juniorji): Vlado Smokvina 1,24.7" (stari rekord 1,26.5);
100 m svob. stil (seniorji): Vlado Smok« vina 1,07.4" (stari rekord 1,07.4");
100 m prsa (seniorke): Edit Podhorskv 1,41.4" (stari rekord 1,44.7");
400 m svob. stil (seniorji): Ljubo Smok* vina 5,45.1" (stari rekord 6.02.4*0.
Na tej progi napravil je pokušaj re* korda tudi Ivo Ar čanin, postavivši rezultat od 5,51.6", kmalu za njim je postavil Ljubo Smokvina gornji rezultat in s tem odnesel
Arčaninu po kratkih petih minutah naslov novega rekorderja.
200 m prsa (seniorji): Vlado Smokvina 3,07.4" (stari rekord 3,09.8");
100 m over (seniorke): Branka Richt* mann 1,49".
Rekordne poizkuse sta nadzirala v ime* nu ZPP odposlanca Sendjerdi in Simonič.
★    ★ ★
— Savez motoklubov  kraljevine SHS
se je odločil prirediti o priliki velesejma s sodelovanjem kolesarskega podsaveza m motokluba »Slovenija« mnogo užitka obetajočo tekmo v t. zv. Ghrm-Khana-igTah. To j? športna prireditev, ki zasluži zanimanje ne samo športnih krogov, ampak tudi vseh, ki se hočejo par ur prijetno zabavati. Kakor pove naslov je Ghim-Khana-igra, pri kateri mora vozač pokazati svojo spretnost v obvladanju vozila. Prvikrat v Jugoslaviji so naši športniki v teh igrah nastopili v Mariboru o priliki tekme za prvenstvo Slovenije, katero je priredil Moto-fclub »Slove-nrja« dne 28. in 29. junija t. 1. mariborskemu občinstvu so igre zelo ugajale in pričakovati je tedaj, da rudi ljubljansko občinstvo in posetniki velesetfma te prilike, obiskati zabavno športno prireditev ne bodo opustfli. Program iger je dokaj obsežen. Vožnja med steklenicami zahteva od vozača mnogo pozornosti in točno balanciranje v kratkih ovojih. Druga točka vsebuje vozno po 20 m dolgi, ozki deski. Posebno zanimiva je vožnja pod vedrom vode, katerega mora vozač v hitri vožnji izprožiti In uiti padajočemu curku; dalje polževa dirka, za na'ipočasnejšo vožnjo; vožnja z zastrtimi očmi m vožnja ciavzad (s hrbtom naprej) i. dr. Programi bodo še tekom tedna na razpolago in iz njih bo razvidno, po katerih načelih bo športna komisija sodnikov ocenjevala posamezne vozače. Nagrade za zmagovalce bodo razstavljene od sobote naprej v sportn razstavi velesejma. Prireditelji so se izbrali jako ugoden prostor, kajti lepo opremljeno JgriSče S. K. Ilirije v bližini velesejma pri gorenjskem kolodvoru je za tako prireditev izredno prikladno. Tekma se vrši na praznik dne 8. septembra t. 1. predpoldne od 10.30—13 ure in popoldne od 15.30—18. ure. Obakrat svira godba Sokola I. Programe in vstopnice prodaja v predprodaii blagajna pri športni razstavi velesemia in trgovina I. Gorcc na Du-
najski cesti 1, na dan prireditve pa blagajna na športnem prostoru.
— Na mednarodni tekmi koleearjev v Parizu je bilo sklenjeno, da se udeleži po. sebno odposlanstvo tom'uole Sokola I. dne 13. septemb., ker bo izžrt-bano med drugimi dobitki tudi krasno moško kolo. 1593-P
Šolstvo
— Studij naših ^ :šolcev v inozem-stvu. V Celovcu je L. msko leto nad 60 srednješolcev iz naše države. Skoro brez iz-jeme je vse organizirano v nemških nacionalnih srednješolskih organizaoijah, kjer se vzgajajo v sovražnem duhu proti Intenci-jam naše države In naše šolske uprave. — Drugo središče naših srednješolcev se zbira v Kalkshergu in na Dunaju. Pretežno so to sinovi onih rodbin, ki so ne morejo epri-jazniti z mislijo nove naše nacionalne države. Prav malo je takih izjem, kjPT bi bil študij v inozemstvu opravičen. — Mini. strske odredbe Blcer preprNMijejo Jzobraz bo v inozemstvu v tej starostni dobi, toda izvajanje c-dredb je neenotno, ker potna dovoljenja izstavljajo politične oblasti pfl srezlh in tozadevno poslovanje ni pod enot. nim nadzorstvom. V zanjem času se vpe. ljava posebna praksa potom posredovale v iz stanu, ki reflektira v javnosti na stanov, ako čast in ugled. Brez uradne poti po šolski oblasti izposlujejo od nekompetentnih oddelkov v ministrstvu dovoljenje za studij v Inozemstvu. Zasebnim potom dobijo dovoljenje brez vednosti oblastne Šolske upravne oblasti in 6kušajo na tak furtlma-fiki način pomagati, da 6e mladina odtujuje naši državni vzgoji. Apeliramo na posebno pazljivost sreekih poglavarjev, da ne izstavljajo nikakih potnih dovoljenj, ako ni dovoljenje za srednje Šolski študij pregledano in odobreno od prosv. oblast, oddelkov.
— Kooservatorij Glasbene Matice v Ljubljani. Ravnateljstvo Khsbeme Sole in konservatorija opozarja starše gojencev, ki so se vpisali na glasbeno šolo, odnosno konservatorij, da jih pošljejo v soboto dne S. t. m. v pevsko dvorano Glasbene Matice v Vegovo ulico št. 8 k določitvi umika za redni pouk, ki se prične v ponedeljek dne 7. t. m. Gojenci naj pridejo v sledečem redu: Točno ob 3. popoldne gojenci klavirja, ob 4. gojenci vfjoline, ob pol 5. uri gojenci instrumentov (flavta, klarinet, rog itd., ob 5. uri gojenci solopetja, — Ravnateljstvo.
— Nova strokovna šola. Urad za pospeševanje obrti je doslej vzdrževal poizkusno delavnico za keramiko pod vodstvom strokovnega učitelja Františka Berana. Izdelki te delavnice, ki je nastanjena v poslopju tehniške srednje šole v Ljnbljami, so razstavljeni na velesejmu paviljon H 486. Delavnica se z nastopajočim šol. letom pretvori v strokovno šolo kot sestavni del tehniške srednje šole. Teoretične predmete bodo učenci (učenke) obiskovali skupno z učnoi kiparske in rezbarske šole na istem zavodu. Učna doba traja tri leta. Redni pouk se prične 10. t. m. Vpisovanje se vrši 4., 5. in 6. t m. pri ravnateljstvu tehniške srednje šole, ki daje vsa pojasnila.
— Češka dopolnilna šola. Konzulat Č. S. R. v Ljubljani naznanja, da se bo letošnji vpis v češko dopolnilno šolo za pouk češkega jezika in domovimoznanstva vršil dne 7. septembra 1925 od 15. do 18. ure popoldne v poslopju Mladike. S'arši, ki nameravajo svoje otroke pošiljati v to šolo, naj jih navedenega dne na določnem prostoru priglase g. učitelju Oldflchu Votavi. Rojstni podatkie otrok ter osebni podatki staršev se morajo navesti. Lahko se vpišejo tudi starejši otroci, ki bi nameravali udeležiti se pouka in bi za nje bil dločen poseben oddelek. Pouk je brezplačen, plačuje se le majhen prispevek za razsvetljavo in kurjavo.
Sokol
— Ljubljansik Sokol   obvešča svoje
članstvo, da prične z redno telovadbo v društveni telovadnici v petek točno ob 20. uri zvečer. Redna telovadba moškesa naraščaja se prične isti dan ob 6. url v telovadnici. Vpisovanje nanovo vstoplvšm naraščajnMcov se vršef Istotam. — Prednja, škl zbor.
— Ljubljanski Sokol vabi svoje Članstvo na slavTrosrno zborovanje, ki se vrši v torek 8. t. m. točno ob 11. dopoldne v društven} čitalnici v Narodnem domu v proslavo lOOOlernice hrvatskega kraljestva. — Zdravo. — Odbor.
V. I. Križanovska:
41
U Itraljestvu nesmrtnih
Roman.
Supramati ni vedel, da je spravil pri tej kupčiji vikont deset odsbDtkov v svoj žep in da je sanjal v bodoče o neprestanih sijajnih dohodkih. Kot pustolovec, kvartopirec in nenasitni zapravljivec je vikont že davno pognal svoje premoženje in vse, kar mu je prišlo pod noke od ženine dote. Bil je gmotno uničen, upniki so ga preganjali, a ker je bil vajen živeti razkošno, brez kakršnekoli omejitve, je živel zdaj slučajno življenje, in pokojni Narajana je bil zanj kokoš, ki je nesla zlata jajca.
Vikont se je znal milijonarju prilizniti in za svoje malenkostne usluge je dobival od njega bogate nagrade. Narajana mu je posojal tudi denar, ki Sa nikoli ni zahteval nazaj. Poleg tega si je znal vikont preskrbeti Še lepe dohodke od posredovanja pri nakupu cvetlic, dragocenosti, slaščic in drugih reči, ki jih je dajal nabob običajno svojim priležni-cam.
Supramati se je vrnil domov dokaj zgodaj. Pod pretvezo, da mora napisati več važnih poslovnih pisem, je odklonil večerjo s Pieretto, ki je bila vsa iz sebe od veselja, ko je zagledala krasno darilo. In res, drugo jutro je Supramati pričakoval svojega notarja, ker se je hotel najprej seznaniti z raznimi dokumenti* ki uh in našel v Nara Janini pisalni mizi.
Prečrtal in uredil je vse potrebne papirje, odšel v svoj kabinet in legel na nizki, mehki divan, kjer je tako rad počival. Hotel je prečrtati novi roman, ki mu ga je priporoča! vikont kot zelo zanimivo čtivo, toda že pri prvih straneh se mu je gabila nizkotna nemoralna vsebina te knjige in zato jo je vrgel proč ter se zamislil.
Obšlo ga je neko mučno čustvo. To ni bila utrujenost ali fizična izčrpanost, temveč globoko nezadovoljstvo s samim seboj. Vsa njegova delovna, čista in pobožna preteklost se je upirala razuzdanosti in lenobi, ki je hotela zatreti v njem vse dobre lastnosti. Mar ni bila njegova dolžnost porabiti to ogromno bogastvo za pomoč bližnjemu, ne pa za to, da meče denar izgubljenim bitjem in zlati njihove grehe pod pretvezo, da podpira talente? In vse to Še zdaj, ko se krije po podstrešjih in drugih siromašnih bivališčih toliko usmiljenja vredne bede? Deseti del tega, kar je podaril danes Pieretti, bi lahko rešil celo rodbino bede m pogina.
Samega sebe je začel prezirati, primerjal se je z lačnim beračem, ki je našel pomo mošnjo zlata, ki je celo take jedi, do katerih nima nobenega veselja. Spomnil se je nekega berača, ki ga je poznal še kot dijak. Ta berač je neprčakovano podedoval znatno premoženje. Ponos mu je zmešal glavo. Začel je igrati vlogo velikega gospoda, silil se je jesti to, kar mu je bilo zoprno, in celo take jedi, od katerih mu je bito slabo. In vse to je delal, da pokaže, kako ie vaien iesti naidražie in najfinejše jedL Mor-
gan se je takrat od srca posmehoval takemu smešnemu častihlepju. Zdaj pa je sam na isti poti Saj je preživel noč v orgijah, ki mu niso prinesle posebnega užitka, pa se jim vendar v bodoče ne upa odreči, da bi ga ne smatrali za skopuha in neolikanca.
Nato so hitele njegove misli k Narajani. On je bil vse življenje enak, vedno isti pustolovec in zapravljivec iz Aleksandrije. Lastna zapravljivost ga je spravila na beraške palico. Tedaj je začutil, da se mora ustaviti. Ko je pa postal nesmrten in milijonar, je začel iznova krokati in podpirati kurti-zanke. Le včasih, ko je bil že vsega do grla sit, seje skril v kak dvorec, kjer se je hotel lotiti okulti-stične vede. A kaj je izučil? Kako je uporabljal svoje znanje? V blagor človeštva, za pomoč bližnjemu? Menda ne — saj so mnogo govorili o njegovem razkošju, o ra4odarnosti napram neštetim ljubicam, toda niti besedice o njegovi dobrodelnosti. In slednjič še ta zagonetna, krvava drama, s katero se je zaključilo njegovo življenje!
Iz težkih misli ga je zdramil zamolkli krik iz spalnice. Supramati je zadrhtel. Vstal je in razločno slišal, kako nekdo prevrača stole in kako je padlo na tla težko telo. Supramati je planil v spalnico, pa ni ničesar našel. Vse je bilo tiho in mirno, luč je gorela in povsod je vladal red. In vendar ni moglo biti dvoma. Sumljivi ropot je prihajal iz spalnice. Supramati je še enkrat vse skrbno pregledal in ker ni našel ničesar, kar bi moglo pojasniti nena-vajka MHfc sa fe pomiril češ da se mu je samo
zdelo, da nekaj ropota. Pomirjen in prepričan, da ga je sluh varal, je legel v posteljo.
Ni pa Še ležal četrt ure, ko mu je postalo strašno tesno in neprijetno. Odprl je oči. Hladen veter mu je pihal v obraz in zdelo se mu je, da je stopil nekdo v sobo. Naslonil se je na komolec in srce mu je začelo močno utripati.
Naslonjena na omarico, je stala ženska v belem krilu. Z eno roko se je držala za bok, in prestrašenemu princu se je zdelo, da curlja skozi njene prste kri.
— Kdo ste? Kaj hočete tu? — je vprašal Supramati z energičnim glasom.
Po teh besedah se je Ženska obrnila. Njen obraz je bil bled, modrikaste ustne krčevito stisnjene. Njen pogled je zbujal nepopisno grozo. Cez hip je ta ženska izginila za omarico.
Toda Supramati je videl dovolj. Kljub strašnemu prizoru, ki ga je nudilo to mrtvaško lice, in blo-dečemu pogledu teh groznih oči je spoznal Supramati v nočni prikazni Narajanino krasorioo Liliano
Z drhtečo roko je prižgal luč. Električna svetloba je napolnila prazno sobo. Vendar pa ga je ta prizor tako razburil.da vso noč ni mogel zatisniti oči. To nočno prikazen je imel pred očmi več dni zaporedoma, in sicer tembolj, ker se je pojavila še dvakrat opolnoči kot kak nevidni zločin Razlegale se je stokanje in ječanje, nato je prestrašeni princ slišal, kako je padlo telo, kako je nekdo prevračal pohištvo, nakar je nastala zopet grobna tišina.
atev. 200.
»SLOVENSKI NA ROD« dne 4. septembra 1925.
Stran 8.
r
Socialna politika
F. O.
Preskrba ubožcev in hiralcev
Kdorkoli živi med narodom in opazuje njega življenje, vidi, da je današnja oskrba siromakov ne samo pomanjkljiva, marveč naravnost protisocijalna, da ne rečem kar »nečloveška«. Občine namreč preživljajo — vsaj v Sloveniji — svoje ubožce In hlralce večinoma (redke in nezadostne so občinske ubožnice) tako, da morajo hoditi od hiše do hiše in uživati to, kar In kakor se jim da. Res, da vsebujejo zadevni 'deželni zakoni, veljavni v Sloveniji — primerjaj § 19 dež. ubožnega zaklada za bivšo deželo Kranjsko z dne 28. avg. 1883 dež. zak. št 17 — dopuščajoč v splošnem gorenji način ubožne preskrbe, tudi določene izjeme: za slepce, pohabljence, nad 70 let stare osebe itd. Toda vse to v praksi ne velja in neusmiljenost občinskih uprav tira tudi te in podobne reveže od hiše do hiše. Tam tavajo zapuščeni, raztrgani in dostikrat ušivi, v nadlogo sebi, v nadlego občanom, umirajoč pogosto v snegu m blatu, na skednjih' in hlevih. Pred par leti se je vrgel pri Stari cerkvi na Kočevskem tak revež pod vlak, ker ni hotel več prenašati nesocijalnega ravnanja. Strašna slika!
In človeška družba? Motili bi se, ako bi mislili, da niso idealni ljudje že pred leti uvideli, da to ne gre tako naprej. Celo v bivšem kranjskem deželnem zboru Je bDo že govora o tem. Dalje se je i pisalo že o teh nedostatkih in njih' odpravi (primerjaj članek »Občinska ubožna preskrba v *Slov. Narodu« ?. dne 8. dec. 1922 5t 379 od dr. Fr. O., drugi članki mi tre-notno niso znani). Na novo sta sprožila vprašanje dr. Franc Debevec s člankom »Problem hiralnice m F. K-n s člankom >TJbožna in hiralska oskrba v občini,« slednji pri občen v Slovencu z dne 30. jul. t. 1. st 169.
Torej o stvari se je že razpravljalo in se še razpravlja v naši javnosti
Kako odpiomoči nedostatkom?
Ker zadeva skrb za uboge (torej tudi za hiralce) glasom občinskih redov, domovinskega zakona In deželnih ubožnih zakonov občine, bi se morale zganiti te in F. K-n apelira v gorenjem članku krepko na nje, da se združijo v ta namen — občinski redi predvidevajo itak skupno opravljanje (več) občinam enakih, skupnih poslov — m vstavljajo posebne zneske v občinske proračune, da se nabere posebni sklad. Pisec (isti) tudi želi, da naj bi šli občinam pri tem na roko zdravstveni in okrajni za-stopt Sodelovanje slednje imenovanih organov bo neizogibno. Prevzeti pa bi morah* tudi vodstvo in ga obdržati tako dolgo, da bo zagotovljen zaželjeni cilj! V dolgoletnem, neposrednem stiku z občinami sem namreč prišel do prepričanja, da se, zlasti male kmetske občine, same niso zmožne oz. nimajo volje, započeti in izvršiti večje akcije. Posebno na polju ubožne preskrbe odklanjajo vsako novo napravo, boječ se, da bi utegnile imeti še večje stroške, kakor Jih imajo sedaj, ko plačujejo za enega aU dva hiralca, ki ne moreta hoditi od hiše do hiše, letno tisoče. Treba je torej ini-
cijative od zunaj, da se občine poduče in prepričajo, da bi jim ravno skupna ubožnica in hiralnica olajšala breme ubožne preskrbe. Tako inicijativo naj bi prevzeli po mišljenju g. F. K-n okrajni in zdravstveni zastopi.
Imamo pa še druge možnosti, ki vodijo do uresničenja ideje. Naj navedem dve: 1. Vsako leto se snidejo občinska starašmstva, ločeno po sodnih okrajih, na posvetovanje in sklepanje o proračunu okrajne blagajne. Tu gre za Izdatke okrajnih babic, okrajnih slug (kot dostavljalcev) gotove šolske izdatke itd. dotičnega sodnega okraja. Pod rubriko »razni izdatki« pa je možno spraviti prav vse, kar odgo-I var j a intencijam okraja. Ako se n. pr. v radovljiškem in kamniškem okraju (najbrže tudi drugod) dovoljujejo pod to rubriko že par let velike vsote za povzdigo živinoreje, se morejo tudi za zgradbo skupne ubožnice in hiralnice. Sresko poglavarstvo aH pa tudi interesentje sami (občine) morejo pripraviti in staviti pred log za ustanovitev okrajne ubožnice in hiralnice na sedežu okrajnega sodišča. Ako votirajo občinska staTašinstva, zbrana na okrajni skupščini, v ta namen letno n. pr. znesek 80—120.000 Din, bi okrajna dokla-da, ki se odmerja od davčne moči celega sodnega okraja, niti tako zelo ne narastla. V nekaj letih pa bi bil zbran sklad in pričelo bi se lahko za zgradbo. Take zavode prevzeti v svojo oskrbo, bo glasom točke 5 člena 102 zakona v oblastni in sreski samoupravi iz leta 1922 itak dolžnost sreske samouprave, v katere delokrog pridejo taki zavodi, kakor hitro bodo izvršene vo-Ktve v oblastne in sreske skupščine — s temi se Itak ne more odlašati predolgo — in vzpostavljena v zakonu označena sre-ska samouprava.
V interesu plemenite stvari je torej, da se povodom obravnave o proračunu okrajnih blagajn za prihodnje leto store primerni sklepi in odobre primerni zneski, zlasti tam, kjer je potreba po takih zavodih najbolj občutijrva.
2. Druga možnost, pripraviti pot takim zavodom, je sledeča:
Za vsak sodni okraj se more ustanoviti — ne strašimo se takega novega društva — društvo za zgradbo in vzdrževanje okrajne ubožnice in hiralnice. Namen takih društev je dvojen: a) propagirati idejo, b) zbirati prispevke za oživotvorie-nje iste. Taka društva so se ustanovila n. pr. po inicijativi okr. glavarja dr. Ogri-na leta 1922 in 1923 za sodne okraje Kočevje, Ribnica in Vel. Lašče. Njim je torej pripomoglo okr. glavarstvo tudi do male osnovne glavnice na ta način, da je izposlovalo, da se sme podpora v znesku 15.000 Din, dovoljena za po toči m drugih nrvnah poškodovane, češ da bi pri nadrobni razdelbi med iste dobili posamezniki prav neznatne vstote, uporabtvši v namene gorenjih društev.
Izmed teh, vkolikor sem informiran, zlasti dobro uspeva ono v Ribnici, delujoč skupno z ondotnim zdravstvenim zasto-pom, tako da so pričakovati .realni uspehi v bližnji bodočnosti.
S smotrenim delom se more v pogledu ubožne preskrbe že danes nekaj storiti.
Sodišče
— Cesar in Kralj žalila kralja. Pred ■jccatom deželnega sodišča sta se zagovarjate v tajni obravnavi Cesar Alojzij in Kralj Fr. zaradi hudodelstva po § 91 a k. z. (SaMtev vladarja). Cesar je bil obsojen na 3 leta težke ječe, d očim se je obravnava proti Kralju že drugič preložila, ker niso prišle priče. Ako bi tudi prihodnjič ne bfflo prič, jih bo dalo sodišče z orožniki pritira/tL
— Zloglasna hiša v pravem pomenu besede je Anžurjeva v Spod. Zadobrovi pri D. M. v Polju. Vsi člani rodbine so tatovi. Sploh je Anžurjeva hiša na skrajno slabem glasu, znano zbirališče tatov in hudodelcev. Te dni so sedeH na obtožni klopi deželnega sodišča vsi člani Anžurjeve rodbine, in sicer Tlletna mati Marija 621etni :>če Pavel, 331etni sin AToJzaJ. 301-etaii sin Anton, Sffletna hči Marija, 221etna hči Alojzija, 21-letna hči Pavla in SOle+na hči Ivama Anžur. Družbo jim je delal Andrej MankeTjc, ljub. ček hčerke Marije, dooim Je deseti te vzor-ne družbe, Peter Prime, v ječi umrl. Vsi so obtožena raznovrstnih tatvin osiroma soudeležbe, davni tatovi so bili Alojzid in
Anton Anžur ter Andrej Markeljc. Vsi so bili zaradi tatvine že nestetoferat kaznovani. Poklicanih j«e bilo 23 prte* ter Je trajala obravnava nad S ure. Kradli so obtoženi vse, kar Jim Je prišlo pod roke, posebno so se imenovani trije glavna tatovi specializirali na tatvino čebefinth panjev Sn medu. Tako so ukradli Jeseni 1. J. v Mostah iz zaklenjenega Čebehija&a Jakobu Sušteršiču 20 kg medu v vrednosti 500 Din, Pr. Mar-kelju v Brinjah Strni počne nove panje v vrednosti 800 Din, Viktorju Pogačniku v Pod gradu 2 polna panja v vrednosti 200 D. Tudi vse ostale tatvine čebel in medu v ljubljanski okolici lina brezdvommo na vesta ta tatinska družba. — Alojzij Anžur je ukradel v Ljubi jami Jos. Mat Jan n 1500 Din vredno kolo, v Sneberjih pa Ivanu Močniku 1250 Din vredno kolo. Pavel mL in Ivan sta vzela Pr. Hlebfiu v Zadobrovi 2 pura. na. Starši, kakor otroci vse tatvine trdovratno tajijo, d asi so pri hišni preiskavi našli orožniki obe ukradem! kolesi, vetke muo Bfa e medu in eme^a purana, kl se Je baš kuhal, dočJm so drugega že pojedli. Starši f=o sinovom dajaTU potuho. Jih pri tatvinah
Brani?lav Nušić:
Povišanje
To se je zgodilo tedaj, ko smo mi vsi bili mali: v tisti srečni dobi, ko nam železnica še ni presekla njiv in žepov; ko so okrajni načelniki bili očetje svojega naroda, ko so advokati mirili prepirajoče se, da ne bi prišlo do sodišča in so svečeniki imeli zato globok žep, da bi mogli bednim pomagati in jih prehraniti.
Težko je bilo tedaj uradniku odločiti se na pot do Beograda; to je bila dolga pot, dva ali tri dni na vozu po dolgih in nedoglednih cestah; človek si je vse žepe izpraznil in plača za dva ali za tri mesece je šla rakom žvižgat. Ako si hotel tedaj v Beograd, si se odločil za to že začetkom leta in rekel svoji ženi in prijateljem: »Hm, to leto pa, če le Bog da, pojdem v Beograd.« In potem si položil vsak mesec na stran pO pet dukatov za to potrebo, štiri mesece prej pa si prosil za dopust.
In celo mesto je tedaj vedelo in ko si prišel na trg, te je vsakdo vprašal: »Ali je res, da mislite to leto v Beograd?« »Kdaj mislite?« itd. In potem
so prihajali skozi celi mesec razni obiski onih, ki imajo sorodnike v Beogradu; eni so prinašali blago, drugi pisma, tretji so pošiljali pozdrave. Ko pa si se odpravil na pot, so šli prijatelji in znanci daleč ven iz mesta s teboj in se poslovili od tebe. Tako je bilo nekdaj.
Tedaj, ko je še tako bilo, pravi nekega dne g. Štojan, okrajni načemik, svoji ženi, gospe* Persi:
»Hm, to leto pa, ako Bog da, pojdem na dopust v Beograd.«
Te besede g. Stojana so Je takoj isti dan prišle do sosedov, odtod v drugo ulico, drujri dan pa na trg. Na trgu pa, čim je kdo stopil v to ali ono štacuno, da kraj mize svojega prijatelja izpije črno kavo in malo pokramlja, se je začel sledeči razgovor:
»Ali si slišal, kaj se govori... G. Stojan misli to leto v Beograd.«
Pa tudi v okraju samem se je vodil ta razgovor. G. načelnik je prišel v pisarno, porezal si nohte, očistil ustnik, navil cigareto, naročil kavo in se ni še odločil, ali naj začne z delom ali ne še, ko je vstopil počasi g. pomočnjk m voščil z dobro jutro
podpirali, ukradene stvari pomagati prodajati oziroma so Jih doma porabljali. Vsi va-ščaml eo vedeli, da tstvtee izvršujejo As. žurjevi, a nihče Jin ni upal ovaditi, ker se je vsakdo bal maščevanj«. Ko sta Alojzij Anžur in Prime zavohala, da jima je oroz-nlštvo na sledu, sta potoegnila v Nemško Avstrijo (Koroško) ter tam služila pri ra*-nih kmetih za hlapca pod tujimi imeni. — Pozneje se jima je pridružil tudi Anton Anžur, ki je pobegnia 1» ljubljanskih zaporov ter vzel seboj razno obleko In čevlje-Ker pa na Koroškem ni bfl© za tatvine tako ugodnega polja, sta Anton Anžur to. Prime dne 20. oktobra 1. 1. Sla obiskat domovino. Prišla pa sta le do Tržiča, tam prenočevala ter ponoči ifflropala Kristanovo trgovino. Odnesla sta raznega manufak-turnega blaga za približno 8000 Din. S plenom sta šla nazaj na Koroško, a na Ljubelju ju Je zgrabila avstrijska finančna straža. Kmalu so izsledili na Koroškem tudi brata Antona ter vse tri izročili deželnemu sodišču v Ljubljani. Prime je kmara v jetnlški bolnici umrl za jetiko. poprej pa vse skuipne tatvine priznal. Vkljub temu pa Alojzij Anžur vse taji. Alojzij Anžur je nadalje zrezal 6 kočije Lov. Cundra usnje. Al. Anžur in Andrej Markeljc sta dne 22, septembra 1. L v Sneberjah z nožem hudo ranila Janeza Hribarja, Markeljc pa je istega dne v Sneberjah z vilami namlatil po hrbtu Jožef o Jurlč. Na vprašanje, zakaj je Juri-čevo pretepel, je Markeljc odgovoril, da je mislil, da mu hoče dežni plašč ukrasti. — Predsednik: »Zakaj ste to mislili?« Markeljc: »Ker je naše sorte.« Predsednik: »Kaj mislite s tem reči?« Markeljc: »Ker tudi rada kaj vzame.« Obsojeni so bili: Anton Anžur na 4 leta težke ječe, Alojzij na 2 leti, Markeljc na 4 mesece, oče Pavel In sin Pavel, mati Marija in hče Ivana vsak na 1 teden zapora. doč*m so bOe Pavla, Marija in Alojzija oproščene.
— Zaradi konjske smrkavosti. 261etni posestnikov sin Fort. Razboršefc v Zideh pri Trojanah je kupil lansko poletje v Domžalah od konjskega trgovca in gostilničarja konja, na katerem se je kmalu pokazala smrkavost, kar je tudi konstatira 1 živinozdrvnik, ki mu je naročil, naj slučaj brž prijavi potom županstva. Razboršek nasveta nI ubogal, temveč je konja nadalje vpregal ter ga zapiral skupno s konjem svojega očima. Posledica je bila, da se Je tudi drugi konj okužil ter je oba konjač ubil. Razen dvojne izgube pa še mora Razboršek plačati 200 Din globe, 50 Din takse ki sodne stroške, ker je bil obsojen zaradi pregreška po § 66 drž. zakona z dne 6. avgusta 1909.
— Sovražna soseda. 231etni sin bajtari-ce v Begunjah Jože Popek fin nekaj starejši mesar Vinko Dot oni imata med seboj neko staro sovraštvo. Jos. Popek je bil že enkrat obsojen na 14 dni zapora, ker le streljal na Detonlja, četudi ga nI zadel. Na velikonočni ponedeljek letos se je Popek zopet oborožil z browning-pištolo in boksarjem ter klical Detoniju: »Pojdi sem, fantiček!« Ko se mu je Detoni približa!! na par korakov, je potegnil Popek, pištolo ter Detonija ustrelil v trebuh. Sreča za oba, da je šla krogla n:id čreveen5co. Detonlja so takoj odpeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ga v enem tednu ozdravili. Poipek je dobil 6 mesecev ječe ter mora plačati Detoniju za bolečine fin zdravljenje blizu 1700 Din.
— Prijetni sodni zapori. Okrajno sodišče v Logatcu ima še skoraj novo poslopje, toda Ječe so tako primitivne, da vsak hip kak jetnik pobegne. Sodni sluga Matija Rugale, ki je obenem ječir, Je prišel zaradi pobegov jetnikov že drugič na zatožno klop, toda kakor prvič, ga je tudi danes sodišče moralo oprostiti. Mož, ki služi državi Že 35 let, mora brez orožja nadzirati in ustrahovati najnevarnejšo sodrgo, ki prihaja ob meji v zapore. Ječe so take, da lahko vsakdo govori skozi okno z zaprtimi, ako si postavi stolček ali kamen. — Nasproti oknu ječe je hruška, s katere se lahko jetnikom vrže skozi okno poljubno orodje ali orožje. Ob dveh straneh ječ Je vrhu tega pd okni javna pot.
smjtiuEm
je, da se prepričate, ds eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlito)
„ključ";
traja kakor Štirje pari draginj Dobivajo te v prodajalnah*
Svedrovec, bi se norčuje iz policije
Storm Nielsen — senzacija danske javnosti. — Krade policiji pred nosom. — Pesnik, pisatelj in vlomilec v eni osebi.
je sprejelo ravnateljstvo dopie v verzih i*. Odeneee. Drzni svedrovec opeva v nJem tamkajšnjo policijo v lepi odi m jo hvali za to, ker se ne vmešava v njegove posle.
Iz Kopenhagena poročajo: Pred dobrim mesecem je bii izpuščen iz jetnišnice v Horsensu zloglasni svedrovec Storm N$el-sen. Obsojen je bil že neštetokrat, to pot na več let. V ječi se je pečal z literaturo in Je napisal sedem knjig. Bili so to stihi, drame, povesti in celo filozofske razprave. Vsa dela so pa imela ta nedostatek, da avtor ni mogel najti založnika, ki bi to knjige izdal. Storm Nielsen je videl v trm dokaz malomeščanske skoposti in je sveje knjige uničil. Ker m»u je pa dolgoletni prisilni počitek že presedal, se je lotil tujih Jezikov, zlasti angleščine in francoščine Bil je zelo gin Jen, ko se je moral slednjič posloviti od jetnišnice. Obljubil je, da se nikoli več ne povrne tja. Toda obljubiti in storiti je preveč. Samo dv dni je bil svoboden, tretji dan je pa policija že odkrila veliko tatvino pri nekem zlatarju. Količkaj izkušeni stražnik bi prisegel, da je ta tatvina deJo Storma Ni-olsena. Ni bilo niti najmanjšega dvoma, da ae je mojster vnovič lotil svojega poklica. Zanimivo je, da je bila tatvina izvršena v eni glavnih ulic, in sicer v neposredni bližini policijske stražnice. Storma so začeli iskati. Aretirali so več sumljivih oseb, o Stormu Nielse-nu pa ni bilo duha ne sluha.
Po brezuspešnem prizadevanju je policija sklenila, da svedrovca ne bo več vznemirjala in da raje počaJka, kdaj se ujame sam. En teden je bil v mestu mir. potem je pa telefon policijo vnovič obvestil o drznem vlomu. Zdaj je Ml konec potrpežljivosti in policijski aparat je začel đelovati. Iskali so vlomilca po vseh gostilnah in hotelih, detektivi so stikali noč in dan po mestu, na Storm ovo glavo so razpteaie oblasti večjo nagrado, toda vse je bilo zaman. Storm je odgovoril na napad policijskih organov s peklensko protuofenzivo, kradel je pred nosom policije. Lov na drznega svedrovca, ki je postal v mestu zelo popularen, trnja zdaj že tri tedne, in prebivalstvo se zaman vprašuje, kdaj bo konec te zanimive tekme med policijo in zločincem. — Stormova predrznost raste od dne do dne, in hudobni jeziki celo govore, da utegne ukrasti kralju krono z glave.
Te dni je naprosila policija v**- i ste \ Kopenhagenu, naj prfoeeo sliko prebrisanega svedrovca. Tudi javnost je napi-ošena. naj pomaga loviti Nielsena. Toda vlomilec se za vse to ni nič zmenil. Začel je bombardirati uredništva z dopisi, v kaiterih svari civiliste, naj ne pomagajo policiji pri njenih uradnih poslih, ker Je to kaznivo. Uredništva kista »Politikum« je prejelo dopis s Stormovim znakom. Svedrovec ima namreč celo svoj grb. s katerim označuje svojo korespondenco, in »icor modre črke Rl. Na ovitku je bfia opomba: .Odpirati oprezno! Pismo se je glasilo: če se policiji posreči ujeti me, se seveda s tem pomirim. Dokler se pa to ne posreči, napravim par spiritualnih pustolovščin v svoji tragični stroki. Vprašam meščane, da-1: hočejo pomagati policiji tn ovirati mene? Vsaka privatna oseba, ki bi kaj takega storila, plač i ta nepremišljeni korak s svojo prlavo. Pofli-oiji ee ne bom opiral nit! s poprom, niti t. vitriolom. niti z revolverjem, ker izvršuje samo svojo zakonito dolžnost. Toda vi, civilni capini, se bojte moje osveto! Zahvn-Ijujem se listu * Politik en«, da je prinesei mojo simpatično sliko, ne pa mizerne poli. djske fotografije.
Policija je napela vse sile in prišla do zaključka, da pošilja Storm dopise s pomočjo nekega tovariša in da je svedrovec že pobegnil iz mesta. Pomirila j.-« razburjeno prebivalstvo, toda kmalu je bilo vnovič vse na nogah. Storm je začel zoper pošiljati dopise. Poslal je dopis :ia kra«rem roža papirju, v ovitku jo bila pesem, ki ji je priložil vlomilec šop ženskih las. Storm je pacal, da je prišel ponoči v spalnico krasne dame, da je tu nemoteno prenočil, ne da bi dama o tem kaj vedela, in da ji j«* za spomin malo postrigel bubi-glaviro. Da bi mu uredništvo odnosno javnost verjela, je navedel tudi naslov dotične dame. Po mestu zdaj šepetajo, da Je bila to žena nekega visokega policijskega uradnika. Zdt se, da je to res, ker je dodčn.i dama odpotovala v pozni sezoni na letoviške. Storm je v pismu svečano iaJavU, da je tevaMr in da se dami drugače s slabimi nameni ni približal. Hotel je samo obvestiti policijo, kako so njeni organi nerodni in neumni.
Policijski avtom ob i M so drv aH po me. stu. PoT.cija je preiskala vse dimnike ta podstrešja sumljivih hiš. A glej, drugi dan
»Dobro jutro, gospod Laza!«
»Kako, gospod načelnik, kako? Ali je to res?« je vprašal prijazno pomočnik.
»Kaj pa, gospod Lazo?«
»Pa to, da mislite letos v Beograd.«
»Hm..,« se je obotavljal g. načelnik.
»Mislim, g. Lazo. Nisem bil že sedem let. Nimam nobenega posla, aH hočem iti, da obiščem g. ministra, imam tudi nekaj sorodnikov, pa tudi za hišo moram marsikaj kupiti...
»Gotovo, gotovo, načelnik.«
Pomočnik Je Šel nato v svojo pisarno, navil si cigareto in naročil kavo in — že Je hotel začet! z delom (pero je že pomočil) ko je vstopil počasi tajnik v pisarno.
»Dober dan, g- Simo-«
»No, kaj je to res, gospod pomočnik, da misli g. načelnik letos v Beograd?« vpraša tajnik uljudno.
»Res, res« — odgovori važno g. pomočnik. »Mora iti. pravil mi je o tem, mora iti.«
»Seveda, seveda!« doda tajnik in se vrne v svojo pisarno in ponovi isti posel, ki sta ga že izvršila načelnik m
pomočnik in komaj posreba prvi poži-rek kave, vstopi pisar in prinese spise pod pazduho.
»Kaj je, gospod Pero, kakšni spisi so to?« vpraša tajnik.
»Nič nujnega,« pravi g. Pero. »Lahko še leži, pridem pa pozneje.«
»Pa dobro, dobro... prinesite torej kasneje.«
»Kaj sem hotel reči... ako dovolite ... ali je res. da misli g. načelnik letos v Beograd?
»Res je, g. Pero, malo prej mi je to povedal g. pomočnik. Poj de, poj de.«
Pisar jo pobriše obenem s spisi v svojo pisarno, sede za mizo in se zamisli m tako se zamisli, da mu dogori cigareta do prstov. Ko ga to zdrami, zapazi kraj vrat v svoji sobi praktikanta Sreta. Niti slišal ni ko je odprl vrata in vstopil.
»Kaj je, g. Sreto?«
»Nič, prosim, prišel sem, ako je kaj dela?«
»Pa... bo že, bo že, Vas -že pokličem.
»Prav — odgovori Sreta in odstopi« odpre vrata, prekorači prag in se zaustavi pri odprtih vratih,
Zopet je vsa policija na nogah, toda zaman. Kmalu se raznese vest o novi Stormov: pustolovščini. V neki cerkvi so se zbrali konfirmanti in pastor jih Je hotel pozdraviti s svečanim nagovorom. Naenkrat se Je pojavil ob njegovi strani neznanec žn gi prosil, da bi smel spregovoriti mladini c svojih življenjskih izkušnjah. Pastor je nerad dovolil. Neznanec je začel razlagat' mladini, kako pogublja gTeh dušo mladega človeka, kako ga zapeljuje k zločinom in kako postane Tak človek slednjič strah in groza vse okolice. Jaz sem namreč Storm Nielsen, je končal neznanec* svoj govor.
Zadnji teden je prekoračila njegov^ predrznost vse meje Peticija je prejela v četrtek pismo, ki se erla^i. Danes pišem tudi kralju in soprogi ministra pravde Stein-cke. Dnevno piš*»m šest pisem odličnim osebam, ki jrh pozna vsa javnost. Vsakem , pismu priložim sera a m svojih pesmi. V ovitku je biln nedostojna parodija na državno himno. Storm je res pisal kralju bi ministrovi soprogi. Ministra pravde smntn za odgovornega sovražnika. Javnost Je zelo razburjena. Vse se boji. da utegne nekee i lepega dne tudi ministrova soproga izgubiti svoje kodre. Vse prizadevanje policij-*kih argonon Je zaman. Storm Nielsen 1*» celo tako predrzen, da piše policiji pisma, v katerih fi svečano prerokuje, da ga bo imela dragi dan pod ključem. Iz policije m zna norčevati virtuozno.
Zadnje novosti
v oblekah in ulstrih pravkar dospele JOS. SOJINA, Ljubljana, hu-l — Obiskovalcem velesejma popust 1 —
S. Cl
b $"R.DVORNI OPTIK
S     •   . raste od dne d<»
dne. Nihcc tu točno, kaj v»c je počel in koliki* novih tir/nih vlomov je irvrsi! zadnje tri tedne, odkar ga pohcija zamai. išče. Mož boleha menda na megalomaniji V nedeljo je javnost priCakovala, da ga ob lasti slednjič vendarle iTSJedc in aretirajo T<;«Ja dr/ni vlon copet odnesel pete
Policija je mobilizirala  50 detektivov. Štiri avtomobile,   ttebr     motociklo*   in koles kljub temu ji jc \ lomilcu pred nosom r> begnri v inozemstvo. P'* tem neuspehu jc hotela policija  n.ijri vsaj  njegovo doseda nje   skrivališče.   Rezultal   njenega prizade vanja je zbudil \ javnosti >alve ^meho. De tektivi so ugotovi]i. da jc stanoval Nielser nemoteno v krasni vili V N'ordre Tarinags «ade. v najlepšem okraju mesta. Imel je raz kosno stanovanje s Šestimi -obami. Hiša jt last bivšega policijskega ravnatelja EvfcnJ Pctrscna. V stanovanju, kamor se je rate kel svedrovec,  stanuje  starejSa  d:ima. ya Jdrgenova,  sorodniea   policijskega  ra\ i lja. Storm je spal v >obi njene hčerke. T11 je preživel nemot-no deset dni, ker st i bili mati in hči na počitnicah. Po odhodu je pjstil v >"ialn?oi nismo, v katerem as / in\ ljuje /a gostoljubnost in prosi odpuščanja, da  je stanovalce  v odsotnosti nadome^ val. \/. stanovanja  je odnesel kovčeg. Od Šel je  v paradni obleki  kuharice.  Poliei j še vedno upa, da «»a   /sledi in spravi pod ključ.
Najboljše čevlje %
domaČega izdelka, kakor tudi tujil tovarn nudi po nizkih cenah trgovina
Ziberf. Liiiat PreiGrnova olira.
z\________',""z_r_ ~ja»—^----       - —-i
»Kaj pa je?e vpraša pisar. Ali mi imate še kaj reči?
»Prosim, če smem?« »Pa povejte.«
Streta se vrne. zapre vrata in stopi k pisarjevi mizi.
»Pravijo, da misli g. načelnik letos v Beograd
»Pa?«
»Pa, hotel sem samo vprašati, ah je to res?«
»Res je, z. Sreta?«
»Hvala Vam, srčna hvala, oprostite, da sem tako prost.«
In tudi Streta jo mahne v svojo pisarno in ni treba niti omeniti, da je to novico sporočil tudi pandurom.
Gospod Sreta, praktikant, si je kuhal tisti večer v svoji sobi sam kavo v piskru in je tako-le razmišljal:
»Saperlot glej ga no, g. načelnik gre v Beograd in bo govoril tam z g. ministrom, gotovo bo govoril. Kako je srečen, denar ima. dopust je dobil in pozna se z gospodom ministrom. Blagor njemu. Ce bi hotel le tudi zame iz-pregovoriti dve, tri besede. Cc bi k hotel.. .*
(Daljo paihodnjtt^
IM v
tran 4.
»SLO VENSKI  NAROD« dne 4. septembra 1925.
Stev. 200
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 3. septembra 1925.
Storite svojo dolžnost!
V Ljubljani sta po prevratu še živela dva stara moža, ki sta se ob strani blagopokojnega Petra Osvoboditelja pred petdesetimi leti borila v Bosni za »krst častni in slobodu zlatnu«. Bila sta to Aleksander Toman hi Viktor Merljak. Oba sta živela v največji bedi, življenja večer in zaton jima je ožarila edino zarja osvoboditve in ujedinjenja, uresničenja onih Idealov, za katere sta se kot mladeniča borila pred petdesetimi leti. Nadejala sta se sedaj boljših dni. In res v parlamentu in v vladi so se vrstili predlogi,    kako  Se  naj   domovina  oddolži     preteklo leto napadi* našo orožniŠko patruljo
Sokoftovićev sorodnik:, je zahteval poleg denarne odSfkodnine tudi — glav« Todorovioa.
— Vse radi dekleta ... V Sekiću v Vojvodini sta se radi nekega dekleta sprla Nikola Stajn in David Morgentaler. Pred dnevi so našli Srajna mrtvega. Morgent&ler Je bil prijet in je zločin takoj priznal. Izjavil je, da je Stajna najprej« udaril z leseno Skatljo no glavi, nato g* pa je £e zadavil. Umor je popolnoma premišljen, ker je Mor-gentaler Stajnu ?e poprej zagrozil, da ga ubije, v
— Nova smrtna obsodba v Stipu. Te
dni se je v Stipu končala razprava proti komitom Trajanu Ivanoviću, Mišu Stojme-novieu in Trajanu Stojcevlću. Omenjeni so
onim sinovom, ki so prvi ob boku velikega kralja-osvoboditelja dvignili prapor osvobojenja in ujedinjenja. Oblju-bovalo se jim je, da poskrbi država zanje, da bodo lahko preživeli zadnje ifal svojega življenja brez moreČih materij elnih skrbi in brig. In država jih je odlikovala z raznimi častmi in s spominskimi svetinjami, sicer pa jih je pustila umirati — o domovina je vedno hvaležna! — v bedi in siromaštvu, Viktor Merljak je, odlikovan s svetinjo kot sobojevnik kralja Petra v prvi ostaj i v Bosni, umrl, od vsega sveta pozabljen in zapuščen, v ljubljanski hiralnici, Aleksander Toman pa si z naporom zadnjih telesnih svojih sil služi bori košček vsakdanjega kruha, košček, ki jedva zadostuje, da ne pogine od glada na cesti. Vkljub blestečim obljubam, da bo država skrbela za vse sobojevnike kralja Petra, ki še žive, m storila vse, da jim napravi življenja večer lep in udoben, se zanj nihče ne zmeni. Država ga pušča umirati v bedi! Zaman je trkanje na rajrazličnejša vrataJ Nihče se ne odzove. Tako plačuje domovina one, ki so se prvi v najtežjih časih borili za ideale, ki so si L 1918. izvojevali zmago! Ali je imel prav Ivan Cankar, ko je vzkliknil: »O
domovina, ti si kakor .......« ?!...
Pravkar slavimo petdesetletni0 o bosenskega ustanka *pod Petrom Mr-konjičenu^ Ali hočemo ta jubilej proslaviti s lem. da pustimo zadnje borce iz te ustaje umreti v bedi, od gladu?! Ali bi ne bilo to sramotno? Za to storite svojo dolžnost, državne oblasti, da sene bo treba obračati na inervencijo Njegovega Veličanstva samega! *  ★ ★
— Kaj se pripravlja? V poslopju "delegacije ministrstva financ na Krekovem trgu je mnogo lepih in prostornih kleti. Ker jih urad za se ni rabil, so bili ti prostori od nekdaj v najemu. Sedaj pa je bila najemninska pogodba nenadoma odpovedana in najemniki morajo kleti do določenega roka izprazniti. Vse ugiba, čemu ta odredba? Mnogi pravijo, da je ta odredba v zve-si z novo davčno ofenzivo. Ne moremo verjeti! Kakšno zvezo bi naj imele kle-53 z davčno ofenzivo?!
— Odlikovanje. Poljedelsko ministrstvo Je odlikovalo z redom sv. Save IV. stopaj** -^Kolo Jahača i vozača v L,jntomeru« in z redom sr. Save V .stopnje davčnega nad-nikpravitelja v pokoju Hitnka Drvenika iz Ljutomera.
— Kovan) drobiž. Finančno ministrstvo da potom Narodne bamke v promet 50 milijonov novčičev po 0.50 Din, 75 milijonov po 1 in 50 milijonov po S Din. Opis tega kovanega denarja in pravilnik Je izšel v >STužbemih Novinah« z dne 29. novembra 1. 1924 .Narodna banka da ta drobiž v promet po skupinah, kaikor ga bo dobivala iz kov. nic. Prva količina pride v promet v soboto 5. t. m.
— Naše cigarete na razstavah \ ino. zemsrvu. Uprava državam monopolov je sklenila, da iztoži naše cigarete »Jadran«, »Kosovo«, »Šumadioa« in >Vardar« v posebnih, luksurrjozno opremljenih Skatljah na velesejmih v Lvovu, FTankfurtu in Pragi. — Ako bodo te cigarete tako slabe, kakor se prodajajo pri nas v Ljubljani in v Sloveniji, ne bodo delale posebne časti naši državi v inozemstvu! Sicer pa pravijo, da so cigarete v vseh drugih pokrajinah naše države neprimerno boljše, kakor one, ki jih proizvajajo v naši ljubljanski tobačni tovarni Dobro bi bilo, da bi nam merodajni črnite-Tfi v tej tovarni enkrat pojasnili in razrešiti uganko, zakaj so cigarete, izdelane in prodajane pri nas v Sloveniji, tako slabe, da se irh bodo nafeagTrzeneTŠi tobacniki že odvadili kaditi?!
— Velik uspeh naših letalcev. Dva maša vojna letalca kapetan Radović jn poročnik Rupčić z mehanikom Kusturovičem in kapetanom Bekfčem sta se v soboto zjutraj
ob 7.05 dvignila z dvema franoskima letaloma z aerodroma Vfflacoublay in letela preko Lvona, Turina in Trsta v Beograd. Razdaljo so preleteli v devetih urah in 25 minutah. To je prvi večji polet miade jugo-slovenske avljatike.
— Odkrit rudnik soli. Iz Orne gore poročajo, da so pod planino Vizitor odkrili bogat rudnik kamene soli. Rudnfk prično v kratkem Izkoriščati.
— Smrtna kosa. Na Selu je po dolgi, mučni bolezni umrl g. Valentin AHč, posestnik. Pokojnik je imel širok krog znancev in prijateljev, ki so ga visoko cenffi in ga bodo težko pogrešali. Zapušča soprogo la dva otroka. Pogreb bo v petek 4. t. m  s Sela št. 2$. Blag rrffl spomin!
— Zločin 70letnega starca. Pred beogradskim prvoinStančnirm sodiščem se je vršila razprava proti 701etnemu starčku Stojanu Todoroviču, ki je pred mesecd med prepirom v afektu s 6ekiro ubil svojega gospodarja 701etnega Koeto Sokolovića in se nato sam javil oblastim. Bila Je to Jadna sJika starca, ki si je na starost opral poke v človeški krvi. Sodišče je Todoroviča ob-«odik> na 8 let Ječe ter ima plačati vse stro. Ske «roceea in odškodnino. Zasebni tDttteU
ter ustrelili orožnika Kuzmana Grubešića in Milorada Milosavljevića. Ivanović je bil obsojen na smrt na vešalih, Stojmenović na sedem in Stofčevic na tri leta težke ječe.
— Žrtev neprevidnosti. * Seljak Tomo Antolović se je iz Požege vračal domov v Veliko. PriŠedši na kolodvor v Požego, je vlak bas odhajal. Antolović je* hotel skočiti na vlak, a je zdrknil m padel pod kolesa, ki so mu odtrgala obe nogi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa je podlegel poškodbam.
— Kdor se udeleži Ljubljanskega vele* se/ma, naj po se ti tudi družabni večer, ki ga priredi mestna OivJu^Na Ljubljana v areni Narodnega doma. — Spored je zelo zani* miv; svira salonski orkester. Za prvovrstno pijačo in jestvine je preskrbljeno. — Vabl< mo še posebno vnanje člane naše organi* zacije. 1581 /n
— Buddha čaj na velesejmu. Oglejte si H paviljon št. 461   465. 1564-n
r
se dviguje v višine paviljona E kolos iz makaronov, ki ga je zaradila tovarna _»PEKATETE"_»4
— V ptefarskih izdelkih se je tudi letos posebno izkazala Pletarna Strnisee, Slove* rija r. z. z o. z., centrala Ptuj. Razstavila je v paviljonu «E 46» zelo okusno garnituro iz trstike. Omenjena zadruga je kot prva v državi razstavila po nalogu oddelka M:* niatrstva za trgovino in industrijo tudi na mednarodni razstavi za narodno dekorativ* no umetnost v Parizu z odličnim uspehom garnituro v slovenskem narodnem stilu.
1592/n
I7 I iithlian
ta* hjuuiju.il
— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Gg. kolegom, udeležencem zdravniškega kongresa v Dubrovniku, sporočamo, da je skupen odhod iz Ljubljane, glavni kolodvor, v soboto 5. sept. ob 13.20 uri. Vlak vozi direktno do Splita. Vsak udeleženec si naj kupi polovično vozno karto na početni štaciji do Splita. Karta mora biti žigosana z vlažnim žigom. Gg. kolegi, ki se priključijo na dolenjski progi, vstopijo v ta direktni voz. Iz Splita odhod s parobrodom v nedeljo dopoldan, popoldan prihod v Dubrovnik, Glede povratka natančneje v Dubrovniku. — Dr. ČremoS-nfk Vinko, tajnik.
— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11 je izposodila v avgustu 1925 na 2835 strank 11.663 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. do H 8. zvečer in izpo*
soja slovenska, srbohvatake* češke, make, nemške, italijanske, francoske, angleške in esperantske knjige ter modne tiste vsako*
m ur, kdor se zadostno legitimira. Na raz« polago popolni tiskani imeniki knjig. 1596/n
— Izredni občni zbor dramatičnega in tamburaikegm odseka strokovne delavske organizacija mUnljam ae vrat v torek 8. septembra t L ob 10. dopoldne v društveni sobi v Narodnem domu 1 običajnim dnev* nim redom. Udeležba članstva dolžnost — Odbor.
— Kaj vse kradejo! Dne 2. t. m. je bila na Poljanski cesti št. 2. h. veže ukradena 50 kg težka vreča cementa, last družbe cestno električne železnice. Skoda znaša 40 dinarjev. — Pregledniku fin. kontrole Ivanu Zidanu so neznani storile! z vrta v Rožni dolinč št. 40. odnesli okoli 10 kg paradižnikov v vrednosti 60 Din. — Prekajevalcu Tovladig Bosim iz Vodmata je bila dne 31. avgusta t. L ukradena listnica s 307 dinarji. — Strugarskemu pomočniku Juliju Komanu je bil iz nezaklenjene sobe na Opekarski cesti št. 11 ukraden 100 Din vreden suknjič in 120 Din vredna listnica. Tatu so že na sledu. — 2 dvorišča hiše Cesta na loko št. 5. sta bili ukradeni dve rad, vred-niJBO Dm. K sreči so tata opazili in ga pregnali.
— OgenL Včeraj ob 18. je nastal ogenj v Florijanski ulici št. 8. V drvarnici, last pe-karja Žužka, so se vnela drva in je bila na Ifce mesta pozvana požarna barmba, ks je ogenj takoj omejila. Skoda je neznatna. — Ogenj je nastal vsled tlečega pepela, ki je ba v zaboju poleg drvarnice.
— Darilo. UradnSđ računovodstva del. mrn. fin. v Ljubljani darujejo namesto venca na krsto svojega bivšega šefa računskega nadsvetnlka Ant. Mraka 300 dinarjev za slepe.
eno teto tedfike ječe. — Dne 2. septembra so so bHe 3 razprave! rad! detomora. Prva se je zagovarjala 25ierna služkinja Angela Smi-ala, rojena v Dubrowtici prt Uli novu na Poljskem. Obtožena je, da je 8. januarja t. 1. otroka umorila s tem, da mu je med porodom prerezala vrat, nato pa ga skrila v zidanici. Smiala je bila obsojena na dva me-teca strogega zapora, katerega je že presedela v preiskovalnem zaporu. Oproščena je bila detomort, obsojena pa vsled tega, ker je opustila vse, kar je pri porodu potreba. — Druga se je radi detomora zagovarjala 22'ctna služkinja Elizabeta Zmrzlak iz Marije Reke. Obdolžena je. da je dne 15. maja t. L po porodu nezakonskega dete: i v gozda pustila novorojenčka na bliz:'v-parobku, ga nato utopila v potoku in pokrila z vejevjem. Dobila je tri leta težke ječe. — Tretja se !e žarov riala radi detomora 25Ietr-.a posestnikova hM Ana Žure.i iz Prelog pri Konicah. 26 maja t. 1. je takoj po porodu zadavila svoje nezakonsko dete. Otroka je potem pokopala na vrtu. Dobila je tri mesece strogega zapora. Porotniki so krivdo detomora zanikali, spoznali pa so jo krivim vsled tega, ker poroda nI prijavila nobeni oblasti.
11 Al! ste
kako melje kakao mlin na veter, ki gra je zgradila tovarna čokolade „MIRIM" na velesej'mu paviljon H. iss-l
Iz Celja
—c Redni sestanki SDS za Celje se vrše zopet ob sredah ob pol 31. uri zvečer v klubovi sobi Celjskega doma.
~c Pomiloščenje. Franjo Dobrave, ki je leta 1924. meseca decembra v Podsredi umoril svojega očeta in sestro m bH v spomladanskem porotnem zasedanju v Cel'ju obsojen na smrt, je sedaj pomfloščen na dosmrtno ječo.
—c Za vikarja v kapucinskem samostanu v Celju je imenovan Metod Mišić.
—c Celjski muzej je redno odprt ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne.
—c Samomor. V Gaberju se je obesTl hlapec lončarja Novaka. Kot vzrok smrti je navedel pomanjkanie denarja.
—c Osebna vest. Sodnfjskl izpit pri višjem deželnem sodišču v Ljubljana je te dni napravil tukajšnji avskultant g. Miloš S e -niča.
—c V mestni klavnici se je zaklalo v tednu od 24. do 30. avgusta: 20 volov, 17 krav, 9 tellc, 42 telet in 30 svinj. Uvozilo se je 460 kg govedine, 1581 kg teletine m 857 svinjine.
—c Izpred porote. V torek 1. septembra se je pri okrožnem sodišču pričelo jesensko porotno zasedanje. Prvi se je zagovarjal 291 crrri Maha. Zorko iz Rifengosta prt Laškem. Dne 31. julija t. 1. je proiS večeru za-žgal v Rifengosru poslopja svojega očima Janeza Goterja ter v Tolstem poslopja posestnika Zeršeka, kjer je omožena njegova sestra. Požar je uničil obema posestnikoma vsa poslopja. Skoda je znašala pri Goterju 750.000 Din, pri Jeršeku pa 75.000 Din. O teh dveh požarih smo takrat v našem Ifstu obširno poročali. Za svoje dejanje je Zorko prejel 10 let težke ječe. — Drugi se je zagovara! tradl posilstva neke 131erne deklice lSletni Jurij Krajne iz Dobrne pri Celju. Svoje dejanje je priznal ter bil obsojen na
Iz Maribora
-nm Proslava rojstnega dne prestolonaslednika Petra. Dne 6. t. m. priredi oficirski dom v Mariboru Slavnosten koncert v Gotzovi dvorani, in sicer v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika Petra. Toaleta za gospode črna, za damo koncertna. Za prireditev se ne pošiljajo vabila.
—m Povratek ptujskega župana. Ptujski župan dr. Marte Seniear se je vrnil z dopusta in zopet u rad nje.
—m Nesreča. V torek ponoči sta se na motorju Iz Avstrije pripeljala dva italijanska novinarja. V temni nočd nista opazila, da so zapornice preko železniškega prelaza med Št. njem tal Pesnico spuščene In sta zavozila vanje. Sunek je bil tako silovit, da sta oba v velikem loku odletela na travnCk. Pri padcu sta se precej poškodovala, vendar sta lahko nadaljevala pot proti Mariboru.
Iz pasjebrodske republike
Gospod urednik! Zadnjič je nekdo v »Jutru« opisal razmere v Gradaški Slatini ter podal slfko tam kipečega živrjenja. Spomnil se je tudi takozvanega »Voimonda« ter se malce obregnil ob Pasji brod. Krivično se nam zdi, gospod urednik, da je kritik videl In ilustriral samo razmere na »Vol-monduc, nas »republikance« pa je skoraj ignoriral. Ker Ljubljančanom, fstotako tno-zemcem naša republika s ponosnim imenom Pasji brod ni znana m ker je tudi nimate začrtane v novih zemljevidih. Vam hočem na kratko označiti nje lego, razmere m ustavo...
Torej k stvari! Tam za idiličnim Hribarjevim gajem, onkraj »veletoka« Gradaščice, se razprostira obsežea kompleks sveta, obdan na treh straneh od vode, na četrti zavarovan od umetnega grmovja. Tu je PasU brod, sedež republike, Tjudskega komisarja in neomejenega števila divjih klubov. Naj-preje: kdo je 1'udski komisar? Ljudski komisar, vulgo Mile, je neznatna osebnost, z
raza, imponujočega nastopa, Cdm se pojavi v republiki, nastane tfšna. Nato komisar s strogo uradnim obrazom diktiTa: »Asten skep! Jaz kot zastopnik tretje rnternacPjo-nale in pol..in ker kapitalizem Izkorišča ^ocijalizem ..predlagam, da »igrama tek-.1«. Asten moštva skep!* Nato se zbereta moštvi dveh divtfb klubov z nenavadnimi Imeni: Bolton VVande-rers in F C. Barcelona ter igrata medsebojno tekmo. V republiki se ta cas ne vid? drugega kot dive semintja begajoče postave, ki gonijo in mečejo nesrečno žogo ia . konca republike v drugega. In CS k
revicl vroče, jo pošlje:o v vodo... Za časa me je v republiki silen truŠČ tn vri&č. t se razne zivinjske. neartikulirane glar sove, zemlja grmi Pod nogami divjih BaT-ccloncev In Wandererjev. V tem času ne sme nihče prestopiti meje. ka; šele pasiraf rpub'dke Pasji brod. Pol ure traja divja borba. Nato kriki: goal..., aut.., nt re« kot... Končno se zedlnfjo za »eUer«. Pristopi republikanec »Lado«, črn kot zamorec, pogleda In pomeri in že frči žoga v goal... Huronski zmagoslavni kTlk Barceloni. Tempo se podvo'i. Napor «ahteva žrtve, invalide! Komisar je butrnil s palcem v krtino. Polovica ga je skoraj ostalo notri Nato komisar izstopi, prosi za premlre. Barcelona ne sprejme. Igra se dalje. Branilec Barcelone Kada pade na trebuh, otečojo me ledvice. Barcelona prosi za premsirje. Sedaj odkloni \Vanderers. Igrajo dalje ... Izstopajo in prihajajo nove moči. Končno je polovica invalidov. Sodrug Pepe ne vkf! več na kurje oko, Lipe je napravil salto moriale. Moči pešajo, ne gre več dal)e. Komisar Mile se pojavi in z energično gesto dfktira mir. »Asten, ker kapitalteem Izkorišča socijalizem... mirU
Nato gredo republfkanaf v vo4o. Na> preje zmagovita F. C. Barcelona, nato Wanderers ... Skačejo kot iabe, na glavo, na noge. natveč »na pairht. Če pade kdo na trebuh, grmi, da seizmografi beležrjo potres. Ko se okoprjejo, pristop! ljudski komisar, pregleda rn postavi v vrsto svoje državljane fn taksira Kada 20% invalid. Lipe 33%, Piska! 72% itd. Nakaže jim podporo pri blaga-jm Suhaču ter odredi, da odidejo domov...
Tudi zvečer je v repnbflkl žtvahno. Republikanci prihajajo bolj crvizirani In kultivirani. Ko leže mrak na Pasji brod, nekdo zabremka na kitaro, republikanci pa zapojo: »Oh Gradašca. oh Gradašca...!«
Julijsko krajina
—J Otrok zanetil požar. Pri Kopru bi bila kmalu zgorela hlfia kmeta Ivana Babica. Ogenj je zametu njegov triletni sinček, kil se je v seniku igTal v vžigalicami. Beno se je vnelo in vžgala, oe Je tudi deoteova obleka. Pričel Je kričati fci rjndje eo pritekli na pomoč. Senik je zgorel- Bab i cev fantek se zdravi v tržaški mestni bolnici.
—j Nov komisar za občino Šempeter pri Gorici. Imenovan je za komisarja v Šempetru gorfSM nadkomtesr sa javno varnost vitez Diaz. Kdaj bodo novo volitve?
—j Star zaljubljenec. Prod kazenskim sodiščem v Gorici se Je vrSfla razprava proti HanibaJu Comelliju te Vfleaa v Fur-lanlji, ki Je Ionsko leto etređj-al na mlado kuharico Alojzijo Brezavščefc v deželni ubožnfci, kJeT Je bil nameščen kot vratar, čez 60 let stari ComeTJi Je bfl ves zaljubljen v brhko Brezav&čekovo. Ker se ga Je izogibala, Je pograbil revolver Jn Jo ranH. Sodišče ga je oprostilo obtotfbe, čefi da Je streljal v duševni zmedenosrti. Plačata pa mora globo 600 Tir,    ker Je tmei revolver
lepo   zalitim  trebuškom,  dobrodušnega  iz- I brez oblastnega dovoljenja.
Tr iTr iTr iTr iTr iTr iTr iTr iTr iTr iTr iTr i ^
Pranje brez
Vedno lepe In bele roke - nikakega odrgnjenja - nobenih bolečin v križu-
nikakih razpoklin.
ZADOSTUJE, če namočiš umazano PERILO ZVEČER v raztopini da je najdeš zjutraj:
čisto
prijetno dišeče belo
}
Tri-soda 20 namakanje perfla, odstranjuje
umazanijo-pere sama - beli pa ne razjeda. STANE MALO - NUOI MNOGO ?
-1 aj.i ajj ajj ajjajj aj.i žjjl ajj aj.ig
^BMSta^anaK
51
9927
R^.U
3tev. ZKJO
Stran 5.
Ljubljanski oeleseiem
Situacijsko poročilo
Velesejem je posetilo doslej okrog 50.000 oseb. Včeraj je znašalo število obiskovalcev nad 10.000. Navzlic krizi in zastoju v našem gospodarskem življenju se posli dobro razvijajo. Kupčije so prekoračile že 10 milijonske svote. Cene so v nekaterih strokah zmerne, kar se pozna tudi pri kupčijah, do-čim se druge še vedno upirajo znižanju cen. Lahko bi se sklenilo še več kupčij, če bi prodajalci pristali na pogoje, ki jih stavijo trgvski interesenti. Včeraj je bilo veliko povpraševanje po pisarniških potrebščinah, po emajlirani
delke na Madžarskem. Po njegovem mnenju bi imela uspeh tudi razstava naših izdelkov na Madžarskem. Včeraj zvečer se je odpeljal g. Wodianer na Bled, odkoder se ponovno vrne na velesejem, da točno ugotovi, katere vrste blago bi se dalo izvažati na Madžarsko. Iz njegovega zanimanja za naše gospodarske razmere bi se dalo sklepati, da stopi Slovenija v dogled-nem času v trgovske stike z Madžarsko, če bo le na obeh straneh dovolj razumevanja za ta korak.
Zelo veliko zanimanje vlada tudi za priprave, ki jih je razstavila »Sveta vojska« v posebnem ličnem paviljonu
posodi (večje množine te posode bi bi- I sproti sredine paviljona E. S temi
li kupili kupci iz Srbije, pa ni bilo za-stoonika), upognjenem pohištvu, plu-tovini (zamaških), kozmetiki, pletilnih In poljedelskih strojih, verigah (bolgarski, grški in romunsi kupci), pločevine (Skopi je), elektrotehničnih potrebščinah, po poljedelskem orodju, volnenih izdelkih, bombaževim, usnjarski in galanterijski stroki, lesenih klincih za čevlje, zobotrebcih (kupovali Francozi) itd. Tudi perzijske in druge dragocene preproge imajo mnogo odjemalcev, večinoma domačinov. Glede upognjenega pohištva in pohištva sploh je treba omeniti, da naša mizarska podjetja premalo upoštevajo pomen velesejmov. Naše T>ohIštvo je sploh znano kot solidno in lepo izdelano blago. Zato bi lahko uspešno konkuriralo z inozemskimi izdelki, če bi si znala vsa podjetja ugla-diti pot v zunanji svet. Najlažje store to potom Ljubljanskega velesejma. Žal da mnogi tega ne uvidijo in zato je tudi Izbira pohištva na sejmišču nezadostna, dasi je povpraševanje tujih interesentov veliko.
Tudi včeraj je bilo na velesejmu mnogo zunanjih in inozemskih kupcev. Od zunanjih so bila zastopana mesta in večji kraii: Dolina Lendava. Ormož, Maribor, PoljČane, Tržič, Križevci, Pančevo, Zemun. Aleksinac, Prilep, Su-botica, Bakar, Sušak, Zagreb, Niš, Sv. Pavel pri Prevalju, Srbobran, Sarajevo, Beograd, Sombor, Giljani (Srbija), Vranje, Gospić, Skopi je in dr. Iz inozemstva so se zglasili na sejmskem stanovanjskem uradu trgovski interesenti iz St. Poltna, Trsta, Gorice. Soluna, Bukarešte, Pessara (Italija), Dunaja, Klatovega (ČSR), Ligole (Italija), Hamburga in Gradca. To so samo obiskovalci, ki jim preskrbi sejmski stanovanjski urad stanovanja. Mnogi si seveda poiščejo stanovanje tudi sami, tako, da pregled zunanjih in inozemskih interesentov ni popolen.
Včeraj je bil velesejem v znamenju poseta s kmetov. Mnogo je bilo podeželske duhovščine in kmetskega ljudstva. Za nedeljo je napovedanih 150 članov »Društva kmetskih fantov in deklet«. Razstavljeno blago si je včeraj vnovič ogledal madžarski odpravnik poslov v Beogradu g. Andre de W o d i a n e r. Ugotovil je. da bi mogla slovenska industrija in obrt uspešno razpečavati nekatere svoje iz-
opremami si lahko vsakdo pripravi okusno brezalkoholno pijačo (sadjevec ali vino) v sodih. 2e sedaj je gotovo, da bodo interesenti v raznih krajih že to jesen več sto hI take pijače pripravili. Našemu ljudstvu se odpirajo v uporabi grozdja in sadja popolnoma nova pota ter je le želeti, da bi se za te opreme zanimali vsi brez razlike stanu, posebno pa gostilničarji, sadjarji, vinogradniki, posestniki sploh vsakdo, ki ljubi redilno in krepčilno »sladko kapljico«.
Danes se je vreme nepričakovano poslabšalo. 2e ponoči je začelo deževati in prijetna, malone poletna vročina se je umaknila jesenskemu vremenu. Upamo, da se nebo kmalu zopet zjasni. Saj še ni čas za trajno deževno vreme. Na velesejem vpliva slabo vreme samo glede poseta domačinov in obiskovalcev, ki jih je prignala radovednost. Resni kupci in trgovski interesenti se na vreme ne ozirajo. Zato je tudi danes dopoldne na sejmišču mnogo zunanjih trgovcev, ki so prišli kupovat. Veliko je povpraševanje po izdelkih tekstilne industrije.
Živinska in konjska razstava
S pritegnitvijo naših lonctljcev k velesejmu je sejmska uprava dokazala, da je pravi interes velesejma dvigniti naše celokupno gospodarstvo.
V Sloveniji igra glavno vlogo lesna trgovina in industrija v zvezi z gozdarstvom in pa živinoreja, ki je bila ne&oč pri nas že na precej visoki stopnji, med svetovno vojno pa je žal zelo nazadovala in zdaj le polagoma napreduje. Dočim imajo naši južni bratje vse udobnosti za kmetijstvo, so pri nas v severnejših delih dane vse mož. nosti za živinorejo, ki jo moramo intenzivno gojiti.
Že lansko leto je nameravalo vodstvo velesejma prirediti ži/vinslco razstavo, ki naj bi nam pokazala, kako visoko smo se zopet povzpeli v tej važni gospodarski panogi. Toda vsled nekih neprilik, ki so se pojavile malo pred velesejmom, je ta Izostala in prirejena je bila samo krasna razstava konj, ki je nudila mnogo zanimivega vsem, ki so jo poselili. Ta razstava je znatno dvignila zanimanje za konjerejo med  našimi kmeti.
Letos pa bo poleg konjske razstave tudi razstava govedi. Vodstvo celokupne ži-
vinske razstave je prevzel ravnatelj »Kmetijske družbe« g. Rohrmann. žo dolgo deluje 8 svojim podrejenim osobjem in nekaterimi prijatelji živinorejci ter okrajnimi ekonomi med posamnimi živinorejskimi zadrugama, ki pripravljajo tfzborejn materijal za razstavo. Kakor Je sedaj določeno, bo prihodnjo nedeljo na tukajšnjem velesejmu razstavljenih. 140 glav najlepše govedi, in sicer: 40 plemenskih bikov, 60 krav in 40 junic. Za^stDtpani bodo kranjski okraj s pinegavsko pasmo, ljubljanska okolica z simendclci in okraj Velike Lašče s montafonci. žal, da vsled transportnih in gmotnih potežkoč" ne bodo zastopani še drugi okraji, posebno radovljiški, kjer je živinoreja vsled lepih planin skoraj naj. bolj razvita. Letos ee bo omejila živinska razstava le na oceno lepote posanmih komadov in pa na molžo in posnemanje mle. ka s stroji, želeti pa bi bilo. da se prihodnjič razstavijo tudi razni mlečni Izdelk', ki so zelo važni za naše narodno gospodarstvo.
Razdeljenih bo več nagrad in diplom. V ocenjevalni komisiji pa so sledeči gospodje: vladni kmetijski referent Zidensek, načelnik živinorejskega urada Hočevar, posestnik Fran Demšar iz Zalega loga, Anton Cvenkelj iz Ljub nega in pa sreski ekonom Sustič.
Poleg živinske razstave bo Istočasno tudi konjska razstava. Konjerejski odseki iz cele ljubljanske oblasti so priglasili ne-broj konj. Pri tej važni razstavi bo sodelovalo tudi vojaštvo, ki razstavi več žrebcev. Razstavljeni bodo toplokrvni in pa mrzlo-krvnl konji, skupno okrog 100, med njimi 20 žrebcev raznih pasem. Kakor lan3ko leto, bodo tudi letes ocenili najlepše in najboljše konje in je pripravljenih več večjih nagrad in diplcm. Ocenjevalna komisija sestoji iz gg.: Zupančiča, predsednika konje. rejsJcega odseka, veterinarja Knafliča, podpolkovnika Zajca, nadalje sta v komisiji š9 veleposestnik Petovar in mestni gerent Turk.
Vodstvo živinorejske razstave si je letos omislilo pri lanski razstavi zelo pogrešani katalog s točno označbo živali, posest, ni kov in vseh drugih važnih podatkov. Kataloge bodo razprodaj al i pri razstavi in vsakemu obiskovalcu živinske in konjske razstave bi bilo priporočati, da si ga nabavi, kajti šele s pomočjo kataloga bo Imel popolno orijentacijo pri razstavi. Razstava se prične točno ob S. in bo trajala do 18.
*
PAVILJON »E«. Koje 12. 14, 16 Trgovska agentura Vtdo Cratovž,   Ljubljana. Gosposvetska cesta 2,
zastopa sledeče tvrdke:
1. iSuddeutsche Schmiergelwerke A. <X« Memmlngen. Bavern, tovarna smirko-vesa blaga vseh vrst. P. n. trgovce ter ostale interesente opozarjamo, da se oglasijo pri zastopniku na sejmu, ker se te vrste blaga ne izdelujejo v Jugoslaviji.
2. Tovarna nogavic »ključ«. Ti izdelki so na sejmu zelo skromno zastopani. To pa vsled tega, ker nudi tvrdka le prvovrstne izdelke ter je vsled dobrga slovesa nogavic skljue« tako zaposlena, da je vsaka reklama odveč.
3. Simon Semler, Plzen (Češkoslovaška), tovarna galanterijskih izdelkov kovinske stroke, izdeluje: vlasnice, pletilke, bučke, risalne žebljičke, naprstnike, zaponke
itd. Tovarna ima trgovine v vseh večjih mestih Evrope, kakor tudi v Ameriki ter velika skladišča in sicer pri nas v: Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Gg. trgovci naj ne pozabijo ogledati si originalnih vzorcev.
4. »Konopjuta d. d.« za promet konop, in juta-izdelkov, centrala Zagreb, podružnica Osijek, skladišča: Beograd. Sarajevo, Ljubljana; tovarne- Omiž, Odžaci; delavnice: Lepoglava, Čeb, kjer se izdeluje motvoz, razni vrvarski izdelki, kakor vse v to
stroko spadajoče blago. »Konopjuta« je tudi generalni zastopnik svetovnih tovarn Grohmann - Grusch\vitz. Glavno skladišče za Slovenijo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 2.
— Industrija železnega pohištva. Med razstavljale! se nahaja letos rudi tvrdka ^Zmaj i iz Zagreba, ki je, kakor čujemo, sklenila letos veliko več naročil nego na lanskem velesejmu. 1591/n
Gospodarstvo
Prometna vprašanja
Konec.
Še slabše nego je z večino naših prog, pa je s stroji, od katerih je komaj dobra polovica v res uporabnem stanju. Ne moremo se ravno pritoževati, da bi bilo strojev premalo — toda drugo vprašanje je, kakšni so in koliko jih leži na »bolniških« tirih nepo-pravljenih, kjer rjave, vse samo radi tega, ker mnogokrat ni kredita za najpotrebnejši materijal za popravila. Predvseem bo treba tu temeljite remedure ter delati na to, da se dobi kredit, da se zamorejo stroji popravljati sproti in temeljito, da ne bodo, kar se prepogosto zgodi, z vlakom obstali sredi proge. Dalje so na progah bivše južne železnice še lokomotive ser. 29 in 35, ki nikakor niso več sposobne za promet in škoda za popravila, ki mnogo stanejo, a stroji vendar ne premorejo one hitrosti in jakosti kot težki, moderni. Kar je teli strojev že povsem slabih, naj se kasirajo ali vrnejo družbi — edino uporabnejši naj se uporabijo ev. za premik, za drugo ti nad 50 let stari stroji itak več niso. Mesto njih naj se dobi ah' nove težke stroje iz reparacij ali pa, če se dajo popraviti, popravijo stari, ki jih menda leži še 15 v Zalogu. V prometu pa je treba tudi smotrenosti, enotnosti in sistematike v uporabi strojev in vozov, katerih načel pa se iz umevnih razlogov t. i. pomanjkanja dobrih strojev, pri nas ne drži prometno vodstvo. Vendar se da tudi tu z malo dobre volje doseči izboljšanje. Mesto strojev ser. 29, ki so ne le že stari, ampak tudi prelahki, naj se dajo na Progo Pragersko — Kotori-ba, kjer ni večjih vzponov lokomotive ser. 59 bivše avstr. drž. Železnice, ki so zopet za druge proge prešibke, pa bi bile za to progo ravno pripravne. Kolikor bi jih bilo premalo, naj bi vozile na omenjeni progi lokomotive ser. 60.
Dalje naj se skuša odpraviti nedosta-tek, da vozijo često osebne vlake tovorni stroji, kar povzroča nepotrebne zamude. Na Gorenjski progi 5e izmenjati stroje ser. 329 in 429, ki so za to gorsko progo prešibki ter morajo vlaki na Gorenjsko mnogokrat imeti prlprego (torej dvojni stroški) in naj se jih nadomesti s stroji ser. 276, štiri, pet bi jih zadoščalo; seveda je te stroje najprej temeljito popraviti, ne pa pustiti, da leže mrtvi v Jeseniški kurilnici. Stroji ser. 329 in 429 pa naj se dajo na dolenjsko progo, na koji naj zamenjajo one ser. 229, ki se naj uporabijo na krajših progah. Tudi na progi Ljubljana — Postojna naj se pri tovornih vlakih uporabljajo le stroji gorskih tipov, n. pr. ser. 180 in 80, ne pa 170, da ne bo treba pripreg. Strojni oddelek direkcije naj deldje na to, da se bodo stroji redno popravljali in
da dobi za stroje, katere bo uedvorrmo izločiti iz prometa, nove iz reparacij, saj so jih dobile vse direkcije, zakaj bi jih končno tudi ljubljanska ne.
H koncu še par besedi o uporabi osebnih voz. Pcedine garniture direktnih vlakov so pravo skrpucalo vagonov najrazličnejših serij, velikosti in starosti. Tudi to se bo moralo dati odpraviti vsaj sčasoma, tako so n. pr. na kamniški progi nepotrebni veliki in težki osebni vagoni. Direktne garniture pa imajo nasprotno poleg vagona s štirimi osmi mal vagonček, ki spada na lokalne proge. Predvsem naj se torej direktne garniture n. pr. Lj. —Mb. sestavljajo iz kolikor možno sličnih voz, da nudijo tudi na zunaj enotno lice. Večina voz je dalje zunaj sila zanemarjenih, kajti kaj pomaga, če pride voz iz delavnice lepo prebarvan in lakiran, ko pa se v par dneh nabere nanj saj in prahu, ki se v;e v barvo; vozovi na tudi na zunaj nudijo prijazno lice, naj se čistijo in perejo tudi od zima}, nekaj osobja in dela bo več, a ena drugi strani pa bodo vozovi ostali dlje časa čisti in lepi in jih ne bo treba tako pogosto prepleskati. Bilo bi 5e poveđatt !n svetovati marsikaj — pa zaenkrat dovoli?
Lalctff.
*
—g Hmelj. XXII. 2atec, ČSR., 1. septembra 1925. Živahno nakupovanje na kmetih po 4000 do 4350 čK za 50 kg. Razpoloženje in cene čvrste. — Nurnberg, 1. septembra. Dovoženih 500, prodanih 350 bal
— prima čvrsto — cene do 550 M za 50 kg
— slabe vrste zamenjane. (Ker je hmelj v Savinski dolini skoro razprodan, pošiljala se bodo zanaprej poročila le onim hmeijar-nam, ki se zanj zglasijo.)
—g Carinski dohodki od 10. do 20. av.
gusta so znašali 60,810.543 Din. Ljubljanska carinarnica je dala 4,836.969, mariborska 3,353.722, jeseniška 435.243 fn carinarnica na Rakeku 206.093 Din. Lani je dobila država na carini od 10. do 20. avgusta Din 50,071.287. Do vštetega 20. avgusta so znašali carinski dohodki letos 763,547.316 Din, lani pa 611,989.078 Din.
—g Narodna banka In dinar. Na zadnji plenarni seji uprave Narodne banke je bilo sklenjeno, da se moTa nadaljevati dosedanja politika stabilizacije dinarja 5n sicer tako, da bo dinar rastel. Akcija za stabilizacijo dinarja naj bi se uredila potom zakona. Redni fn izvozni kredit! se bodo podeljeval! tudi v bodoče.
—g Prodaja Škart-paplrja. Direkcija državnih' železnic v Ljubljani sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe za prodajo škart-papirja. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Barvni trakovi, ogijeni, indigo in povoščeni papir, hektografični zvitki in aparati, podloge za stroje pri Lud. Baraga« Selenburgova 6|i
Te I •fon it. 980
f
Potrti globoke Žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni oče, soprog, stric, gospod
Valentin Alic
posestnik
po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili za umirajoče, preminil.
Pogreb bo v petek, dne 4. t. m. ob polu šestih zvečer iz hiše žalosti, Selo št. 28.
Franftika AIIČ, soproga. Avgust in Francka, otroka.
3215
iiiiiiiiiiiiiiiiiimnMHrff'
Zobozdravnik 3218
1.1
3opet ordinira.
Iv. BROHČIC & Er.
pleskar!a ln ličarja
Ljubljana, Karel Kotnikova ulica
(baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna.
Triletna garancija.    iei l
53ESE3HHHHHE
Zahvala.
Ob nenadni in prebridki izgubi našega nepozabnega sina in brata
Kari Kovača
izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem onim, ki so na ta aH oni način izrazili svoje sočutje in sožalje. pokojnemu pa izkazali zadnjo čast s tem, da so ga v tako velikem številu spremili k večnemu počitkn.
Posebej se zahvaljujemo velečastiti duhovščini, g. zdravniku dr. Raznožniku, sorodnikom in znancem.
Prisrčna hvala pevskemu zboru za ganljive žalostinke, Sokolu „Ložka dolina", domačemu gasilnemu društvu, uradništvu graščine Snežnik, drž. nastavljencem ter vsem prijateljem iz Ložke doline in bliižnjih ter oddaljenih krajev za tako častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Istotako srčna hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov na njegovo krsto.
Tisočera hvala vsem!
STARI TRG, dne 2. septembra 1925.
Žalujoča rodbina Bari Kovačeva.
i
Mali oqlasi, ki služilo v posredovalne in socialno namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5.
0GLHS1
Zonitvsi dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka
beseda Din 1"—. Najmanji! znesek Din 10
L
prodam
Smuči,
dobro ohranjene — na* prodaj. — Dopisi pod "Smuči/3199» na upravo "Slov. Naroda«.
Nemška doga
(psica) dve leti stara, le* pa, dresirana, zanesljiva euvajka in mladiček, de* set tednov star, oba ima* ta rodovnike — napro* daj pri konjskem mesar« ju Pušniku, Rimska ce* sta St. 19. 3216
Flavto r. oučiije
R. Stoječ, Breg 2/II. 3092
Inštruktor
učiteljiščnik bi poučeval 2 ali 3 dijake. — Pisme* ne ponudbe pod «Iu-štrukcija/3207» na upra* vo aSlov. Naroda*.
Učiteljica klavirja
sprejme dva dečka v pouk. Dopisi pod «KLi« vir/3209* na upravo «S1. Naroda».
Učiteljico
za nemščino išče gospod. — Dopisi z zahtevo ho* norarja pod «Nemšcina 3206» na upravo «Sk>v. Naroda«.
I Stanovanja"!
Strojepiska
začetnica, vešča sleven skega, srboshrvatskega in nemškega jezika — išče službo. — Glede plače po dogovoru. — Dopisi pod »Strojepiska /3201» na upravo «Slov. Nar».
Absolventinja
trgovske šole, vešča slo*
venskega in nemškega je* zika — išče začetno sluz« bo. — Ponudbe pod «Za*
četnica /3203» na upravo aSlov. Naroda».
Starejša vdova
pridna — išče službo pri samostojnem gospodu kot gospodinja. — Dopisi na upravo «Slov. Naroda» pod Gospodinjstvo/3204.
Trg« pomočnik
vojaščine prost, izurjen v mešani stroki — išče mesta v boljši trgovini v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod »Trgovski pomodnik/3165» na upra* vo «Skrv. Nsroda».
Dijakinje
sprejme profesorjeva rodbina. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 3193
Dijak
se sprejme k dobri rod* bini.   —   Naslov pove iTprava «Slov. Naroda*, uprava «S1. Nar.». 3202
Dva dijaka
sc sprejmeta na stanovat nje in zajtrk. — Naslov pove uprava «Slov. Na* roda». 3217
Dijakinja
sc sprejme na stanova* nj^ in dobro hrano pri boljši družini. — Naslov pove uprava «Slov. Na* roda».
Krojačkog
pomoćnika
zs fini veliki posao — potrebno bi bilo, da raz* umije bolju konfekciju — tiebam ođma. — Radi pogodbe obratiti se pi« smeno: Niko Babić, Pri* jedor (Bosna). 31S8
Zakonski par
brez otrok išče stanova* nje 1—2 sob s kuhinjo. Plača za pol leta naprej — Ponudbe pod *Stano* vanje/3182» na upravo «Slov. Naroda».
Prazna soba
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo se odda dotične mu, ki po* sodi 7500 Din. — Pogoj: pol leta soba brezplačno. Denar se vrne v enem letu. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 3213
Profesor«
ves dan odsoten, sprejo me sostanovalca. — Na* slov pove uprava «Slov. Naroda*. 3212
I Dopisovanje |
Katera ločena žena
želi dopisovati z mladim gospodom v svrho znan* stva. — Dopisi s polnim
rmslovom pod »Zaupnost 3200» na  upravo «Slov Naroda».
I"6
aremonii'
I
Hiša z lokalom
na prometnem kraju na Gorenjskem se radi dru* žinskih razmer takoj proda. Dopisi pod «Hi* ša/3162» na upravo «S1. Naroda».
Enonadstropna hiša,
v Ljubljani, pripravna za vsako obrt ali trgovino, 15 minut od glavne po* ste — se pod ugodnimi Pogoji proda. — Ponud* be pod «Št. 2700/3197» na upravo aSlovenskega Naroda«.
Suhe gobe
M. GER5AK, Ljubljana Kongresni trg 10. 129.L
Žimnice«
matrace, posteljne mre* žc, železne postelje (zlož* ljive), otomane, divane in tapetniške izdelke — nudi najceneje — Rudolf Radovan, tapetnik, Kre< kov trg št. 7 (poleg Mest*
r.c^a doma). 3109
Trgovački putnik,
dobro uveden putuje za početak sezone u Grčku. Primio bi zastupstva m proviziju. — Adresu pre* dignuti kod uprave «S1. Naroda*. 32i0
Največja zaloga
in najcenejša dvokolesa motorji, otroški vozički, šivalni stroji, pnevmati* ka Ceniki franko. Pro* daja na obroke »Tribu* na« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 160*L
TFFrTHHHH
Pile
vsakovrstna
— (turpija) —
izdeluje strokovno ter prevzame tudi vsa specijalna naročila
zmernih cenah
pilama IVAN FlfiAft
LJubli
Hrenova ulica 19
po
3103
Pozor, kobasičari!
Tratim sposobnog kobasičarskog pomočnika)
vješta svim kobasičarskim radnjama, a osobito za kre-novke i kranjske kobaskre. — Ponude pismene slati na adresu: JOSlP DOM1NIS. Biograd n/M„ Dalmacija.
12
Posetnikom oelesejma priporočamo naslednje tordke:
Ne boste se kesali, ako kupite obleke za dame In gospode vseh vrst najmodernejšega kroja, kakor tudi deine plašče in vse modne predmete po najnižji ceni v konfekcijski in modni trgovini
FRAN LUKIC 30,3
Pred ikoffito 19. Pred ikofl|o 19.
Restavracija na ,Streliiču< i
pod Kotnikom
M. fn F. Bolijo.
J. Kostevc
manufakturna trgovina In zaloga pirot. preprog
Petna c. 4.
k:
M. Bartl
specijalna parfamerija. trgovina rokavic h nogavic.
Ljubljana. Str * reva ul. 2.
Pavilfon E at 49, SI
j*
oe
Narodna tiskarna
Ljubi ana. Knafiova ulica štev. 5.
^1
0;
I
ALFONZ BREZNIK
MESTNI TRG S (poleg magistrata)
Največja in najstarejša tvrdka klavirjev, pianicov in harmonijev ter vsega glasbenega orodja in strun Oglelte si tn naipoootneKe podjetje Jugoslavije !
Prodaja na obroke! 2951
Ivan jaxin sin
Oosposvetatia o. 2.
Velika zaloga § vam h, pisalnih strojev in kolos.
2956
Restavracija jri Levo"
LJubljana
Goapoavetaka o« 16.
2955
Dvorski trn
Josip Carl.
2954
Hotel in r^atavr oifa
„LLOYD"
Sv. Patra cesta štev. 7. Izborna Vuhinfa. Pristna pllača
Marija Tavzes.
Marija Rogelj
manufakturna trgovina
erilo za gospode in dame. lago dobro, cene nizke, to
Sv« Patra c. 26.
Ložar & Biziak
manufaktura, moda. konfektfja, :: galanterija, modni saloa ::
ijubliana Sv. Potro c* Itev 20.
2959
Ign. Zargi
i,Pri nizki ceni11 L ubijana, Sv. Petra cesta Številka 3.
Trgovina at drobnim, pleteni ^ In mod* nlm blagom tor rstanlm por'lom In kravatami na debelo In drobno. • Potrebščino ca krojače In šivilje. 2957
Modna trgovina
Peter Šterk
LJubljana, Star« trg št. 18.
2960
Josio Vidmar
Llnbllana Pred Štetilo it 19.
Tovarna dežnikov In selnlnikov.
2961
Foto-atelfe
Ani. Uršic
(v hiSi Trgovske banke) Dnnajaka cesta.
2966
Elektrotvrdka
A- VERBAJS
L!nbl|ana 2964
Gosposvetska cesta 13 (KolUei).
Foto* atelje
V. Beoter
Aleksandrova o. 5.
Telefon št. 324
2967
Veletrgovina žila in vseh vrst mlevskih izdelkov
A. Volk
Ljubljana, Resljeva c. 24
2963
Elektrotehnična dela
a o II d a o In cono
Ivan Mthelčič
L|ublrana. Lepi pot 12 (Mirje) 2965
Modna manufakturna trgovina
Janko Češnik
2962
Strit?rieva ul ia      LJUBLJANA      Ungarjeva unca
Prlperrta prt ■tkipa svoj« »loto MjMTeJiefs blaga u Katke la moffct obleke, feala M barvasta perilo, razaovrstna preproge, teke lirike, nvese. odeje Iti., pa alzkj tetri!
Papirna trgovina
H. TWar
Ljubljana
Šelenbnrgova ulica št 1.
Hotel in restavracija £
Mikliž
nasproti glavnega kolodvora Priznano dobra kuMnla prvovrstne pitale.
Ure, zlatnina, srebmina
Ed- Skopek
Mestni trn itev. 8.
Popravila točno in soMdno.
L. Mikus
Mestni trn štev. 15.
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.
2P69
Paviljon
Vidmar naši
na veseliinem prostoru veteseima.
Prvovrstna »ina. - Gorica, mrzla jedila.
ZA ČASA VELESEJMAi
2968
Velika izbira: žepne ure, budilke zapestnice, uhani in posebno lepo jedilno orodje (Beateck) fz .Al* paka", .Kina" In pravega arebta. Po nizkih cen«b.
Ob enem priporočam gostilno „GrnUkat klat" preje pri ..Frldrlhn*'. Mestu! trg it. 13 s svojimi pristnimi vini, dobrimi jedili In točno postrežbo.
Samo pri tvrdki Joa. Šolo vin - Čuden, Nattnl trp 13.
Nikdar ni dovoli,
da razstavite svoje blago na velesejmu,  potrebno je tudi
neka} REKLAME za svojo razstavo
v ..SLOVENSKEM NARODU"
Informacije v upravi lista: Knafiova štev. 5 ii u vtlesejnopri saUmastopiiki
8
LIODEURS ET SPIMTUEDX FfflS
LJUBLJANSKI VELESEJE
33QQiaiOEQQE]QOE!E3EE3EiE]E3E]Ei
Prodam po nizki ceni:
(sicer že rabljeno, a vendar prav dobro še obranjeno): Parni kotel 25*00* kurilne plošče. — Parni stroj 45 HP. — Biljarda znamka Seiiert. — Omara za led. — Kotile in omnlbns z navadnimi in gumi kolesi. 3208 Pojasnila daje: VRATAR v hotelu „Slon", Ljubljana.
Se priporoča, da si ogledajo razstavo v pa vil ionu I at. 624 kjer je razstavila tvrdka: F. In 1. Goričar „Pri Ivanki" Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, predmete damske konfekcije lastnega izdelka in sicer: plašče, bluze, oblekce, velike in male predpasnike Itd. v krasni izbiri. — V tei trgovini se dobi tudi razno moško i? Žensko perilo po najnižji ceni. — Za trgovce posebno nizke cene. Geslo tvrdke je: .Mali, a tem gostejši dobiček." 168-l
Priporoča se
domača izdelovalntca klobukov
Franc Bernik, lil
Slovenska cesta
Paviljon na velesejmu H št. 411, 413. 415
po vsem svetu zaščitena ! Patentna kljuka za obleko v telov-nlakem žepu, neobhodna vsakomur. Varuje vrata in stene. Se povsod lahko pritrdi na en prijem. Peresno lahka. Zastopana po vsem kontinentu. Dobiva se pri
Anton Reya,
SALZBURG, Auatrla
Dreifaltigkeitsstrasse 13
Odda se zastopstvo za SHS
Damska konfekcija in modni salon
T« KunCi foS1 tUSS;
Blagovi in svila v zalogi. Najnižje cene I      Prvovrstno delo i
Najcenejše kupite pri
Josip Pe*elincu
GALANTERIJO
modno blago, sukanec, toaletno milo, vezenino, žeDne robce, razne ttetke, palice, nahrbtnike, nogavice, rokavice, potrebščine za čevljarje, krojače, Šivilje, sedlarje. En gros      En detail
LJubljana ,3W-(bliza PnStnmp oaoata n ni)
■ooooaooaanaaaoaaaoBaeea
D
Er o javi: IMM
Tekoči račun pri Jugoslovanski, Sla enski, Trgovski banki in pri p o?t. ?ek. zavedu St. 10.363
Najnovejša In ra?nrodernejša lasira novozgrajena tvornca mošHn, deških in fantovskih ob1«cil, ter vsakovrstnih uniform po pre^p:«an«»m kr iu.
Svofe lastne izdelke pradaja po izredno znižanih c»nah \ svoji detajlni prodajalni !
Specijaliteta i otroški kostumi I Konkurenčne cene I
li LjaUlians'rem ntoja -nllioa „]" 573-579
FRAN & COMP.
Gostilna 99KoroShl dom"
L)nb1|ana, Poljanska ceita
(nasproti finančni delegaciji) se priporoča z izvrstno domačo hrano In pristno pijačo. Sprejemajo se tudi abonenti.
s spoštovanjem
Ratt Korošce
IVAN PABIŽ
LJUBLJANA, Stati trg 20 — Uatano¥l(eno 1912
Velika zalo ca stenskih ur in budilk iz znane tovarne .Junghans*. precizne švicarske žepne ure. — Ve'fka izbira
zlatnine la erebralne
Najcenel&l nabap!
Oglelte si zalogo na LiobltanaUent velesajma
pavlltoa e, prostor SOS. Prodal« se ne drobno la veliko. 3144
Šolske potreblilne:
Zvezke, lisalno orodje, risalni oapir itd., na debelo
in drobno priporoča L Pevalok LJubljana,
Židovska ulica. 3070
Strojna nlsrnka delavnica
v b IŽinl L i ubijane se pod ugodnimi plačilnimi pogoji odda v na-em o Hroma se PRODA. Polzve se pri ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresn trg 3. 169-l
Josip Krega?
oblastveno prezkušeni mestni tesarski mojster
LJUBLJANA.
Cesta na Kodeljevo št. ?9 fPovšetova cesta St. 19).
Izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industri ske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena o-trešja, balkone, vrtne utice, verande in stopnice. 2983
Na debelo!
2995
Na debelo i
£?rvQ kranjska vruarna In trgovina s konopnlno
cfaan M. cHdamič
Centrala. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 31. — 7ele/on 441. Podružnice. Maribor, Vetnnfska 20. — Telefon 454. — Kamnik, Šutna 4
nudi vrvi za stavbe, dvigala, zvonove, studence lta\, mlinske oprti, ognjegasne cevi in vse v vrvarsko stroko snadajoče predmete po najnižjih dnevnih Na drobno.' cenah. Na drobno:
__   RAZS1AVA v la^tni
Elegantne dame zahtevajo za svoje plašče, dnevne ob!eke
ter večerne toalete
kreirane v Pariza« Prodaja samo trgovcem: ZAGREB, JELAČIĆEV TRO 20/111. TELEFON 6—99.
8205
■ metu n m i r
Inženir GUSTAV ZEMANRK
Llnbllana, Gornpova nlioa at. 17, telelon it. 621
izvršuje najceneje 3134
vsa morava ia av edeni a pravoga
Čistilce patent  ..Nechar".  Diplez Mono, kontrolni aparati gorljivih plinov, vodovodne in turbinske naprave, centralne kurjave itd.
Najcenejši aaknp bakrene iice ia ploičic sa oblavanlo alta In tal.
m 100000 paoBDOB «■■■ ODBaaaaaoacMaoooaaaaaaaaaaji con ">» ooeoooooooooooooooooooa ■« • . »MIH I ■ ■ ■ ■ ■ ■ H H ■ M ■ ■ II ■ ■ II H H ■ ■ M aHnUUUULJLH iTpnf
Vsem obiskovalcem velesema
ae priporoča prvovrstna resavraclja
„LJUUJANSSI DV0Bf< (poleg juž. kolodvora).
Prvovrstna domača in primorska kuhinja.
3 Specijaliteta: pristni kraški teran in vsak dan sveže morske ribe.
Cene jako umerjene! Cene jako umerjene!
S spoštovanjem
Bogdan Popovao,
3084 lastnik. "i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ i ■ n ■ ■ ■ I m ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■   m hI P j
i
Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek. — Za inserttni del lista: Oton Chlistof. — Vsi v Ljubljani
57
24