Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Na delavsko konferenco v Celje
Dne 3. avgusta 1930 se vrši v Celju v prostorih hotela »Union« ob 10. uri dopoldne delegatska konferenca organiziranih železniških delavcev in pomožnega osobja iz vseh železniških direkcij, na kateri se bo obravnavalo vprašanje delavskega pravilnika in splošen položaj železniškega delavstva.
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije je pozval na to konferenco vse obstoječe železničarske organizacije — tudi organizacije nastavljencev — da sodelujejo na tej konferenci in se izjavijo solidarnim z delavskimi zahtevami.
Javnost in merodajni faktorji doslej železniških delavcev in profe-sionistov niso zadostno upoštevali, odnosno so šli preko njih zahtev, kot da bi bilo delavstvo na železnicah nekaj nepotrebnega, nekaj, o čemur ni treba voditi računa. Položaj delavcev je bil od dne do dne slabši in danes živi železniški delavec in njegova družina v naravnost mizernih razmerah, večkrat mora gladovati, ako hoče obleči svoje otroke. Mesečni zaslužek Din 700 do Din 800 je običajna plača tisočev in tiso-čev delavcev in družine 5 do 8 oseb morajo živeti s temi bornimi dinarji, ko na osebo in mesec ne odpade niti Din 100. S takim* postopanjem proti delavstvu se bo moralo prenehati, tudi delavca se bo moralo smatrati upravičenega do dostojnega in poštenega življenja, tudi delavcu se boi moralo osigurati eksistenčni minimum. Naravnost brezupen je položaj delavstva v onih progovnih sekcijah, zlasti v zagrebški direkciji, kjer se ga pošlje po par mesecev na brezplačen dopust ter izroči cele družine obupu, lakoti in bedi.
Konferenca v Celju se bo pečala s splošnim, položajem delavstva, zalo je na to konferenco naš savez pozval poleg železničarskih organizacij tudi zastopnike javnih oblasti, železniških direkcij, da se na lastne oči prepričajo o bedi in nujnosti pomoči. Kakor je državna uprava priskočila na pomoč poplavljenemu, za katere je uvedla odtegljaje od dra-ginjskih doklad, kakor je priskočila na pomoč raznim zadrugam, kakor je uvedla odtegljaje za Nabavljačke zadruge, tako je dolžnost Ministrstva Saobraćaja, da uvede nujno akcijo za zboljšanje položaja delavstva.
Tisoče delavcev čaka že 7 let na diferenco, krvavo zasluženo na težkem delu.
Tisoče delavcev se boji bližajoče se zime, ko jim grozi brezplačen dopust.
Tisoče delavcev čaka na nastavitev leta in leta.
Velepomembna je konferenca v Celju tudi z ozirom* na določbe delavskega pravilnika, katerega naj-slabša stran je pač to, da je samo »pravilnik«, ki se ga more vsak čas menjati. Zato bo naloga vseh železničarskih organizacij, da se bore, da se tudi delavčevo razmerje do uprave in obratno uredi z zakonom. Savez bo pokrenil energično akcijo, da se izmenjajo vse nejasne določbe pravilnika ter da se pravilnik spremeni vsaj v toliko, da bo garantiral delavstvu najmanj vse one pravice, ki jih je železniški delavec že imel. Zato se bomo borili, da se prizna stalnost in sprejem v penzijski fond že po enem; letu službe, nadalje da se avtomatično napreduje v plačah in da se tudi na osnovne plače pol-kvalificiranih in navadnih delavcev pripozna najmanj 50%-ne draginj-ske doklade. Delavski zaupniki naj se uvedejo v smislu določb zakona o zaščiti delavcev ter naj se delavstvu zasigura delavna obleka.
Posebno pozornost bomo posvetili odredbam penzi.iskega fonda ter skušali doseči, da se črtajo naknadna vplačila. Enako bomo zahtevali, da se delavce s težjo službo, delavce v turnusih uvrsti med polkvalifi-cirane.
O vsem tem in o vseh protipred-logih bo naš savez razpravljal na
delegatski delavski konferenci,
ki jo sklicujemo za nedeljo, 3. avgusta t. 1. ob 10. uri v Celju.
Sodrugi, delavci, profesionisti!
Sami ste svoje sreče kovači. V Vas samih je pomoč in nikjer drugje. Zato vsi na složno delo za jačanje Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije in potom njega na vztrajno in složno delo za pridobitev pravic.
Sodrugi. delavci, profesionisti, vsi na konferenco v Celje!
Internacionalizem.
»Internacijonalizem je socijalna laž našega časa za zapeljevanje in izkoriščanje našega delavstva.«
Te besede so bile pretekli teden objavljene v raznih meščanskih listih in našim zvezarjem se je kar srce topilo od veselja, ko so te »svoje nauke«, ki jih oni povdarjajo v vseh svojih okrožnicah, brali lepo črno na belem kar v dnevnikih.
Mislimo, da ni zavednega delavci ki bi si zamogel predstavljati več-1° laž in demagogijo, kakor je gornja trditev.
Pošten in pameten človek si je ne more misliti.
Le poglejmo v svet. Vsi vladarji in predstavniki držav pripisujejo mednarodnemu položaju ob vsaki priliki največjo važnost. Te dni je zborovala v Londonu interparlamentarna unija držav; Društvo narodov in njega odseki in pododbori, gospodarske intemacijonale, medna-^dni dogovori mirovni, haaški, panski itd. To so pomembne gospodar-
skopolitične ustanove, ki menda niso laž, vsaj ne za kapitalistični svet.
Imamo pa poleg tega še interna-cijonalna prava za promet, železnico, pošto, telegraf. In najnovejša najbolj internacijonalna iznajdba in ustanova je radio, ki sploh ne pozna ne pogodb, ne državnih mej in ne omejenega delokroga. Simbol inter-nacijonalizma je radionalizacija sveta.
Povdariti pa moramo še eno vrsto intemacijonalizma, ki je direktno naperjen proti delavskemu in-ternacijonalizmu. Po vsem svetu se snujejo mednarodni karteli industrij, bank in agrarizma, da si utrdijo svoj položaj. Pri snovanju teh ogromnih organizacij jim služijo mednarodne pogodbe, ker podpirajo kot kapitalistične njih stremljenje. Ti kapitalistični trusti se bore za večji dobiček, za reformo kapitalističnega gospodarstva v pravcu, da čimbolj izsesa
delavca in konsumenta. To je v njihovi naravi ter imajo v današnji družbi tudi pravico do takega boja za samoohranitev.
Enako pravico in dolžnost ima tudi delavstvo vsega sveta, da se mednarodno organizira ter da brani v mednarodni borbi svoje pravice pred mednarodnim izkoriščanjem. Delovni sloji tvorijo tudi večino človeštva, kako naj bi bila potem njih pravica — laž? Za zdrav razum mora biti to pač jasno. Demagogija pa je zlo, ki ga more iztrebiti le kulturno delo.
Nerazumljiva je torej ta hipnoza, ki pravi, kapitalisti, banke, bogatija naj se organizira, delavci, delovni sloji pa ne, ker je zanje internacijonalizem laž.
Kratko povedano pomeni to: V interesu mednarodnega kapitalizma je, da se delavstvo ne organizira mednarodno, da ne bo oviralo kapitalizma v izkoriščanju.
Take nasvete delavcem dajati more le kupljenec in sovražnik delavca — za to ga bo tudi vsak pameten delavec dostojno, pa tudi odločno zavrnil.
Izplačilo razlik delavstvu.
Radi izplačil razlik delavstvu iz leta 1923 se vodijo stalne intervencije, da se čimpreje doseže potreben naknadni kredit in te diference izplačajo.
Prvi uspeh v tej zadevi smo dosegli za delavnico Zagreb, kjer so bile diference iz leta 1923 že izplačane, in sicer dne 23. julija 1930.
Povodom zadnje intervencije v Beogradu smo dognali, da ima ma-šinsko odelenje na razpolago še nekaj neizrabljenih kreditov ter je ma-šinsko odelenje Generalne direkcije zaprosilo odobrenja ministrstvo saobraćaja, da sme izplačati, v kolikor ti krediti zadoščajo diference za vse kurilnice in delavnice. Tako je pričakovati, da bo diferenca v kurilnicah in delavnicah v kratkem izplačana.
Glasom odloka M. S. br. 240.002 in Gen. Dir. br. 30.965, bi se imele tudi delavske diference izplačati iz monopolskega posojila ter je bil vsem direkcijam dan nalog, da diference, v kolikor imajo še kaj tega kredita na razpolago, izplačajo.
Ljubljanska direkcija pa je na to- j
zadevno vprašanje izjavila, da je ves stari kredit že porabljen in da bo za-mogla diferenco izplačati takoj, čim dobi za to odobren naknadni kredit.
Zato se je naš savez ponovno obrnil na merodajna mesta z intervencijo, da se ta kredit odobri ter smo zaprosili tudi centralni sekretarijat Delavskih zbornic v Beogradu, da tudi on podpre težnje železniških delavcev.
Centralni sekretarijat je nato predložil sledečo predstavko:
Ministarstvo Finansija Beograd,
»Državne saobraćajne ustanove duguju već od 1923. god. državnim železniškim radnicima i zanatljijama diferenciju me d ju platama, koja je nastala iz razlike plata po privremenom pravilniku iz god. 1923. i docnijih odluka. Tako to ministarstvu duguje svojim radnicima Din 16,500.000.— i ono je tražilo od ministarstva Finansija naknadni kredit za isplatu ovoga duga.
Kako je u ovome dugu zainte reso vama u prvome redu najniže i najslabije plaćeno osoblje, njemu je neobično mnogo stalo do toga, da što pre dodje do ovih svojih prinadležnosti.
Stoga nam je čast i sa naše strane najenergičnije stojati, da se ovaj naknadni kredit u celini ili bar u ratama odobri i isplati železničkom osoblju.«
Za Ljubljano in Maribor zahtevamo še enega zobozdravnika.
Naši sodrugi, ki so člani upravnega odbora bolniškega fonda, so vložili za prihodnjo sejo bolniškega fonda, sledeči samostojni predlog:
Oblastna uprava humanitarnih fondov pri direkciji drž. železnic
LJUBLJANA.
Podpisani prosimo, da se stavi na dnev-ui red prihodnje seje sledeči samostojen predlog;
V Ljubljani in Mariboru naj se razpiše in zasede čimpreje še po eno mesto specialis ta-zobozdravnika.
Predlog utemeljujemo z dejstvom, da 'Se je na teritoriju ljubljanske oblastne uprave nastavilo zobozdravnike z zelo majhnim območjem ter da železničarji v dotičnih krajih lahko pravočasno pridejo na vrsto, medtem ko je za 3500 železničarjev in njih družin, ki gravitirajo v Maribor, na razpolago le en zdravnik in isto velja tudi za Ljubljano, Sedaj so na vrsti šele prošnje od oktobra 1929 in tako čakajo na rešitev svojih prošenj že-
lezničarji celih 8 mesecev, vsleid česar trpe na eni strani na zdravju železničarji, na drugi strani je dosti večjih izdatkov za potrebna večja popravila 'bolniški fond in na tretji strani vsled povečanja staleža bolnikov železniška uprava. Interesi zavarovanega članstva, uprave fonda, kakor železniške uprave nujno zahtevajo, da se tudi v Ljubljani in Mariboru razpiše še eno mesto zobozdravnika, da se tako zoiboizdravljenje pospeši, kar bo le v interesu fonda samega, ki vsled tega ne bo imel nikakih večjih izdatkov. Prepričani smo, da se bo v najkrajšem času pokazal prihranek, ker se bo zobozdrav-Ijenje tekoče izvrševalo in bodo odpadla dražja dela — zdravljenje korenik, proteze — ki sedaj nastajajo baš vsled dejstva, da se potrebnih zobozdravniških del ne izvrši pravočasno, vsled česar zobovje toliko razpade, da se ne 'da popraviti.
Ljubljana, dne 18, julija 1930.
Še po en zobozdravnik v Ljubljani in Mariboru je res potreben ter bomo njegovo nastavitev čimbolj forsirali.
Vabilo na konferenco v Celju.
Ujedinjeni Savez Železničarjev sklicuje v nedeljo, dne 3. avgusta 1.1. ob 10. uri dopoldne v Celju v prostorih hotela »Union«
delegatsko železničarsko konferenco
s sledečim dnevnim redom:
1.	Predlogi za izmenjavo delavskega pravilnika,
2.	Splošen položaj železniških delavcev,
3.	Novi pravilnik o voznih ugodnostih,
4.	Sprememba zakona o državnem prometnem osobju.
Vabimo na konferenco vse organizirane železničarje ter je dolžnost vseh podružnic našega saveza, da se sigurno in točno udeleže konference po svojih delegatih.
Na konferenco so vabljeni vsi zastopniki vseh železničarskih organizacij, Delavskih zbornic in železniške uprave.
Centralna uprava USŽJ.
Pridobivajte nove člane za naio organizacijo!
Pravilnik o voznih ugodnostih.
V	Službenih novinah od 23. julija 1930 je bil objavljen novi pravilnik o voznih ugodnostih za železničarje, ki je stopil takoj v veljavo in ki se v marsičem spreminja od dosedanjih predpisov. Da bodo vsi železničarji obveščeni, kakšne vozne ugodnosti imajo, priobčujemo kratek izvleček iz najvažnejših določb novega pravilnika.
§ 1 določa, kdo vse ima pravico do stalnih letnih brezplačnih kart I. razreda.
§ 2 določa, da imajo uslužbenci pravico do brezplačne karte za službeno potovanje, in sicer se smatra kot službeno potovanje:
a)	pri nastavitvi uslužbenca od kraja stanovanja do službenega mesta.
b)	pri premestitvi uslužbenca do novega službenega mesta,
c)	pri upokojitvi ali odpustu iz službe (izvzemši kazenski odpust) od kraja službovanja do kraja stalnega bivanja,
d)	pri polaganju strokovnih izpitov do mesta, kjer se vrši izpit,
e)	pri potovanjih dijakov železniških šol radi polaganja sprejemnega izpita, odhoda v šolo, povratka iz šole in potovanja na praktično vež-banje.
V	slučaju pod a) do c) ima uslužbenec pravico do brezplačne karte tudi za člane svoje družine (v tem slučaju vse osebe, ki žive z njim v skupnem gospodinjstvu in jih on vzdržuje) ter za služinčad.
§ 3 odreja, da imajo progovne sekcije, kurilnice in delavnice ter tudi druge službene edinice posebne uputnice za brezplačno vožnjo, katere morejo izdajati začasnim delavcem za vožnjo od kraja stanovanja do službenega mesta, odnosno do kraja dela na progi.
§ 4 odreja, kdaj morejo uslužbenci brezplačno potovati brez brezplačne karte. V takih slučajih morajo imeti s seboj prepis odloka za potovanje. Taka potovanja so: kadar se uslužbence nujno pošlje na kako drugo postajo ali na progo na delo (nezgoda, snežni zameti itd.), nadalje kadar se strojno in vlakospremno osobje odpovedanega vlaka vrača domov ali gre prevzemati vlak, ali če delavci potujejo z materijalnim vlakom.
Temporerne karte.
, § 5 odreja, da uslužbenci, ki stanujejo izven mesta službovanja, dobe letne brezplačne karte za progo od kraja stanovanja do službenega mesta. Delavci pa, kateri še ne služijo eno leto na železnici, dobe take karte le za dobo treh mesecev. Prošnji je treba priložiti potrdilo občine, da stalno stanujejo v dotičnem kraju.
Temporerne karte za otroke.
§ 6 odreja, da imajo vse osebe, ki imajo pravico do ukoričenih legitimacij (torej tudi delavci) pravico za svoje otroke, če redno obiskujejo šolo ali če se uče obrti (trgovine) izven mesta, kjer stanujejo, do stalnih brezplačnih kart za dotično progo, kjer se vozijo v šolo.
Te karte imajo žig »dijak«, odnosno »vajenec« in se izstavljajo na podlagi potrdil šolske oblasti, odnosno potrdila pristojne obrtne zadruge, da se vajenec res uči obrti. Dijakom se izdajajo karte za šolsko leto, vajencem pa za koledarsko leto.
Vozne ugodnosti v slučaju bolezni in za skupščinarje.
Skupščinarji bolniškega fonda imajo, kadar potujejo na skupščine fonda, pravico najmanj do brezplačne karte II. razreda veljavne za br-zovlak.
Železničarji in njih rodbinski člani imajo v slučaju bolezni ali obiska centralne ambulante pravico do brezplačne vožnje po železnici na podlagi kontrolnega lista bolniškega fonda, odnosno posebne uputnice.
Pravica do režijske vožnje.
a) Ukoričene legitimacije, in sicer č r n e s pravico do neomejenega števila režijskih voženj imajo:
1.	aktivni uradniki, zvaničniki in služitelji takoj,
2.	železniški zdravniki takoj,
3.	pogodbeni uradniki, zvaničniki in služitelji ter zdravniki-speciali-sti takoj, če jim je bila ta pravica pri nastavitvi priznana,
4.	dnevničarji, in sicer administrativni in tehnični, prepisovalci, risarji, strojepisci, figuranti in vsi dnevničarji, ki vrše službo nastavljenih eksekutivnih uslužbencev, in sicer po enem letu službe,
5.	profesionisti, pisarniški dnevničarji, ki vrše službo služiteljev, ter navadni fizični delavci, po treh letih neprekinjene službe.
Vsi ti imajo pravico do režijskih voženj neomejeno in tudi z brzovla-ki,
b)	Ukoričene legitimacije, in sicer rdeče s pravico do neomejenega števila režijskih voženj in voženj z brzovlakom dobe:
rodbinski člani vseh pod 1 do 5 točke a) naštetih uslužbencev in delavcev.
c)	Rumene ukoričene ligitima-cije, in sicer s pravico do 12 režijskih voženj letno na podlagi vložka pa dobe:
1.	Upokojeni uradniki, podurad-niki in sluge, ako so bili v službi najmanj 5 let, odnosno ako so bili upokojeni vsled nezgode v službi, neozi-raje se na število let.
2.	Pomožno osobje (delavci), kateri prejemajo penzijo od železnice ali železniških provizijskih zavodov, ako so bili najmanj 10 let v službi, odnosno upokojeni vsled nezgode v službi.
3.	Njih rodbinski člani.
4.	Vdove in otroci umrlih uslužbencev, v kolikor prejemajo penzijo.
5.	Minister saobraćaja more to legitimacijo odobriti tudi železniškim zdravnikom, ako so bili najmanj 25 let v službi pri bolniškem fondu ali so postali nesposobni za to službo ter tudi njih družine.
Upokojenci, kot njih rodbinski člani (točka c) 1, 2, 3, 4) dobe legitimacije le tedaj, ako jim pripada dra-ginjska doklada. Od tega so izvzeti oni upokojenci in njih rodbinski člani ter njih vdove in sirote, ki so prebili na železnici najmanj 20 let.
Kdo se smatra za rodbinskega žBana?
Kot rodbinski član se smatra:
a)	zakonska žena,
b)	zakonski, pozakonjeni otroci in pastorki do dovršenega 18 leta starosti, a preko dovršenega 18 leta starosti, in sicer nadalje do 25 leta starosti imajo pravico do voznih ugodnosti moški otroci, ako nadaljujejo šolanje, če se uspešno uče, ali so pri vojakih v aktivni vojaški službi in ne zaslužijo mesečno več kot Din 500.—, ženske pa do omožit-v e, ako ne zaslužijo mesečno več kot Din 500.—.
Vozne cene.
Pri potovanjih z brzovlakom se mora plačati najmanj za 100 km. Pri vožnjah z ladjo znaša režijska cena 10% normalne vozne cene.
Na lokalnih ladjah znaša režijska cena 50% normalne vozne cene.
Ukoričene legitimacije se izdaja-! jo za dobo 10 let.
no. Te kraje odredi Generalna direkcija.
2.	Poleg tega imajo oženjeni uslužbenci v takih krajih pravo mesečno še do brezplačnega prevoza največ 50 kg živil, za posodo pa 10 kg.
3.	Vsi ostali uslužbenci z družinami pa imajo pravico do brezplačnega prevoza živil vsake 3 mesece do največ 50 kg in posode do največ 10 kg.
4.	Poročeni uslužbenci imajo v mesecih september, oktober, november in december radi preskrbe za zimo pravico do prevoza živil do največ 450 kg, a posode do 50 kg.
Ugodnosti pod 1 in 2 zadobe vsi uslužbenci takoj, ugodnosti pod 3 in 4 pa uradniki, poduradniki in sluge po preteku enega leta, vse ostalo osobje pa po treh letih neprekinjene železniške službe.
Kot uslužbenci z družinami se smatrajo vsi uslužbenci, ki žive v skupnem gospodinjstvu s kakim družinskim članom in ga vzdržujejo.
Dnevne pošiljke se prevažajo kot ekspresna roba, ostale pa kot brzo-vozna roba.
Prevoz premoga in drv.
Radi preskrbe s kurjavo za zimo imajo uslužbenci pravico do brezplačnega prevoza drv in premoga, in sicer:
a)	uslužbenci z lastnim gospodinjstvom 5000 kg;
b)	uslužbenci brez lastnega gospodinjstva 2000 kg.
To ugodnost zadobe uradniki, poduradniki in sluge po enem letu službe, vse ostalo osobje pa po treh letih neprekinjene službe.
Raiztdalie v km
Režijske cene znašajo:
Osebni vlak
I	II
Oldi do 1— 25	2.50	Din 2,—
26— 40	3.75	3.—
41— 50	5,—	4,—
51— 70	6.25	5.—
71— 80	7.50	6,—
81—100	8.75	7.—
101—110	10.—	8.—
111—130	11.25	9.—
131—140	12.50	10 —
141—150	13.75	11.—
151—170	15.—	12.—
171—180	16.25	13.—
181—200	17.50	14,—
201—210	18.75	15.—
211—230	20.—	16,—
231—240	21.25	17.—
241—260	22.50	18,—
261—270	23.75	19.—
271—280	25.—	20.—
281—300	26.25	21,—
Brezplačne karte.
Pravico do treh brezplačnih kart
letno imajo vsi oni, ki imajo pravico do črnih, rdečih ali rumenih ukoričenih legitimacij, poleg tega pa še:
a)	profesionisti, pisarniški dnevničarji in navadni fizični delavci, ako so vsaj eno leto na železnici v službi;
b)	dijaki železniških šol po priporočilu šolskega vodstva.
Pravico do dveh brezplačnih kart letno pa imajo oni upokojeni delavci in profesionisti, ki so se ponesrečili v službi in bili upokojeni pred dovršenim enim letom službe.
Upokojenci imajo pravico do brezplačnih kart le, ako prejemajo draginjsko doklado, ali pa ako so najmanj 20 let služili na železnici. Vsaka brezplačna karta opravičuje tudi do brezplačnega prevoza 30 kg potniške prtljage.
Prost prevoz pohištva.
Aktivni uradniki, zvaničniki in služitelji imajo pravico do brezplačnega prevoza pohištva v sledečih slučajih:
a)	pri nastopu službe v roku 6 mesecev;
b)	pri premestitvi iz službenih ozirov ali na lastno prošnjo;
c)	pri upokojitvi v teku enega leta in pri odpustu iz službe (izvzemši kazenski odpust) v teku enega leta;
		Bmzovlak	
XII	I	II	m
L— 1.50		Din	
2 —			
2.50	12.25	8.75	7,—
3.—			
3.50			
4.—	14,—	10.—	8,—
4.50	15.75	11.25	9.—
5,—	17.50	12.50	10,—
5.50	19.75	13.75	11.—
6,—	21.—	15.—	12,—
6.50	22.75	16.25	13.—
7,—	24.50	17.50	14.—
7.50	26.25	18.75	15.—
8.—	28,—	20,—	16.—
8.50	29.75	21.25	17.—
9,—	31.50	22.50	18.—
9.50	33.25	23.75	19.—
10.—	35.—	25.—	20.—
10.50	36.75	26.25	21.—
d)	pri ženitvi, 2 meseca pred in 10 mesecev po poroki.
Ostali železniški uslužbenci pa imajo pravico do brezplačnega prevoza pohištva le v slučajih premestitve.
Rodbine umrlih aktivnih železniških uradnikov, zvaničnikov in služiteljev imajo pravico do brezplačnega prevoza pohištva v teku enega leta po smrti moža.
Delavci in njih družine imajo v slučaju upokojitve odnosno smrti moža, pravico do brezplačnega prevoza «pohištva v roku enega leta. Brezplačen prevoz se daje uslužbencem z lastnim gospodinjstvom do 10.000 kg in za dva voza, brez lastnega gospodinjstva pa do 3000 kg in za en voz. Ako se vrši selitev s selitvenim vozom, se odobri prevoz tega voza brezplačno tudi nazaj.
Rodbina aktivnega uslužbenca ima pravico zahtevati brezplačen prevoz mrtvega trupla v roku 3 mesecev po smrti od mesta smrti do kraja, kjer bo pokopan.
Nakaznice za prevoz živil.
1.	Uslužbenci, ki so zaposleni v takih mestih, kjer se težko dobi živila, imajo pravico do brezplačnega prevoza živil in 'posod do najbližjih tržnih krajev največ do 10 kg dnev-
Nabavljalne zadruge.
Nabavljalne zadruge bodo uživale odslej za prevoze blaga v svoja
skladišča odnosno uslužbencem na
progo le polovično vozno ceno.
Prost prevoz za zgradbo hiš.
Minister za promet more aktivnim železniškim uslužbencem, ki še nimajo lastne hiše, odobriti prost prevoz gradbenega materijala za postavitev hiše, vendar hiša ne sme imeti več ko dva stanovanja.
Vozne ugodnosti na drugih železnicah.
Vozne uogdnosti na tujih železnicah se niso spremenile in so v veljavi dosedanji dogovori, glasom katerih imajo aktivni nastavljene! skoro v vseh državah pravico do ene brezplačne karte letno, njih rodbinski člani pa do polovične vožnje. Upokojenci in delavci teh voznih ugodnosti nimajo.
Razno.
Pod »upokojenim uslužbencem« se razume tudi vse one osebe, ki prejemajo provizijo, rento ali miloščino, kakor tudi upokojence društva južne železnice.
Zloraba legitimacije se kaznuje administrativno in disciplinsko.
Legitimacijo se odvzame začasno ali za stalno, a rodbinske člane se v takem slučaju še prijavi policiji odnosno sodišču. Kot zloraba se smatra izkoriščanje legitimacije za trgovanje. Izgubo legitimacije se mora takoj prijaviti in prijavi priložiti Din 100.— za proglasitev izgubljene legitimacije za neveljavno. Dokler ni legitimacija proglašena za neveljavno, se ne izda nova. Ako kdo izgubi legitimacijo za 12 voženj, za dotično leto ne more dobiti nove legitimacije.
* * #
S tem smo podali glavne določbe novega pravilnika o voznih ugodnostih, s katerim so delavstvu zopet povrnjene skoraj vse stare vozne ugodnosti, istočasno pa so vozne ugodnosti upokojencem občutno zmanjšane. S pravilnikom se bomo bavili tudi na konferenci v Celju ter sprejeli potrebne protipredloge ter zlasti glede upokojencev.
Izmenjava zakona o drž. prometnem osobju.
Kakor je članom saveza že iz izdanega letaka znano, je bila dne 15. julija 1930 v Službenih Novinah objavljena izmenjava nekaterih določb zakona o or omet nem osobju, s katerim so bile v glavnem izmenjane določbe o položajnih plačah, ukinjena eksekutivna doklada ter priznana posebna službena doklada, ki je vračunljiva tudi za penzijo.
Sprememba zakona se glasi:
§ 1.
Prvi odstavek § 9. zakona o drž. prometnem osobju se izpremeni in se glasi:
Po razdelitvi dela v posameznih kategorijah so uradniške kategorije razdeljene v skupine, in sicer: prva kategorija na 12 skupin, druga kategorija na 6 skupin in tretja kategorija na 4 skupine.
§ 2.
§ 31. zakona o držav, prometnem osobju se spremeni in se glasi:
Položajne plače uradnikov so v posameznih kategorijah te-le:
I.	kategorija: 1. skupina 48.000 Din, 2. a skupina 45.000 Din, 2. skupina 40.000 Din, 3. a skupina 39.000 Din, 3. skupina 36.000 Din, 4. a skupina 18.000 Din, 4. skupina 12.000 D, 5. skupina 9600 Din, 6. skupina 4200, 9. skupina 3000 Din;
II.	kategorija: l.a skupina 9600 Din, 1. skupina 6600 Din, 2. skupina 4800 Din, 3. skupina 3600, 4. skupina 2640 Din, 5. skupina 1920 Din;
III.	kategorija: 1. skupina 4200, 2. skupina 3000 Din, 3. skupina 2400, 4. skupina 1680 Din.
§ 3.
Uslužbencem državnih prometnih stanov pripadajo službene doklade, in sicer:
uradnikom I. kategorije: 1. skupine 3500 Din, 2. a skupine 3100 Din,
2.	skupine 2700 Din, 3. a skupine 2120 Din, 3. skupine 1720 Din, 4. a skupine 1320 Din, 4. skupine 920 Din, 5. skupine 920 Din, 6. skupine 920 Din, 7. skupine 520 Din, 8. skupine 520, 9. skupine 200 Din mesečno;
uradnikom II. kategorije: 1. a sk. 920 Din, 1. skupina 600 Din, 2. skup. 450 Din, 3. skupina 300 Din, 4. skupina 250 Din, 5. skupina 190 Din mesečno
uradnikom III. kategorije: 1. skupina 300 Din, 2. skupina 250 Din,
3.	skupina 240 Din in 4. skupina 180 Din mesečno;
zvaničnikom I. kategorije: 1. sk. 260 Din, 2. skupina 230 Din, 3. skup. 200 Din, 4. skup. 170 Din mesečno:
zvaničnikom II. kategorije: 1. sk. 220 Din, 2. skupina 190 Din, 3. skupina 160 Din mesečno;
služiteljem v 1. skupini 180 Dim 2. skupini 150 Din.
Te doklade ne pripadajo osobju administrativne in računske službe v centralah in na progah, in sicer uradnikom: 4. in 5. skupine II. kategorije in vseh skupin III. kategorije, zvaničnikom in pisarniškim služite-Ijem, razen ako so pred neposrednim prehodom v to službo bili najmanj dve leti v drugi strokovni službi prometnih ustanov in ako so v tej službi položili predpisane izpite ali ako so v tej drugi službi postali nesposobni za njeno izvršenje.
§ 4.
Uradnikomi 1. kupine III. kategorije, ki so bili v tej skupini 7 let, se lahko priznajo prejemki 2. skupine JI- kategorije (to je O450 Din mesečih ako so se v tej službi na pose-
j aačin odlikovali in ako so imeli zadnja tri leta oceno »odlično«.
§ 5.
Službene doklade se vračunajo v Pokojnino, in sicer:
Uslužbencem, ki po 25 letih pridobe pravico do polne pokojnine s
OGLEJTE Sl
bogato zalogo vseh vrst kuhinjske posode, razne svetlljke za železničarje in še drugo v to svrho spadajoče blago, pri „	tvrdki
Stanko Flerjančiž
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35 1 očna in solidna postrežba!
50% po 15 letih, 70% po 20 letih in 100% po 25 letih efektivne službe;
ostalim uslužbencem: s 50% po 15 letih, s 60% po 20 letih, 70% po 25 letih in s 100% po 30 letih efektivne državne službe.
§ 6.
Uradniki, ki so na dan uveljavitve tega zakona v la in 2b skupini
II.	kategorije, se prevedejo v 1., oz.
2.	skupino II. kategorije.
Uradniki Ib in 2b skupine II. kategorije obdrže svoje dosedanje plače in prejemke (6000 oziroma 4200 Din) in se lahko pomaknejo v L, oz. 2. skupino iste kategorije pod pogoji, ki jih predpisuje zakon o drž. prometnem osobju.
Tem uradnikom pripadajo službene doklade 1. oziroma 2. skupine II. kategorije.
§ 7.
Dosedanja razdelitev uradnikov L in 2. skupine II. kategorije v uradnike la in Ib, oziroma v 2a in 2 b skupine v smislu uredbe o razvrstitvi in razporeditvi uslužbencev prometnih ustanov z dne 31. decembra 1923 se ukine.
Hkrati se ukinja 20% doklada na osnovne in položajne plače po § 26 zakona o državnem osobju.
§ 8.
Službene doklade po § 3 tega zakona prično teči od 1. aprila 1930. Izplačilo teh doklad bo šlo na breme doseženih prihrankov v vseh kreditih za osebne izdatke po proračunu državnih izdatkov ministrstva prometa in prometnih gospodarskih podjetij za leto 1930-31, in doseženih presežkov dohodkov po proračunu državnih dohodkov za leto 1930-31.
Generalna direkcija je k temu izdala še sledeča pojasnila, komu ne pripada službena doklada in sicer z odlokom GD Br. 61763-30 od 20. julija 1930; ta pojasnila objavljamo v izvlečku, kolikor zanimajo osobje:
Razpis štev. 34.
Izvršite takoj izplačilo službene doklade, ki je odobrena z zakonom’ o izmenjavi in dopolnitvi zakona o prometnem' osobju in sicer za čas od 1. aprila do zaključeno meseca julija 1930. Nadalj-no redno izplačilo te doklade se bo izvršilo v breme dohodkov, čim se s tem- soglasi Ministrstvo financ in glavna kontrola.
Na službeno doklado nimajo pravice sledeči uslužbenci, razen ako so pred prehodom v to službo prebili najmanje dve leti v drugi strokovni službi prometnih naprav in v njej položili predpisane izpite, odnosno ako so v tej drugi službi postali nesposobni za njeno izvrševanje:
Uradniki II. kategorije 4. in 5. grupe, nadalje uradniki III. kategorije, zvaničniki in služitelji in sicer:
1.	ako so zaposleni pri občem: odelenju Generalne direkcije, vseh oblastnih direkcij, finančnem' in ekonomskem oddelku Generalne direkcije;
2.	v saobračajno - komercijelni službi, ako so administrativni činovnik! in zvaničniki, ekspeditorji pošte, prepisovalci, kartanti, pisarniško pomožno osobje, nočni čuvaji in pisarniški sluge;
3.	pri gradbenem oddelku (progovni službi), administrativni, računski in skladiščni uradniki in zvaničniki, prepisovalci, pisarniške sluge in pripravniki nadzornikov;
4.	pri strojni službi, administrativni, računski in skladiščni uradniki in zvaničniki, prepisovalci, delavniški in kurilniški čuvaji in pisarniški služitelji;
5.	v komercijeinem, oddelku Generalne direkcije ekspeditorji pošte, prepisovalci, arhivarji in drugi administrativni uradniki in zvaničniki ter pisarniške sluge;
6.	ako so zaposleni v kontroli dohodkov in komercijelnem oddelku Generalne direkcije.
Za železniške delavnice velja isto kakor za strojno službo, a za
materijalna skladišča isto kot za ekonomski oddelek.
Pogodbenim uradnikom ne pripada službena doklada, ako ni izrecno predvidena v pogodbi.
Kot pojasnilo k § 3 označenega Zakona dodaja Direkcija, da nastavljenci, ki vrše službo fizičnih delavcev, do službenega dodatka niso upravičeni, razen, ako izpolnjujejo pogoje zadnjega odstavka § 3 označenega zakona.
Pod fizičnimi delavci v gornjem’ smislu ni razumeti strokov-nikov v kurilniški službi.
V	slučajih nejasnosti zaprosite pri strok, odelenju takoj za pojasnilo.
V	saobračajno - komercijalni službi ne pripada službeni dodatek v smislu gornjih uputstev naslednjim uslužbencem, ako ne izpolnjujejo pogojev § 3:
Šolski uradniki, materijalni in inventarni uradniki ter zvaničniki, kartanti, administrativni činovni-ki, zvaničniki in .kanci, pomožno osobje v administracijah, skladiščih, carinskih in blagajniških pisarnah, rezervni administrativni uradniki in rezervne administrativne moči, pisarniški služitelji, sluge, avizerji, nočni čuvaji.
Pri gradbeni službi pripada službena doklada od administrativnega in računskega osobja (kamor je šteti vse pisarniško osobje v sekcijah in vse osobje v krajevnih skladiščih vključno vodjo), le bivšim prometnikom, telegrafistom, nadzornikom proge, telegrafa in signalov, desetarjem in čuvajem, ako so bili v tej službi najmanj 2 leti in imajo zanjo predpisane izpite in če pripadajo ti u-službenci skupinam, katerim bi po določbah zadnjega odstavka § 3 Zakona sicer ne pripadal službeni dodatek.
Platne spiske je sestaviti na isti način, kakor za izplačilo rednih mesečnih prejemkov (za gradbeno službo torej ločeno na progah). V spiske je uvesti samo nastavljeno osobje in sicer samo ono. ki je bilo likvidirano in izplačano po platnih spiskih za mesec julij t. 1. in ki mu po zakonu pripada službena doklada. Doklade je zaračunati skupno za 4 mesece, t. j. za mesec april, maj, junij in julij t. 1.
Pri ugotavljanju skupne vsote sprejete eksekutivne doklade za 4 mesece je postopati tako-le:
Od 20% eksekutivne doklade je odbiti ali kvoten del že odtegnjenega davka in 1V2% prispevek za bolniški fond, štirikratni ostanek pa odšteti od skupne vsote uslužbene doklade za 4 mesece. Primer: Uslužbenec ima stalnih Prejemkov Din 2000 in plača davka Din 100; njegova eksekutivna doklada znaša Din 200. Alikvoten del že plačanega davka od eksekutivne doklade je torej 200 X 100 : 2000, t. j. Din 10; IV^/o pri-
V
lekarne
Dr. G. P I C C O L I-j a v Ljubljani, krepča oslabele, malokrvne odrasle in otroke.
spevek za bol. fond je Din 3; skupaj torej 13 Din, ki jih odbiješ od eksekutivne doklade Din 200, tako, da dobiš čisto eksekutivne doklado Din 187, jo pomnoži s 4 ter odbiješ rezultat od službene doklade, zaračunane za 4 mesece v rubriki 9 platnega spiska.
Ako ne doseže znesek 4 mesečne službene doklade po odbitku še sprejete 20% eksekutivne doklade višine, ki je podvržena po čl. 95 Zak. o uslužbenskem davku (kar pride event. v upoštev pri zvaničnikih in služiteljih z večjo rodbino), je prejemek službene doklade davka prost.
Inž. Klodič 1. r.
Kakor smo že svoječasno pov-darjali, da z uredbo pretežni večini železničarjev ne bo dosti pomagano ter bodo dobili večje zneske le uradniki najvišjih skupin, moramo danes povdariti, da je zlasti razočarano vse eksekutivno osobje in sicer v prvi vrsti vsi zvaničniki in činovniki
III.	kategorije, katerim se je istočasno s priznanjem nove službene doklade ukinilo eksekutivno doklado. tako, da znaša njih povišek le par dinarjev na mesec. Naloga železničarskih organizacij bodi, da delajo z vsemi silami na to, da se poleg službene doklade izplačuj še 20% eksekutivna doklada po čl. 26 zakona o drž. prometnem osobju.
Novo službeno doklado torej dobi skoraj vse nastavljeno osobje, iz-vzemši pisarniškega osobja in skladiščnikov pri gradbenem in strojnem oddelku. Službeno doklado dobe tudi strokovniki v kurilnicah.
Važno je, da se ta službena doklada vračuna tudi za pokojnino. Ni pa še rešeno vprašanje, kdaj se izplača ta službena doklada onim delavcem, ki vrše službo nastavljen-cev in se čudimo, da smatrajo posamezne direkcije še za potrebno spraševati v Beograd za tolmačenje, ko je vendar jasno, da morajo tudi vsem delavcem, ki vrše službo nastavljencev, izplačati službeno doklado najmanj po Din 160 mesečno. Pravilnik namreč pravi v čl. 7, da dobi dnevničar, ki vrši službo nastavljenca, doklado v izmeri 20% svoje dnevnice analogno čl. 26 zakona s to omejitvijo, da ta znesek ne sme biti večji od doklade, ki bi jo prejemal, če bi bil že nastavljen.
Da se izplačilo službene doklade vsem delavcem, ki vrše službo nastavljencev, pospeši, je naš savez že vložil intervencije na merodajnih mestih.
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Odkupnina za osebno delo — kuluk.
Za 1. julij so bili železničarji telo neljubo presenečeni, ko je prišla brzojavka, da se ima -takoj sestaviti spiske za odtegnitev po treh dnevnih plač za kuluk. Železničarji so pač pričakovali izplačilo diferenc od leta 1923, katere so pred sedmimi leti zaslužili s svojim delom in kateri zneski sedaj že sedem let leže kot brezobrestno posojilo pri železniški upravi, pa le noče zagledati belega dneva kakšna brzojavka, ki ibi dala službenim načelnikom strikten nalog, da morajo diference izplačati najkasneje do 10. julija, kakor se je glasila n. pr. brzojavka, da^ se mora najkasneje do 10. julija predložiti spiske za odtegnitev odkupnine za osebno delo.
Ker je nastalo vsled omenjene brzojavke in nato sledeče okrožnice, med železničarji vznemirjenje, kako da morajo plačevati vsi to odkupnino in tudi delavci, sporočamo iz izdane okrožnice sledeče izvlečke, ki govore, kdo ima plačati to odškodnino in koliko1:
§ 38 zakona o samoupravnih cestah in
potih predvideva, da plačajo 'odškodnino za osebno delo v denarju in sicer v znesku tridnevne plače (osnovne in položajne) vsi državni (oblastni) banovinski in občinski uradniki ter civilni in vojaški uslužbenci (pri tem pridejo v poštev tudi oficirji), nadalje tudi duhovniki vseh veroizpovedi in upokojenci v splošnem ne-oziraje se na spol, starost in državljanstvo.
Nadalje navodilo zopet predpisale, kako je sestaviti platne spiske ter predvideva, da se mora označiti kategorijo, grupo, stopnjo osnovne plače ter nadalje skupen znesek osnovne in položajne plače. Pojasnilo ministrstva br. 56043/29 odreja, da se uradnikom in uslužbencem, ki nimajo osnovne in položajne plače, pač pa prejemajo prejemke ločeno kot sistematsko plačo ter draginjsko doklado in stanarino, odtegne samo tridnevni znesek sistematske plače.
Enako govore tudi nadaljnji odloki ministra le o uradnikih, odnosno o osnovni in položajni plači, nikjer^ pa ne omenjajo »delavcev in prolesionistov« ter se
Železničarjem v Sloveniji!
Obleka se nikjer toliko ne kvari, zmečka, zamaže, kakor na potovanju. Človek pride čestokrat v položaj, ko ne ve, kam bi se obrnil, da bi se obleko zopet popravilo in zlikalo. Da v bodoče ne bodete v skrbeh za Vašo garderobo, se poslužite prilike, ki jo Vam nudi Wallet Expres v Ljubljani, da Vam obleko zlika za 18 Din, na željo kemično očisti, pošije in obrne, da zgleda kot nova.
Vsem železničarjem in drugim potnikom polagamo pažnjo na v tej številki našega lista priobčeni inserat tvrdke Wallet Expres, Ljubljana.
torei odškodnina ra 'ljudsko delo delavstvu ne sme odtegniti.
Tudi je sporno vprašanje, ali se sme odtegniti to odšokdnino, kar po nalogu Ministarstva saobraćaja enako za vse banovine, ker zakon o samoupravnih cestah jasno določa v § 37, da se more uporabljati ljudsko delo le v toliko, v kolikor me bi sa-
moupravna telesa mogla izvršiti teh poslov iz lastnih finančnih sredstev. Da se to vprašanje definitivno razčisti, bo naš savez vložil pritožbo proti odtegnitvi odškodnine za osebno delo, enako tudi posebno ipritožbo, proti odtegnitvi odškodnine za osebno delo zvaničnikom in služiteljem.
Odtegljaji za Nabavljalno zadrugo.
Ko je državni svet na podlagi posameznih pritožb in na podlagi tožbe glavne kontrole označil odlok finančnega ministra, s katerim je ta preko pooblastila, danega mu ,v finančnem zakonu, vpeljal za Nalbavljalno zadrugo še posebno brezobrestno posojilo, ki ga morajo plačevati visi državni nameščenci, upokojenci, delavci po Din 5.—, Odnosno Din 10,— mesečno, kot neodgovarja-joč zakonu, so tudi železničarji začeli vlagati kolka proste prošnje za ukinitev tega odtegljaja in povrnitev že odtegnjenih zneskov, Upokojencem je na take prošnje finančna direkcija odgovarjala (če prav so bile vložene brez kolka), da odtegljaja ne morejo ukiniti, ker finančni minister svojega tozadevnega odloka še ni razveljavil
Direkcija državnih železnic v Ljubljani pa je pod štev. 4624-3/1-30 izdala sledeči odlok:
Vsem službenim edinicam!
Generalna direkcija državnih železnic nam je z aktom br. 52.267/30 od 20. junija 1930 v zadevi prošenj za ustavitev odtegljajev za zvezo nabavljalnih zadrug dostavila tolmačenje M, S. od 17. junija 1930 br. 10.260/30, v katerem pravi, da je finančno ministrstvo na podlagi uredbe o
izprememibah in dopolnitvah uredbe o ma-ibavljalnih zadrugah državnih uslužbencev odredilo odtegovanje prispevkov za zvezo nabavljalnih zadrug in da se imajo ti odtegljaji, dokler finančno ministrstvo zadevne uredbe ne izmenja še nadalje vršiti. Obenem odreja generalna direkcija, da je prošnjo za ustavitev 'odtegljajev propisno kolkovati.
Vsled tega opozorite vse uslužbence, ki so take prošnje tuuradno vložili, da pošljejo v roku 30 dni kolek k prošnji za Din 5.— in Din 20.—, ker se sicer smatra, da prošnje v obče niso bile predložene in se ne bodo obravnavale.
Nove prošnje, ako niso predpisano kolkovane, ni sprejemati in predlagati direkciji.
Obvestite o tem vse oaobje.
Za 'direktorja: Dr. Fatur, L r.
Železničarjem sporočamo, ida je bilo sedaj vloženih nekaj prošenj za ukinitev odtegljaja in povrnitev že odtegnjenih zneskov in smo te prošnje kolkov ali z Din 25.— Čim pride rešitev, bomo vse železničarje v časopisu obvestili o rezultatu in dali nadaljnja navodila, ali naj tudi ostali vlože take prošnje.
Važno za železničarje.
Veljavnost obrtno-nadaljevalne šole.
Svoječasno je izšel odlok, da obrtno-inadaljevalna šola po vrednost! sploh ne odgovarja nobenemu razredu meščanske ali srednje šole. Vsled tega se je tudi ukinilo uvrščanje železničarjev, ki so imeli dovršeno obrtno-nadaljevalno šolo ter so bili na položaju zvaničnika I. kategorije, v I. kategorijo zvaničnikov, odnosno III. kategorijo činovnikov.
Sedaj pa je Generalna direkcija izdala sledeči odlok br. 60, ki je bil objavljen v Službenih novinah od 15. VI. 1930:
Iz tužbe koju je glavna kontrola podnela Državnom savetu protivu rešenja G. D. br. 63.545/28 vidi se, da ista stoji na gledištu, da su za zanatliske i njima rodne škole kompetentna mišlenja stručnog saveta pri ministarstvu trgovine i industrije a ne mišlenja glavnog prosvet-nog saveta pri ministarstvu prosvete.
S toga naredjujem:
Da se za zanatlijske i njima slične škole imaju uzimati u obzir samo mišlenja stručnog saveta pri ministarstvu trgovine i industrije u kojima bude naznačeno, da odnosna škola po svom programu! i nastavnom članu odgovara onim školama, koje po čl. 7, 8 i 10 zakona o drž. saobr. osoblju i čl. 7 uredbe o razvrstavanju daju spremu za III. kategoriju činovnika, odnosno I. kategoriju zvaničnika.
Pomočnik Generalnog Direktora Ž. Cupić 1. r.
Kr. banska uprava dravske banovine pa je izdala sledeče obvestilo:
Da je savet za profesionalnu — trgovinsku, zanatsku i industrijsku nasta-
Zdftteualte pousod
c
H
A
B
E
S
o
Pazite na zuamko
ki se nahaja na vsaki steklenici!
vu na svojoj 267. sjednici od 4. VI. 1930. god. pod tač. 10 dao mišlenje, kada je u pitanju razvrstavanje stručnih lica u državnoj službi, ima važiti u pogledu ranga zanatskih, trg. (nadaljevalnih) škola tumačenje g. ministra trgovine I. Br. 36.415 tč. 5 od 4. XII. 1929, prema kome je rang ovih škola ravan rangu 2 razreda srednje škole.
S temi odloki je zopet pripoznana veljavnost in enakovrednost dovršene obrtne nadaljevalne šole dvem razredom srednje šole.
*
Navodila radi postopanja pri nastavitvah.
Generalna direkcija je z odlokom G. D. Br. 39.041/30 izdala vsem direkcijam nalog, da morajo v bodoče pri vseh predlogih za nove nastavitve postopati striktno po sledečih direktivah:
1.	Da se v bodoče več ne postopa po določbi čl. 10 zadnji odstavek zakona (ta odreja, da se za zvaničnika lahko uvrsti tudi delavce, ki imajo izučeno obrt, ne-oziraje se na šolsko izobrazbo), ker je na razpolago dosti kandidatov s šolsko izobrazbo.
2.	Da se mora strojevodje nastavljati upoštevajoč njih položaj in šolsko izobrazbo v odgovarjajočo kategorijo (III. kat. uradnikov, I. kat. zvaničnikov ali II. kat. zvaničnikov).
3.	Da se sme kurjače (profesioniste ali navadne delavce) nastaviti samo v II. kategorijo zvaničnikov, čeprav imajo šolsko izobrazbo za višjo kategorijo.
*
Sprejem učencev v državno prometno železniško šolo.
Za šolsko leto 1930-31 se sprejme v železniško šolo v Beogradu 100 novih učencev, ki izpolnjujejo sledeče pogoje:
1.	da so dovršili 7 razredov gimnazije, realke ali realne gimnazije,
2.	da so državljani kr. Jugoslavije, zdravi, dobro vidijo in slišijo ter razlikujejo barve,
3.	da so stari najmanj 18 in največ 21 let ter da polože sprejemni izpit.
Dnevna plača znaša Din 35.—.
Sprejemni izpit morajo polagati iz sr-bo-hrvaškega ali slovenskega jezika, računstva in geometrije (za nižje razrede srednjih šol), splošnega zemljepisa, specialno pa iz zemljepisa kr. Jugoslavije.
Šola traja dve leti in zadobe učenci kvalifikacijo uradnikov II. kategorije.
Prošnje je vložiti priporočeno na: Državna saobraćajna škola, Miloša Velikog ulica 100 — Beograd, najkasneje do 15. avgusta in je naznačiti točen naslov prosilca
ter najbližjo železniško postajo. Prošnji je priložiti originalne dokumente, in sicer: šolsko spričevalo, krstni list in odobrenje staršev, ki mora biti potrjeno od policijske oblasti. (Tekst je predpisan in kdor ga želi, naj piše na savez).
Končno domovinski list.
Prošnje je kolkovati.
Sprejem učencev v obrtno šolo delavnice Zagreb.
V delavnico Zagreb se sprejme 26 učencev za strojne ključavničarje, železostru-garje, livarje in modelne mizarje.
Prošnjo je kolkovati z Din 25.— in priložiti: krstni list (prositelj ne sme biti mlajši od 14 let in ne starejši od 16 let), šolsko spričevalo, da je izvršil najmanj 4 razrede ljudske šole in domovnico. Prošnje je vložiti do 10. avgusta. Pri enakih sposobnostih (v poštev se vzame tudi šolska izobrazba) imajo prednost sinovi železničarjev.
Dopisi.
Pragersko: Po ‘dolgem presledku se je za mašo podratzmioo zapet vršil javen železničarski shod, na katerem :je poročal za-stioipnik centrale o skupnih intervencijah v Beogradu ter o novem delavskem pravilniku. Zadnji čas je, 'da merodajni enkrat uvidijo, da 4 do 8 članske delavske 'družine me morejo živeti z mesečnimi zaslužki od 600 do 900 Din in da ubogi delavec ne more delati napornega dela v najhujši vročini, dežju ali snegu skozi 8 ur le ob črnem kruhu. Jasno je vsakomur, da delavcu ne ostane za obleko, za knjige otrokom niti .pare. Ali bi svet sploh mogel obstojati, ko bi ne bilo delovnih moči? Čisto dobro se zavedamo, da je treba tudi višjih, predpostavljenih, vemo ipa tudi, da se od teh dostikrat pretirava. Pričakujemo, da se bo tudi to ublažilo in da se bodo različne razmere po uvidevnosti in dobri volji zboljšale v prid delavstvu. Treba je le zavednosti, da vsak vrši svojo dolžnost, dia tudi lahko zahteva svoje pravice. Da pa te dosežemo, je treba enotnega nastopa potom organizacij, ki se v resnici tudi zavzemajo za pravice svojih -članov in tem potom so navzoči zborovalci, 40 po številu, kar je za pragerske razmere precej, enoglasno odobrili skupen nastop organizacij, ki so to 'intervencijo izvedle, kakor so obenem obsojali organizacijo, ki se skupnega dela ni hotela udeležiti. Le iditi vašo pot, le priizirajte siromaka delavca, prej ali slej vas bo vsak spoznal in vam obrnil hrbet. Delavstvo si bo iz svoje srede vedlo poiskati ljudi, ki imajo v resnici voljo delati za zboljšanje splošnosti. Upamo, da bo delavsvo uvidelo, da je le potom enotnega organiziranega nastopa mogoče upati na uspeh. Uparno, da ne -bo stalo ob strani, pač pa bo trdno in resno prijelo v
roke samo svojo usodo-. Kdor pač nič ne seje, ne more pričakovati žetve. Po izvajanju zastopnika centrale sta se od prom. zveze oglasila k besedi Žigert in Jurman, ki sta pozdravljala započeto skupno delo z žlejo, da se še poglobi in ne miruje, dokler se razmere v resnici ne izboljšajo. Končno morejo vendar gospodje uvideti, da je to stanje nevzdržno. Nato je sodr. Bračič, ki je shodu predsedoval, zaključil lepo uspeli shod z željo in trdim prepričanjem, da se bodo pragerski železničarji zopet zbudili iz spanja 'kralja Matjaža in rekli: sami smo kovači svoje sreče. Koliko zavednosti in moči, toliko uspeha.
Zadeva vdove Razinger ugodno rešena.
Vas vse Jeseničane je prijetno presenetila vest, da je pritožba vdove Razinger, katero je delal in vodil naš savez, kljub temu, da je bil pokojnik odločen pristaš zveze, popolnoma uspela.
Vdova Razinger je po smrti moža ostala s kopico otrok brez pokojnine na cesti, odbita ji je bila že dojilska podpora za dvojčke, pogrebnina po možu, odklonjena penzija, vse intervencije udruženja so bile brezuspešne in so ji gospodje dejali — žal Vam ne moremo pomagati.
Tedaj se je obupna vdova obrnila na našo podružnico ter je vzel vso zadevo ponovno maš savez v roke in vdova dobi izplačano celo dojilsko podporo, dobi pogrebnino po možu, sedaj pa je državni svet še razveljavil odlok direkcije, ki ji ni pripo-znala ,penzije.
Ker je odlok državnega sveta zelo važen, ga objavljamo v izvlečku:
Pokopališka vrtnarija
M Šimenc j
Ljubljana, Sv. Križ
Oskrbovanjem družinske grobnice in grobove celo leto.
Cveiliiarna Sv. Petra cesta 33
Za okrasitev dvoran pri različnih prireditvah se še posebno priporočam p. n. društvam. — Postrežba točna in solidna!
mesar In prekajevalec
Izdelovanje vsakovrstnih mesnih izdelkov ter pristnih
kranjskih klobas
Ljubljana
Domobranska cesta 7
Stojnica: Šolski drevored poleg Zmajevega mostu. Telefon 3157
fjđđ-fa»,?.
Likanje moške ali damske obleke 18 Din
Moško, damsko garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, temeljito pošije, na željo napravi novo podlogo, tudi obrne, da je kot nova
WALLET EXPRESS
Ljubljana, Stari trg 19.
jur
U svom V odeleoju, sastavljenom od savetmka:	Arandjeloviča Živojina, kao
predsednika, Sagadina dr. Stavama, Hagjt-ča Nun Osmana, Vildoviča Antonija, i Tomiča Svetozara, kao članova i referenta Davidovića Petra, uzeo je u razmatranje tužbu Ranzimger Emilije iz Jesenic podmetu protivu rešenje Direkcije železnica u Ljubljani od 26. 10. 1929 god. Br. 1494 kojim je odbijena od traženja da joj odredi porodična penzija jer osa to nema oslonca u zakonu.
Pošto je proučio tužbu, osporeno rešenje i ostale akte, koji se na ovaj predmet odnose, kao i odgovor Ministrov na tužbu, poslat pismom od 18. III. 1930. god. Br. 4791, Državni savet je našao da rešenje ne odgovara zakonu i ne može ostati u snazi sa sledečih razloga:
Progrešno se tužilji spori pravo na porodičnu penziju s pozivom na presudu Državnog saveta Br. 14.443/29 kao d rešenje Direkcije železnica u Ljubljani Br. 10.891/29 kojim je a po tužbi Glavne kontrole osporeno pravo na ličnu penziju njenog poč. supruga Antona,
Kad se iz akta ovoga predmeta vidi da je imenovani Anton po isteku šesto-imesečnog bolovanja stavljen u penziju, a ako^ nije bio navršio 10 god. službe, bez da je Ministar prethodno na njega primemo beneficiju -stava II. čl. 95 Zakona o državnom 'Saobraćajnom osoblju, onda je Ministar pogrešio kad je u izvršenju sa-vetske presude doneo rešenje Br. 10.891/29 kojim je imenovani otpušten iz državne službe, u mesto da je njega tad primenjena beneficija iz stava 2 čl. 95 pom. Zakona na šta je imao pravo jer je bolovao od bolesti koja je nastupila prema lekarskom uverenju kao posledica vršenja službe.
Na taj način imenovani bi dobio još 6 meseci bolovanja, i kako je on umro 21, decembra 1928. go-d, dakle u vremenu tih novih 6 meseci, umro -bi kao aktivan službenik, pa bi i njegova supruga u smislu čl. 130 Zakona o državnom saobraćajnom osoblju imala pravo na porodičnu penziju.
Sa izloženog, i na osnovu čl. 26 Zakona o Državnom savetu i Upravnim sudovima
presudjuje:
Da se rešenje poništi, o čemu izvestiti obe parnične strane, s tim-, da Ministar postupi po savetskim primedibama. Taksu po zakonu ne plaća.
Žig: Državni Savet Krajlevine Jugoslavije,
Obveščamo o tem vse železničarje, da uvidijo potrebo organizacije, ki jim more dovesti le koristi. Zato kličemo neorganiziranim železničarjem: organizirajte se!
Ljubljana gl. kol.
Zlata doba je nastopila za kretniško osobje in blokovnike v naši postaji. Nas je 18 blokovnikov, 6 kretnikov in 12 nadkret-nikov. Po zakonu nam priliče dopust in nam enako osobje, oddaljeno od našega kolodvora le par sto metrov (Ljubljana gor. kol.), brez vsega lahko redno izrabi ves svoj letni dopust. Pri nas pa mora uslužbenec res potiti že krvavi pot, da dobi svoj del pripadajočega dopusta. Vedno »primanjkuje« nadomestnikov in »služba ne dopušča« — če greš po dopust.
S takim postopanjem je enkrat za vselej nehati ter je dolžnost železniške uprave, da zasigura zadostno število nadomestnikov. Kretniško osobje v Ljubljani ima pravico letno do 960 dni dopusta, za kritje vsega tega dopusta pa sta na razpolago reci in piši dva moža (ki pa tudi imata pravico do 30 dni), tako, da je v naprej določeno, da mora osobje zgubiti letno 260 dni dopusta. To pa seveda pod pogojem, da celo leto ne bo niti eden bolan. Ako je uprava poskrbela, da lahko dobi višji uradnik kar po 30 dni dopusta naenkrat, naj poskrbi tudi za potrebno število nadomestnikov za dopuste kretniškega osobja.
Drugo še( bolj pereče vprašanje so: prosti dnevi. Za nas velja čisti 8 urni delavnik, saj smo v službi na glavni postaji, delamo službo 12/24 — imamo pravico do dveh prostih dni mesečno — a dobimo te proste dneve le na papirju. Tudi tu prosimo gospoda direktorja, ki tako strogo pazi na uradne ure na direkciji, da enako strogo pazi tudi na naše uradne ure in odredi g. načelniku v Ljubljani, da nam mora dati redno dva prosta dneva mesečno! Isto velja seveda tudi za premikalno osobje!
Hočemo pravice — a ne na papirju — marveč v resnici.
Prepričajte
se,
da kupite vse manufakturno blago najcenejše in najboljše pri tvrdki
Ivan Krošelj
Kette Murnova «.15 In Zaloška cesta št 8
Lekarna Trnkoczy / Ljubljana / Mestni trg štev. 4
-	Zdravila =
Poštni tek. račun 10.755	na recepte vseh bolniških blagajn.	Telefon štev. 2186
Tiska: Ljudska tiskarna d. 3. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. Lastnik in izdajatelj: Konzarcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru. ..................................................