FOR ■x&eaOM A M D izčfice*'. NO. 43 AM6RICAN ir da so Kitajci hoteli tako ra- lopa pretekli teden, da bo 5.5% |uPrave, ampak tudi v rokah keto preskusiti pred nekako ostalo vodilo za povišanje plači zvezne vlade in Kongresa, ki ne cnim mesecem. Morale so na- v fazi 3 nadziranja plač in cen, | moreta enostavno dopustiti u-£tcpiti kake tehnične težave, ker kot je bilo v fazi 2, je iznenadi- tavitve prometa na progah te j so raketo spustili na zemljo iz la vodnike delavskih unij. Ne-{ družbe, ki je imela v poslovanju Pslaž&ja za vzstrelitev. kateri od njih so se smatrali od'v zadnjem januarju kar 23.1 mi-- Kitajci so doslej preskusili po-! strani zvezne vlade vsaj poteg-, h j on dolarjev izgube, satnezne dele svoje rakete veli- njene, če že ne kar prevarane. ! Trdijo, da je druizbo mogoče kanke, niso pa jo še preskusili Vsi so računali, da bo zvezna rešiti le z obsežno pomočjo 600 vprečno žive najdalj na Sved-kot celote. Ameriški vojaški vlada to vodilo opustila v korist do 8C0 milijonov tekom prihod- skem, moški 71.9 let, ženske pa strokovnjaki in poznavalci Ki- večje prožnosti. G. Meany je njih treh let iz zvezne blagajne 76.5 let. Potem slede Norveška, t-jske trdijo, da se Kitajci tru- pred to objavo govoril o povi- ter z opustitvijo večjega dela Danska, Nizozemska, Izrael, dijo za zgraditev medcelinskih ških nekje med 7.5% in 8%, če Pr°g> ki povzročajo finančno iz- Vzhodna Nemčija, Japonska, Isket, da bi se mogli na eni že naj ibi kako vodilo veljalo, gubo. Seveda bo v takem sluča- kjer dosežejo moški povprečno strani upreti morebitnemu izsi- Tako je skoraj razumljivo, da so ju tudi vec tisoč ljudi izgubilo 69.1 let, ženske pa 74.3 leta. Jjevanju in grožnjam ZSSR, na se vodniki delavskih unij odlo-: svoje službe. I y Kanadi žive moški povpreč- ZDA daleč za drugimi v dolgosti življenja WASHINGTON, D.C. —. Po- tega Gibanja ameriških Indijancev, zasedlo to naselje in zahtevalo razgovore s sen. Fulbrigh-tom kot načelnikom senatnega odbora za zunanje zadeve. Trdili so, da vlada ZDA krši stare “pogodbe”, ki jih je sklenila z Indijanci. V naselje sta odšla senatorja Južne Dakote in poskušala posredovati, pa nista dosti opravila. Razgovori in pogajanja so se nadaljevali do včeraj, ko so zastopniki Indijancev izjavili, da so se pripravljeni umakniti iz naselja, če bo vlada odstavila sedanje plemensko vodstvo s predsednikom Richardom Wilsonom na čelu in če bo prišel z njimi na razgovor kak višji uradnik notranjega tajništva. Zastopnik pravosodnega tajništva, ki vodi razgovore z Indijanci, je tem včeraj dejal, da je vlada pripravljena poslati načelnika Urada za indijanske zadeve v rezervacijo Pine Ridg-e, toda šele tedaj, - ko se. bodo Indijanci umaknili iz naselja Wounded Knee. Ti izjavljajo po svojih vodnikih Dennisu Banksu in Russelu Meansu, da se ne bodo uklonili, da so pripravljeni pasti v boju za svoje zahteve. Ker je nojranje tajništvo odločno čili, da se pri pogajanjih za nove delavske pogodbe ne bodo ^rugi pa upajo, da se bodo z gradnjo primernega števila ta- , član Zveznega vrnovnega , „ j sodišča v Severance Hall. Ko je Ž13 Biki! ¥ J. ¥ iCtinSUUS PKšel W. Douglas v dvorano m sc pripravil na govor, je skupina . -it-. . t jkaKih 75 ljudi začela uemonseri- Sevcrai Vietnam more racu-i , . . ,. v rrr, t • rati proti spiavu, ki ga je nedav- nah na p o in o c_ ZDA pr. no Vrhovno sodlščeB u2akonilo SVOJI otaov. le, ce bD Via-! sodnik je skusal demonstrante pomiriti, pa zapustil dvorano, ko mu ni uspelo. Kmalu se je vrnil in nato mirno govoril ka- dal v Vietnamu mir, je dejal o b r a m b ni tajnik Richardson. WASHINGTON, D.C. - O- , , kim 1200 -zbranim poslušalcem, proti vsakemu vmešava- brambni tajnik E. Richardson je i četudi je prihajajo do vmesnih nju v notranje, indijanske zade- na svoji prvi tiskovni konferen- j kpcov ve, je odklonilo nastop proti ci dajal, da more Severni Viet-i _______________ Napredek v Scvjetiji | de Bolgarija, Švica, Anglija, predsedniku Richardu Wilsonu. I nam računati na ameriško po- PARIZ, Fr. — Neki tukajšnji Irska, Avstralija, Italija, Belgi-i Tako je neobhoden spopad, če strokovnjak za razmere v ZSSR ja, Francija, Zahodna Nemčija, j do nocojšnjega sončnega zahoda razpolaga po temu vlada rekla in kaj storila, je tu dejal: V Stalinovih dneh Grčija, Češkoslovaška, Španija; ne bo katera od strani popustila, ameriških podatkih trenutno z Če to pravočasno na kak način so tiste, ki so hoteli hoditi svo- in ZDA, kjer dosežejo moški. Vladni zastopnik Ralph Erickson ok°li 50 raketami z dometom od zavrla naraščanje cen hrane, jo pet, mimo in preti režimu, povprečno 67.1 let, ženske pa je dejal, da vlada ne more iti f.1'0 do 3,500 milj. Samo mali del more še nekako računati na pod- streljali, sedaj jih pošiljajo v no- 74.5 let. j dalje v svojem popuščanju proti ^ Je v trdnih silosih ali v za- Poro delavskih unij pri svojih rišniee. j Na Poljskem žive. moški pov- Indijancem, ki so se dvignili z <;°niščih, izdolbenih in izvrta- naporih za zaviranje inflacije, če Nato je po kratkem odmoru prečno 66.9 let, ženske 72.8 let, v orožjem proti njej, ti pa trdo-hih meč pri svoji obnovi le, če bo v Vietnamu vladal mir. Hanoi bo dobil pomoč iz sredstev v obrambnem proračunu in iz pomoči tujini. Sedaj je predvidenih za vojaške izdatke v jugovzhodni Aziji v prihodnjem proračunskem le- trdne stene gora, večina Be§a ne t*0 storila, bodo unije vprašal: Le kako more kdo trdi-1 Avstriji meški 66.3 let, ženske vratno izjavljajo, da se “bodo | tu 2.8 bilijonov. Ta denar je do- 3e na nezavarovanih “meh- zahtevale povečanje plač preko ti, da ni napredka v “sovjetskem 73.5, v Sovjetski zvezi pa moški borili za svoje pravice do smr- vcdila 5.5%. humanizmu” tekom let? I 65, ženske 74 let. ti”. oporiščih, kjer so lahek jih kih’ sovražnega napada. Kitajci ž skusajo zavarovati CX da na ta našo jih postavili na čim krajev daleč drugo od dru-! »IM SE mm 0D SOVJETSKE MIE V NOVO NEVTRALNOST več ge. Prav tako so Kitajci zgradili! je;meri. koder pričakujejo sov-^ .3 u-ketni napad, radaske po-j .’e’ ki jih naj opozore na bli- ' )0co se nevarnost. ; Ve Kcjmh ujetnikov "o bile izsiljene ( Y,vARK Air BASE, Filip. —. ko% ,a arrieriških vojnih ujetni-se 3e vrnila iz ujetništva,1 tPrf- 'a 80 kpe izjave vojnih ~ j^kov preti vojni izsiljene s ^Pritiskom in razne vrste muče- ba Podrobnosti o tem bo tre-ameP-0^0*ati’ ^kler’ ne bodo vsi hod-il8pl vojni ujetniki na svo-Vednp Dok'er 3ih 3e en del še govoritV U]etniŠtvu’ ne morej° vii; %..1 Pr0£to, da ne bi spra-v nevarnost. f ^npjiski prerok Shearing milo. a]Vls.)a temperatura okoli 55. NEW DELHI, Ind. — Indija se je tekom svojega spora s Pakistanom vedno bolj bližala Sovjetski zvezi in se odmikala ZDA, zaveznici Pakistana v okviru zvez SEATO in CENTO, četudi so bile ZDA njen glavni podpornik v prvem četrt stoletja njene neodvisnosti. V tej dobi so ji dale raznih podpor v skupni vrednosti preko 9 bilijonov dolarjev. Že Nehru sam, še bolj pa njegova hčerka Indira Gandhi, sedanja predsednica vlade, sta bila kot socialistično u-smerjena politika in državnika ZDA in njihovemu “kapitalističnemu sistemu” manj prijazna in naklonjena. Tako je bila indijska nevtralnost med blokoma ZDA in ZSSR vedno nekam bližje ZSSR kot ZDA, posebno očitno je postajalo to v času vietnamske vojne, ko je Indija očitno podprla Hanoi. Ta počasni premik v mednarodni politiki je postopno privedel do boljših odnosov Indije z ZSSR in do slabšanja teh z ZDA. Skoraj do prelo- ma je prišlo poleti 1971, ko je Indija nenadno sklenila s Sovjetsko zvezo “prijateljsko pogodbo” in si z njo zagotovila sovjetsko podporo pri svojem nastopu proti Pakistanu v podporo gibanja za neodvisnost pakistanske Bengalije. Zastonj so ZDA skušale Indijo zadržati pred uporabo vojaške sile napram Pakistanu. Brigala se ni tudi za svarila iz Pekinga. Indija je vojaško zasedla Vzhodni Pakistan in mu priznala neodvisnost kot novi republiki Bangladeš. S tem je seveda prevzela tudi odgovor-"nost za pomoč pri njenem notranjem urejanju. Bengalci so kmalu spoznali, da to prijateljstvo ni čisto nesebično in so začeli gledati na Indijo z drugimi očmi. Ta jim dejansko ne more dosti pomagati, ker je sama potrebna tuje pomoči. Povezanost s Sovjetsko zvezo je Indiji začela postajati neprijetna, ko je videla, da jo je svet začel smatrati za neke vrste sovjetskega satelita in jo nehal priznavati za vodnico tretjega, nevezanega sveta kot je bila v času Nehruja in še nekaj let po njegovi smrti. Indira Gandhi se v novem položaju ne počuti posebno dobro. Ne mara biti noben satelit, tudi sovjetski ne, ker je prepričana, da je Indija za tako vlogo prevelika in prepomembna. Tako se je začela počasi odmikati od Sovjetske zveze, katere pomoči misli, da ne potrebuje več, ko se je znebila pakistanske nevarnosti. Z ustanovitvijo Bangladeš je Pakistan postal prešibek, da bi mogel kadarkoli predstavljati kako nevarnost za Indijo. V Nev/ Delhiju so bili slabe volje, ko ni Indije, skoraj neposredne sosede Indokine ter brez dvoma naj večje in najpomembnejše države v južni Aziji, nihče pozval na konferenco v Pariz, so razpravljali o bodočnosti Indokine. Prizadeta se je čutila, ko so jo izločili iz Mednarodne nadzorne komisije za Indokino, v kateri je bila preje skupaj, s Kanado in Poljsko. Washing- ton je s tem, da je pustil Indijo cb strani, pokazal jasno, da jo ne , smatra več za nevtralno, ampak za povezano s sovjetskim blokom. Indiji utegne postati tak položaj in tako gledanje na njeno zunanjo politiko ne le neugodno, ampak tudi nevarno, dokler je Kitajska sovražno razpoložena do Sovjetske zveze. Če začne gledati v Indiji sovjetsko zaveznico, ji lahko povzroča vseh vrst sitnosti in težav. Tako ,se je Indija začela javno nekaj odmikati od Sovjetske zveze, čeprav so njuni medsebojni odnosi prijateljski, bolj proti dejansko nevtralnemu stališču. To je delno vidno v gospodarskem sporazumu med ZSSR in Indijo, podpisanem 17. februarja, pa tudi v umir-jenejših javnih izjavah o ZDA in njihovi mednarodni politiki. ZDA novo smer v indijski mednarodni politiki pazljivo zasledujejo in jo bodo brez dvoma tudi podpirale, kot so že pokazale ob prihodu svojega novega poslanika D, P. Moynihana v New Delhi. ločen za orožje in opremo za: Južni Vietnam in za vse more-j bitne potrebne nastope letalstva, ZDA v slučaju kršenja premirja. Cim manj bo takih kršenj in! s tem čim manj takih nastopov,! tem več denarja bo ostalo za po-1 moč Severnemu Vietnamu. Richardson je dejal, da je a-rneriška pomoč Severnemu Vietnamu “zelo pomembna zavaro-j valna polica”, ki bo vezala Severni Vietnam na korist miru in j njegovo ohranitev. John B. Connally pojde med republikance? WASHINGTON, D.C. - Predsednik Nixon ima Johna B. Con-nallyja v veliki časti, saj je dejal pred časom, da ni službe, ki jo cn ne bi bil sposoben vršiti v ZDA. S tem naj bi bil menda namignil na njegove predsedniške sposobnosti. C d tedaj govore vedno znova, da bo Connally “vsak čas” prestopil iz demokratske v re-j publikansko stranko in leta 1976 j kandidiral kot republikanec za Zadnje vesti ŽENEVA, Šv. — Mednarodni Rdeči križ je postavil pomoč Severnemu Vietnamu v oskrbi strehe prebivalstvu, ki je izgubilo svoje domove, na prvo mesto svoje dejavnosti. SAIGON, J. Viet. — Južni Vietnam je po daljšem upiranju in pregovarjanju na pritisk ZDA pristal na izpust 6,300 rdečih vojnih ujetnikov, s čimer je bil spor za enkrat zaključen in Skupna vojaška komisija je spet začela delati. ZDA so umaknile nove vojaške enote iz Južnega Vietnama in imajo tam le še nekaj izpod 8,000 svojih vojakov. Vojna mornarica je očistila mine izpred pristanišča Hai-fong in jih čisti pred drugimi pristanišči. BELFAST, S. Ir. — Danes je v vsej Severni Irski ljudsko glasovanje o tem, ali naj ta še nadalje ostane del Velike Britanije ali pa naj se združi z republiko irsko. Ker je pro-testantovska večina proti združitvi z Irsko, je skoraj gotovo, da bo prevladalo to stališče. Katoličani so se izjavili za bojkot glasovanja in IRA je zagotavljala, da bo to preprečila s silo. Britanska vlada je poslala vojaške okrepitve v Severno Irsko, da bi zagotovila mirno in nemoteno glasovanje. predsednika ZDA. Sedaj je prinesel “Newsweek” govorico, ki Connally nedavno na poslovni trdi, da naj bi Connally že po- poti, pa naj bi se bil pogovarjal vabil za svojega podpredsedni-! pri tem tudi o svojih političnih škega kandidata sen. Brooka iz j načrtih. John B. Connally je bil države Massachusetts. ! kot znano na čelu “demokratov Ta govorica naj bi prišla izjza predsednika Nixona” pri lan-Savdske Arabije, kjer je bil! skih predsedniških volitvah. AMiifUS'\A DOMOVI:JA, MARCH 8, IS(8 SV^Ti T3 »iiTc3^na~5T«Tnrrg: 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 4410S National and international Circulation .ry- - _ oi istočasno povišali produkcijo, visoki davki, kar vse po- Sli rn /MIFIII^&A ' ciraži ameriške izdelke in jim zapira pot na tuji trg, odpira -J II -f —_ IWiVWIIWt Pa ameriški trg tujim izdelkom, ki so cenejši, ker so izde- lani s cenejšo in boljšo delovno silo. Naložbe v tujini sicer niso zguba, toda vplivajo na našo plačilno bilanco. Denar izvažajo največ mednarodna velepodjetja, ki z dolarji grade tovarne v tujini in financirajo svoje kupčije, dobiček pa vlagajo nazaj v podjetja, namesto da bi ga prinesla domov. S tem jemljejo zaslužek domačim delavcem, državi pa davčne dohodke. Nemalo smo krivi kupci sami, ker ne podpiramo domačih izdlekov, ampak raje kupujemo “made in Germany, Japan, Hong Kong, Korea, Taivan” itd. (Konec jutri) Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Ca Združene države: 118.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« ^ Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Ini ted States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for «3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 48 Thursday, March 8, 1973 Ura tik-taka I. mswimmmm I 1 A BESEDA IZ NARODA Ontario; Frances Melanz, Sheboygan; Mary Klun, Leadville. Colo.; Peter Markež, Jakob Kvas, Lojze Kolenc, Nace Dimnik, Rudi Šircelj, Janez Cvetko, Leopold Benko, Ivanka Flisar, Slavko Šteblaj, Jože Mavec. Franc Levec, Družina Jamer-nik, Božo Košir, Lojze Ponikvar, vsi iz Toronta; Rev. John Wittreich, Barberton. $1.75: Alojzij Soršak, Toronto. $1: Družina John Vidergar, Družina Ted Bade, Gertrude Rupert, Jennie Dwojak, vsi iz Fontane; Henry Meyer, Upland, gih; njen značaj je prijaznost do, g|@jg|{jg ^IftOiUS IJl‘b3!liČli vseh. Dobrotnica vsem potreb-j g . nim. Z možem Leom živita v V SiQ¥0 lepem zastopstvu. Hčerka Anne! CLEVELAND, O. — V četr-je poročena z Andyjem Harsh, j tek, 1. trn., je Gospod poklical k Imata v zakonu sina in dve hče-1 Sebi Antona Urbaniča, s 6303 ri. Živijo skupaj, je hiša izdela- Carl avenije. Dober teden prej na z dvemi stanovanji. Ker je velik vrt okrog hiše, imajo vsi polne' roke dela. Tako se pridružimo vse članice in čestitamo o-bema, da ste dobili priznanje: Anni Kresevič in Štefaniji Mah-nich. Čestitamo tudi g. Antonu Pel-kotu, ki bo zastopal SND E. 80 mu je na domačem poledenelem pragu spodrsnilo. Omahnil je tako nesrečno, da ni prišel več k Sebi. Umrl pa je od pljučnice, ki se'mu je pridružila v bolnišnici. Rajnki Anton Urbanič je dočakal lepo starost. Rodil se je 30. maja 1881 v leskovški župniji na Calif.; Angela Stupar, Detroit; St. Tudi on je posvetil veliko ča-1 Dolenjskem v Sloveniji. Starši I Mary Kovačič, Pittsburgh; Ivan Levstik, Toronto; Marjana Dolenc, Toronto. i SLOMŠKOVE DkOšTSNKž FATHBK VAKGAY/CWOSTULATa^ 1 leielja imštva lajsv. Imena krajev. Pred par dnevi sem do-‘City. šem in skupnem prizadevanju čim preje uspeli bodite toplo pozdravljeni.” Evropsko časopisje je posvečalo zadnje tedne veliko prostora poročilom o denarni, oziroma dolarski krizi, ameriški listi so pa to opravili kar na kratko. Se vidi, da Ame-rikanci nismo še nikoli doživeli popolnega razvrednotenja denarja kot npr. Nemci po prvi svetovni vojni, v manjši meri pa tudi drugi evropski narodi. Ob koncu krize, ki se je začela sredi januarja in končala 13. februarja z nenadnim razvrednotenjem dolarja za 10%, je objavil nemški časopis “Die Zeit” 14 daljših člankov o denarnem vprašanju in za zaključek zapisal: “Denarna kriza je začasno rešena, toda ura v časovni bombi še tik-taka.” Nihče ni mislil, da se bo ta ura tako hitro iztekla. Že. v četrtek, 1. marca, je prišlo v Evropi do nove denarne krize. Vse je zopet bežalo od dolarja. Dolar, ki je bil 1. 1971 vreden skoro 4 nemške marke, je padel na 2.75 mark. To je le začasno. Ura še tik-taka. Če hočemo razumeti, kako je prišlo do tega, moramo poseči malo v zgodovino: 1. julija 1944 so se sestali v Bretton Woods, N. zastopniki 44 držav z namenom, da ustanove Mednarodni denarni sklad in Mednarodno banko za obnovo in razvoj. Obe ustanovi sta začeli poslovati decembra 1945, ko so vse države-članice vplačale svoje prispevke v svoji valuti, v dolarjih ali v zlatu. Sklad je bil ustanovljen predvsem, da bi pospeševal mednarodno denarno sodelovanje, določil stalno vrednost valut posameznih držav in da bi odstranil ovire v zunanji trgovini ter tako zagotovil splošno in trajno zaposlitev po vsem svetu. V prvih desetih letih se je zbralo v Skladu 8 bilijonov 45 milijonov dolarjev, od tega 1 bilijon 747 milijonov v zlatu. Prvo leto delovanja je Sklad določil uradne tečaje valut 32 drž(av-članic. Za podlago je postavil dolar, ker je a-meriška vlada obljubila izplačati vsak dolar v zlatu in sicer za vsakih 35 dolarjev 1 unčo zlata. Dolar je tako postal enakovreden zlatu. Takrat je imela Amerika v svojih zakladnicah za preko 22 bilijonov dolarjev zlata, 58% vsega, kar ga je bilo v lasti držav po vsem svetu. Od marca 1947 do maja 1948 je Sklad prodal desetim svojim članicam tuje valute v vrednosti $606 milijonov, da je omogočil tem državam nakup potrebščin v ZDA. Sklad je tudi poslal svoje strokovnjake v razne dežele, da so zbirali podatke in pomagali z nasveti v denarnih in davčnih vprašanjih. Sedaj je v Skladu včlanjenih 120 držav, ki so vplačale okrog 30 bilijonov dolarjev. Sklad ima tudi dosovor o posojanju denarja z 10 industrijskimi državami: Belgijo, Francijo, Italijo, Japonsko, Kanado, Nizozemsko, Švedsko, Veliko Britanijo, Zapadno Nemčijo in ZDA, h katerim se lahko zateče v slučaju kake večje denarne krize. Te države so se obvezale posoditi $6 bilijonov, ko je dogovor stopil v veljavo 1. 1964. Ker so obveznosti določene v narodnih valutah, odražajo njihovi zneski, preračunani v dolarje, spremembe v menjalni vrednosti teh valut. Ko se je vsled vietnamske vojne začela Amerika zadolževati, je tiskala papirnati denar na debelo. Sedaj je papirnatih dolarjev samo zunaj Amerike za $60 do 80 bilijonov, zlata v zalogi pa samo za $11.7 bilijonov. Z zlatom je torej krit samo vsak sedmi dolar v tujih rokah. Amerika je spoznala. da svoje obljube ne more več držati in je 15. avgusta. 1971 odpovedala izplačila v zlatu, decembra istega leta pa pristala na prvo razvrednotenje dolarja v 38 letih za približno 8.5% (od $35 na $38 za unčo zlata). Z znižanjem vrednosti dolarja za 10'% 12. februarja letos se je dvignila cena zlata na $42.22 za unčo. Dejanska cena zlata na prostem trgu je sedaj okrog $85. Amer.ka je pristaja na razvrednotenje dolarja v pričakovanju, da bo to vplivalo na pocenitev ameriških izdelkov in podražitev tujih, kar naj bi prineslo $10 bilijonov prebitka v zunanji trgovini. Pričakovanje se ni uresničilo: medtem, ko je znašal primanjkljaj v ameriški trgovski bilanci *čta 19/1 (prjvič od 1. 1888) $2.5 bilijona, se je ta povečal — kljub razvrednotenju — lani na $6.5 bilijonov. ‘ Primanjkljaj v plačilni bilanci je znašal lani $10 bilijonov. Zanimivo je, da sta največ koristi od tega imeli dve državi, ki sta bili med vojno glavni sovražnici Amerike in ju je ta porušila do tal, po vojni jima pa pomagala nazaj na noge. Nemčija in Japonska. Samo primanjkljaj v trgovini z Japonsko je( znašal lani preko $4 bilijone. . Vzroki primanjkljaja so: prevelik uvoz, naložbe v tujim, turizem, .vzdrževanje ameriških čet po svetu, vojna v Vietnamu in ne nazadnje nedisciplina kupcev v ZDA. ____________o.w v cs ^e * Zi.0iV F % velik'ega uvoza so podjetniki, ki niso nikdar i Slomškove šole ge. Gaber. V To-zadovoljni z dobičkom, delavci, ki zahtevajo poviške, ne da centu vodi nabiranje vodja CLEVELAND, O. — Smo že v postu. Prihodnja nedelja je že prva postna. Obenem je to tudi marčevska nedelja mož in fantov Društva Naj sv. Imena Jezusovega . župnije sv. Vida. Vse može in fante, ki so udje DNU, vabim, da pridejo nekaj pred Mogoče že kdo misli, da je za- Slomškovega krožka požrtvoval-deva s Slomškovo beatifikacijo ni g. Jakob Kranjc, zaspala, ker se tako dolgo nisem’ V daljni K al if orni ji vodi oglasil v Ameriški Domovini. Slomškov krožek v Fontani m 3. ura v vezo pred šolsko dvora- Nič hi zaspala, moja prezaposle- nabira darove g. Steve Mohor nost z dušnopastirskim delom je ko. kriva mojega molka. | Od 1. julija lanskega leta in Iz Rima prihajajo zelo razve- 'do danes so darovali sledeči: seljive vesti zadnje čase glede' $550: Slomškov krožek št. 1, beatifikacijskega postopka. Po- Chicago. s tenek krasno napreduje. Slom-j $500: Odbor za Slomškovo ške vi častilci bomo imeli priliko' kapelo v Washingtonu. kmalu poslušati in govoriti z $503.75: Slomškov krožek, Cle-giavnim postulatorj em msgr. dr.! veland. sa in dela pri .narodnih ustano- so mu zgodaj umrli. Moral je iti vah, pri organizacijah in klubih.' služit k tujim ljudem. Leta 1913 On je ustanovil newburski se je odločil za Ameriko. Še tis-Kluib upokojencev pred 10 leti tega leta, 23. sept., se je poročil in predsedoval nekaj let. Naš z Nežko, roj. Vesel, rojeno iste-klub lepo napreduje. Na febru-! ga leta kot on v Cerkljah na Do-arski seji je pristopilo 7 novih1 lenjskem. Poročil ju je takratni članov. Nas je bilo čez 80 na vidovsk župnik Jernej-Ponik-seji. Žal nam je, da nas je za-'var. V zakonu sta se jima rodila pustil in šel po večno plačilo'dva otroka: sin Anton, danes dr. Andy Režin, on je bil zelo aktiven pri več ustanovah. Za njim se je poslovila Mary Papeš z inž. kemije, in Jože. Prvi živi z družino v Akronu, 'drugi pa. z družino v Clevelandu na E. 68. Šegulo, ki bo še ta mesec prišel1 $120: Mary Kovačič, Cleve- iz Rima, da osebno poroča o za-, land. devL j $100: KSKJ Fontana (po Zanimanje za Slomškovo be- Frances Vidergar).; Neimenova-atifikacijo je zelo živo med ame- ni, Cleveland (po Ivanki Pogra-riskimi Slovenci. To pričajo pi- jec). srna, ki jih dobivam i;z raznih $46: Sestra Lavoslava, Kansas bil celo pismeni odziv na Slom-| $40: Janez Marentič, Toronto, škovo kosilo. Poslal ga je bral-j $25: Maria Šušteršič, Berwyn, cem Ameriške Domovine dobro'111.; Rev. Leo Kristanc, Kalif.; poznani č. g. Leo Kristanc iz Ka- Župnija Marije Pomagaj, To-lifornije. Takole pravi v svojem ronto. pismu: ' j $23: Romarji v. Lemont. “Gotovo zelo okusnega kosila' $20: Ivanka Stipicevic, Cleve-v “dobrodelne namene” v pomoč land; Antoinette McGrath, Cle-svetniškemu škofu M. Slomšku; veland; Rev. Janez Hafner, se v teh daljavah ne morem u- Graz; Rev. Janez Kopač, Toron-deležiti — naj pa bo priloženo v to. tisti sklad. V želji, da bi v Va-j $18: Neimenovani, Chicago. no, od koder pojdemo nato sprevodu k 8. sv. maši, ki je hkrati tudi naša mesečna obhajilna maša. Po maši bomo imeli v dvorani pod cerkvijo skupen zajtrk, po njem pa mesečni društveni sestanek. Med drugim se bomo pogovorili na njem O' našem že tradicionalnem vsakoletnem farnem zajtrku, ki ga pripravljamo za naslednjo nedeljo, 25. tm., v šolski dvorani. Vsi društveniki, ki so dobili v prodajo prodajne listke za ta zajtrk, naj prineso na nedeljski naš sestanek denar za prodane listke; za slučaj pa, da niso vseh listkov prodali, pa da preostale ob tej priliki vrnejo našemu blagajniku. ' Obenem vabi društveni odbor vse farane Sv. Vida, naj pridejo v velikem številu na zajtrk. Dober bo in poceni! France Sever Miles Ave. Obema družinama1 cesti. Oba sina sta očeta zelo r moje sožalje! j spoštovala. Prav tako so ga Pozdrav vsem čitateljem Ame-jimeli radi njuni otroci. Med zad- riške Domovine. Jennie Pugely Sestra Silva M@k se lafivalpje i njimi je bil rajnki Tone najbolj ponosen na Jimmija (James), d u h o v n ika-redovnika Družbe dragocene Krvi Gospodove, ki je predlanskim 4. julija 1971 na ljubo svojemu dedeku in svoje-; mu stricu Jožetu ter drugemu Dra-’ clevelandskemu svojemu sorod- $15: Jakob Kranjc, Toronto; Frances Lekan, Cleveland. $14: Anton in Ana Gaber, Chi- Father Kristanc je priložil 25;cago. tolarjev, desetkrat toliko kot bij $12: Steve in Betty IVTohorko, ga kosilo stalo. Naj mu Bog. po-1 Fontana. vrne po Slomškovi priprošnji' $10: Družina Franka Rantaše, njegovo pozornost za zadevo. 1 Cleveland; Jennie Asseg, Cleve-Naj bo to pismo v vzpodbudo j land; Družina Kurilich, Fontana; Anna Lopert, Steelton, Pa.; Mršižmsa it. 41 SŽZ in opomin vsem Slovencem v Clevelandu, da pridejo na “Slomškovo kosilo”, s katerim nam bodo naše dobre slovenske kuharice postregle v šentvidski dvorani v nedeljo, 11. marca, od 11.30 do 2. popoldne. Za skromna dva in pol dolarja boste postreženi z dobrim kosi-in Josephine Gruden, Leadville, Colo.; Družina Franka Hren, Euclid; Matt Tekavec, Euclid; Družina Gorenšek, Wickliffe; Fanika Humar, Chicago; Družina Kiesin, Brooklyn, N.Y.; Jože Vrečar, Ely, Minn.; Charles GARFIELD HTS., O. — Bliža *3e nam ljuba pomlad, četudi moramo pričakovati še mrzle in snežne dneve. Dobro se nam vidi, ko sonce posije, vsak gre rad na sprehod, da se navžije svežega zraka. Tem potom so članice podružnice vabljene, da uporabijo priliko ter prid'ejo na sejo, katera se vrši v nedeljo, 11. marca, ob 2. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley St., Maple Hts. Na tej seji bomo razmotriva-le o konvenciji, katera se bo vršila 20. maja v Chicagu. Če ima katera kaj dobrih nasvetov PHILADELPHIA, Pa. gi misijonski prijatelji! V pene- stvu ponovil svojo sv. novomaš-deljek, 26. feb., sem se vrnla c d no daritev v cerkvi sv. Vida. Vas v Philadelphijo z globokimi1 Jimmy je opravil tudi zadnjo občutki hvaležnosti za moj o- soboto, 3. tm., ob 10. uri pri Sv. bisk v Clevelandu. Ko o tem o-'Vidu sv. mašo in vse pogrebne bisku razmišlj am, mi te-le bese-! obrede tako v pogrebnem zavode prihajajo na misel: “Boga'du kot v cerkvi in na pokopa- Ijubimo, ker nas je On prvi Iju-1 lišču za svojim rajnkim starim bil. Ljubezen se-izkazuje ne to- očetom. Sv. mašo je opravil kon-liko v besedah, ampak v medse-’ celebrirano. Somaševal je z njim bojnem prejemanju in dajanju.”, Father. Jože Božnar, vidovski . kaplan. Med sv. mašo se je Jimmy s toplimi besedami spomnil dedeka Antona. Sv. maša je bila i v angleščini, ker Jimmy ne cb-’, vlada slovenskega j ezika. Zemski ostanki rajnkega Antona počivajo sedaj v grobu njegove žene Nežke, roj. Vesel, na Nedoumljiva je skrivnost O-četove, ljubezni do nas, Njegovih otrok; dan za dnevom nas obsipava z neštevilnimi dobrotami gmotnimi in duhovnimi, brez kakršnekoli zasluge od naše' strani. Obenem nam daje še svo-1 bodo, da moremo te Njegove do- % % ( ______ Kalvarij, ki se je poslovila od brete uporabljati, Ga spoznava-; sveta 5 ; ^ ti, za našega neskončno dobrega,' večnega Očeta, Mu biti zato hvaležni, Ga v zahvalo še bolj ljubiti in to Njegovo ljubezen med vsemi narodi razširjati. V Rajnki Anton je vse življenj? trdo delal. Z rajnko svojo ženo je vse storil za svoja sina, da ju je oba dobro vzgojil in ju spi-3' , , , v vil do dobrega kruha. Vse živ- ta namen se nas vseh poslužuje, j- • • /7 / . _ , . v . r J ije-nje ie bil zvest svoiemb tako rečeno, za svoje orodie, za c. -i , ,. ' .„ • „v . . ,. TrJ j Stvarniku, zvest pa rudi svojo- izvrsevalce svoje volje. Vsak v ,-i 0 , mu narodu. Med drugim je bm svojem poklicu, na mestu, ka- dokler s J mor ga je Oče poklical, izVršu-’ je to najlepše delo po svojih zmožnostih. Ob tem edinem namenu našega življenja vse drugo postane drugotne vrednosti, vse drugo so le sredstva za dosego tega cilja. Ko sem med tednom obisko- mu telesne moči dovoljevale, delaven in požrtvovalen ud vidovskega Društva najsvetejšega imena Jezusovega-Redno mesečno in tudi sice1 večkrat v mesecu je prejemal Gospoda v svoje srce. Redno je obiskoval prvo slovensko mas0 ob 6. uri zjutraj pri Sv. Vidu- lom in istočasno pomagali pri! Jurij Eržen, Anton Adamič, kritju velikih stroškov za beati-jMirko Magajna, Janez in Mara fikacijski proces. To “škofovsko Muhič, č. g. Tone Zrnec, C. M , kosilo” bo imelo to prednost, da vsi iz Toronta, beste imeli izbiro: kokošjo pe-| $6: Ludvig in Anica Sluga, čenko ali pa golaž, polento, štru-1 Toronto. del in druge prikuhe. Kuharice $5: Družina John Strah, Eve-in pripravljalni odbor pričaku-J leth, Minn.; Jože Škorjance, jejo veliko udeležbo in se na to; Gilbert, Minn.; Jennie pripravljajo. Na svidenje! m Mary Hočevar, Maple Hts.;Iv korist SŽZ. Priprave za Mate- Hegler, rinski dan ter več drugih važnih stvari je treba rešiti. Za mater leta 1973 smo izvolile sestro Stephanio Mahnič, ki je že več let nadzornica pri podružnici; nam rada pomaga za dobrobit podružnice. Je zavedna Slovenka in ni prireditve, da bi ne bila ona navzoča. Vse kul- Skoraj bi zopet pozabil orne-; tenia T r e p a 1, Druži: Pei,er in Lojzka Trpin, Družina j turne, pevske in dramatske pri-v-elestina, Družina Lavrisa, An- reditve z veseljem poseča. Pri na Rudi niti darovalce in se jim zahvaliti Knez, Neimenovana, vsi iz Cle-za njihove darove za Slomškov velanda; Peter Drnovšek, Anton sklad. Poleg darovalcev prav! Dolinar, Rafael Srebrnič, posebna zahvala požrtvovalnim! imenovana, vsi iz Toronta. Ne- nabiralcem in voditeljem Slomškovih krožkov. V Clevelandu gre vse nabiranje pod spretnim vodstvom voditeljice clevelandskega Slomškovega krožka, za vse dobro vnete gdč. Ivanke Pograjec. Njej pridno pomagajo ga. Zo-renč in gg. Janez Ovsenik, John Petrič in Matt Tekavec. V Chicagu vodi nabirko neumorna ga. Gizella Hozian s po- j močjo učiteljice slovenske $4. Anka Krivograd, Chicago; lilija Hode, Chicago; Otmar Mauser, Jože in Francka Turk. Franc in Ančka Hočevar, vsi iz Toronta. $3: Družina William Arneson. Fontana; Rose Montag, Fontana; Gospodinjskem klubu v SND na Prince Ave. je tajnica več let. Za leto 1972 je bila izvoljena SDD “žena leta” za letno fede-racijsko prireditev vseh SND v Clevelandu. Dne 18. marca se zopet vrši taka prireditev. Počastili bedo več zaslužnih oseb na ta dan. V ponos nam je, da je tudi letos bila izvoljena članica naše podružnice sestra Anna Kreše- vala rojake po domovih in naših: Daiie ie bil prav tako dober središčih, sem videla toliko do- Baragovega dvora št. 1317 Ka-brega. Videla sem toliko vere, toliških borštnarjev. požrtvovalnosti, sodelovanja, po-' v Mimo tega je foil član še dru-zornosti, vneme za širjenje bož- štva št- 1 Ameriške dobrodeln6 jega kraljestva, toliko narodne zveze in društva št. 5 SNPj; zavesti, ljubezni: duša mi še se- Prvi dve društvi sta se poslovil1 daj od hvaležnosti poje Marijin od nJega v petek, 2. tm., zvečeri spav: “Moja duša poveličuje in sicer DNIJ ob pod 8. zv. z m°' Gospoda in moj duh se raduje ^tvijo veselega dela sv. rožnega v Bogu, mojem Zveličarju.” venca, drugo pa prav tako z rožnim vencem ob 8. uri, dočirn sta Da je bil obisk tako uspešen, se njegovo društvo ŠNPJ cdnoS' gre prva zahvala MZA: g. M. no društvo ABZ poslovila c(^ Tekavcu, ge. Knezovi stinovi, ge. Lavriševi, gdč. Tominčevi in vsem drugim, ki so ge. Cele-; njega v soboto, 2. tm., v Zakraj' škovem pogrebnem zavodu 119 St. Clairju, preden se je bd3 Frances Petrich, Cleveland; Mi-Ivic s Schreber Rd., Valleyview, mica Markež, Toronto; Minka | O- Ona je izvrstna kuharica, do-Gruntar, Toronto. , gospodinja in najde tudi čas 52.25: Justina Štritof, Toronto.:za delo pri društvih in klubih. $^: Družina Frank Mlinar, Jo- j Pn -SDD je kuhala za več prire-seph Brcdnick, Carolina Kucher,1 ditev, kakor tudi za svatbe. V Ivan Teme, Anna Nemec, vsi iz! tej stroki je poznana daleč na-Clevelanda; Rudolph Prazen, okrog. Priljubljena je pri mno- po svojih močeh priskočili na! krsta zaprla nad njegovim mrt' pomoč. Posebna zahvala grenim truplom. — Rajnki Ant011 gdč. Majdi in Štefki Avsenek. pri katerih sem ves teden sta- novala in se počutila kot doma. nitve. je bil naročnik Ameriške DoU°' vine več kot 50 let brez prs- U' Naj ne pozabim se zahvaliti še č. g. Karlu Wolbangu, ki mi je pred leti dal to misel, ko sem bila še v Ugandi. Ta misel je počasi zorela in se prejšnji teden tako lepo uresničila. Za konec ponavljam: Nič se ne zgodi slučajno, ampak vse poj je veliko. Blagor mu! načrtu Božje Previdnosti. Mo-' ostalim njegovim dragim, v pr Rojak in prijatelj Anton banič je že pri Bogu, svoj6119 Stvarniku. Ze uživa večno čilo, katero si je zaslužil s sv°j0 vse življenje Mu vdano služb0' Voljno je nosil svoj križ življ0 nja. Plačilo Križa pa, vem°j __ pr?' vi limo, da vsi postanemo orodje v božjih rokah! Vaša hvaležna S. Silva Zuzek, SCMM dr- voljno vrsti pa njegovima sinoma inž. kemije Antonu in Jožetu ^ Fathru Jimmu pa naše iskren° sožalje. J. S- te sl h« de žr Pl si( hg žj( a, cj ^3 AMERIŠKA DOMU VANA, MARCH 8, 1973 Tudi zdaj sem na poti iz Rusije; za spreobrnjenje grešnikov in v Fatimo, kjer se je Mati božja | zadoščenje za kletve in vse dru-tako ljubeče spomnila Rusije in! ge žalitve, ki jih prizadevajo mojemu brezmadežnemu Srcu?” kjer je povedala svoje želje in Nasvet: naj posvete Rusijo Mojemu brezmadežnemu Srcu.” Prav je, da to malo razmislimo! V imenu vseh treh odgovori preprosto pa navdušeno Lucija: “Da, hočemo.” To velikodušno Plarija je torej želela posvetitev ! zagotovilo Gospo očividno zado- Pusije brezmadežnemu Srcu. ' volji. Ljubeznivo, pove otrokom, ‘iste komuniste, tisto nič prida da bodo morali kmalu veliko Pusijo je omenjala? če bi že trpeti, a jih fco milost božja ve- bil° rečeno Nemčijo, Anglijo, dno podpirala in tolažila. ftancijo niagari Indijo ali j pri {eh besedah je Go raz. ‘^tajsko; to ze, ampak Rusijo!! , , , . ...... . ’ . , . , Iprostna roke m obsiiala otroke Ne> to na ne. lako bi utegnil , . , , . klikni« kak goreč protikoinu-! S Slln0' pa »«. ki prebito malo ve, odkod ! T*. >* pr0tirlaT T pr‘ UriUr.- h • v . si, kot je aeiala pozneje Luči]a, prihaja komunizem, še manj pa, L. , ^ • , , 1 ’ j ?r *, -pray do dna duše in nam dala «do je v prvi vrsti kriv, da je v Rusiji komunizem; le nekaj je siišal zvoniti, pa ne ve, v kateri Cerkvi. In vendar so prav tukaj odjeknile Marijine besede, naj Usijo posvete njenemu brezmadežnemu Srcu. Ni omenila 116 Nemčije ne Anglije ne Frankie in ne drugih držav, ampak ° Usijo. Tu sem so preprosti, nič pok-arjeni otroci, desetletna Lucija e Jesus Don Santos, njen bra-lanec, komaj devetletni Fran- zreti sebe v Bogu jasneje, nego bi se mogli videti v najbolj čistem zrcalu.” Nehote zdrknejo na kolena in prično goreče ponavljati molitev: “Presveta Tro-j jica, molim Te! Moj Bog! Moj Bog, ljubim Te ...” Gospa jim še priporoči, naj vsak dan pobožno molijo rožni venec za mir na svetu. Tedaj vpraša Lucija: “Ali bo vojna trajala še dolgo, ali jo bo kmalu konec?” Gospa ji odgovori: “Tega ti ne morem povedati, dokler ti ne povem, kaj želim.” Nato se polagoma dvigne proti vzhodu in izgine v sončni luči. To videnje, ki je trajalo vsega skupaj kakih deset minut, je. bilo 13. maja 1917. (Dalje prihodnjič) Kupujte v mestu od ponedeljka do petka do 10 do 7 zvečer, v sobotah do 5:45 zvečer. V podružnicah do 9:30 zvečer. Dajemo in zamenjavamo Eagle znamke Nadcestna železnica NEW YORK, N.Y. — Prva nadcestna železnica je bila v o-bratu v ZDA 1. 1867 na Green-witch Street v tem mestu. Pil Poroča g. Vinko Zaletel III. Prav na ■ kratko omenim iz druge polovice kongresa važnejše prireditve. V sredo, 21. februarja, se je vršil kongres “na drobno” v posameznih župnijah. V slovenski župniji je škof. dr. Lenič končal Cek Marto in njegova sedemlet-1 farni misiion, Pa sem v farni 113 sestra Hijacinta, prignali na' dvcrani imel predavanje z ibarv- °vce in so že tu imeli prej ! rL^m^ slikami o naših običajih'pa so zastopniki raznih krščan-azen, ko so videli angela, ki t”ez vse leto- Četudi je bil de-jskih cerkva vzhodnega obreda, znanilec te?a kar so po- lavnik, so prišli Slovenci od bli-jki so združene s katoliško Cer- ha Pašo Prik je bil j --1VCXX OC/ 6111 doživeli. Kakor drugekrati zu in daleč, tudi 100 km. Prignali v nedeljo, 13. maja1 v četrtek dopoldne je bila du-J17 ovčice, ko se naenkrat za-! hovniška obnova v stolnici. Ob h K a’ Otroci pogledajo, toda : PaPezevem legatu smo se zbrali ^obenega oblačka ni nikjer. Mis- ■ vsi ^d kardinalov,' škofov, du-C da se tam za hribom pripra- hcvnikov, redovnkov in redov-n ^ k nevihti, poženejo čredo nic- Pri tej obnovi je bila doslej Se VZ^°1’ 1° zenej o domov, ko gotovo naj številnej ša koncele- i0t.VriOvič zabliska. Otrok se po- brirana maša na svetu, saj je so strah. Ko se obrnejo, zagle^ kardinal Willebrands celo stanoval pri anglikanskem nadškofu. Zvečer je bila v velikem Cricket stadionu liturgija po vzhodnem obredu. Bila je najveličastnejša izmed vseh kongresnih. Glavna maševalca sta’bila ukrajinski kardinal Jožef Slipyj in melkitski patriarh Maximos V. Hakim iz Antiohije, somaševali kvijo, med njimi tudi belgrajski nadškof dr. Bukatko. Liturgija j e bila v staro sl o va irskem, grškem, arabskem in angleškem jeziku, prepeval pa je mogočni ukrajinski zbor. Ob sedanji skrajšani maši- pp rimskem o-tredu še bolj izstopi vse bogastvo, simboličnost obredov, kar ha'3 nekaj korakov pfed seboj jj avn^2kim hrastičem skrivnostmi bcud°vito lepo Gospo. Pogled li Žari stavQ iz prelepega obraza, po- ščeča ^ °bdaja kot bežati sko a svetloba. Otroci sonce ble-hočejo Pa, jih Gospa z materin-Uetnjo in mehkim os vaj a-sgi TvT.^asom zadrži: “Ne bojte ločim Nič hudega vam nočem.” .j^-i obstanejo in jo zamak-Zaje]1 §1fdai°’ kaiti tudi nje je Gos a ,^areča svetloba. Lepa r0s/a ie še zelo mlada, v sta-lejj^ °d 15 do 18 let. Njena ob-krag' ',e Snežno hela, vrat pa ji ^t trak. Bel z zlatom ih i; ''en PMšč, ji pokriva glavo do ^ak M rokah, skle-hec ^ b molitvi, drži rožni vein t ekmi bisernimi jagodami hiije^rriri0Srehrnim križcem. Iz ra2ae>a’ nelzmerno nežnega ob-kakof1/^6^ ^uhezen in žalost, boi, ill ^ Qi v a — — ~ * « ša: kq ^0sko zaupljivostjo vpra- sem„ d kQd pa ste?” “Iz nebes r°ko ilJrav^ Gospa in pokaže Kvišku. maševalo z lega toni kakih 600 vzbuja spoštovanje pred skriv-duhcvnikov. : n ost j o sv. maše. Vso dve uri tra- Zvečer je bila zopet centralna! jajočo liturgijo, prepojejo rnašni-prireditev: ekumenska božja|ki in zbor. služba. Seveda ni bilo sv. maše, j Navzoči verniki so nadvse na-ker je protestanti oz. anglikanci s vdušeno pozdravljali zlasti kar-ne priznajo, 'ampak le božja! dinala Slypija, ki je bil 17 let služba besede. V Avstraliji je' konfiniran v Sibiriji in je sim-mešanica vseh narodnosti in ver, i bol trpeče Cerkve. Tem bolj, ker zlasti pa še zato, ker se je po; je v Avstraliji in drugod po sve-vojski priselilo v Avstralijo oko-1 tu kakih 4 milijone Ukrajincev, ii 4 milijone neangleških prise-1 ki jih je boljševiška Rusija ho-Ijencev. Vsa liturgija je izzvene-l tela narodno uničiti. Tudi v Mel-la v prošnjo po edinosti. Mnogo Ibcurnu je ukrajinski škof, U-sivari nas loči, toda v Kristusu! kraj inči so zgradili krasno stol-in njegovi ljubezni se združuje-; nico. Obiskali smo tudi ukrajinsko razstavo ikon (svetih slik) Molili in božjo besedo so raz- in sploh trpljenja ukrajinskih lagali zastopniki vseh krščan-j vernikov. Naj omenim, daje Kathy Vam predstavlja rebrasti podplat, sprednji del okrašen z okusnim ušitkom, in modna sredno-visoka peta, v najljubših barvah. Vse to in še udobnost, po tej izredni ceni. ® Rdečo ustrojeno usnje 1 5 1 5 1/2| 6 7 \7 1/2! 8 8 1/2[ 9 10 ® črno ustrojeno usnje E44 L Ul\ x x X X s |B S X | X i X i x 1 X[ X 1 X X L X Sprejmemo pismena in telefonična naročila. Kličite 241-3070 vsak čas; Lorain 233-6141, Elyria 322-6304. Budžetni oddelek čevljev. V vseh trgovinah. _L mc. kardinal Slypij rekel škofu dr. Leniču, da je bil tudi na Koroškem in ima tam nekaj dobrih skih cerkva, med drugimi je govoril tudi dr. Vischer iz Švice, ki je tajnik “Svetovne zveze cerkva”. Ugodno je, ker sta oba prijateljev, melbournska nadškofa, katoliški V petek je bila na Cricket v_______ ________; James Knox in anglikanski dr.: stadionu otroška maša, katere se °r da bi trpela veliko notra-J Wcods ekumensko misleča in je je udeležilo kakih 110,000 otrok. esh Lucija.se prva zave; ~ kahje, racii?» Luciji zraste zau-ha vpraša: “Kaj bi pa semkaS a sem> da vas povabim hajs^'1 ok isti uri vsakega tri-Poredoa V rjQesecu šestkrat za-T°bra taa’ do °ktc'bra. Ok-kaj 2eparn h°Vern> kdo sem in T°ihiS|irri °a vas-” Lucija malo hebes k ha pravi: “Prihajate iz hebesJv, ali bom iaz prišla v Pa. _ Boš,” ji odvrne Gos- :raRcekr^TCinta?” “Tudi-” “Pa V dečkn 'i ■ , ePa Gospa se zazre ieria ,iuke?nivo in z izrazom di on sočutja reče: “Tu- ^ ’ ,a Riora moliti rožni vedoče 2 Lucija že kar pogumno krod j..,faed’ kie sta dve njeni ^ospa ■ratk^rn umrli tovarišici. kesih rnP°VS’ da i6 ena ze v ne" 16111 ha;U^ ha še v vicah. Po-' slej j.0v Pastirčkom, naj od-: hlolijo n Vebec Prav pobožno' hočete u at° jih vPraša: “Ali se i hin 1ar°Vati Bogu s tem,; ^rtve ,°S1te radi doprinašali j k.^erije ]-ra<^i sPrejemali vse tr- | sker v’ M Sa vam bo poslal, in; ke, s , Pravo za ngštevilne gre-^iov-oiiv eri,ni ljudje žalijo' bo-' Velič a*jtvo ? Ali hočete trpeti •. ............. OJ TA MODA! — Rimski krojilec mode Heinz Riva je med drugim predstavil na zadnji razstavi tudi tole stvaritev, ki naj bi navdušila Rimljanke ali pa morda še bolj — Rimljane! Vsa liturgija je bila posebej prirejena za otroke. Sobota je bila za Slovence posebno slovesen dan, ko je bila na dvorišču Baragove hiše sv. birma. Bilo je zopet vroče in cerkev ne bi zajela toliko ljudi, zunaj pa je bilo vzdržno. Zbralo se je kakih 600 Slovencev, da so bili pri tej izredni slovesnosti. Škof dr. Lenič je birmal 121 o-trok. Za birmo so prišli nekateri Slovenci 1000 km daleč. Za vse udeležence je bilo nepozabno doživetje, bolj kot velike kongresne prireditve. Tudi nedelja dopoldne je bila posvečena farnim družinam in Slovenci smo se zopet zbrali v fari sv. Cirila in Metoda pri škofovi maši in pridigi. Pozival je rojake, da tudi v tujem svetu ostanejo zvesti veri svojih prednikov, pa vero še poglobijo in poživijo ljubezen do Kristusa, ki je žrtev in dušna hrana, pa da tudi dejansko ljubimo vse brate in sestre, kot je geslo kongresa. “Statio orbis”, slovesni zaključek kongresa, pomeni shod vse Cerkve, navzočih iz vsega sveta, pa tudi vseh, ki so le v duhu združeni. Ogromni Cricket stadion je požiral množice, pa galerije niso mogle sprejeti vsem in so verniki šli v areno. Bilo je kakih 130,000 ljudi. Ko io cb jasnem nebu ob 6. uri zvečer kardinali, škofje in duhovniki zasedli svoje prostore, je prijezdila policija na belih in rja-vib konjih, v cdprtem avtu sta se pripeljala kardinal legat in me burr.ski nadškof ob zvoku fanfar. Petje je bilo vzorno ob sodelovanju predpevca, zbora in vsega ljudstva. Papežev nagovor so nam preko magnetofonskega traku posredovali zvočniki. Legat je v pridigi najprej pohvalil gostoljubnost Melbourna, rekel, da ima ta evharistični kongres velik pomen za bodočnost, da je nekak mejnik za bodočo vlogo Cerkve v svetu in kako naj gremo cd kongresa v življenje v; Kristusovem miru in ljubezni. Za darovanje so prinesli zastopniki raznih narodnosti svoje darove. F. ovenec in Slovenka sta v nerednih nošah prinesla veliko svečo s hostijo in napisom “Dar •Slovenija”. Lep in pomemben je bil zaključek po obhajilu: med pete- rimi napevi fanfar smo na dramatičen način poslušali Kristusovo oznanilo in . obljubo vseh neje pa posebno termično kon-l trolno enoto za ugotavljanje si-j cer majhnih, a zelo pomembnih;' MALI OGLASI stanov, da se oklenejo Kristusa temperaturnih sprememb v le-! kot edine rešitve. talskih grelnih in hladilnih si-! Nepopisno je, bilo navdušenje; stemih. ljudstva, ko je ob zvokih muzike pozdravljalo papeževega legata in druge odličnike, mu mahalo, ploskalo, pelo. Kot orkan je zajelo veselje ob tako veli-, častnem zaključku. To se ne da popisati, le doživeti. Omogočil je avtomatizacijo ši-j valnega stroja. Njegovi elek-j tronski sistemi za odkrivanje | WANT SMALL HOUSEHOLD ITEMS 381-6538 - days 321-0450 - evenings (50) min in podmornic so- pripomogli Umrl je izumitelj radarja V Stamfordu, Conn., je nedavno v starosti 72 let umrl pionir elektronike Walter Brown, izumitelj radarske cevi. Leta 1945 je Brown, po rodu Anglež, izdelal prvi “žepni” radijski sprejemnik, deset let kas- GROVEWOOD AREA Immaculate 2-family, move-in J3 | condition. 5 rooms in each suite, full basement, 2 car ameriški mornarici, da se je ta 1942 prebila skoz minska po-i11,11 D“0M0\ ::-I 8, 1973 "J—” --------=r=^=£: IVAH PREGELJ; OTROCI SONCA POVEST ki je šla v vedno širših vijugah'fc' I vedno niže v dolino, iz zarje v * j senco. Porazvrstili so se bili v1 ! dvoje skupin: Košir z gospo no-1 tarko, čudaški stric Feliče z bo-1 goslovcem Jamcem in sodnikova! lAvrelija s poštarjevim Albinom, j j Za sto korakov zadaj so šli dru-! gi, geometer z učiteljem in He-I lena s Slavico. Prav živahna I Slavica je tako - hotela, kakor “Torej odrekate ženskam vso šo Koširjevo, zdel lepi deklici sposobnost, da govore in se gib- i za domače slovensko ime. Slavi Ijejo, kakor jim je v značaju?” . ca mu je potisnila roko poa paz-je vprašala. j duho in vzkliknila poštarjevemu “Spoštujem prirodni dar fi-■ Albinu čez mizo: nega ženskega okusa,” je pod- “Albinček, pacek, peri se v voril, “in se obtožim, da ga kot : najino zdravje!” samorasel rovtar vsaj sedemkrat; “Prvo v svoje,” je dejal dijak dnevno užalim.” in junaško izpraznil kozarec. “Spoznate torej?” je vzklik-j “Glcriosa!” je užival tiho jn nila skoraj pikro, nestrpno. i skromno učitelj. “Ko si zvečer vest izprašu- “Zdaj bomo pa peli,” je vzkli-jem,” je odgovoril šegavo.' Ona kaia deklica, “dokler je še dan pa je molčala resno. Šele ko mp pa sonce. Silentium! Helena, je poiskala z dolgim pogledom pusti gospoda Franceta! Katero, v lice, je spregovorila tiho, to- gospod Sivec? Kaj se mi pobič j plo: j v nevarnost podajaš. Ne. Tisto “Silno bi mi bilo všeč.. j rajši! Pojmo na Štajersko. 'Ve-Ni dogovorila, ni mogla. Rde- lja. Začnimo! Remember! Oj čica ji je dehnila v lice. On je dekle, kaj tajiš. No, Avrelija!” umel in občutil kakor nekaj | “Gloriosa,” je spregovoril uči- prej: “Tako tuje si lepa in dobra!” ; “Ampak, ampak,” je skušala , France, saj vidite, da se hram tel] nehotoma na glas m zavzeto, i ^ . i „ “Arv^oU >’ m ’ i8 racil iePse2a- taki pesmi Nato sta se izgubila v nem po- posredovati proti govor: dvoje lepih duš, zrelih gospa notarjeva. kot cvet in grozd... “Ventre saint gris,” se ji je . “Posnemajva ju,” je tedaj še- popačila Slavica in pomežiknila | petnila nagajivo Slavica učitelju sestri, ki ni ne videla ne čula. Sivcu. “Saj vidite, kako sta. Ne- Nato je sunila strica Feliksa pod vesta zardela in ženin ves tih." rebra, da se je ves plah zdrznil iz zaverovanosti v jed, ki so mu bili postregli z njo. i In je povzela in ponovila ne- i skončno mično po besedi tolmin-! skega dekleta, ki je navidezno “Gloriosa!” (slavna; tukaj: Slavica) se je vnelo skromnemu učenjaku pri srcu z imenom, ki ga je bil, tajno obožujoč mlaj- Vieci me, vleci, Janez, da ne porečejo, da rado plešem!” “Čenča!” je rekla Helena mirno karajoče. V korak!” je zaklicala Sla- hitro so bili stopili na pot, pridržala s silo sestro in rotila učite- ;j lja, naj zastaja. “Počasi, prosim, gospod učenik!” Geometer se je moral glasno nasmejati, ko je imela zdajci ta nenavadni in rahlo posmehljivi naziv za pohlevnega učitelja. “Remember,” je uganjala svoje burke deklica še dalje. “Otroci so spredaj, jih bo že kokla notarjeva pazila, da kam ne padejo. Mi pa lepo v vrsto, pa za roke se primimo!” Obesila se je učitelju pod des-j nico in geometru pod levico, pa hotela po sili, naj se z druge strani prime Helena Franceta. Ko sestra ni marala, je priganjala geometra: “Pa jo vi primite, gospod CTT ^pFamitr oocietjr ONE FAIRLANE DRIVE JOUET, IL 60434 Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Schola-ships for the education of young men aspiring to the priesthood. t 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, baskeiball and little league baseball, d Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine “Naj tekne, gospod stric, sem hotela želeti,” se je po svoje opravičila poredna nagajivka. vica in začela peti: “Hoj, hoj, hoj, polenta in fižoj...” “Čudovita koračnica,” i se je “Merci!Danke schon,” (oboje j zasmejal geometer in se vljudno pomeni: Hvala lepa!) je odgovo-! osvobodil otroškega dekleta, ril mož kakor v glurni. j “Kraška marseljeza,” je vzkli- “Dskle, zakaj tak žalostno,”! kniin Slavica in pela dalje: je intoniral Albin. ! “Abasso la zicoria, Tedaj sta se zavedela geome-1 evviva Nabergoj!” ter in Helena. ! (francoska državna himna; na- * ! stala je v času velike revolucije. Vračali so se domov po cesti,1 (Dalje prihodnjič) BLAG SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI, ODKAR NAS JE ZA VSELEJ ZAPUSTILA NAŠA LJUBLJENA MAMA, STARA IN PRASTARA MAMA Theresa Verbič rojena SIMONČIČ Njeno dobro srce je prenehalo biti 8. marca 1971. Ura slovesa je davno odbila težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Tebe še vedno je živa, v našem življenju kot lučka gori. V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam; v nebesih rajsko srečo uživaj do snidenja na vekomaj! Žalujoči: ROSE SIMON, MARIE PLASHA, ANGELA HIRSCH, FRANCES JEVNIKAR, hčere JOHN VERBIČ, sin Z DRUŽINAMI Cleveland, O. 8. marca 1973. EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, . na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseli vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 549 East 4X5 Street. Euclid 531-8187 Officer* President .................... Joseph J. Konrad First Vice-President ......... Ronald Zefran Second Vice-President ........ Anna Jerisha / Secretary .................... Kobeit M. Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler First Trustee................. Joseph Šinkovec Second Trustee ............... Matthew Kochevar Third Trustee ................ Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Riola Second Judicial .............. John Kovas Third Judicial................ Frank Toplak Social Director .............. Nancy Owen Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor .............. Joseph A. Zalar, M.D. First National Bank — Benefit Account 4,149.28 $ 398,091-^ Bonds ................................................... 950,162.27 Stocks — Preferred ....................................... 58,459-92 Stocks — Common ......................................... 107,025.80 Certificates of Deposit ................................. 660,000.00 Policy Loans ............................................. 32,045.10 TOTAL ........................................$ 2,205,784.61 LEDGER LIABILITIES Withholding Taxes Payable ..............$ 638.40 Social Security Taxes Payable ................. 211.46 Illinois State Tax ............................ 148.04 Reserve for Checks Written Off .......... 1,945.45 Premium Deposit Fund .........................1,243.74 4,187.09 TOTAL NET LEDGER ASSETS AS OF DECEMBER 31, 1972 ................................$ 2,201,597-5- INCOME FOR THE PERIOD ENDED DECEMBER 31. 1972 EXHIBIT 2 INCOME: Premium Income — j Life Premiums ..................$ 337,218.76 Accident and Health Premiums :... 2,624,056.17 MINUTES 6F THE SUPREME BOARD E HOLY FAMILY SOCIETY OF U.S.A. V blag spomin CB PETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA, NEPOZABNA, MAMA, SESTRA IN TETA Rozi Chandek rojena FILIPČIČ Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 8. marca 1968. Kje si moja ljuba mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki je delala za nas. Minila so že leta pet kar Tebe Od nikoder ni; le v Bogu mirno zdaj počivaj, in sveti raj na veke uživaj. Žaluj oči: DRUŽINA Cleveland, O. 8. marca 1973. 1 The Secretary, Robert M. Kcclievar, sent notices to ail the members of the Supreme Board of the Holy Family Society, to the reason of his absence. The letter was put on file. 1st V-President, Ronald Zefran, made a motion that since meet at the Home Office of the the Secretary has mailed copies Society on Saturday the 27th of of the last meeting; which was January 1973, at 11:00 a.m. i held in July of 1972, that the The meeting was called to1 reading be dispensed with. Mo-order by President Joseph J. j tion seconded by John J. Sin-Kcnrad, who directed the 1st1 kovic. Motion Carried. V-President, Ronald Zefran, to [ President Joseph J. Konrad open the meeting with prayer' now asked the Board what the pleasure is of reading the minutes of the 19th General Convention, which was held in Broadview, Illinois, on August 19th and 20th, 1972. A motion was made by Joseph attending J. Sinkovič that, since the Secretary has mailed copies of the for the living and deceased members of The Holy Family Sbciety. President Joseph J. Konrad at this time extended his welcome to the three members of the Judicial Board this meeting. President Joseph J. Konrad minutes to each member, that now called upon the Recording the reading be dispensed with. Secretary to call the roll of of- i Motion seconded by Anna Jeri-ficers present at this meeting, \ sha. Motion Carried, which is as follows: President,: President Joseph J. Konrad Joseph J- Konrad; 1st V-Presi-1 now called upon the Treasurer, dent, Ronald Zefran; 2nd V- Anton Smrekar, for a report President, Anna Jerisha; Secre- and to read the Financial State-.ix/, Robert M. Kochevar; Trea- meat of the Holy Family So-Lurer, Anton Smrekar; Record- ciety. ing-Secretary, Joseph L. Dras- president Joseph J. Konrad :er; 1st Trustee, Joseph J. Sin- and members of the Supreme i kovic; 2nd Trustee, Matthew Hoard: Kochevar; 3rd Trustee, Anthony it is wich pleasure that I give Tomazin, Jr.; Social Director, you this report with what we Nancy Owen; 1st Judicial, Mary have gone thru this past year. Riola; 2nd Judicial, John Kovas; As you already know, we had 3rd Judicial, Frank Toplak; the State of Illinois Insurance Consultant, Jean Konrad, the Department Auditors here at above all present. Absent, the the Home Office and at this Rev. Aloysius Madic, the Spiri-1 time everything seems in order, tual Director. , j Here is my Financial report The Secretary read the letter to you which is very good and from the Spiritual Director, the it shows the gains we have made Rev. Aloysius Madic to explain in the past year. TOTAL PREMIUM INCOME ................ Investment Income — Interest on Bonds ................. Interest on Policy Loans .......... Interest on Certificates of Deposit . Dividends — Preferred Stock ....... Dividends — Common Stock .......... Interest on Advance Commissions ... ACCRUED INTEREST ON BONDS (- $ 2,961,274-93 61,031.23 1,726.39 24,615.87 3.360.77 1.724.77 5,000.00 945.19) TOTAL INVESTMENT INCOME ....... Sale of Stock ................(- TOTAL OTHER INCOME 8,762.52) ....... (- INCOME FOR PERIOD ENDED DECEMBER 31, 1972 .... $ 3,049,' 02^ EXPENSES FOR THE PERIOD ENDED DECEMBER 31, 1S72 EXHIBIT 3 EXPENSES: Claims — Death .....................$ 31,965.00 Disability Benefits ................ 725.00 Cash Surrenders and Endowments ..... 17,268.18 Claims — Health and Accident ..... 1,443,009.56 TOTAL PAID TO MEMBERS ....... COMMISSIONS PAID: Policy Fees ................. Commissions — Life .......... Commissions — Health and Accident ........$ 1,497,9 67-74 30,957.50 88,584.86 679,069.25 TOTAL COMMISSIONS PAID .......... GENERAL EXPENSES PAID ........... TAXES, LICENSES AND FEES PAID; Department of Insurance ........ Social Security Expenses ....... Director of Labor ......... Federal Unemployment Real Estate Taxes .............. 793,61^! 425,42J3 2,621.15 3,437.50 106.46 400.96 3,325.72 TOTAL TAXES,’LICENSES and FEES PAID ......................... TOTAL EXPENSES FOR PERIOD ..........$ 2,736,8 TOTAL EXPENSES FOR PERIOD 2,736,894;* LEDGER ASSETS AT DECEMBER 31, 1971 .$ 1,889,4% LEDGER ASSETS AT DECEMBER 31, 1972 . 2,20l,59 INCREASE IN LEDGER, ASSETS FOR THE PERIOD .......................$ 3l2hj This is my report to you. I--------- xH 1%-, i. MIR JE SEDAJ V MODI V VIETNAMU, toda na trgu igrač je še vedno veliko “orožja”, kot kaže slika s trga na robu ceste v Saigonu. holy family society of THE U.S.A. LEDGER ASSETS FOR THE PERIOD ENDED DECEMBER 31, 1972 EXHIBIT 1 LEDGER ASSETS Petty Cash .......................$ 300.00 First National Bank — Miscellaneous Account ......... 393,642.19 thank you, Anton Smrekar, Treasurer A motion was made by Joseph J. Sinkovič and seconded by Jo-, =eph L. Drašler that the report of the Treasurer be accepted as given. Motion carried. President Joseph J. Konrad j now called upon the Secretary, RobertM. Kochevar to make his report. Mr. President and members of the Supreme Board: My report to you will be short at this time. We at the Home Office have worked very hard and we have had successes. We have had the State Auditors here and we worked with them to finally get the reports in line. The Financial report that you have heard read, which is very good, explains the net results of Lodge Ho 1 Dear members: ^ On Sunday, January 28, ' j D.S.D. Lodge No. 1 held h5 meeting of the year. ^ ^ meeting election of officer5 Place- f)%- The newly elected are: Mr. Matthew Koc^„ President, Mr. - Frank Golf % Vice-President, Mrs. Mary ^ bic, Secretary-Treasurer, h/ Mary Lou Golf, Recording JCl retary, and Mr. Louis ® Sergeant-at-Arms. Mrs. Mae Barbic’ Ornifwo ŠL 1 Dragi člani! i9?3: V nedeljo, 28. januarja, j \o F D.S.D. Društvo #1 je , J sestanek tega leta. Pri • / sestanku so bili izvoljen Mat% Predsednik, slednji uradniki: Mr. our successes. I want to thank ! Kochevar, the officers for their co-operation. I thank you. Robert M. Kochevar Secretary (To Be Continued) Frank Golf Jr., Podpreds^r Mrs. Mary Barbic, Tajni^^F gajnica, Mrs. Mary Lon ^ Zapisnikarca, in Mr. Lord5 bic, Sargent at Arms. Mrs. Mae Barbie, ^