64. številka.
V Trstu v soboto 12. avgusta 1893.
Tečaj
„E D 1 N O S TM
liha j. dvakrat na teden, ▼■»ko (rado i» loboto oh 8. ari zjutraj.
„Edinost" stana:
vae leto gl.	iiTen A vat. 9.— gl.
4* poln leta , 3.—: » m +-50 , trn četrt leta . 1.50: , „ 2.25 , Z „Novičarjem" vred:
za v«e 1 to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 • 8etrt „ . 1.75 {'oaamične fitnvilk« »o dobivajo t pro-iajalnicah inhakn t Trittl po £ nov., -v (Jorici in v Ajdovščini po * nov. — „Novi čar" pa po 2 dot.
EDINOST
Oglasi in osaa&lla M raAan« po S no t
vrtuica t petitu ; za naalova a debelimi črkami ae plačuje proator, kolikor bi fa obaeglo navadnih vrati«.
Poalana, Javna ubrala, osmrtoloe itd.
•e raca a« po pojodbL
Vsi dopiai ae pošiljajo nradniltvu Piaiia Caaerma it. 9. Vsako piano mora biti I ran kovano ker nefraakorana ae ne »prejemajo. Rokopisi ae aa vračajo.
Naročnino, reklamacije in inaerate prejema npravniitvo P lasia Caaerma It. S Odprte reklamaeije • o proate poktnina.
i
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
■V *4too*t f* mo4«
Od zrna do zrna...
Komaj da se je Prusom posrećila vojaška predloga, vsled katere jim bode, seveda v silno gorje lastnega naroda, mogoče, svojo vojno mofi pomnožiti, ž e mislijo „germanizatorji vsega sveta" na drugi načrt pangermanske svoje politike. Od srna do irna — to je pruska politika.
Kar se tiče osobito „vojaške predloge", hotela je Nemčija svet prepričati, da jej gre za „bran domovine* v slučaji evropske vojne, is katere, kakor pai ni dvomiti, si namerava Pruska — ako bi bil aares v vsaki luknji rak — pridobiti najlepšo žrtev — Avstrijo.
Ali iz najnovejšega čina igraloev političnega pruskega šaha pa sije namera ,germanizatorjev", oziroma modernih nemških pohlepnežev, kar brezi vso sence na dan !
Načrt izločenja Galicije in Bukovine pognal je — čeravno v taboru „avstrijskih" Nemcev skovan — uprav iz istih tal, kakor nemška vojaška predloga, kakor ■ p 1 o h vsi činovi germanizatorBko politike izven Prusije: od zrna do zrna...
Ni nam Slovanom potreba kdo ve kake ostrovidnosti, pa zapopademo na prvi mah, kam pćs t&co moli — kajti: ali ne nosi ta pruski p&s v taci svoji brušenega orožja in streliva razne vrste P — — Od zrna do zrna — — — —.
Seveda, Oermanija, ta „boginja človeštva" tio sme ni trenotja čakati, da vse najbrže je ukrene, kar jej pripomore 4o hitrega pordza vseh nenemških narodov •veta, da čem prej doseže svoj smoter, ko bode na zemlji — „jeden hlev in en pastir" — seveda, germanski !
In v dosego tega smotra služiti jej mora vse, kar leze in gre, a prvi vrsti v naši Avstriji. Kajti Avstrija, ki naj bi bila prva žrtva pruskega zmaja, mora s vsemi njenimi Slovani vred prva
PODLISTEK. Pesmi brez imena.
PrioMuje Ivan Ifajdlga.
VI.
Ob kraji ceste, uprav notri o umazanem jarku, leži človek in — spi.
Poznati je po le^i njegovega života, da jo pijan in da ga je morda nekdo od »ceste, kjer ae je nezavesten zgrudil, porinil notri v jarek, kakor se odrine kamen,
—	z nogo, v ošabnem zanikovanji brezdušne materije . . .
A pijanec ni brezdušen, kajti v tem trenotji mučijo ga, podeč Be po trpeči njegovi duši, grozne, strašne sanje.
Sanja &e mu — čudo, kako mnogokrat so sanio zrcalo resnice in to celo pri nezavednem pijancu ! — sanja se mu, dn leži za plotom, v jarku, pijan, onusnažen. Zažarelo lice tišči v mokro travo in umazani znoj rosi mu z lasmi ovito teme.
Solnco pripeka z gorečim žarom na zemljo in ni je žive duše na širnem polji,
—	le ondi na dolgi njivi Čepi žensko bitje in kljuje — kljuje s trdimi, ogorelimi prsti iz razrušene zemlje trnjevi oflat; pri tem pa jej lijo vroče Bolze iz očij doli na razbeljeno zemljo in videti je, kakor da to ni osdt, da to ni razrušena zemska
v njegovo žrelo in naj se branijo Slovani kakor koli jim drago.
Da pa bode ta čin germanofilov m o-goČ, treba je v prvi vrsti Avstrijo tako razkosati, da je vsako politično približanje njenih rešiteljev. Slovanov, nemogoče, kajti ti „neznosni" avstrijski Slovani so še nekov jez, ob kateri že stoletja dolgo buta zaman pangermanski bik se svojimi rogmi.
Ako poškilimo nekoliko v ta politični pangermanski kalejdoskćp, zares mora nas postati groza in strah, kaj vse mora zreti notri naše ok6; kajti, kar se skriva na vnanje pod krinko pravilnosti avstrijskih zakonov, vidi se v čudapolni kdmeri v svoji pravcati naravni podobi!
Kajti, kolikor je imela Prusija pred svojo, baš po njej provocirano vojno « Francijo v Francoski tajnih ogle duhov, ki so si znali pridobiti pristop do najodličnejših mest francoske administracije. razmeroma ravno toliko jih ima danes v naši Avstriji, ali celo morda še nekoliko več. In kako si pri tem razmerji mi Slovani Avstrije zamorimo misliti, da dosežemo pod denašnjimi političnimi razmerami v Avstriji le trohico samostojnosti P Kako si zamoremo misliti, da naši „germanizatorji sveta" odstopijo le za las od svojega načrta ter da „iz ljubezni do Slovanov" prepuste nam, po čemer hrepene sdroi, namreč samostojnost na slovanski zemlji naše države? Bog! prej bi smeli pričakovati, da deroči 1 e v izpusti iz žrela ugrabljeni plen! Danes nas branijo š e avstrijski zakoni, da smemo postavno tirjati, kar nam po naravi gre; a kdo nam jamči za to, da ti zakoni obveljajo le še m a 1 o let P Ali ne kažejo znamenja, kaj se namorava tam .gori" P
In ako nas „branijo" zakoni, ali ne hrumi izven t*h cela armada germa-
nizatoričnih sredstev proti nam — sredstev,
p51t, marveč, da je njegovo — sreč, iz čegar trde skorje ruje ono bitje pogubo-nosne strasti plevel . . .
V tem hipu pa se začuje od nekod silen jok — plaho, dvigne glavo žena, ustane ter brzim korakom odide tija, od koder se razlega jok : — notri v seli stoji mala koča in okoli koče zbranega je obilo ljudstva — moški, ženske in otroci. Ne-brižno stoje, roke križema držeč — dd, možki celo prižigajo kresilom svoje pipe — in gledajo, kaj se godi. Nekateri po-penjajo se celo po leseni steni koče in utikajo debele svoje glave skozi mala okna; in na licih tega ljudstva ni citati najmanje sence sočutja, nasprotno: neko hudobno škodoželje in krvoločnost zijata mu iz od smeha široko razkrojenih obrazov in obupni krik, ki se razlega iz temne koče, mu je v slast in vesolje.
A notri godi bo nekaj Btrašnega.
Sredi temne zatulile izbe stoji razko-račeno surov človek, grdega, zabuhlega lica — poznati mu je, da je — krčmar in inosar. V jedni roki drži krioočega otroka ter mu vleče raz trepetajoče telesoe malo krilce, po tem pa ga vrže v kot izbe, kjer trepeČe, h povzdignenimi rokami milosti proseč, troje nazih črvičev, vsi oropani borega krila.
Ali baš v tem hipu, ko zgrabi z drzno
kakoršnih niti vsakdo iztnej nas ne pozna in ne opazi P
Le ozrimo se notri v tajnostno kdmero, česa zapazimo še ondi P Ali ne mrgoli ondi vsakovrstnih špijonov, ki ru-jejo v našem privatnem življenji zoper nas, da bi izvedeli, kaj so dogaja v naših gmotnih razmerah P Ali ne izpodkopavajo ti najeti faktorji v tem oziru vsega, kar nosi količkaj slovansko lice ? Vsakdo iz mej čitateljev naj ojstro presoja svoje najbližje prijatelje in so-s Bde, ki se ne zlagajo z najmanjim, kar je slovansko — vsi tiso ogleduhi pru-sijanstva, vsi ti sodelujejo na j e d -nem skrivnem načrtu germani-zovanja Avstrije! Le povejte jim to naravnost v lice !
Kaj nadalje pomeni naš tužni, obžalovanja a tudi zasmehovanja vredni boj mej dvema taboroma slovenskima P
O j s t r o pretresajmo pomen tega boja in namere onih krogov, ki so uneli ta boj! Kaj bode posledica tega P Bratje! tu jo je pogodil Prus: raztrgati slogo mej avstrijskimi Slovani — potem so um mora posrečiti — vso!
In kdko boljše sredstvo si je samogel German izvoliti, da raztrga slogo mej nami, kakor da hoče zlorabljati versko vprašanjeP Le spomnimo se besed odličnega dostojanstvenika: da „slovenščine niti treba ni"! T e besede nam povedo vse! T e besede nam tolmačijo grožnjo ne-katernikov, da ne odnehajo od boja nikdar in na n i k a k i način ! O nikar nikar !
Ka jo njim do liberalizma, h čemer obkladajo naše naprednjake (tužno, ako niso naprednjak! narodovi tudi oni !)P Vsaj jim je dobro znano, da nemški, to je židovski liberalizem, pri nas ne najde prostora. Naj ne iščejo dlake v jajcu!
Mi pripoznamo radi in nečemo tajiti, da ne bi imeli tudi oni dobrih namenov;
ali da bi hoteli mirnim srcem in hladno krvjo motriti sedanje homatije, prepričali bi se ti gospodje, da njih sedanje delovanje ne služi veri, ampak nameram naših germanizatorjev: da se dajo rabiti kot orodje za razcepljenje naše sloge. In odgovornost teh gospodov je temvečja ravno zato, ker je notoriška istina, da jih /larod rad sluša in — uboga.
Ob, ti ubogi narod slovenski, da je tudi to mo ralo priti čes Te!
Gorje Ti, ako voditelji Tvoji ne bodo razumeli namer in zanjk pangermanske politike, ako bodo na ptujo željo sejali raspor inz rasporom potujčeva-nja strupeni sad v srce Tvoje!
Toda Bog, isti vsemogočni Bog, ki nas je obvaroval že sto- in stoletja, da nas ni porazila tuja sila, obvaroval nas bode tudi te nesreče! — Vsaj se z omiko nnših nasprotnikov razvija tudi izomika naša, da nam je moči bistrim očesom takoj ispoznati, od kodi preti nevarnost iu te isomike nam no poteptajo vsi naši ger* manizatorji v kakoršni koli obliki.
Ali pri vsej opasnosti, ki hrumi okoli nas, nam narašča jedina zavest, da ostanemo trdni v svojem narodnem prepričanji in oni most, za katerega nabira, zrno do zrna, ased nami Prus, utegne se mu zrušiti nad glavo ter ga pogubiti.
neusmiljeno svojo roko — v zibeli ležečo dete, da bi oskrunil sveto last nesrečne
matere--prihiti sem od polja ona žena,
obupno vijoč zveneli roki.
Ljudstvo bo jbj umakne kot kužnemu človeku in bolestnim krikom plane notri ter pade na koleni pred surovim možem obupna žena. A grdo se zadere nad njo in jo pahne od sebe, tiran :
„Ho, ho ! ali meniš, da omočita moje srce tvoj vik in krik, nespametno bitje P Dolgo dovelj sem čakal in trpol, da mi plača račun — zaman ! Sedaj pa mi je tega dovolj in ne čakam več dalje in meju tem, ko leži tvoj brezvestni mož doli v jarku za plotom pijan, — napil so je po-slednjič na up! —, polastim se njegovoga imetja in mu vzamem najmanjšo trohico ter Vas zapodim brezi strehe in krila na cesto, da Vas požro volkovi, da Vas raztrga deroča zverjad! A ni še ugašeno hrepenenje moje po osveti, kajti tudi po tebi . . . ."
In pri teh surovih besedah stegne kruto svojo pest po nesrečnici. ki je žena druzega, a ki so ne briga za dolžnosti zakona svojega ;.......zaman prosi žena, zaman pretaka solze in kažo svojo od težkega dela na polji krvaveče prnte, — /.urnim ječi in pripovedujo, kako se trudi iu prebdeva noči, dn zamore
DOPISI.
Iz Tomaja, dne 5. avgusta 1893. — Trda so kraška tla, a še trši smo mi, ki jih tlačimo. Kar neprenehoma nekam dromljemo in prav nič se ne zmenimo sa ostali svet, niti ne poizvedujemo, kaj se po tujem godi, niti ne privoščimo drugim kake novice iz naših na pol pozabljenih krajev.
Res da posebnih znamenitosti sa ras-vajena ušesa nimamo, rekel bi, nikoli; ali vendar se tudi pri nas pripeti vsak vek
preživeti sebe in ubogo deco v tem, ko nesrečni strasti propali mož zapije slednji prisluženi božjak !
Krutemu človeku se ne omeči srce, ne, cel6 trše postane od vročih solz, ki kapajo nanj — — ljudstvo pa se surovo veseli in krohoče — zroč najdivjejši čin, kar ga doprinesti more silna surovost človeška. —
V tem se prebudi pijanec ▼ jarku in bolestno ječeč obrne se vznak, da mu vre čisti zrak v široko razklenjena usta. A takoj se mu zopet povrne Ban in sedaj ugleda nov tožni prizor : k njemu po vroči cesti gredo, ki jih je vrgla v skrajno bedo njegova grozovita strast in bridko ječeč zeva ob samotni cesti. Sedaj pak se zbero okoli njega in — jemljo slovo, tužni kleče ob materi in zamolkli čuje so glas: „Z Bogom ! Odpuščamo ti, odpusti Ti — Bog!* Gredo . . .
Tedaj pak stisne sanjočemu ojstra bolest Brce in Bilnim glasom kličoč: „čakaj I čakajte !" so probudi ter hoče planiti k višku, a na prsih sedi mu ostudna pošast ter ga davi k tlom — —
Je-li pošast zle njegovo strasti, je li zlobna vcBtP
Ali ga oblažijo grozne sanje ... P
kaj, kar bi morda zanimalo jednega ali drugega.
Omeniti nam je pa za sedaj nekaj o »borovanjj, ki ga jo imelo naše „vinarsko društvo« v nedeljo dne 30. julija. — Ve-1 ka množica ljudstva, udov in neudov, domačinov in tujcev zbrala se je ob 4. uri popoludnepod košatimi kostanji, kjer je bil shod napovedan. Lep slavolok, poln narodnih zastav, krasil jo uhod vinogradov.
Streljanje na vrhu vinograda naznanjalo je pa začetek in konec zborovanju. Zborovanje samo ni trajalo dolgo, kar je tudi zakrivilo precej neugodno vreme. Po kratkem pozdravu se je preč. g. predsed-nik-dekan hvaležno spominjal tudi dobrotnikov društva v preteklem letu, med prvimi »lavne c. kr. vlade, ki jo letos blagovoljno pomogla mlademu društvu s 300 gld. denarne podpore in darovala 4000 mladik amerikanske trto za nasajo. Med drugimi dobrotniki nam jo posebno še omeniti ve-lodušnega g. podpredsednika O. Polaja iz Sežane, ki je res cel mož, ves vnet za blagor iti napredek ubogega kmeta.
Tal: mož je po mojem kraškom razumu res vreden vse hvale in časti. Nasprotno pa treba pomilovati ljudi, ki, četudi se morda prištevajo razumnikom, a vendar ne morejo ali nočejo umeti velikega pomena kmetijskih društev in tako k takim ne pristopijo. To se ne zdi preveč narodno; sličnih narodnjakov nam Bog no daj preveč, ako naj naš revni narod še nadalje obstoji; pač pa nam porosi Nebo še obilo mož, za propali kmečki stan tako gorečih kakor je g. podpredsednik O. Polaj. — Slišali smo dalje iz blagajnikovoga poročila o gmotnem stanju društva v preteklem letu.
To poročilo glasilo se je kaj ugodno. Ne aamo da so se ogromni troški pokrili z dohodki, marveč ostalo je še v blagajnici 124 gld. prebitka, kar dovolj priča o umnem gospodarstvu v društvu. Zato pa smo dru-štviniki pred vsem hvalo dolžni neumornemu g. prodsedniku-dekanu, kateri ne eam t 8vcjt» duševne silo napenja v prid društvu, ampak mu tudi prečesto pomaga v svojo gmotno škodo. Kdo bi se potemtakem čudil, če se je koncem zborovanja slišal iz vseh grl en sam navdušen klic : .Bog živi nam predsednika še mnogo let*. — Po zborovanju šli smo diuštveniki na povabilo preč. g. predsednika v župnišče na mal obed. Da smo se tu izvrstno zabavali, si vsakdo lahko misli, posebno še, ker nas je tomajski orkester kaj lepo in prijetno kratkočasil. Splošno sta ubrano petje in lepa godba poleg kozarca dobrega terana ljudi tako navdušila, da so bili kar iz sebe. Marsikateri izmed društvenikov je priznal, da ni imel šo tako veselega in zabavnega dnova v svojem življenju. Seveda so se tu, kakor je navada ob takih prilikah, vrstile tudi razne napitnice ; spomnimo naj pa tu samo onih na Njegovo Veličanstvo presv. cesarja, na preč. gosp. predsednika in g. podpredsednika.
Vsem napitnicam je občinstvo živo pritrjevalo. Z nočjo smo se razšli vsi srečni in zadovoljni želeč, da bi nam B<>g dal učakati še mnogo tako veselih dnij.
Iz Maribora, 9. avgusta. (Izv. dopis). Koncert „Slovenskega pevskega društva" od 6. avgusta t. 1. se je v vnukom obziru tako obuesel, da bi bilo res gri-h, ako širše občinstvo slovensko ne izve več o tem. Dovolite zato tudi meni, če prav malo kasno, par besedic reči o tej preznameniti narodni slavnosti. V prvi vrsti moram hvaležno omeniti nemških naših sodeležanov, katerih prirojena ljubeznjivost se je tu pot osredotočila v tem, da bi nam bili radi na vsak način preprečili ta koncert Kakor znano, dogovorilo se je bilo „Slovanako pevsko društvo" t godbo nemškega pevskega drušva na Ptuju, da hode ta godba sodelovala na koncertu ter je bil že podpisan dotični kontrakt. Naši ljubeznjivi nemški rojaki bo pa terorizovali kapelnika in posamično godce, katerih nekateri so v mestni službi, da ne dobi godba nikdar več najmanjšega
zaslužka pri Nemcih in do dotičniki vrhu tega zgube tudi svoje službe pri mestu, ako bodo sodelovali na našem koncertu. Lahko si mislite, da se je tu polastil marsikoga opravičen strah — in posledica bi bila skoro — da bi godba ne bila sode-delovala na naši slavnosti — baš kakor so Nemci želeli. Toda naši rodoljubi tudi niso spali, obljubili so in zagotovili vsem onim, kateri bi vsled nemškega nasilstva zgubili službo — boljša ali vsaj taka mesta, ka-koršna so uživali do sedaj — in godba je šla na svoj riziko v Maribor ter sodelovala na koncertu ! Resnici na čast moram omeniti, da se tako postopanje od strani neuiškutarjev tudi pravim Nemcem studi ter da se kani ves odbor nemškega pevskega društva — kateri je bil godbi dovolil sodelovati — odpovedati zaradi netaktnosti nomškutarskih članov.
Na koncert prišlo je pevsko društvo „Slavec" iz Ljubljane korporativno, z njimi pa šo mnogo drugih rodoljubov iz Kranjske in Štaj ersko. Oficijelni sprejem bil je na slavnostnem prostoru, na vrtu gostilnice „Pri Gambrinusu". Dosle goste pozdravil je v imenu mariborskega odbora gosp. dr. Bezjak. Potem je bila sv. maša, pri kateri so peli ljubljanski pevci ; po maši bila je glavna vaja in skupni obed. Po-poludne ob 5. uri začel se jo koncert. Vreme bo je bilo ravno lepo pripravilo za dež — prav kakor bi bilo v službi ptujskih nemškutarjev ; no kljubu temu ni so dalo oplašiti niti občinstvo niti pevci. Ostali Rmo vsi na svojem mestu ter pod dežnikom poslušali vse krasno pevsko in glasbeno točk e, precej obširnega programa. — No bod em vam obširno opisoval in ocenjeval posamične točke, no, reči vam moram, da je toliko moški, kakor mešani zbor lako precizno, s takim občutkom in tako dovršeno pel in prednašal, da je vsak količkaj muzikaličen poslušalec imel priliko občutiti iu vžiti vso krasote, ki so jih skladatelji vložili v dotične umotvore bodi si že v harmonizaciji, ideji, ali v stilizaciji. Krona vseh točk bil je mešan zbor „Ave Marija" od Foersterja, kateri jo tudi vam Tržaea-nom znan še iz prejšnjih let. — Slišal sem že marsikak dober mešan zbor na Sloveti skem, ali takega, kakoršen je bil ta, pa še ne. Sedaj še le mi je bila naenkrat jasna vsa krasota „Ave Marijo* in prepričal sem se, s kako neodoljivo silo deluje v velikem stilu osnovana in do zadnje podrobnosti tako umetniško izvedena skladba, kakor je ta — z občutkom in razumom peta — na občinstvo. Morali so jo soveda ponavljati. Tudi godba jo prav dobro igrala — mej drugimi točkami prav mnogo slovenskih in hrvatskih komadov. Sploh pa je bil ves program skrbno sestavljen, točke vse srečno zbrane. Pevke in pevci zaslužijo največo hvalo, da ho premagali vse težave ter se naučili toliko in tako umetnih zborov v toliki meri, da so se že po jedni skupni vaji popolnoma ujemali. Po zvršenem programu nastopil so mariborski tamburaši in pevci, katori so nas prav izborno zabavali. Vsled neugodnega vremena, kajti lilo je šo vedno, odšli so ljubljanski pevci in z njimi uinogo odličnega občinstva v hotel „k nadvojvodi Ivanu", kjer se je razvnela jako živahna domača zabava. Pri Gambrinu ostalo jih je mnogo pod lopo, drugi so pa odšli v dvorane. Slavnosti se je udeležila vsa naša posvetna in duhovna inteligencija; in Kranjcem in Primorcem, ki so bili na koncertu, zdelo se je pač skoro neverjetno videti v taki slogi duhovnike — in to od najviših in najčastitljivejsih do najmlajših — in posvetnjake vseh stanov. Ali če je že ta tiha sloga ugodno vplivala na vsa-cega, zdeti se je moralo omenjenim bratom, da žive v nekem bajičnem svetu, čuvši govore pri „nadvojvodi Ivanu" iz duhovskih in posvetnih ust. Obžalujemo re«, da je moralo toliko gostov žo pred enajsto uro na postajo, kajti koj po njih odhodu prišli so še ostali od „Gambrina" sem in začele so napitnico in govori, kakoršnih menda še nismo, ali pa že dolgo nismo
slišali. Prvi je spregovoril gosp. H u d o-vernik, duhovnik v Mariboru, in dal duška čutilom, ki so nas vse navdajali ; povedal je namreč jasno in glasno vsem, da je pač že vsem pravim rodoljubom dovolj tega, zlomiselno v naš narod zasajenega prepira in da je odklenkalo vsem krivim prorokom, kateri nas uče, da imamo dva Boga — jednega v nebesih in jednega v Gorici. Mi rodoljubni duhovniki poznamo enega samega Boga v nebesih in nikogar druzega! Ravnati so hočemo po naukih svete vere, dajati Bogu. kar jo božjega, pa tudi narodu, kar je narodovega — vrniti moramo torej narodu mir i slogo, katere sedaj takoj potrebuje ter nečemo več dovoliti, da bi se mešala in menjevala vera in politika, ampak goji naj so vsaka na svojem mestu ! Proč torej s temi vsiljenimi nam razlikami mej konservativci in radikalci — brezvercev pa mej nami ni! Vsi smo rodoljubi, ki delujemo za svoj narod ter dobro vemo, da mu vere no smemo jemati, ne pustiti j oma ti — moramo pa tudi vzajemno braniti pravice svojega naroda. In tu na zelenem Štajerskem stojimo duhovni s posvetnjaki, kakor videte, mož ob možu, ramen ob ramenu ter branimo svetinje milega nam naroda proti brezobzirnemu tujcu, ne ozirajoč so na domače in-trigante! — Za njim je govoril duhovnik dr. Medved ter rekel mej drugim, da sicer ni prorok, da pa sodi po raznih pojavih, da so bliža konec teme, v katero nas nekod silijo in tlačijo ter da se je že /.aeelo zoreti na narodnem obnebju. Nu mesto dosedanjih za malenkosti se prepi-rajočih politikov in drugih prvakov nastopijo novi mladi možje, kateri brezobzirno poiuetejo to staro šaro ter store konec tem malenkostim in pa bratomornim bojem. Da so pa Slovenoi mogli tako propasti, krivo je temu to, ker so zgubili vse volike cilje spred o č i. Mi mladi moramo si postaviti nove in naroda vredne cilje ter na svoj prapor zapisati: „z { e d i njeno Slovenijo". 1'red to zastavo zginila bode dosedanja tema in z njo vsi prepiri in bratomorni boji in delovali bodemo zopet duhovniki in posvetnjaki složno na narodnem polji; ne kot konservativci in radikaloi, ampak kot pravi rodoljubi.
Govorili so še drugi : prof. dr. K r e k, dr. Mar o! t, duhovnik dr. Senj an in drugi v enakem smislu. In tako je bila v najlepši nadi, z najboljšimi nadami za bodočnost zvršena ta prepomljiva in vsaoemu udeležencu nepozabna pevska slavnost. Dal Bog, da se kmalu uresničijo želje in ideje tu izražene.
Politični pregled.
Notranja dejala
K velikim vojaškim vajam v Galiciji odido Njeg. Veličanstvo v noči mej 2. in 3. septembrom. V Galiciji ostane do 10. septembra, od koder odido k velikim vajam na Ogrsko.
Minister zunanjih poslov grof K a 1 n o k y odpotoval jo v Ischl na običajno poročilo pred cosarjem.
Z ozirom ua ukaz vlade, da morajo Prasko ulice imati dvojezične napise, ker tam živo tudi Nemci, poživljajo .Narodni Listy" češke manjšine po nemških mestih, naj odpošljejo takoj peticije do vlade, da zaukažo dotičnim mestom preskrboti tudi češke napise. Tudi mi Slovenoi bodemo morali izkoristiti naredbo Praškega namestništva, kajti ne moremo si misliti, da bi bilo v Trstu, Celju in v Gorici krivično, kar jo v Pragi zakonito.
Avstrijsko vojno ministerstvo poslalo je potajno okrožnioo posamičnim vojnim poveljnikom, v kateri se absolutno zabranjuje kakeršnokoli mučenje vojukov. Ako bi se pa vendar dogodilo kaj tacega,
morajo poveljniki poročati o vsakem posamičnem slučaju neposredno ministerstvu.
0 avstro-ruski trgovinski pogodbi trdi „Budap. Corr.", da se bode mogla izvršiti še-le v sredi meseca septembra in to zadegadelj, ker so razni visoki dostojanstveniki na dopustu.
Obrtna etiketa zaključila se je dne 10. t. m. Zaslišanih bilo je 365 izvedencev. Stalni odbor sklenil je, da predložita poročevalca samo načela za prena-redbe. namesto čisto novih naredeb.
Znano je, da zahtevajo Tirolski italianissimi, naj bi se južni Tirol odtrgal od sevornega, vsled česar bi dobil seveda lastno samostojno upravo. Samostojni južni Tirolski naj bi bil Trident glavno mesto. Ali gorje deželi, ako bi Ita-liaiii«simi v njej gospodarili tako, kakor gospodarijo mestni očetje v Tridentu 1 To malo mesto ima baje nad 3 milijone dolga. — In takim gospodarjem na ljubo naj bi se raztrgala dežola!
Rusini osnovali s<> v Lvovii društvo za nakupovanju posestev. Društvu namen je nakupovati kmetije, ki so prišlo na dražbo. Na ta način ne pridejo posestva v ptuje roke, ampak oddajalo se bodo zopet rusinskim kmetom.
V Zagrebu so poojstrujejo razmere mej vladno in opozicijonalno stranko zlasti v mestnem zboru. Opozicija se noče udeleževati sej mestnega sveta, vsled česar je bilo že več sej nesklepčnih. Opozicija zahteva, da se dopustu nje interpelacija radi postopanja policije ob volitvah, v kar pa župan noče privoliti.
Madjari v Velikem Varadinu de-monstrujojo proti grško-unijat-s k e m u škofu. Zbralo se je okolu 2000 ljudij pred škofovsko palačo, ki so kričali „Smrt Pavelu !" Pobili so okna rumunske cerkve. Ko so dospeli konjiki, da razžeo6 izgrednike, vrgel je nekdo izmed uinožioe dva goreča omota umeteljnega ognja proti vojakom. Konji so se splaŠili in poteptali več oseb. Dva otroka in činitelj sam so težko ranjeni. Več izgrednikov so zaprli.
Vnanje države.
Srbska skupščina odobrila je v drugem čitanju posojilo 221/2 milijona frankov. Odobrila je tudi začasno trgovinsko pogodbo z Belgijo.
Pruski princ Henrik udeleži se velikih vaj italijanske mornarice. S tem je najjasneje ovržena neslana govorica o tajni pogodbi mej Rusijo in Italijo.
Shod nemških katolikov vršil se bode od 27. do 31. avgusta ▼ Wurzburgu.
Finančni ministri vseh nemških držav nešli so se dne 9. avgusta v Frankobrodu, da se dogovore, kako bi se dale na novj urediti finančno razmere velike nemško države do posamičnih držav. Pruski finančni minister je prinesel seboj celo kopo načrtov — za povišanje davkov. Namerovani novi davki prese-zajo baje svoto 100 milijonov. Naravno, da se nemški davko-plačovalci nič kaj ne vesele posvetovanj v Frakobrodu, ki so zgolj posledica neuasit^ivosti nemškega šovinizma.
Na berolinaki borzi zagotavljali so dnć 10. t. m., da bodo carinski vojni med Rusijo in Nemčijo skoraj konec. — Nasprotno pa jo uvedla ruska vlada i dnem 11. t. m. 50°/o doklado na nemške proizvode in to tudi na duhan.
Te dni se jo močno širila govoricar da bo vršo dogovori mej sveto Btolico in sultanom radi konkordata. V imenu sultana da je odišel v Rim rimsko-katoliški patrijarh. Ker pa z drugi strani oporekajo tej vesti, je težko uganiti, koliko je resnice na tej govorioi.
Ministerski svet italijanski posvetoval se je o krizi gledč drobiža. Sklenil je nakovati za 10 milijonov bakrenoga drobiža ter izdati za 30 milijonov papirnatega denarja po 1 liro komad. Za papirnati denar jamči tolika svota, naložena v srebru v državnih blagajnah.
Italijanska poslanska zbornica ima zopet svojega neizogibnega ro-govileža Imbrianija. Izvoljen je bi] nedavno v C-irrettu. Pričakovati nam je zopet mastnih interpelacij, naperjenih proti Avstriji. V Napolu priredili so mu dijaki velike ovacije. Imbriani je označil sedanjo italijansko vlado kot močvirje najnižjih strastij, ter je obljubil umreti za svoje „idejalo*. Nekateri italijanski listi zagotavljajo, da zmaga Imbrianijeva jako vznemirja avstrijsko vlado. To ravno ne, gospdda. Iuibrianiju samemu bi se naša vlada i/vestoo smijala, vznemirjati pa jo mora okolnoHt, da ima ta sčuvalec veliko več somišljenikov po Italiji, nego nam more biti ljubo.
Talijanski senat sprejel je novi bankarski zakon. Glasovalo je 159 senatorjev, izmed katerih 100 za vsprejemo, 57 proti, 2 nista glasovala. Kralj je zakon potrdil s svojim podpisom ter takoj od-odpotoval. Na čelo nove italijanske banke pokličejo najboljše sile bivše narodne in toskauake banke.
Socijalisti v Zurigu imeli so dnć 10. t, m. burno zborovanje. Razpravljalo se je o vprašanju: kako naj se vedejo socijalisti, ako nastane vojna P Angleži predlagajo, da se v takem slučaju socijalisti izrečejo za vzdržanje miru ter splošno ustavijo delo. Vodja nizozemskih socijalistov nasvetuje, da naj se v takem slučaju socijalisti branijo služiti v rezervi ter da naj ustavijo delo le v tacih obrtnijah, ki so v zvezi z vojno upravo. Govornik izjavlja, da nasveti Nemcev nišosar ne veljajo. Nemci se čuvajo sosebno pred Rusijo, ta pa ni nikakor toliko zagrešila, kakor so grešili razni ka-pitalisti. Sploh pa mora priznati tudi Fran-cija, da je Nemčija gnezdo nasilstva in despotizma. Tej trditvi ugovarja mej splošnim smehom Liebknecht. Jedeu avstrijskih delegatov izjavlja, da so tudi avstrijski socijalisti revolucijonarci in nasprotniki militarizma. Priporoča dejansko postopanje, da se vladam pokaže moč socijalizma.
Kongres socijalistov je sklenil nadalje sezvati socijalističke člane vseh parlamentov, da se zjedinijo v skupno in zložno delovanje sca uvedenje 8-urnega delavnika.
V Parizu je vedno še mnogo ropotu vsled že omenjene knjižice, naperjene proti bivšemu ministcrstvu. Nekateri ministri izrekli so, da namerujo sodnijsko postopati proti spisatelju. — Nadškof Aixki, mous. Soulard, objavlja v „Figaru" pismo o d o 1 ž u o s t i h volilcev. V tem pismu pravi, da sv. Oče sicer pripoznava ljudovlado v svoji obliki, nikakor pa ue sedanje ljudovlado razkoluikov, preganjalcev iu roparjev.
Turčija je previdna. Ker Rusi snujejo novo vojno brodovje v sredozemskem morju, boji se za svojo kožo Turčija. Objavlja v svoji bojazni oficijelen članek, v katerem spominja, da so Rusi imeli svoje lastno brodovje v sredozemskem morju že v preteklem Btoletju, kar je bil baje vzrok raznim vojnam ; tudi leta 1859. imeli so Rusi avoje brodovje v Villafranki, ko je bilo to pristanišče še v oblasti bivšega kraljestva Sardenskega. Tudi to je imelo osodepoluih posledic za evropske države. Zaradi tega pripoznava Turčija veliko važnost novega sredozemskega ruskega vojnega brodovja ter nameruje za vsaki slučaj utrditi svoja pristanišča v sredozemskem morju po načrtih belgijskega inžinirja Brial-monta.
Različne vesti.
Voditeljem vojnega ministerstva je
imenovan F. Z. M. baron Merkl, ki je bil dosednj prvi sekcijski načelnik v tem ininisterstvu.
Iz Sežane se nam piše : Mej gosti, ki so prišli dne 26. julija v našo lepo Sežano, zapazila sem tudi moža, katori aicer ni pisatelj ali pesnik, ali kateri deluje
neumorno na korist domovine. In ta mož je g. Kancler i/. Gorice. Ta mož je marljiv kakor čebelica v vinogradu naroda. Mislim si večkrat, kako hvalo hi mu bili peli Slovenci, ako bi ga bil Bog k sebi poklical ob težki bolezni, katero je prestal. Ker pa je okreval in ostal pri življenji, se nikdo ne zmeni zanj. Čas bi bil pač, da bi Slovenci jeli čaBtiti zaslužne može tudi dokler so še živi, ne pa samo po smrti. Mrtvi dobe pri Bogu boljše plačilo nego jim je moremo dati mi. In ako se kažemo hvaležne starim možem, vspodbujamo s tem zajedno mlajše. Bodimo torej hvaležni starčku Kanclerju, vsaj hvala na stare dni ne more škodovati. Nasprotno: kako blaži to človeka, krepi in povzdiguje 1 — O tem sem se prepričala sama, ko sem se mudila v svoji rojstni vasi in ob tej priliki obiskala častitega moža — zlatomašnika J e k š o t a. Ko se je zasukala govorica na njegovo zlato mašo, zažarilo je „Vrlemu možu" oko samega veselja in utrnila so mu je solza — veselja. Ta prizor ganil me jo do srca in rosilo je tudi meni oko. Ne vem, ali je zapazil to ljubljeni zlato-mašnik, a vedel je, da se radujem njegove sreče. Kajti prijel je mojo desnico z obema rokama ter jo stisnil prav krepko. — In kaj je tako prešinjalo častitljivega starčka P Kaj druzega, nego zavest, d a se mu je narod pokazal hvaležnega. Hvaležnost je mej najlepšimi čednostmi naroda. In zato se nadejam, da se Goriški Slovenci skažejo hvaležne do trudoljubivega g. Kanclerja. To mu bode sladilo starost, ker mu utrdi sladko zavest: da je delal in trpel za hvaležno domovino slovensko.
Osnovni občni zbor pevskega društva .Skala" v Križu dne 6. t. m. bil je vkljub zelo neugodnemu vremenu še precej mnogobrojno obiskovan, V odbor izvoljeni so naslednji: G. Kristjan Košuta št. 177, predsednik ; g. Kristjan Košuta, št. 216 (mesar), blagajnik ; g. Anton Kovač, taj-nik; gg. Jožef Bogateč, Janez Žerjav« Jožef Tence, Jožef Sedmak, Jakob Sedmak in Anton Bogateč št. 107 odborniki; gg. Janez Tence št. 196, Martin Košuta št. 26 in Jeruej Kralj pregledovaloi računov.
Zanimanje za društvo je veliko. Vse kaže, da so se Križani za dobro vzbudili iz dosedanjega narodnega spanja; kajti dosednj upisanih je blizu sto udov. Čestitamo novoizvoljenemu odboru ter mu želimo najsrečnejši uspeh. Od njegove delavnosti in trudoljubivosti bode odvisno, da društvo izpolni nade, koje se vanje stavljajo — da postane skala, ob kateri se razbijejo valovi pogubnih naporov od strani naših narodnih sovragov. Na delo toraj t
Iz SV. Križa se nam piše: Dne 6. t. m. vršil se je občni zbor pevskega društva „Skala". Omenjenega dna je bilo v Križu veliko veselje, kajti krepko je donela slovenska pesem iz grl naših mlade-ničev. Da, tudi našim nasprotnikom bi se moralo odtajati srce, da bi stopili na našo pošteno stran. Saj bi morali prevideti ti nasprotniki, da je zastonj ves njih trud. „Skala" ostane skala, ob kateri se razbijejo vse zlobne nakano. Zato pa smo hvalo dolžni onemu, Čegar zasluga je, da se je ustanovila „Skala", in to jo vrli pevovodja Ivan Melak. On je zasadil v srca mlade-niČev ljubezen do slovenske pesmi, koja naj širi slovensko narodno zavest. Trud nj«g»v jo bil velik, zato pa mu jo zagotovljena naša hvaležnost.
Žalostno je pač, da se moramo Slovenoi tako trdo boriti za svoje pravico, žalostno, da nam hočejo gospodariti tujci nanašizomlji. A na tem smo krivi najbolj mi sami : ako bi bila v nas vseh ukoreninjena krepka narodna zavest, gotovo no bi trebalo tako hude borbe.
Ne dajte se torej slepiti od nikogar, ki vaa hočo zavesti v zmote ! Stojte zvesti za našo stvar in ogenj pravične naše jezo ugasne poprej, nego si mislimo sami.
Iz Lipice nam poročajo, da bode o mraku dne 15. avgusta Lurska dolina, —
ta krasni biser okolice in našega kranega Krasa, — sijajno razsvitljena in se bodo prižigali umetni ognji. Mej tem vršilo se bode petje. Slovenski pevski zbori so najuljudneje povabljeni, sodelovati pri tej slavnosti. Kdor nima kaj posebnega na vsporedu, pohiti le dne 15. avgusta v Lipico 1
Iz čmegakala prejeli smo precej obširen odgovor na naš zadnji dopis iz Dekani. Dopisnik iz Čmegakala trdi, da so se občinske voli* v Dekanih vršile povsem pravilno v navzočnosti vladnega komisarja g. Fabricija. Volitev bo jo vršila po tem redu, da so najprvo volili volilci podobčine Kubedske, a oni iz Dekanov najzadnji. V ta način volitve je privolil deželni odbor. Iuienik vulileov je bil razpoložen na ogled skozi 4 tedne. Časa je bilo torej dovelj za reklamacije. Volitve res niso bile razglašeno, zato je pa vsak volilec dobil pozivnico in to je še najbolje razglašenje. Ni res, da so volilci od sv. Antona in Dekanov odšli, ue da bi bili volili, ampak ros je, da jih je oddalo svoj glas nad 60, o čemer priča volilni zapisnik. Odšli so le nekateri volilci nasprotne stranke, ko so videli, da nič ue odpravi jo. Volilna komisija ni mogla zavračati nasprotnih glasov že zato, ker od nasprotno strani nikdo volil ni. Torej tudi to ni res, da je komisija postopala pristransko. Kake vsebine da jo uloženi protest, je lehko uganiti, ako povemo, da ga je sestavil znani M. Po perju se ptiča spozna.
Iz spodnje okolice se nam piše : Tukajšnji list „II Mattino" priobčil je min. ponedeljek notico, govorečo v nekakem prepiru v Barkovljah. Ta list je poročal, da se jo stvar vršila v „krčmi z vrtom", kjer je imelo svoj koncert „ueko okoličansko društvo". Pred vsem je treba omenjati, da se je vršil koncert v najlepšem redu, in so obiskovalci istega šele pozno zvečer, odhajajoč, izvedeli, da se je vršil nek prepir „v dvorani" krčme istega društva, povzročen po nekterih lahonih ali renega-tih iz mesta, prepevajočih znano: „Nella patria de Rossetti". — Vsak pravi Slovenec mora protestovati, ako sliši peti to pesfin na okoličanskih tleh t. j. na čisti slovenski zemlji. Najbolje bi bilo seveda, ako bi oblasti prepovedale peti to pesem 1
Omenjam še, da so v Barkovljah že večkrat bili pretepi radi omenjeno pesmi. Pisatelj teh vrst je bil sam navzoč, ko so se spoprijeli vrli domači fantje a lalion skimi pobalini vsled pevanja to pesmi, a prišli žandarji so pomirili stvar. Posebno pa treba naglašati, da se prepeva ta pesem navadno le v ta namen, da žali narodnost našo. Radi te pesmi utegne nastati še marsikak prepir. Torej: proč žnjo! „Mattino" pa se je so svojo omenjeno notico res Btrašansko blamiral ! Priznava namroč, da dotično krčmo obiskujejo le Slovani, naglaša celo, da je bila dotičnoga dne tam slovenska veselica, in vender je šlo nekoliko meščanov ravno v isto krčmo prepevat izzivajoče pesem „Nella patria di Rossotti". — Čemu bo šli tja P Kakov jim je bil namenP Noben drugi seveda, nego da bi izzivali. Kaj bi pač rekli gospoda italijanska, ako bi n. pr. Slovenci prišli h kaki veaelioi „Unione Ginnastica", ter bi pričoli tam peti naš „Naprej" P
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se jo dne 6. avgusta v Dutovljah v krasnem Tugonjku pri sestanku družine ŠČuka-Jagrovo 6 kron. — Svetoivanski tamburaši o priliki izleta v Dolini nabrali so 10 kron. Prvo krono so podarili: č. g. Andrej Furlan, svetoivanski kapelan in g. Tone Buhlar.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. V
namen, da postane pevsko družtvo „Adrija" v Berkovljah pokrovitelj „Družbe bv. Cirila in Metoda", daroval je „Barkovljan" 1 krono.
Drugi občni zbor slov. ferij. društva „Sava" bode v Klanji dne 13. avgusta t. 1. Vspored zborovanju je sledeči: a) Poročilo odborovo, b) določitev društv. delovanja za bodočo leto potom navoda in pro-
računa, c) oglašeni predlogi, d) interpela-cije, e) poročilo preglednikov, i) volitve, g) slučajnosti.
„Istarska vinarska zadruga* je ustanovljena v Pulju, kakor s> brzojariii „Naši Slogi". Prvi upis šteje 63 zadružnikov vsak po 100 gld.
Kolera. Radi pretoče nevarnosti po koleri izdalo je ministerstvo notranjih poslov okrožn co politiškim oblastim, v kateri odreduje vse potrebno korake, v obrambo. Službeni list višjega zdravstvenega sveta pa prinaša dne 10. t. m. članek, v katorem pravi med ostalimi : Zdravstveni položaj je lotos za Avstro-Ogruko silno resnoben. Treba napeti vse piie, da se obranimo te kužno bolezni. V Rusiji širi so kulera proti vstoku, v Poduliji oja-čila se jo in prav tako se je udomačila v Bosarabiji, v raznih mestih blizu meje. Galicija in Bukovina sti v veliki nevarnosti. Kolera pojavlja se tudi v Rumeniji in ob Donavi, v Italiji in Franciji, toraj preti z oziroui na razvito avstrijsko trgovino s temi državami neposredno nevarnost avstrijskim pokrajinam na jugu.
V Celju uuirl jo 10. t. m. nek delavec, ki je pobegnil iz Madjarske.
Ljudski shod bodo jutri popoludue ob 5 uri pop. v gostilni „Ali' Operaio" (pri sv. Jakobu). Razpravljalo so bode izključljivo v slovennkvm jeziku poleg že prioboenoga programa.
Književnost.
„Slovanski Sni", št. 15. ima sledečo vsebino : O kulturni vzajemnosti Sfova-npv. — O Obodski proslavi. — Letina in spe t. 1. v Rusiji.— Iz poezij Fr. Levstika.
—	Vasovanje. — Skupščina na Lovoenu.
—	Ruska pesem. — Iz Krče vinskih po-točnic. (Elegija). — Prigodnica (Pesem).
—	Biserje i alemovi. — Marko znade, što je za djevojke (Dva načina). — Fin de sieole. — Ples in plesovna glasba (Konec). — Malo kritike (Dalje). — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost. — Listnica uredništva. — Oglasi na zavitku.
Bratje telovadci!
Ker se bliža dan javne telovadbe pri „Mondo nuovo", na-prošeni ste, da pridete k zadnjim vajam v ponedeljek, sredo in petek ob 8'/» uri zvečer.
Na zdar !
Ljubomir Nehrony,
učitelj
•I a v ii a zahval a.
Podpisani zahvaljuje se tem potem onim gj»., kateri so blagovolili podariti kako svoto ob priliki koncerta od dne 6. t. m., slavnemu „Obrtnijskemu društvu" v Barkovljah, posebno pa slavnemu pevskemu družtvu „Slava" od sv. M. M. Dolenje na vrlem sodelovanju pri koncertu.
V Barkovljah, dne 7. avgusta 1803.
Odbor pevskega društva „A d r i j a".
Posestvo na prodaj
ob cesti mej Komnom in Trstom. To posestvo obstoji iz 35.000 sežnjev zemljišč (čista zemlja brez kamenja, njive, travniki in gozdič) in jedne velike hiše. Prodajna cena je 4500 gld. Oglasiti se je pri upravništvu „Edinosti"	1-2
Prodajalnica
jedilnih stvari po j a k o niski c c ti i. T'roilaja Jožef Cerne Piazza delta Caserma št. 1 (uhod Via Ghega).	OL
urar, Corao Htv. 39. 70-104
Prodaja in popravlja ure.
Nič yeč kašlja!
ltnlzani<«kl pctornlnkl prah
ozdravi vsak kaSelj, plućni in bronhijalni katar, Dobiva ho v odlikovani lekarni. 63—10»
PRAXMARER ,Ai due Mori" Trst, veliki trg
Poštne poAiljatve izvršujejo ne neutegoma
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELLER) se prireja v Richterjevi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praxn>arpr v Trstu, P. Grande)
obče poznano bolečine ublažujoče drgajanje, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 7 in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljalnica:
Richter s Apotheke z. Goldenen Lčwen.
Prag.	43 — 20
Jak. Klemene
TRST
Via S. Antonio št. 1.
priporoča	34
veliko zalilo manufakturnoga blaga Uprav prispelega za letno sezono in sicer: perkale, sukna iz volne za ženske in mnžke; okrasitike, trake, čipke, podstave za ženske in oiožke nbloke, židane rute, končenino in platenino, nogo-vice /■* ženske in iuožke ; maje in konca in volno 7,ti ženske in m»žke, srajce za ženske iu uiožke, ovratnike, zapestnice in zavratnike, srajce za turiste in bicikliste, narokvice za ženske iz Šved-nk«»Ka konca in židnne, kakor tudi blago
nalašč za zastave in trnki v narodnih barvah garantirane kakovosti — vse po j ako nizki c«*ui.
Zaloga Dunajske tovarne
pohištva
IGNAC KRON & COMP.
Y TRSTU Via Canal grande, vogal ulice 8. Nicolo
priporoča	13—6
svojo velikansko zalogo pohištva najsolidnejše kakovosti v najmodernejših modelih po tovarniški ceni.
Pismeno jamčenje!
Velika zaloga pohištva iz železa vsakovrstne kakovosti zmiraj popolnoma vrejena.""
Da zamore p. n. občinstvo tudi zunaj Trsta zbrati si solidno pohištvo v raznovrstnem stilu, razpošiljam moj novi cenik na zahtevo v katerikoli kraj gratis in franko.
Ml
!
LTsojam si naznaniti p. n. občinstvu, da sem vnovič odprl v via Nuova št. 27
trgovino
z manifakturnim blagom
(prej Ivan MiliČ) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi židane in volnene robce
M-lt	M. Milič.
Železnato vino
pripravlja G. Pic-coli, lekar v Ljubljani. V temu vinu je raztopljeno železo tak6, da je more probavljati tudi naj-slabejši želodec, radi česar je rabijo z najboljšim v »p eliom osebe z nezadostno krvjo , kakor tudi take, ki so oslab«le vsled bolezni.
Ne more se zatorej zadostno pri-
____________poročati materam,
katerim je "mnogo do zdravja svoje dere. Bledi, mršavi otroci, in sploh taki, kateri Izgledajo bo-lehno, so vsled nezadostne ovoje krvi vodno bolj podvrženi otroškim boleznim ter tudi laglje na istih poginejo ali pa jih zmorejo mnogo težav-nejše nego zdravi in krepki.
Vsled rabe tega vina okrepi želodeo ; množi se tek, probavljanje je lahko, množi se v našo hrano tolikanj potrebna kri ter vdobi so sveža barva, koja znači zdrave — Cena steklenici for, 1. --Večje steklenice f. 1.50. Zunanje naročbe izvršuje ne točno proti poštnem povzetju. 12—4
Kwizdina
protinova tekočina.
Mnogo let presktišeno, bolesti utečujoče sredstvo. Cen« '/i stekl. a. v. gld .1.— m '/t Btekl. n. v. OO kr.
Dobiva se v vseh lekarnah. Paziti je na varstveno znamko in naj se zahteva izrecno	Illb—7
Kwizdina protinova tekočina Iz okr. lekarne v Korneuburgu pri Dunaju,
Vozili listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena
direktno v
Nev Jork & PMladelfljo
koncesijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—22
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt - Bureau & commercieler Correspon-dent der k. k. Oesterr. Staatsbahnen in Innsbruck.
Znatno znižane cene.
Stiskalnice za vino, sadje in oljke.
Izviren fabrikat	10-7
najnovejie in izvrstne konstrukcije z neprestano delujočo dvojnato silo. Zajamčena je največa delavnost do 20°/o veča nego pri katerih si bodi druzih stiskalnicah.
Pri vseh razstavah s prvimi nagradami odlikovani
mlini za grozdje, sadje in oljke,
stroj i za suietij e sadja, kakor tudi vseh drugih pridelkov iz rastlinstva, živalstva in rudninstva, stiskalnice za seno, slamo itd. na roko, stroji za trebljenje koruze, za čiščenje žita. Najnovejše avtomatitične in patentovane „SYPHONIA" škropilnice.

Izdelujejejo jedino le tovarnarji:
C.
P H. MAYFART &
tovarna za gospodarske in vinarske stroje
D U N A J, II., T a b o r s t r a s s e št. 76.
Kataloge razpošilja zastonj. — Vsprejema zastopnike. Opominja se vsakdo, da pazi na ponarejanja.
Tnntfpp T ahvM fttr »lovenisch ^esucht. Gefl. Offerte (mit UUllgGl UClllCi Honoraranspruch) unter	a. d. Exp«d. 3-3

m Ji m M
ki
TUJ
m
Papir za cigarete
v
CLUB
PATENT
U
py
!Si
M
rf
S. D. Modiano
v Trstu.
Perman

Papir za cigarete (Ju i
v
CLUB
PATENT
<4
S. D. Modiano ®
v Trstu.
sntno razpečevanje.
ilia
p 1
Spričevalo i
Podpisani profesor pri kemičnem laboratoriju trgovinske in nautične akademije izjavlja s tein. da je podvrgol mikroNkopifni preiskavi papir za cigarete tvidke S. D. Modiano ter je spoznal, do je isti sestavljen iz f istega lana; pri nadaljnem preiskovnnju ne je prepričal tudi, da je popolnoma brez glicerine in da jeden kvadratni meter tehta le 9"284 gramov. — Izjavlja torej, da jo papir za cigareto tvrdko S. D. Modiano jedon r,aj-boljiih in da je isti popolnoma brez zdravlju Škodljivih tvarij.	24 — 7
Trst, 1». aprila 1893.	Prof. Avg. Vierthaler.
Je na prodaj po vseh tabakarnah iit papirnicah.
g Škropilnice in žvepljalke za trte
^	inžinirja Živica,
fMLATILNICE IN ClSTILNICE 2lTA,
#	mlini in stiskalnice za vino,
H sesalke ali pumpe za vsako rabo, cevi vsake vrste in pipe, motori (ali stroji za gonitev drugih strojev) na par
& in s petrolejem, kakor tudi vse potrebno za stroje V
X	bo dobiva smiraj v zalogi tvidke
a	_
9	Žlvio ln družb.)	9
$ V TRSTU - via Zonta 5 - V TRSTU. §
Si
^ VZAJEMNO - ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI
#	—"""J®
človeško življenje
po vseh kombinacij ali
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Členi banke „■lavije" imajo brez posebnega prlplačla pravico do dividende, katera je dosloj iznašala po lO"/„> 20"/g,
sa»'"0 n jedno leto celo 48°/0.
Za Škode izplačala je dosdej „Slavlja" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po »vojih rezervnih in poroštvenih 1" udih moro ho meriti z vsako drugo zavarovalnico. — Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje
primere t
1.	Helena Avbeljnova, kramarica v Ljubljani, zavarovala so je dne 5. maja 1884. Do svoje smrti dne 15. februvarja 1885 splačala je 32 gld. 54 kr. zavarovaliiiuu; banka „Slavija" pa je izplačala nieuhn dedičem 1000 Rold.
2.	Dr. Fran Ainbrožič, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval so Je dne 'JO. januvarja 1875, Do svoje stnrti dne 11. februvarja 1891 uplačal je 1362 gld. 52 Ur. ; bauka „Slavija" pa je rodbini njegovej izplačala 9000 gld.
3.	Ivan Zor, c. kr. brzojavni kontrolor v Ljubljani, zavaioval se Ju dne 10. decembra 1871. Do svoje smrti dne 8. februvarja 1885 uplačal je 1393 gld. 92 kr,; banka „Slavija" pa je izplačala njegovej rodbini :iu)0 gld.
4.	Miha Serdič. uradnik v Tr.stn, zavaroval ho Je dne .'<0. novembra 1878. Dasi je do svo|o smrti dno 14. julija 1880 uplača! le 80 gld. 18 kr. prtdoll so dediči njegovi od banke „Slavije" 1200 cld.
5.	Marija Lenčkova, posestnica na Illanici ob Suvi, zavarovala so je dne 5. lna.ia 1870. Ko jo umrla dne 24. muja 1882 izplačala je banka „Slavija" iledičem njenim T>000 gld., da si je bilo uplačauo zavarovalnine le 2292 gld. 18 kr.
R. Ivan Vlah, posestnik v Jušičih, zavaroval bo je dno 5. novembra 1888 za 1000 gld. iu dne 30. aprila 18W> zoiiet za 1000 gld. Na obe zavarovanji splačal |e do svoj« smrti dne 13 junuvariju 1892 vsega vkup 192 nld. 18 kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavije" 2000 gld.
7.	Ivan Železnikar, urednik „Slov. Naroda" v Ljubljani, zavaroval so je dne 30. junija 1882 za 1000 gld. Do svoje smrti dne 26. ianuvarija 184U uplačal je 381 gld. TO kr.; banka „Slavija" pa je izplačala dedičem 1000 gld.
8.	Peter Budnar, c. krepostni oflcijal v Ljubljani, zavaroval se Je dne 10. maja 1870, ter je do svoie smrti dne 10. aprila 1892 uplačal 597 gld. 12 kr. Ilanka „Slaviia^ izplačala je pa rodliini njegovej 1500 gld.
0. Andrej Velikajlie, gostilničar v Ilirske) Bistrici, bil je zavarovan od dno 15 ma|a 1880 do 3. dne junija 1887 in jo v tej dobi uplačal 3<>4 gld. 80 kr • banka „Slavija" pa je po smrti njegovej udovi 1000 gld.
10.	Heza Kernova, kramarioa v Cerkljah pri Kranji, zavarovala se Je dne 20. aprila 1*84 za 1000 gld. In banka „Slavila" izplačala Je njenim dedičem ta znesek, dasi je do svoje smrti dne 21. septembra 1892 uplačala le 241 gld. 20 kr.
11.	Krnesta Jelušičova, soproga občinskega blagajnika v Knstvu. bila je zavarovana od 5. februvarija 1884 do 19. avgusta 1888 ter Je v tem času uplačala 187 j. Id. t!0 kr.; banka „Slavija" pa jo Izplačala njenemu soprogu 1000 gbl.
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah dajo rudovoljno:
generalni zastop banke „Slavije" ¥ Ljubljani
v lastili hiši. Gospodske ulice št. 12.	\2
Lastnik pol. druAtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tinkama Dolenc v Trstu.