LETO—YEAM XV •t Ckim^ ua^—tirTr* 1114 C.—t— mi M CrOaitti u «j>t«T»*kt ^ dertt SOST & Uwm«UW FD NEDOLŽNEM TRPINČENI ROJAK JE opnoscEN. john Jereb st jt mil k ioni in otroku« ko jt bil krivično is-gnan it Aaeerike, dtsi j« državljan. BIL JI OLA* L W W BeUeville, 111.— (Feder. Press. Martin A. Dillmon.) — "Opro-iten sem. Pošlji mi densr brzojavno.—John."' Mre. Lavra Jereb ee je jokels veselje, ko je prejele brzojsvko gornje vsebine od avojsga soproga Dolge, dolge maeece je trpele žeas poasnjktnje in močile stf jo skrb in obup, ko je njen so prof John Jereb, premoger, tudi trpel Y pesteh jnstičncga depart-nenta v Wtthingionu. Jereb je bil iggnan is Amerike ie potem, ko ee je vrnil, je bil vržen v jedo. Po dveh letih iele je \ pnivedral depsrtment st delo ns pomoš eiromtkn • s izjavo, da je Jereb ameriški dršavljan. Tajnik ea delo je brzojavil nsseljeniŠkim oblastem j Portlsndu, Me., da nej izpuste Javobt, ki je bil tamkaj uprt od M. julija t. 1. Deportiran jt bil v sadnjem aprilu pod pretvezo, da je "nezaželjeni mee Odlok, da se Jereb izpusti iz zapora, je obenem priznanje t veznih oblesti, da so naredile grdo napako in storile Jerebu ve-L liko krivico, ko eo ga preganjale zs časa Wilsonove administrscije in zdaj pod Hsrdingovim reži-> mom. Pred več ko dvema letoma so | tajni zvezni detektivi vlomili v I Jerebovo atenovanje v Bcllevillu; | premetali in prebrskeli so mu vse j stvari in končno so našli v nekem •urem kovčegu Člansko i W W in njtm.< tirtr.,,!,, r ~ • m noinj vuavriii ; je izdsls omenjene organizacija 1 davno prej. Jereb je teko j izje vil, | da je bil član I. W. W., ko je bil na Zapadu. Bilo je potrebno, da i je stopil v to unijo, ker drugače ni mogel dobiti dela. Toda zdaj ni le dolgo več član I. W. W. in sploh ni nikoli agitiral za to organizacijo. Njegova izjava ni pomagsla »ič. Dolge rbka justičnega depsrt-menta je posegla na njegov majhni dom v Bcllevillu in poselila Jereba na vlak, ki je vozil na-ravnoat v New York in tam so gs vrgli ns parnik "Wuertemberg", ki je odplul z njim proti Nemčiji. Ko je bil Jereb sretiren, so gs odpeljali v St. Louis, kjer je bil "prt de tedna, nato- so gs izpulili proti varščini. Pretekli eta dve leti in Jereb je Še bil pozebil ns neljubi dogodek, misleč, ds je obtožba zavriena. V zadnjem spri-lu je pa bil nepričekovano pozvan pred sodišče. Po nasvetu svojegs odvetnika jš šel v St. Louie in Um i' bil poeajen na vlak in odpeljan v \ew York kakor ie omenjeno. l'o njegovem isgonu je njegove porodila otroka. Teko rede •»i bila lena obveetila Johna o ve-»'l'tn dogodku, da je proeila pribije, da so ji posodili dener za kablojfram. "Velik kamen ae ml Jf "dvalil od sres, ko aem prejel fcrzojevko, kejti mislil sem, da ft,rok ne bo živel/' je odgovoril J*reb. •'■eoneki odlok tfvesne edminl-"r»Hje ni mogel več držeti očeU ♦njem. Zbral je obupaj zadnje *s potni list in kot kurjsčev P°niagač je prišel ne nemškem purniku v Mehiko. Izkrcal ee je v '"rnpifti, tem pa je elopil v aluž na ameriškem pamiku "Dean f'n*rAmeriški koazul je vizi r"l 'menila uslužbencev. p'-rnik je priplul v Por t lan d. «li komaj je Jereb stopil ne •"K no ga takoj prijeli aaedje »»tti inšpektorji ln ga vrgli v V Waehington je šlo pripo ""'»lo, da mera biti ponovno de-*«iran. Stvar je bila odložena, *edtcm je pa Jereb etopil v pie-"" »0 zvoeo t tvojim odvetnike«. I kl je ponovil dokasovsnjc, da je •bt - *enec ameriški državljan od ,rr'J*ge 17. leta, odkar je bil na-'"»liziran njegov očim Friderik I -Mločnik, f g mi ar v Severni De I *«*. Stvar je bila kontno doke ln drpertment sa delo je (Dalja m S. strani > Washington, D. 0. — Stari atranki v državi Ohio preupiti druga drugo v prerokovanju, kdo zmsgs. Demokrstje ao tako silno udarili na svoj reklamni boben, da je voditelje republikancev preletela zona in ao ae odločili, da posovejo največje luči .v republikanski stranki, da govore v državi. Predsednik Harding prihaja iz države inoze. Ohio, pravijo republikanci. In če smo v tej državi tepeni, gorje nam pri prihodnjih predsedniikik volitvah. Nai poraz je zapečaten. In teko so aranžirali, da ho ako« raj vsak član sedanje oficijelne družbe govoril pred volilci v 0-hiju. To je njih zadnja karta ia z njo upsjo dobiti igro. ^ Ampak že nekaj drugega je, da republiksnei osredotočujejo svoje sile v Okio. Ako republiksnei podležejo, tedaj bo težke reč, ds Harding zopet kandidira za pred OBNE ŽIVILOM SO ZOPET PO-SKOČILE ZA SEDEM OD STOTKOV. New York, N. P. — Nationsl Induatrial Conference Board po-roča, da se cene Živilom v aploi-nem v Združenih drŽavah narsat. le za aedem od8totkov od meseca avgusta. V septembru ko liile cene povprečno 55.6 odstotkov vižje kakor v juliju leta 1914. Pot v "normalnost" je torej za cene ži-ivl zelo počasna, toliko hitrejše ps potujejo mezde. V0UUI1 DR STARIH STRANK V DR2R« OHIO. DBMOKRATJE KRIČE, ZMAGAJO. DA IU., sobota* 21. oktobra (Oct 21 )91922. tabavisMe« saoo STEV.—NUMBER 247. KAMPANJA ZA PO-. MILOISCENJE POLIT. JETNIKOV O TAKO NAZNANJA LIOA ZA CIVILNO OBTRTA INTERNAOIONAl A' JI mmVAOIOMALA monarh isto V Propaganda m politično polje Republikanci zbirajo vse svoje agitatorične moči. New York, V. T. (Fed. Štabni poročevalec).: liga sa civilno svobodo ja stirals proti pogojnemu ščenju treh političnih po predsedniku HsrdingU, a nem naznanja, da ss o gsnde ss pomiloščenje kaznenccv j vso močjo, aaolje, ki vodijo pro; -odstvom skupnegs cega odbora, so se Novi ekeekutivni odbo iz Edmond O. Evansa is pkije, ki jc predsednika. Gilaon Gardnerja i*,^ ns, D. C., mrs. Elisabetb iz Marylsnds, mra. Ida Ji Kdč. Ellen Wlnsor is Pennayiya »•j«. ■jMHSjHgfl Odbor se je potrudil, da ja sa pomiloAčenje pridobil tudi atrsnko. Isjsvs Ameriške ligo civilno svobodo pravi, ds govorniki pomiloščenja Žs na politično polje in bojlo skali na prominentne repu! ske govornike ia izid lokalnih lite v. Lige je proteetirsls in Is svoj protsst, ker ao je prvikret-v zgodovini, da vplivati ns politične je ko se nej obnsiajo v b Poleg postoji tudi pogoj, vrnejo takoj v ječo in ob čssu, sko tsko določi ker se niso rsvnsli po pOs< V protestu pravi liga, da pogoji pomenijo, da bo ka ' ne more »prejeti predsedni ikega kandidata, katerega je ljudstvo odklonilo * v njegovi laatni državi. Z drugimi besedami to pomeni, da je Hardingova predaed-niika kandidatura v letu 1934 od-viane od Isids letošnjih volitev v državi Ohio. Dtmokratje upajo,, ako zmagajo v Oliiju in če bo izvoljen Atlcc Pomerena zopet senatorjem, da so zanje izredno ugodne iansc pri predsedniških volitvah v letu 1924. Tajniki Hoover, Wallace, Dau-gherty in poštar Work so že ns govorniški listi, tajnika Hughes in Denby sta pa pritrdila, htevs od ljudi, ki niso isvršili ksz-njivega dejanje v nevednem srni* alu, ds se namerava omšjiti njih i zre žen je in omejiti njlk svobodo kot članov delavskih organizacij. IzjSvo sta podpiaala Hm> F. Werd, predsednik, ia logar N. Haldwin, revnatelj. Propagande ze pomiloščenje'!*1 zelo neprijetna reč za sterogard-nike v republikeatki stranki, ker ae bo odslej asprsj vršila na po* litičnem polju. Msrsikaterl kan-didet stare gerde bo prišel v ae-prijetrn položaj, ko bo moral od> govarjati aa »ta vi jena vprašanja, »ekej politični jetniki še niso po-miloščeni, in kakšno etališšc on< zavceme napram pomiloi^enju odobri njegov korak. Llojrd Oeorgc je zadnji ismsd "velikih štirih", kl eo v Pa risu kovali mirovno pogodbo sa can-trelne države; bil je zadnji vojni ministrski predsednik in sdsj je šel za Orlandom, Clcmeuceaujem in WiIaonom Sest let je bil na krmilu Velike Britanije. Vodatvo vlade jc prevzel med vojno leta IBM., ko jc bila Anglija v velikih etiskab. Prej je bil minister muni-clje in šc prej finančni miniettr. Ko je nasledil Asquiths, je organi* siral keslicijako vlado, y kateri to bile sastoptae tri vodilne poliiiš* ne etrtnk« na Angleškem i libe-rslci, konservativci ia laboritje. Kmalu po sklenjenem miru eo laboritje isstopil iz vlade, toda dve drugi atranki eta delali ekupej do všetaj, čeprav eo bile gotove etru-jc med konservetivei in liberalci, ki so mu bile vodno naeprotae. Llojrd Oeorge je bil vedno libera-MLBKO Or|lte ia v svojih mladih letih je veljal se radikalca. Reči ee more, da ja bil eden nejepretnejših In Socialistična uprava V ^abwayu. N J.; ja Mali« a v. N J. - HocialMti^ne uprave v Hahwayu je ueUnovila mlekarsko komisijo, katere naloge je, de dobevljene eo mlekarske postsje v meatu kamor farmarji pripeljejo mleko in konsumenti ga kupujejo direktno od njih. Pro jekt ee je sijajno obnead. Zadnji torek je bilo mleko resprodane v dveh uraVJco so ga pripeljali]** farmarji. (>na je veliko nižje fn]* mleko je čieto ia sveže HOeielietičai župaa Jame. B. Purber. ki je isdelal projekt se mlekarske komieijo, je dejal da to je edine pot, de ee ljndje izognejo ifJemsnjn po privttni mle-k sraki drulbi, ki noše znižati ecn r prava je na enak način odprta trg e krompirjem. Krompir, ki «a prodaja meeto je tako po**ai, da tekmovati s nejenerfi^nejšik diplomatov ln dsšavnikov stare šole. LUfd Oeorge, porešen. ki je sadnjo soboto dejal v ovojem go voru v Manebastrn, da bi bil oa najbolj veeel, če pride kdo drugi aa ajegovo meoto, kajti on da je potreben počitka, je etnoši na šnaail, da njegov boj še ni kon-Šaa. Njegovi prletaši javljajo, da bo organ izirel novo, eentriatično stranko is HbereJoev, konaervatlr-cev ia veeh tistih, kl eo mu sveetl in t tO stranko ptjde pred volile« npenju. de ge volile! ponesejo nazaj v paleto miaietrakega pred • "dništva. ' VaStve, ki ea adaj gotove at ver. bodo odločile, kdo bo na krmila Velike Britanije Začasne vlede je teakeioname Bonar Law je eden velikih aaendajalMv la aplob vsa stranka kaaaorvatlveev je etreo' je stvtdt nelegalna D. 0. (Federated Prem). — Na tieočc delavskih oblek prihajt na trg, ki so., bile izdelano v. jetnišaiti, t nosijo znasako, da eo bile iedelane v or. ganiairani delavnici. Na teh oblekah so tudi taberkulosni bacili. Te obleke izdelujejo jet^M v državni ješl Virginijc v Hichmon du. Oovemer B. Lee Trivkle prt-vi, dt je vee v rtdu. m a Prožit od toge delt štnjejo podjetniki, kl Itstujsjo tovarne st la-delovtnjc delovnih obisk in ki so vaeli delo v virglnjekih jetnišni-cak v zakup. Država Virginia oddaja delavno moš jetnikov privatnim podjetnikom v zakup. Ti podjetniki plešejo vsski dan par osntov sa vsakega jetnika, da lekko iskoriščajo njegovo delavno mol.; Dr. Bari E. Dudley, predsednik Društva u pomoš jetnikom, is* javlja, dt je bila prejšaja bolnišnico st jetične spremenjena v do* lavnioo ss te privetns podjetnike. Te bolnišnica ni blls nikdsr rts-kužeas. ' Dr. Dudlejr dalje pravi, da ae-ka velika tvrdka v Forth Wortku, Te«., raspeča najveš deltvnlk oblek, ki jik iideltjoNlpenonol. Ob-laka, ki ss isdalnjs sa to kompa-uijo, nosi snamko, da js bila ob. laka Itdeltaa v unijskl delsvnloi, To je krivišao in v protislovju s svtsnim zakonom, kl določa, da morajo biti vsi produkti sssnsmo-vtni, ki jik preden Dr. Dudlejr prtvl ▼ piemu, 4H gt je ntalovil nt Mia^rjp, pred« aednika Državne delavske federacije v Virginijl, dt Atft vsak kataeneo dvakrat toliko s Is vršit l dola, kot se zshteva navadno od delavca, ki je sttaaj jetnlškega si-dovja. Vporsbljs te tudi biš, dt Jttnik izdela tolike,' ktlikor mu predpišejo, dt mora produoirs t i. Dsljs meni, ds so se morsll de-ltvci zanimati zt te vrs(t sušnost in pomagati, dt se ji nsprsvi ko. nee. , ^. .t ,, »i (* % Jetnik, ki toliko tll vtš ntprs-vi kot zshtevt podjetnik, labko zaaluii dva dolarja sa moeec. ♦ že pred leti eo na pritisk strokovni) orgsnisirsnsgs delavstva sprsjeli postavo, kl dološa, da mo. rajo produkti, izdelani v jet/ilšni-el, noeiti znamko jetaišnlee, a go-vemer Trioklo in podjštnlki, ki ss poalušujejo jetnikov kot dt-laveev, ne vpoštevajo te poetave. Ko je pred kratkepi Dudlev v in tereau jetnikov obiekel Richmond. eo ga governerjovl prijatelji in prijatelji podjetnikot pretepli. Dudley je sdsj svojo obtožbo predložil jnstičnemu tsjniku Dfu-ghertyju In Uompcreu, predmd-nlku smsrižks delavske federacije, ds krnslu podvssmete skeijo v tsj sadsvi, Vsski dsn isdelajo v richmoad-ski ječi žest sto psror Aeltvnlk hlač. Jskorišševanje kesnearer za t-bogatenje privatnih podjetnikov dobro cvete, ■*» ' KOMUNISTIČNA KOLONIJA OTVORJBNA V KANADI. Fort VTilliam, Ont., Kenada. — Ob reki Arrow, nedaleč od tukej, se je uatsiiovils komuna Devonj* janoev. Komuna obstoji is 60 družin, ki bodo obdelovale polje skupno in al potepi delile pridelek po žtevillh glav v vae k i družini. De-utras stdeve kolonije bodo v rokah odbora, kl ee voli vaako leta. Komuni predaeduje predeednik, ki se tudi oil vsako Isto. Komuna ss mora ravnati po sakonih Kanado in provinoe Ontario AMERIŠKA PREISKAVA RAZMER IIAIATOLIH. Preiskovalci m nažli, da lepo rarnajo a grškimi ujetniki. bnajdbajt delo socialista MASLENE PO0A&B M PRI-PRAVLJAJ 0 volitvah kandidira za _ . w _ „ ^ državnega inženirja v Neir Yorku. New Ttrk, N. T. — V Wall . -__ ^ Street u ee je pojtvilo sopet veee NAAU 00 MASTADONOVO LO- lo življenje, od ker je bilo jteno kot beli-det, dt je bila poraf.n«. predloge st isplaAtlo > ojaike ne grede. Privetnl Msaiški itterstl priprtvljtjo meelene pogeše v podobi divldend. Miljone doler jer bodo rezdellN mod one, katerim ni bilo trebe potešiti zet je ene atojne kepi je. Dividende so bile ztdržete, ker ee se korpore-eije bele, de bodo obda t fe ne, ako ee eprejaup poeteve ca isplašila ra. jaike nagrade. Ta nevemeet je sdej pr*/- in plea okoli aletega malika lekko sepef pridne, ne de bi poetale neverooet, de jim ge in najve#jlk kdo esotl < rgover. 20 okt. PoliUšns (Dalje na 3. etrani.) Delavec kras PNa je ' BANJO. fOl — Ko so delt vel kopeli jerek ne (lieriee Mektrer-tsoari formi bliso lAaln, III.. eo ed krili veliko in dobro obreajene lobanjo, a kateri izjavlja profeeor Detter s univerze Nertkareetem, de je maetadonove. Maetadon je bil ogromaa aloa, ki je živel v prasgodovinaki dobi. Tkiesgo Is okolles i V nedeljo jaeao in gorbo. Južni In južno-vrkodm vetrovi. Temperetare v zadnjih fl n rak r ne j višje ll\ nej-alžje 4.V Solaee izide * ob I >10, salde ob I. morajo vpostavitl opustosrno pokrajino. Mulanija, Mala Asijs, 90. okt — Ameriški odmiral Brlatol js prsd enim tednom poelal misijo Američanov v Aaatolijo s name* nopi, da obižčejo opustošeae kraje, kjer so sc grške šote umikale pred Turki, it doženejo, kaj je reenice na poročilih, da Turki ne« človežko postopsjo s grškimi ujet-afld* Preiskovalci so se včeraj vrnili v Mudanijo in dr. Wrigbl, ki je vodil miaijo, poroda, da so bila vesti o turških barbaretvlh neres-nične. Američani so videli vsllka žtevilo grških ajetnikov, kl pa-previjajo ceste, gradijo mOetove In kiše ln delajo nt polju, toda tu f-žke strsže rtvntjt dobro s njimi ln pritožb nI bilo nobenih. Načrt Tnrkov je, ds gržki ujetniki vpo-sUvljo rttdejtae železnice In bi. vtlljMJi^ki ao jih unišile grške čete doKti so st umikali Orki proti Hminii, strašno opustoštn, vendar pt js osttlo precej vati nedoUknjenih, tsko da niso prebivalci v passbno vsliki stiski sa stanovanja. Živil Je dovolj in ujetniki ss no prito-ŠUjoJo, da stradajo, manjka pa sdravnikov In medicinskega ms-tsrials. Kemtliatičnr obltsti so še pri« čelo s organiziranjem osvojenega teritorija ns dober nsčint 'organi* siren je sistem prshrsat in toksine uprave kažejo presoj epooob. nosti. ' Američani ao ae vrnili s vtisom, da gržki ujetniki in dragi krist-jsnl, kolikor jih je ostalo, niso r nobfnl nsvsrnoati, In da Škoda, katero so nsredlli Orki e požige-njem ia rasstreljevsnjem, at teka vsllka kakor je bilo poročeno UMITMA STRELA ISNBNA* BILA EDISONA. Schenectadr, N. Y. — Dr. Ohae. P, Steinmetz, veščsk v elektriki, jo demonetrirel ovoj nov operet, kl peoduclre blisk in grom. V pro sUrrik General KIsetrie Oo., kjer oo se vršile demonotreeije, je Mio veliko gledalcev. Ko je bila umetni nevihta s strelo in treakem končana, je stopil k Steinmetftii Thomes A. P/lison in mu krspbo etienil roko. "Vaša Isnajdbe me je v reso b i izneaedlle," je rekel ! slavni isnejdKelj. ! SteinaMts je soeisllst ia pri le-Itošajih PtOSVETA PROSVETA GLASiLO ILOVIlim Hi uSrSiiufg^jgggi? pol leu ina«ii» sa tri tlji s• tri In sa____,__„ Hmd»w h *m, Ur iw 4 f f ROSVETA" THE ENLICHTENMIRr SLIKE IZ NASILMI, • /vT bv tke SimvmmU NaiUbaI **___iu sna Datum v ahlspaja pr »»■»ti ra« Jo a IMS {••ao. da M mT&aede 91 Ml vear; » i- ; "■** f ' - » ' 4 v? »"f*". * LA2NJIVA poročila $0 zadnje orožje. . Kapitalistično Časopisje poroča, da ja stavka tekstilnih delavcev končana. Namen takih vesti je prozoren. Predvsem imajo namen ustvariti med organiziranim delavstvom napačno mnenje. Zima se bliža in stavkujoči tekstilni delavci so podpore živo potrebnL Ako se raznese laž med strokovno organiziranim delavstvom, tedaj odreže podpora, ki je vprav sedaj nujno potrebna. Na stavki je fie okoli štirideset tisoč delavcev. Dozdaj so izplačali tekstilnim delavcem do $760,000 podpore. Ves ta denar je prišel od drugih strokovno organiziranih delavcev, ker organizacija tekstilnih delavcev zaradi majhnih prispevkov ni imela velikih finančnih sredstev na rokj, ko je pričela stavka. Drugi namen je omajati moralo med štirideset tisoč tekstilnimi delavci, ki še stavkajo. Morala sa stavkarje je rayno tako važna reč kot morala za armado pred bitko altfv bitki Ako je morala stavkujočih delavcev omajana, te<|ai*e vrste stavkarjev prično drobiti in temu drobenju sledraftMjivo poraz. Tekstilne tovarne ao razstresene po veHkem teritoriju v novoangleških državah. Dasiravno imamo brzojav in telefon je nemogoče hitro popraviti škodo, ki jo napravijo take neresnične vesti, da je stavka kohčana, ko še delavci stavkajo. Preden doseže resnično poroči^ delavce, da stavka še traja, so se v dveh ali treh krajih dtlavci že lahko vrnili na delo. In kadar se delavci po naselbinah — in naselbina za naselbino — vračajo v tovarne, je nemogoče ustaviti tak tok, ker je morala de-laipev omajana in zdrobljena. tkstilnJh del, ganizacija sama podata poročlo, ki ga bodo objavili prAv zaaesljlvo delavski listi T . Naloga kapitalističnega časopisja je, da pomaga podjetnikom ob času stavke, kakor je naloga delavskega ča-fopihja, da brani koristi delavcev. Ampak kadar kapita-Jistttnfr časopisje prihaja s vestmi, da je stavka končana, Mear Dulntk, Mina. — pororaiu žalostno roat e neereči, ki me jo zadeU dno 1. oktobra. Avtomobil mi je povozil 12 let starega sina ob peti uri popoldne, ne ker je deček čez tri ure umrl redi zedo-bljenik notranjih poškodb. Strelne zo bile ure in minute, ko ee je povoieni sinček boril s smrtjo, ze mene in mojo soprogo in zahvaljujem se veem tietim, ki ste nama bili v tolažbo ob čaau nesreče. Pokojni sinček ime ie dve kreten v grobu na Oilbertu, Minn., kjer emo prej atanovali. Pokopali amo ga tam. da e svojimi bretei skupaj počiva. Zahvaljujem ee lepe za podarjene vence članom dr. Leo Tolsto, it 206 8NPJ in iolaki mladini Hvala vaam, ki ao ranjkemu polo-iili krasne Čopke cvetlic. Najbolj ee moram zahvaliti aar. Debelaku in ntr. Kambiču, ki ata naio dre žino apremile in peljala e svojimi avtomobili na posteje Duluth. IXo smo dospeli v Uilbert jc bilo tam aopet vae potrebno preskrbljeno, za kar ee moram zahvaliti rojaku Leo Kuharju ia mr. Kar* nu Jd ata mi dala voinjo aa apreaetvo v cerkev in na pokope-liiče. Vaam skupaj lepe kvala ia pozdrav od ialnjoče drulinc Prijatelj. tttn iMive orguindjiL i tedej, ko eo izseli v rekah ma Kadar bo stavka tekstilnih delavcev končana, bo or- ivno se delavci niso izrekli, da ao končali fltavko, je ,dokaz, da se je pojavila omahljivost v- podjetniškem taboru in da se zmaga obrača na strah delavcev. J • _ KUKLUKSOVSTVO in njegovi 1zrodki. Ko se je pojavila tajna organiaadja kuklukaovcev, i takoj napovedala, da se je proglasila vrhovnim ču->m morale, in dejansko pokazala, da vsiljuje ljudem io moralo z bikovko, smolo in kurjem perjem, vČasi tudi s požigom, niso nekateri oblastveni organi polagali teniu pojavu moderne sv. Feme nobene važnoeti. Ljudstvo je semintje protestiralo proti tem našemljenim varuhom morale, ki so ponoči lovili svoje žrtve in izvajali svoje bestfyOne čine nad njimL To je bilo menda,vse, kur ae je zgodilo. Kukluksovct so pa med tem pridno pridobivali nove člane, njih nasilna dejanja ao se množila, ker so se ponekod profesionalni političarji in nblbsUreni organi v južnih državah strinjali s njimi Ku~ kluksovd zdaj trdijo, da štejejo milijon članov, njih nasilna dejanja se pa množe. V Coffeyvillu, Kane., je ondotni župan govoril proti kukluksovstvu. Kukluksi niso podali izjave, v kateri so ovrgli županove argumente, ampak so prišli ponoči ponj, Ra odpeljali lepo na samoto in mu jih našteH s bikovko, da je kar koža visela s njegovega života. Povedali so mu v obraz, da so mik jih našteli, da ga nauče govoriti o ku-kluksovcih. Župan zdaj izjavlja, da toži mesto sa odškodnino, ker ni preprečilo drhalskega čina. Tako daleč ae je razvilo kuklukaovstvo. Ako župan, ki je najvišji javni uradnik v občini, kritiairi sirova ku-kluksovska dejanja, ga kukluksi pretepajo do krvi. Ako to niso dokazi, da je skrajni čas, da ae odpravijo U vrste čuvaji javne morale, ako hočemo v tujeaemstvu veljati še za civiliziran narod, ne vemo, kaj naj še store kukluksi, da ae ganejo poeUvodajni aborf In nekaj store, da se is-briie ta sramotna pega sa civiliaaeijo. Ako smo civilizirani, tedaj naj sodišča odločijo o krivdi in nekrivdi obtoženca in kaamtjejo naj tista, ki kršijo postave. Ce pa mialimo, da niemo civil|strairi, tedaj p« povejmo, da se je aodiščna in kaaenska oblast podelila kukluksom. Kuklukovstvo je ravno tako sramotna pega sa civi-lizacijo kot linčarstvo, dokler se pojavlja v sirovih in protf-IHjeUvnih 'drhslskih činih. OarlinvtUe, UL Naaelbina Carlinville je poznana med Slovenci le malo časa, ker aem ao aa pričeli prišel je vati rojaki iele v zadnjih štirih letih, to je od če aa, ko je Standard Oil družba pri čela tu a premogovno indoatrijo. Od začetka Je dobilo ta delo precejinje itevilo rojakov, toda pozneje ae je njik neeeljevanje precej omejilo, gotovo ia toge razloga, ker se Slovenci bolj zaveda-jo evojega poloiaja kakor pa de* lavei druge narodnoati ,ki ao pri dotičnl družbi zapoeleni. Geslo kapitalistov ja bilo, jc in bo, da delavec ne som nič govoriti ia nič aliiati o tem, kar je .nasprotno kapitalističnemu sistemu in kdor od delavcev dela drugače, je pre airaa. Ker drulbe naa Slovence preži, ra, tudi naia naaelbina xM more napredovati kot bi atorala, ali kakor bl bilo ieletl. Drugače ne bom podajal pri o tične drulbe t Čel bom nekaj Minili ata le dve'leti, odkar eo nekateri rojaki v tej naaelbini pričeli agitirati, de bi poetavili dvorano, oa. dom, ki naj bi aa a-porabljal za druitvene seje, je klubov, zborov itd. Takrat ro-jald ie nieo bili dovolj prepojeni s to idejo, aato amo morali etvar odložiti sa nedoločen čaa. Za idejo pa ao se rojpki zopet pričeU nimati, in alcer r toliko večjem itevlln. Na par eeetankUt, (ae-jah) amo priili do zaključka, da ae kupi etavbliče Goto) na katero naj bl poetavili dvorano. Kupljeno je bilo stavbiiče, ali takoj po nakupu amo morali atvar zopet opuetiti. Največji vzrok je bil eeveda v tem, ker ao bili premogarji dolgo čaaa izprtl, a po-leg tega ie drugi varoki, ki pa bi se sčasoma odetranili. Pri tem ne amemo ostati, pričeti moramo zopet a delom, in al-eer a toliko večjo eneriljo, pa ae bo naia ideje udejatviU. Dvore-na nam je neobhodno potrebna. Ako premislimo, de plačamo samo najemnine do 0900 na leto, moramo priznati, da bi bili veliko na boljšem, če el postavimo lastno dvorano, ki bi ae polagoma apla* Čela ie eemo s denarjem, ki ga ae-dej dajemo tietim, Id nae iakorl-Ščajo. Hedaj smemo zborovati le tedaj, ko nam dvorano odkalejo lastniki, na kako prireditev vcee-lice ie mielitl nI, ker ni aa to n-godnega prostora, o kaki dramski prireditvi ali čitelniel tudi aedaj ne moremo govoriti. Naaprot-no pa bi bilo, če bi imeli svojo dvorano. Prilike bi bile tedej ta sa eno in drngo. ■Tem potom naznanjam delni-perjem omenjenega otevbliio, da aa bo prihodnja eeje vršile dne oktobre, ob deeetl ari dopel-dne v nevednem prostor* kakor do sedaj. Tljudno vabim tadi e-štele rojeke, ki ie nieo delnišerji stavbiMe. da se udeleftite te eeje. •»snanite i nsftim natrtom in pri. pomorete do boljšega uapeka. — Razširjanje fašizma ae je pričelo po obširnih poljedelakik provincah doline Po: proviaae Iml-lia je bila prva ,kjer eo vetali fa sistični voditelji in je fašizem pričel divjati a veo beenoatjo. Tam so bile proleUrak* organizacije najbolj napredne in popolne. Bile ao tam razne delevake Organizacije, napredne orgeniaaol-jc kmetov, poljekih delavcev, 4e-laveev pri poljakik strojih, kon-zumne zadruge in razne kolektivne zadruge, ki eo omogočale zadružno življenje in lajšale živ. rti obetoj proleUreem in rev-kmetoBL Proletarijat v tej provinci je bU močan v svojih organizacijah, vendar je tudi imel ev4J* slebo sttan, ker eo bile organizacije ,preveš počepi jene in ne aamo, da niao bila edine in ekupne po meetik, ločile ao ee celo po veaeh. Nlkake centrele za organizacije nI bilo. Obetojela je sicer nekaka mrda zvez poeamez-nik vkai, trgov in meet, vendar je imel vaak kraj a avojo, neodriaoo upravo, ki je vodila malo aadru-go čiato po evoje, ne oairaje ee aa drage. V te, poeemezno aieer dobro or-ganiafrane kraja, ao torfej faiiati obrnili avojo ofenzivo. Pojavili ao ae prvo v malih meetik, se adruiili v organizacije, nato pa pričeli jih razbijati in delati rez-koL Šlo jim je po areči in kmalu ao se povepel! do moli, da ao začeli osvajati kraje; kjer ni do z za vratnim vmešavanjem, ao nastopili z oboroženo aile. Pričeli ao a umori in poftigi in potom takega nasilja tudi zmagali, ker ni bilo nikogar, da bi jih krotil Vlada je z veseljem gledale to početje. Uničili ao staro orgeai-aacljo in pričali a uetanovijenjem nove, fašistične, sa katero ao aieer agftirali, da je jelavaka. Odpravili ae rdeče zastave a mestnih hiš in jik nadomeitili z trikelo-rami. Sploh ao delali na tak aa« čin, ds priproeti delsvci*is kmet-niao mogli epoznavati, kaj je prava organiaadja. Najailnejla agitacija za faši-aa' je bila ed atrani veleposestnikov, Id ao bili od nekdaj naa-protni zadružnemu gibanju ia organiziranju malik poaeetnikev delavcev. V nove fašiatlšae orni rac i je, ki ao elovUš aa^dek^ > ia aulokmetake ao tudi opre-jcli velike poeeatnike. Kdor U je takemu početju upiral, je bil od-etranjen ia organizacije, eko aa Na vae načine eo jik izigravali, ker niao awgii dobiti vo«Ut\a reke. Po msenju se številno član stvo želeaniikih organizacij in u nije poštnih uslužbencev aieer s oddaljilo od naprednih ciljev, | ao paeivni in Uko je bilo članetva čiato malo organizacije, ki zo še rfftsle, ao napovedale eploino stavke proti fašističnemu naailju in proti očitni priatraaostr vlade Podlegli so v stavki, kajti moč fašistov je naraela, de ao lahko prišel! a obratom induetrij, železnic in pošt, vleda pa jc išltila podjetništvo a faiiati {n Uko so bili eUvkgrji Sključeni od deU Nekdaj močne unije eo propadle aašele pe so sc krepiti fašietične "delavske" unije. Sele tedaj so deUvei v poedinih organizaoijah uvideli, kako potrebna bi bila skupna induatrijalna organizaci ja, ali prepozno. Paiiati eo jih prehiteli z močno organizacijo "delavcev in farmarjev", ki pa je v reenid organiaadja kapitaHetev in njihovih privržencev. Paiisti ao hoUli - kontrolirati vae. Ne samo izučene delavce premagati ao hoteli ravnoUko neizučene, ki ao tudi ie imeli aro je organizacije in jih jc bilo posebno veliko po pristaniičik. Vstopali ao ▼ njih organizacije in agitirali Ur delali razkol, da je končno prišlo v organizacijah de-Uvatva do naaoglaaja in tako je neetele cepitev ter uatanovljanje nove fašietične "delevake'1 orga mu ai Zgodilo kaj hujšega, vedite-lji t večjih krajih, ki ao delovali aa akapso eentrelietično organi-zacijo na napredni podlagi, pa ao bili pomorjeni ia njihovi domovi poigani. Kjer ao aa treznomieleči kmetje upirali ustanoviti fašistične organizacije, ao jih faiiati prisilili z orožjem in grožnjaati in tsko ao featale lokalne zveae kmetov, ki ao jih imenovali "faeeio', ed tod ima faiiati. Ponekod ao peetreljeli 'ašisti na -ducate kmetov, ki eo ee brcnili ustanoviti fašietične aveae pod pokroviUljetvom velikik po-sestnikev in laških grofov. Kmete eo izgnali iz rojstnih krajev, ako ao bili aa napredno organizacijo, posebno če ao bili tndi člani socialistične etranke. Zveae fa* Šiatov ao torej naatale ia naeil-aUv narodnih iovinietov, vojaških prostovoljcev in častnikov a vUšig—it X Hitge "Zaje dektš pri KajHeimi a h. p. j. * Ur pod pokroviUljetvom vlade. V provincah Ferrere in Rovigo, kjer je bilo ie neaaogoše od silnega pritieka vzdršavati napredne organizacije, ao člani poeteli pasivni, bili eo eamo ie po mišljenju člaai na prednik orgeniaeclj. Um-ljivo je, da ao poljski deUvei, ko eo prieUpili v fašistične organizacije, prejemali vedno nOje pla < e, delovnik, ki je bil prej uveljev-jen ze S ar, ee je Čez noč podaljšal V dežel, jc naetaU silna ne-sapoalenoat in aula akupina vele-poM^tnikov, ki je imel* odločilno besedo pri no vik fašietišnik 'delavskih organizacijah, ja le-kko členom nerekovaU, pod kaki-mi pogoji imajo deUU. Naped fašiztov ja bil dobro »rerašenjen. Prve co ee lotili malik krajinskih orgaaiaeeij in aav-aemaU vedno večje, de eo končno easegH tudi središče. Mod indu strijalnimi deUvei ee fašiatom aieer nI poerečile td rob i ti orgaaiaeeij ln jik pridobiti aa nate kepi. Ulietifeo orgeaiaacljo ped krinke delevtkik, e delovali ao raae-ae aepreetaao ia Uke ee je ago-Uo, da ao biU velike orgaaiza eije atrokovnega '1lf|jf|ji deleeatve raaMu ia ee peaule pasi vae. vaditelji pa pregaanl ia paaserjenl V velikih meetik, kjer eo bila močne organizacija deUv. etva, jo kU napad fašiotov tolik« močne jM, la aieer ee je ieviiH še- nizacije. Tudi r tem slučaju ao ae fešieti poaluievali orožja, kjer ni Šlo a lepa in a zapeljevanjem. To nam pričajo poaebne oboroženi pohodi fašistov v Jekin, Benetke Genovo in Savono. Vsi deUvaki dond in tialrerne ao biU pri teh pohodih poigani, ^odiUlji delav-etva umorjeni tndi ne javnem, če ae jim ni poerešilo uteči, vojatvo pa je mirno gledalo, kjer eo bili vmee zagrizeni čaztniki zo eelo veleli vojakom, da ao aodelovali a faiiati. ^ BU se je odločen boj med kapi talieti in delavstvom. DeUvaki aaatopnikj v parlamentu in aode-liatični župani ao morali podajati oaUvka, Z orodjem v roki ao jik faiiati prisilili na odatop. V imenu, 4e ao braniUlji domovine ao faiiati prejeli popolno zaiči-U pri oaae4ajeiki vladi in Uko jee naaaje, kot U bilo legalnim potom. Delavetvo je bUo kakor u Kovano v močno ie-lezje, ni ae moglo ganiti, upadel jim je pogpin. ko ao videli odeto-peti v podkupljene svoje aoieUv-o% .'n jačenje faiiatičnih tolp. Vo-diUlji pa ao atopUi v ozadje, deloma priailjeni ali pa boječi se za-ae in avojo draiine, ker premnogo ao imeli iakuienj, kako ee je zgodilo a drugimi ki ao eo poaU-vili v bran. Sploine stavke, dokler je bUo deUvatvo ie nekaj organizirano, eo bile le v izgubo za deUvatvo. Vae U nem pokazuje, da ae jc faiizem uetenovil v deželi z ognjem in mečem, da aabravd delav-etva močno' splošno ^organizacijo in obvaraje meščanske politik Ur velepoeeetnlke in itevilne grofe. Da je bilo delavstvo, ki jc pristopila v nove feiiatičns "de laveke' organizacije, zapcljeno ee je pokazalo kmalu, kot na pri mar meeeea maje, ko ao zaaUvka li ie osUli organizirani dciavd v Ferrari. Podjetniki tovarn zo kot poveljniki faiiatičnih "delava kih" zvez oavojili po deUveih za eedene tovarne, vtaknili dsUvcc r ječe In jik mučili Fašistična atranka v resnici ne poetoji ia drugega kot iz meičen akega elemcnU in aapeljaneev, ki jih podjetništvo hoče izrabiti v bojih proti organiziranemu de-lavetvu. Ce bo feiietična organizacija obstala dalj čaaa, jc dvom-ljivo DeUvetvo, ki je bilo u-krat zapeljano In kruto občuti «pone, katerih je deloma samo krivo, ker ee ni hoUlo organiai-retl r močni akupni organizaciji, pričenja spoznavati, kdo jc pravi naeprotnik. Napadi fašizma so bili napadi kapltali/ms, to občuti vsak količkaj zaveden delavec lUlije. Streli ec aieer boja, ki Um bo delavetvo Uncle a močno klike faih>r, vendar uvideta. da tako ne more dalje. Kjer le more eepeljeno dekvstvo odstopa od faHatičnik "deUvakik" organlza- 80B0TA, 21. oktobka, lffc. Rusija na dela.! Poroča Aniee, koreependentka F. P. Moakva, Sovjetake Rusija, io. sept. — Zelo intereeantno je po. ročilo o obnovi Moakvc v prvih iestik mesecih 1923. To leto je v Ruaiji imenovano "prvo leto miru." V resnici je prvo leto od eli, zavedejo ee tudi mali poeeet niki In tako ee je nadejati, de sc pri prihodnjih volitvah ne bodo etrašiH fešističnih groženj Ur skupno g olili svoje zastopntkr x parlement ia Inpaae. Obnavljajo ee tod! le novejmprodne organi ■oeije pe večjih gnr.tih, Id ee ki tre Siralujejn v mofno cvezo vaak or-faniuHj, da bodo »ako devetj Uslie proti a te | m 1914., da je Rusija brez vojne iu lzkote in da ac je peavetiU re. konatrnkoiji. Toliko deU v Rusiji ie ni bilo kot je letoe. Oddelek za občinzko ekonomijo Moskvi, v čigar območje sp«. dajo oeetae železnice, vodovod, razzvetljava, eeete, eUnovaaja! odvodni kanali in moetovi v vaej moskovski provinci, je popolno, ma eolventen. "Ako bi imeli kapital, bi ie bolj napredovali ka-kor bi tudi morali", mi je dejal načelnik oddelka Sovjctnikev, kljub Umu amo na dobrih ao. gah. Prebivale! v Mookvi dobe luč in vodo sa polovico manj, kar naa stane, toda primanjkljaj po-krijemo is sUnarine za prodajal, niee in krame, ki ao laetnina me. eta.Največ stroškov nam povzro. ča čiščenje ulic in popravljanje ceet Ur mostov, največ dokodkov nam pa nod omenjena atenarina.' Vprašala sem ga, koliko dobi mesto aa atanovaaja. "Na dosti", je odgovoril. "Hiie ao bile v ta. ko elabem eUnjo, da gre skoro vaa stanarina sa popravo eUno. vanj. Mnoge hiše eo bile poruie. ne ▼ civilni vojni, ie veš jih je pa ilo k nič y onih etrašmh zimsk, to ljudje niao imeli kuriva in so trgali pod, vreU in vse, kar jc bi-lesenega in akurill Najboljša hiše, ki potrebujejo najaunj po-pravil, ame dali delavskim komunam. SUbe hiše oddajane buržo-aaiji v večletni najemi pogojem, da jih popravil tako amo dali več velikik hiš, ▼ katerih je po 40 do 200 atanovanj, tvrdkam ia Angli-e, Nemčije, Svedake in Švice ter ruzkim tvrdkam a pogojem, da ;ih popravijo ia dajo deeet ed* stotkov prostora deUveem, i proetor pe lahko oddajo v na-, em komur hočejo in pobirajo sta-narino. Po gotovUi letih pripada-o hiše nazaj meetu." Oddelek aa občinkko ekonomijo v Moskvi ja letoe od oprila de avgoaU počiatil 30,000 milj od-vodnih kanalov in 1804 vodnjake. Popravil jc tudi vodovod in . Ieet meetov -ter potlekd "100,600 M *t ■ !k .JT : • . kvadratnih metrov ^ čilnejše pa jc, da je oddelek za občinzko ekonomijo poleg Vaega tega ie zaaadil a rožami ISOfiO tirijaikih metrov aveU v mestnih' mrkih in ob bulevardih. Rusi jubijo rože; adi ee, da ao jim cvetlice prva za živili. Celo t gls-dovnih provincah aem videla cvctličnjake. Letoinjo pomlad so deUvd navozili 7165 železniških vozov gnoja in prati ▼ parke in drevorede Ur eaaadili 14,500 dre. vee in preko miljon rož. Na vseh' večjih trgih in pred hoUli in cerkvami ae moral diviti krasoti rož in evefoših grjničev. "Vse to'plačajo špekulantje", slišiš govoriti deUvee. "Dena^ piide iz sUnarine za prodajalni-ce in lope na trgih." To je biatvo nova goepodarske politike. KepiUlicti niao dobili države v roke, pač pa ao dobili o-mejene industrije in aa to morajo pUčcvati drla vi visoke davke. DROBIŽ. Vladna šele na Kitajakem, ki jik je vodil 40 milj proti eeveru general Hušušan, ao bile v fiivko-vu odbite in ppgaane aeaaj. MUijonaka tatvina je bila izvr-šena v hamburški mestni hiši na Nemškem. O Utovik ai aledu. Ms prtselniškaaa otoka v Torku ao dopoatlli otrokoma Angeli in Antoneti NapoliUno na sa* ko, ker eU bUa ta rojene, dečim so njuno nuUr prepeljali aa e-tok, ker ni driavljenke. Po aada-njem zakohn za prieeljeveaje mati nima dostopa v Združene države. ljudakih Moekvi je eklenil izdati nove bankovec, ki bodo aoaili lato vred noat kot predvojni Za kritje is* danih papirjev ko eovjetaka vlada skrbela a zUtom ia arebrem Ur državnim blegem. Ma mrt akaijias eU kila v Kijeva kapitan Sondovaki is Nate-lija Viakevbog, ko aU kila apoe-nana krivim, de vriHU Ipijenažo in eU agenta franeeeke vojaške komiaije v Varšavi ■ Riga, 19. ekt. — Papirnati eev-jetaki rubcij Uu pe odloku vlad-ae borzne koeUai> v Moakvi nov niljl kara. Petindva>wt mBjoaev rabljev je treke ae ode« aaeeriški doler. gOPOTA gi. oktobra, 1»2Ž. PROSVETA >konj soglasno, ds m rasne unije I »jejo v eno unijo, v ksteri bodo jiism vsi delavci, ki delajo v ase j ni industriji. To pomeni, da bo-| do olam te orgeaizacije votiuki, kurjači, električarji iu drugi ro-| kodelci, ki delajo v klavnioak in mesnicah. Dozdaj so bili ti rokodelci člani svojih unij. Otto Kuhn, poslovni odbornik omenjene organizacije, izjavlja, de so odborniki prepričani, da j«m ho ločje nastopiti za koristi delavcev, ualužbenih v mesni industriji, in leije se jim bd boje veti proti mesarjem in klavnilkim baronom, ako so vsi delavci v klavničkl industriji sdruieni. Zdaj klavnlčki delavci skoraj povsod delajo U »r v tednu, ne da bi bili plačani posebej sa čez-urno delo. Izjemo delajo le tri majhne tvrdke. ' Na prvem shodu se jc takoj priglasilo petdeset novih članov. A-ko kiavniike delavce pridebo ss industrijsko unijo, tedaj ne bo poteikeča pridobiti druge rokodelce, ki delajo v klavnicah in mesnicah. Taka kampanja sa reorganiaa-cijo unije ae vrii tudi v drugih meotih, v katerih je osredotočena meena industrijs. Povsod ss giblje in organisatorji upajo le v bližnji bodočnosti na uspehe. IISILJBNntOV V AMBBJKO Slotemki Nirodmi GLAVNI STAN i SSSTAS SO. LAWNDALE AVg„ CHICAGO, ILLINOIS, • lzvriovalni odbor: UPRAVNI OOSKK. ; Pvodsodolh VUmsi Calahae, Am4~* VttrUh, R. F. P, f, t S S. p».. vt. uJ»th Malthe* T«rk, ujelh WI«Mk»a» Iha «t. hUfliJh ma VosrUh, »rWath «U,IU JU.Ya-rt.lk. Ite"*** CMeago, III. mmmmmmrn SKLENITE <•> Ni«(4m pmvii*. U te- li l I»MM «ia«l .inij.a.1 Ii bmm4mr •« IKMII I*, H Utr »n4|i « »k„H»»l m »ul« «*m I k* mi lav |ih ka k«| r Proikovira H PROSVETA BABICA. Obred is IHrijsajs ns tast*. Spisala češki BOMBNA NBMCOVA. Poslovenil prance ceonab. jedel. otrokom jedo msč-mlinaric« f Osi jo.) "bok n« čuvaj, ti kc!* zs vpila jc mati ter od stude pljunila. * • "Ali, da bi vedeli, mema mlinarica. kako dobro je! Veverice pa so ie bol jie. Oče prinese včasih tudi vr&% pa te nem ne diše. Oniden smo imeli dobro? dekla na prisUvi jt gos zadušila, iz. dali so jo nam. £a meso nam ni sile; včasih dobimo ovco. vč«sih tudi praae,' če dobi vrtljaje in ga mora goepoder ubiti; keder pa pri tem ni blizu očete, oni te.* .'< Mati mlinarica je segla deklici v bese d% rekoč: "Pojdi, pojdi, tej te bodi, keko se mi studi!.— Leači-ks. ti nesnažne deklice, da mi nikoli več ne ječ zejce pri Kodcrni! Brro »e mi umij in ničeear se mi s roko ne dotikaj!" Tsko govore pahnila je mati mlinarice Ciliko slozi vrsta. Lenčiks je plakala, trde materi, da je bil zajec dober, eli mati mlinarica je vedno pljuvala. Pričel je oče mliner in ho je čul, kej ee je zgodilo, ze točil je tobačnico v roei, zamežiknll in rekel . "Ksj ee tegotite mema, kdo ve, od česa bo deklica tolsta! Kdo se bo o tem prepiral, kaj komu diši! Kdo ve, sli se ie sem ne povabim ne dobro veverico!" "Molite mi o tem.-oČe mliner, ne brbljajte." jezila ze jc mati mlinarica, in oče mlinar je meži-kel z očesom ln smejal se. Ne le materi mlinarici, studilo ae joAndi mnogim drugim ljudem od Jtodernovih kaj vzeti, ali ec njih rok dotakniti, in to le zato. kar So< jcli maJJke ln vsekovratne reč i, katerih nobeden -človek nc je bilo to vee jednako, naj jedo Kodfraovi fazane ali vrene, de so le hodili ze skedenj i njimi i-gret. Verni so jim dejali kolačev in kar eo imeli, da so le veeelje u živali. Cilika, desetletna deklica, vtaknila je melemu dečko, kate-regs jc peste vala, koe kolača v ročiee, položila ga v t^avo in igrala z drugimi, ali je pletla iz bilk dečkom kape in deklicem koške. Ko so ae naskakatl, vrnils nc je vsa truma na dvor in Lenčika je povedala materi, da eo vsi zdo lačni! Metf mlinarice se temu kar nič ni čudila, in nahranila je vse, tudi te, katerih usta so ee jej gnjuails. Oče mlinar pa jo jc vse- pekla!" Za pečjo je bilo sopet ti lej dražil in govoril, ko so se pri gnali otroci: "Jaz ne vem. kake težave imam na preik; kako, Cilika, ali nimate doma koiček zajca, moglz bi —" Ali mati mlina-rice je izpljunila in odila, in babiea je očetu mlinarju potila in govorila: '?Kak dražljivee ste ps vi, oče mlinar; eko bi bils jss mati mlinarica, pri moje j ko-koii, spekla bi vam tolsto vrano z grahom!" —Oče mlinar je zatočil tobačnico, . zemežiknil in ialjivo se nasmejsl. Ko so sedeli stari na vrtu, pridružil se jim je navadno tudi vs« liki hlapec, in prsvili so, kaj so gospod zjutraj in pri veliki maši z leče govorili, kdo je bil oklican, za kopa eo molili, e kom se je kdo pred in po maši eešel; potem se je obrniln govorica na letino sploh" ln posebej, na povoden j, su-šo, viharje in točo, govorilo se jt, kako se beli platno, kako gre s tkanjem in kako se lsn godi in končkli so o Krsmolenskih tatovih in o sodbi. Veliki hlepeč je bil zdo rezgovoren; ali ns večer, ko sd zsčeli v mlin voziti, morsl je v mlin, vzpominjsje se pregovore? "Kdor preje pride, preje melje;" oče mliner ps je šel gle dat, kako je ksj pri krčmarjevib, In ksme so ostsle same ter si rekle Še jedno In drugo. Po zisu ao aedeli otroci skorsj vse popoldne za pečjo; peč je bila velika, fte 4*čjo je spala de-kla. ia benčika je issela tukaj vse evoje igrač* in donde. Ko so se o-troei tukaj zbrali, bilo je vse natlačeno, In spodej na klopi je sedel šc domači veliki pee. Tu so o-troei vsako nedeljo kako dondo omožill. Dimnikar je bil za ženine in Nikolaj za duhovnega goapo-de. Potem eo jeli, pili in plesali in pri tem je večkrat kdo psu ns nogo stopil, ds je zacvilil in zalajal in družbo v hiši v razgovoru motil. Mati mlinerica je kričala o-trokom: "Prosim vas, vi otročaji, ns poderite mi peči, jutri bom bo: otroci so roditeljkali. Mladi mami jc prinesla štorklja dete; Nežka, ki ni umela pripravljati gostije, morala je biti za babico, in TonJMkfn Jožek sta bils kume in dali so Oetetu ime Janezek. Zopet je bilo gostovanje, bilo je J*-di brez Števila, in .pee je bil tudi goet, da bi so spet sprijaznili, Janezek je naglo raeel, oče ga je, dal v šolo in Ježek je bil učitelj in ga jc učil zlegovati. Ali eamo eden učenec, to ni šlo, vsi so morali stf učiti in sklenili so: "ftolkajmoH Hodili so t*daj k Jožku v šolo, aU nobeden ni prineeel naloge; goepod učitelj ee je razjezil in viek je dobil dverporold; prebili so to, ker ni bilo drugače, ali peu, |ri ja bil tudi učenec, in kar nič qi.snsl in je le smrčal za pečjo, prisodil jc učitelj ras ven dveh po nogi še to, de se mu obesi črne deska na vrat, in tako se je tndi zgodilo. O besili so mu na vrat desko, kosmatinec je skočil izza peči na tla in grozno tulil, ter je trgal raz se be sremotilno znamenje. Mlinski hlapec ae je prestrešil in ekočil s klopi, oče mlinar je sapretil e tobačnico y roei in vzkliknil: "Mrežo na ribe, sak na rake, oko pri- SOBOTA, 21. OKTOBRA, LEPA VIDA ROMAN Josip Jurčič. V (Del je.) \ "Oj, ti moz ljubljeni, zakaj nisi prišel prej, 'prej že pred moje oči, ko je bil Še Čes za mojo srečo, ko nisem bila šc na večno vezana, vezana na tege človeka. , .' stresne z lepo glavo, postane, potem se pa zopet pa podobico pripogne in nadaljnje : "Večno nenj navezana —- do smrti nesrečna; I 'in vendar si ti ns svetu, ki bi'bil moja sreča, ki ti -je Bog ustvaril v* me, a peklenaka volja te ml je prekaano pokazala, privela pred oči, prej slepe, predno ee niso odprle, ,te^e videč, sladki moj, ljubljeni moj Alberto, AlbeHo, oh — oh!" • f* 4 Zunaj buči vihar, dežne kaplje udarjajo na okno, ona pa nasloni k9moVcc na kolena b skrije L mlado, razjarjeno obličje ^r bele roke ter aloni, kakor bi dremale. ? V ' .ti L Psi zalajajo. Mlada žena skoči pokonci pre-strešena, mahoma vtakne-sliko v nedrijc in stori dva koraka proti oknu, toda obetane tekaj poslu -šp z'naprej pripognjeno glavo. t C Psi nc lajajo več. Vse je tiho. Le posamezne kaplje Še bi jejo ob okno' in doli epodsj se Čuje pluskanje morsko. • ' * "NI nc," si odgovori sama na svoje misli in L se o^neN - ' * / .. ; ^ "Ko bi pa res prišel, kakor je obetal! Ko bi prišel, daai sem ga prosila, naj ne hodi! Prosila f: Oh, nc vselej! Že sem bila napol odločila ee, vse vezi-pretrgati, vse vojniee podreti, svoje spone poteptati in ae vreči svoji sreči v ne ročaj. In ko bi zdej-le prišel! Da, pridi, pridi. Alberto moj, brez tebe jaz umrjem!" * ' ■ i • ' "Mama!" ec začuje zaspano zategnjen otročji glasek iz posteljice, in mlada žena skoči tja, odene razgaljenega dečka,'sede na posteljo k njemu in oprijemši z obema rokama vročo njegovo glavico, ga poljubi na čelo,^ — "Kako morem zabiti tebe, sladko dete mojef Samo moje, njegovo nič, ne! Oh. zakaj ni Alber-dem jaz na vas" In sKtočil je to- t4) o6e tvo^ PoUm tebc vzel seboj in jaz bi la-bačnico v roki in naamejal se, pa ^ ilft * njim daieg ^ni, *jer ie lepši svet in. Itako. Av »»»o videli otroci. kjer biva sreča; A zdaj on pravi, da »i Hamoro-' Dalje prihodnjič.) ! dov, tega od&rnega človeka kri, in nima te rad. L . • "' •' ■••■•■*' .... .....i_ kakor ima mene. Ali jaz te ne pustim, tebe ne. n« slato dete moje l" Sinek pa ni poslušal mlede matere / pia. menečimi očmi ter v pest stisneno desnico "Moj,Bog. moj Bof, kaj bode iz mene! Morem li zblezneti, živeti ali poginiti? Dva dni m. le je, kar je od mene šel, a zdi ae mi, da tretjega in četrtega dneva ne prebijem, Če ga ne vidim. Oe sc silim misliti ne kej drugega, mislim 1« nanj; če si gs hočem iz glave izbiti, prikaže h« mi šp lepši, zmerom in povsod on! In kako bi mogla vae življenje biti brez njega T Zdaj, ko sem gs vi. dela! Bog Zakaj, si oni ga pokazel, če mi ga n« daš, zakaj!" Sede, nasloni se in zopet zetopljena v hv0. je misli dolgo tako čepi. Nekdo potrka na okno. Silno prestrašena Vida pokonci skoči in itr< mi na okno. Pri luči stoje v temo gledajoč ni mo. gla razločiti, vendar je opazila pri oknu neka, črnega, kakor človeško glavo, a samo premerit ne prvi hip z mesta ni mogla. ■ "Vida!" zakliče nekdo zamolklo:in zop« potrka na okno. Ona skoči t ji, hlastno od$re in reče: "Ti tukaj! Za Boga mretege, beži, beži, dl te ne izdajo pni, da te hlapci nc zapazijo! Beži On, on. . ." r. ; M "Odpri mi!" reoe oni zunaj. "Jezusi. I ." hoče ona ugovarjati. | "Odpri pojdi .brso, čc.nc, izgubljen sem vi del, da nekdo hodi, ds ne .spe vsi. Odpri!" I Vida sc obrne od okna, klastno poseže sveči, sli ker je preveč razburjena, preobrne tre soča se njena roka evečnik z mite na tla, ds h) ugasne, svečnik glasno zaropota, dete v postelji ci ee vzbudi in začne jokati, psi zunaj pod oknoi zalajajo. ... •■ "Ženska, ne pogubi me, ali mi nisi obljubila ( ,1 pri!" sili oni skosi okno. ,?Bog mi pomagaj!" zaječi one, tipajoč | steni za ključem, in ne misle, za kaj Boga potrt buje in kliče Boga, ostrega in pravičnega. t '; . ' (Dalje prihodnjič.) / " i ■ ■ ■ . . i .i A . ■ ■ -- AU STE STARI 40 LIT? fiel^stste, Imate priliko ie neksj let, )S se imsllts sagleMine vmJ toliko, s rasamete sosed« in angleški ^saopls. Asgleškesloveaski besedajak vam be sleltl, leta ta leta. Ceaa SflOo, aarell le ga prit Dr, f. J. KBBir, SS03 Si, Olair ave., OlevelaaS, Ohie. i- ftsvae Um lahke 4«4l aaiofits šrsfs zbirke Ivsa Zoriassevih pessii.-~Oses $1.93.—Obe knjigi dobite ss #6.00 • poštnino vre4. ffll' pliH.J ■■ '#1 ... mm- m Najboljša Cigareta t a rs a nrn haba SAMO ■ 1) Mfm •»». »•••»IH« M«r«l)a N * tt ta h*hk«i If drvll • krti _______ 1» .!,«>< » . •»»!..» IBHHI k*l|Wr. kt I« lit« t ■>.mW«h« ar. krs.H | i NikalM.I* VUn), iMl«lk« I« |m k m • *«>\ Mfi|'T Kot H-. kr,,.l mm !• IrtU, »tnlM U tl«kn,« Hkla m • 't** I« •• »4, Im>*><« m r*#mk h ll )«>.. 4.4« t,,v«iw I« kup** Ml'*«, .lik« „|lt«. *t 4u* e>4»* m4. | Up >«■» e* »»».»v ,.«„ - ' !>«• M *MM Dobro mloko ao pričenja tam v mlekarni od kjer pri« Haja. Moro biti od zdravih ia čutib krov — ia čiste, bogato doiolo za mloko. Moro biti mol zono v listo go-lide in pravilno ohlajeno, takoj odpeljano v (isto tovor* no ia pravilno spravljeno. Splošno sanitarne odrodbe pri producironju ovoporiro-nega mloko so odrojono po zakonu. Povrhu upoštevanja tok zakonov, Bordon družbo si jo ustanovilo svojo posebno strogo proiskovo, Id pomena napraviti mloko abaolutno čisto in dobro vrstno. Niti najmanjši dol Bordonsovaga evaporiranoga mloko ai dovoljenega zapustiti tovarno, dokler ni prošlo skosi od^olok v njih laboratoriju. če ravno vse to delo in preiskave narejajo Bordensovo evaporirano mleko sa vašega grocoristo nekoliko draf-jo ceno, vam on prodaja Bordenaovo po enaki ceni kol stanejo druga eaake vrste mleka, ker je preprttaa, de čistoča mu jamči zadovoljnoat pri odjemalcih. Bardansava evaporirano jo dieto Is doiolo, v katerem jo vsa Vi oo be» pi apriftsU, do jo begalo do hišno porabo (gs precej itžlo i V kavi. ^APORATf Milk ffc Veš grooariet iaea vodne veliko aaloge toga pri rekah ao vas, Isar ve, da vaan a teos uetrefte, in vo da vo« da mleko, Irf je po vooj Ameriki nuno l^t ilsvie čisto evapsrhoes mUko. ■ 73crdt4t6 E VAPORATED MILK V Hrnm VotS umkm« salss comf«n\ o^, is s* 0» ii,m< (kt..,. ih