223. številka. Ljubljana, v četrtek 30. septembra 1897. XXX. leto Iihaja tsak d n mvecer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poftti preje nan za avstro-ogerske dežele za vse leto lf> ^ld., za pol leta H gld., za ^etrt leta l gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radona se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pngtnina znaša. Za oznanila plntuje se od fitiristopne petit-vrste po poteki« koncem meae«« nnruAnlnit, •roilino, «1» Jo o prareto esusa ponove, da poni-l|aa|e tae preaeha Iti da dobe vse »levili*«-. „SLOVENSKI NAROD" relju m L)obI|anske naroeuiJke brea poiil|a* n|a na dom: ¥■« leto . . . gld. IS*— I Četrt leta . . gld. S*BO Pol leto ... 8-BOI Jeden meae«. ,, l-lO ■o poilljanje na dom ■*> raenna lO tur, na meae«, SO kr. sa eetrt leta. S pošiljanjem po poŠti veljat V ne leto . . . gld. 15>—I Četrt leta . . . gld. — Pol leto • . . u 8*— I Jeden meee« . „ i to |aT Nnroeuje se lahko ■ vaaklm dnevom, a k kratn ae mora poslati tadl naročnina« drngnee ae oe oilramo na dotleno naročilo. Upravnlštvo „Slovenskega Naroda". Pošteni mešetar. Nemški katoliški ljudski stranki je, kakor vsem klerikalnim strankam, nac j on ali ze m silno antipatičan. Stranka sploh nima amisla za narodnostno idejo; v sedanji politični krizi, kattra pretrasa našo državno polovico, je pa tej stranki narodnostno gibanje tako Slovanov kakor Nemcev toliko zopernojše, ker se je vsa jeza nemških ob tmkeijoniefov koncšntrovala nanjo in ker ima priliko videti v Isstnem taborn, kako nemška narodnostna ideja podjeda in omajuje njeno pozicijo. Ni se torej čuditi, da se stranka v parlamentarni veČini ne čuti nič kaj domače; a ker uvideva, da je ta večina jedina, v kateri bi mogla zoreti klerikalna pšenica, zato hoče poskusiti, da naredi konec narodnostnim bojem ali da vsaj ublaži sedanje gibanje mej Nemci. „Linzer Volkablatt", gladilo dr. Ebenhocba ja razkrilo načrt, katari je v tem c zini zasnovala nemška klerikalna stranka. Po tem pojasnilu je stranka spoznala, da je njena naloga, posredovati mej Nemci in Slovani, a tako, da ne stori krivice ni jednim ni dragim Stranka uvideva, da ni zahtevati, naj bi Cehi privolili v razveljavljanje jezikovnih naredb, niti naj bi Neaici odjenjali od avojtga boja, dokler nimajo v roki jamstev, da se jezikovno vprašanje uredi zakonitim potom tako, da bi bile s tem raz \eljavljene jezikovne naredbe in sploh onemogočeno v jezikovnem oziru naradbaaim potom kaj določati. Največjo težavo, doseči porazumljenje, dela pač to, da avtonomisti — v prvi vrsti <"'ehi in Poljaki — sploh ne smatrajo drž. zbora kompetentnim za uredbo jezikovnega vprašanja, ampak sodijo, da so jedino le deželni zbori za to kompetentni, in zatega-delj tudi na noben način ne bodo pripustili, da se jezikovno vprašanje v d.žavnem sboru končno in dtfiaitivno nredi, kakor tudi nemški centralisti nikdar ne bodo priznali izključne kompttence dež. zborov glede jezikovnih razmer. Računajoč a temi načelnimi pomisleki avtono-mietov in centralist o v, spoznala je kateliSka ljudska stranka, da bi bilo najbolje, ako se v državnem zboru sklene zakon, s katerim bi se določila splošna načela, po katerih je uredit, jezikovno vprašanje in 8 katerim bi bilo zagotovljeno varstvo narodnostnih manjšin, doći m bi se popolnitev tega okvira prepn stila kompetenci deželnih zborov. To je bistvo načrta, na kateri se je zjedinila katoliška ljudska stranka, in iz raznih migljajev aL nzer Volksblatta" sa d* sklepati, da ga heče v obliki samostalnega predloga sprožiti v drž. zboru. Da omogoči nemški opoziciji s. delovanje, misli, da bi kazalo brez ozira na vlado, katera ni deležna zaupanja" niti večine niti opozicije, izvoliti poseben odsek; a da se omogoči opoziciji ndeležba, nasveto vala bodo izvolitev tega odseka v izrecni namen, da je določiti načela za uredbe jezikovnega vpra-Sanja v svrho, da se prekličejo jezikovne nsredbe. Verjamemo, da bi nemškim klerikalcem ugajala uloga poštenega mešetarja in z našega slovenskega stališča tudi nimamo vzroka, absolutno odklanjati stavljeni nasvet O predlogu se da govoriti, priznamo pa odkrito, da nimamo dosti upanja, da se doseže porazumljenje. _____ V 1 Jiitiljtanl, 30. septembra. Na shoda čeških zaupnih mož v Pragi je bila sprejeta resolucija, s katero narodno svo LIS 1 EjHL Slovanski filozof. (Piše Iv. Ž.) Jeden največjih avstrijskih Slovanov je prt f. M ii 8 » r y k, Nekateri ga poznajo kot bivšega dr žavnega češkega poslanca, drugi pa kot filozofa in vodjo takozvane češke realist šae stranke. JngoelovanBka mladež se vznesena zbira okoli Musaivka, o čemer nam svedečijo mladi, navdušeni hrvatski socijalni političarji okoli — zlasti našim va-likošolcem opetovano priporočene — izborne revije „ II rvatske Misli" v Pragi. Da se Hrvati in Srbi v ladajem č>su, hvala Bogu, zbližujejo, gre maego zahvale tudi prof. Masarvka. Nemški filozofi prof. Maosrvka ignorirajo; niti M.yerjnv, niti Brockhausov leksikon ne žogneta be Bed ce o njem, in vendar je Mesarvk filozof, ki ee sme meriti z nemškimi vrstniki. Kar se pa tiče nas, avstrijskih Slovanov, je Mae>ryk sploh morebiti prvi fi czcf naše dobe. Doievno obzorje Mas»ryko?o je velikansko. Ni snanBtvene discipline, v katero ne bi bil več ali manj prodrl; strokovnjak pa je v socijologiji in psihologiji. Krasno je sestavil nekako hierarhijo zua nostij, organično zvezo vseh znanstvenih strok, v svoji, tudi nemško pisani knjigi: „Konkretni logika". Globoko razglablja bistvo človeške na rave in vrednost jednotnega svetovnega naziranja v knjigi :„DerSelbstmord als sociale Mai-8 e n e r s c h e i n u n g8. Piše o hipnotizmn in špi-ritizoau, o Hasa in Pascalu, in naj navedem samo ša najnovejši knjigi: ,Naie nvnčjšf k r i s e" (pN*ša sedanja kriza") in „Češka o t a z k a" („češko vprašanje"). Prof. Masaryk Je urednik vsestransko vsovr-gene filozofične, cbče znanstvene in zlasti socijalno politične revije „Naše Doba" v Pragi, in stoji tudi sa znanim listom slične smeri: „čas". Obzorje Masarykovo je pravega filozofa. Ma 8&ryk ho ni le učil iz knjig, ampak ja izknšal življenje samo; baje je tndi veliko pretrpel. Potoeal ja mnogo po svetn. Amerika ia Anglija sta mu do cela znani. Masaiyk pozna tuje filozofe ter ume tndi ceniti alovansko nrav: organično izkuša združevati dobitke tujega nma a čustvom in teženjeea slovanskega srca. Skratka: Massrvk je slovanski filozof. MaBarykov duh počiva pri Darvvinuin Maynrja, pa tudi pri Hasu, Comttju in Spencerju, pa tndi pri Ibsenu in Dostojevekam. Masaryk ne išče fi o-sofije samo v K .ntu ali v Smetani, ampak tudi v bodomiselna stranka, vztrajajoč pri sklepih nioabur-škega kongresa, poživlja poslanca, naj tudi v bodoče z odločnostjo delajo za realizovaoje čeških zahtev, bodisi državnopravnih, političaih ali eecijal-nib. Stranka odobrava pristop čeških poslancev w zvezo parlamentarnih strank desnice, ki se hoče, na podlagi adresnoga načrta, potezati za avtonomijo in narodno jtdnakopravnost. čehi naj postopajo solidarno 8 strankami desnice, dokler ostanejo zveste ekupnemu programu; prepušča pa se poslancem popolna taktična svoboda. Poalauci naj uravnajo vse svoje delovanje po tem, kako meni grof Ba-deni svoje obljuba spremiojati v dela. Glede bistvenih izprememb v taktičnem postopanja čefikih drž. in dež. poslancev pa naj se prepusti odločitev deželnemu kolegiju zaupnih mož. Ta resoluoija jt bila sprejeta skoraj soglasno, kar je dokar, da so govorice o rkaki napatoati v češkem kluba neresnične. — Po sporočilih praške „Politike" se je razpravljalo na sbodu čeških zaupnih mož tudi vedenje čeških poslancev v bodočih delegacijah. Sklenilo se ni ničesar pozitivnega, nago prepustilo Češkim delegatom, da glasujejo zlasti glede vojnega budgeta in drugih točk z „da" ali „ne", Hi pa tudi z — abetinenco. Vedenje Čehov se bo ravnalo po tem, ali razjasni dotlej viada svoje namere glede večiue. — „Narodni Liaty" poročajo pri tej priliki po ogerskib in velikonemških vladnih časopisih, da bi niti Ogerska niti Velikoaemčija ne ugovarjala izprsmembi avstrijske ustave. Grof Bs deni se je torej le svojevoljno izgovarjal na ozira, katere mora imeti z neašeo zaveznico. Grof Ba-deni ima tedaj na obe strani svobodne roke, da decembersko ustavo v smislu avtonomije in samouprave zgodovinskih kraljestsv revd ra. Sovražnikom češko poljske sloge v Šleziji je poslednji kongres deških in poljskih z-aipn h mož popolnoma prečrtal račun. Nenškohberalni intri-gantje in njihovi časopisi 80 se dolgo č*sa trudili zaneBti inej šiez jske slovanske brate razkol. Naj-manjši dogodek so izrabili ter raztrobili sveta kot nov dokaz, kako stiskajo Čihi poljske sodeželane. To intrigantako ruvanje, žal, ni ostalo brez uspeba. Del poljskega časop sja se je pridružil nemskolibe- Gothejevsm „ F. ust u * in v dekadentnem A. Garborgu. M a a a r y k je filozof humanist, — Težko je, v kratkik besedah ocrtati plodonosno delovanje filozofa Masaryka. Poudarjati js treba v prvi vi.sti. da je Masaryk eminentno praktičen filozof. Ni zadovoljen s tem, da predava svejs svetovne nazore slušateljem v kolegiju in seminarju, ne, on je i v osebni iu kolikor mu možno ozki zvezi s slušatelji kot pravi učitelj in pedagog. Da, še več. Maca yk hodi tudi mej priproste delavce (v Pragi imajo delavske akademije, kar bi bi'o i pri nas po-trabno) in populariznje vedo, kaker to stoie pravi znanstveniki in človekoljubi. Masaryk nastopa i v javnem življenju kot politik in znano je, da je bil državen poalanac: Masai yk razume pod politiko, rekli bi, socijalno etiko in kot taka m n je politika del znanosti in vrhunec praktične filozofije. V javnosti baje ne pogodi vselej pravega, ker je, kakor trdijo, prevelik idejalist, in ne ume ceniti pravila, da Ti je treba rabiti revolver, če priđeš mej razbojnika. Pa to ne spada t&a. — Kako naj označimo Masarykovo filozofijo? — Bistvena pri njem ja njegova odkritosrčnost in ponižnost. Nikakor ne postavlja kakih dogmbti ni sistemov, kaker so storili drugi filozofi. Na drugi ralnjpt zabavljačem, in ža je postajala resna nevar ■ost za šlezijake razmere. Tedaj pa je kakor blisk is jasnega pričel kongres, ki je razbil vse sebične nade in namene, češko poljsko solidarnost so za upniki — nad 600 jih js bilo — iznova potrdili. Vsi govorniki so mej velikim navdušenjem posla-selcev zatrjevali, da hočejo poslej C« hi in Poljaki v nerazrušljivi slogi odbijati skupnega sovražnika ter složno potezati se za ekapne interese Vsi češki listi se i »dajejo tega uspeha. Sijajna man festacija češko poljske solidarnosti pa ni bila jedini sad tega kongresa. Pri tej priliki so podali poslanci javnosti tudi Čisto sliko šlezijskih narodnih in kul urnih razmer. I>aei tvorijo Slovani v deželi večino, dssi štejajo Slovani 320 00'> glav, Nemci pa le 280.000, je vendar slovanski jezik izključen iz uradi* in oblastni] ter so Slovani prisiljeni — kakor Slo venci na Primorskem — z lastnimi troški postav Ijati si najpotrebnejša kulturne institute. Neaci imajo vae urade in vse javne blagajne v rokab, vladajo v mestih s slovansko večino ter gospoda rijo v dež. zboru Mej vsemi državnozborakimi mandati imajo Slovani le — jednge! Pri tem pa proglašajo Nemci zabteve slovanske večine za „nmetno posledico agitaterskega sčuvacja" ter pro glašajo slovanska privatae šole za „javno pohujšanje". Umevno ja torej, da je zahteval kongres najradi k&lnt-jše postopanje v dež. zboru, da se odpravi ta „sramota 19. stoletja". Romunski kralj in kraljioa sta sedaj gosta avstrijskega cesarja v Budimpešti. Splošao se smatra ta poset dokazom ožje zveze mej našo monarhijo in Romunijo, mej katerima so vladale nekaj ča*a napetosti. Romanski čtsopisi večinoma prav simpatično pozdravljajo to utrditev boljših razaaer, zajedno pa označujejo postopanje Madjarov proti dru gim narodom. Tako koostatuje „Dreptatea", da milijoni ogerskih Rumunov ne smejo pozdraviti visokih gostov v materinem jezika, z doma o pesmijo in z narodno romunskimi zastavami. Mi Ki muni — piSs list — smemo le iz daljave, le žur nalističn>m potom sporočati vladarja naših bratov svoje udauostne pozdrave, kajti budimpeštanski mogotci nam ne dovolijo blizo. — Romanski radikalci pa pr. itu • , proti posetu sovražnokrivične Oger ske e plakati, na katerih je ponatisnjen govor ee danjega ministerskega predsednika Sturdza, ko je bil še strankarski vodja in velik nnsprotnik ogerskih n • Inikov Grčija in Kreta. Po sprejema prel minarij bode porta ooklictila dve tretjini armada v Tesaliji in Janini domov; ostalo bo potem samo še 40 000 turških vojakov na grških tleh. — Kročanski no-hamedanci sa poslali zunanjim minntentvooa vseh velevla8tij sledečo prošnjo: Naš položaj je neznosen. 40 000 naših rodbin je brez strehe, brez obiske in skoraj brez hrane. Kristijani p.žigajo neprestano oljke, tako da bo dežela kmaln popolna puščava. Navzlic kordonu, ki nns obdaja, nam kradejo živino, katera nam je še ostala, da setve s« bliža. Ako ne bomo mogli kmalu domov, kako bomo potem živali do prihodnje žetve? Javna dobrodelnost je strani lopet pa je vt« strasten in nemiren v iskanju jednjtnega Bvetovnrga naziranja, katero bi odgovarjalo sedanjemu stanjn vseh znancatij in bi ob jed* nam vzadovoljilo celega človeka, to je, njegov razum in njegovo Brce. V naroda, v katerem sta zrasla Jan H n a in K o m e n s k i , kjer je bil mogočen idejhlističen vzlet „čeških bratov", tam se je pokazal v najnovejšem času tudi mož, ki hoče v Čehih davno započeto, pa potem zatrto delo nadaljevati in za sedanje razmere spopolniti. Masarvk, ki je vzrasel iz tlačenega naroda, ume čislati zlato slobodo, slobodai razvoj telesnih ia duševaih močij. V njegovih očeh so vsi ljudje jednaki ; princip ma je: najnižje sloie naroda dvigniti na kolikor možno naj višji gmotni in duševni nivo. Masaivk je ves uaet za etobodai razvoj slo hodnih narodov ter je Čeh in Slovan z dašo in s telesom. On je filozof, ki pravo vrednost in popolnost človekovo vidi v njegovi notranjost*, v njegovem harmonično razvitem bistva. Masarvk je etičen lilozof. Masaivk je propovednik največje srt-če največje ljudske mase. glasitelj modernega čiovečanstva, čiste humanitete. Masarvk ja, da ponovimo, slovanski fi .'um i. Naj bi akademična mladina slovenska resno proučevala njegova krasna dela I žrtvovala za nas že milijon. Nikakega poroštva nimamo, da nas bo podpirala še jeden mesec. Zato Vas rotimo, storita konve naši strašni bedi, sicer poginemo! — „Allgem Ztg." poroča potom brzo javke ii Kan s je, da je 27. t. m. okoli polneči sedem jadrenio 8 turškimi zastavami skušalo spraviti turške čete na kopno. Mej narodno ladjevje pa je turškim vojakom zabranilo zapustiti jadrenice. Ljubljanske zdravstvene razmere I 1896. (Iz poročila mestnega fizika dr. Kopt i vej (Dalje.) Vsekakor moramo z zadovoljstvom omenjati način zidanja, saj dopušča isti vendar dohod svit-lobe in zraka v izdatni meri k vsakemu prostoru, in povsod daje velikost parcele poroštvo za dovelj veliko nezazidano ploskev, in vsaka biša odmerjena je ie za omejeno število rodbin. Nič manj, kakor glede hišne higijene, opaža ee od potresne katastrofe sem napredak v posameznih obrtnih vršbab. V prvi vrsti seveda bo to s stavbiaskam obrtom v tesai zvezistoieči mizarski in kljuoarski obrti, k> so se v materijalnam oziru zelo povzdignili, ter svoja obrtovališča razširili ali na novo napravili, tako, da zadoščajo vsem higije ničnim zahtevam. Vsied teg* imamo v Ljubljani danes ometeljne in stavbinsk j-ključarske delarne, mi carska podjetja za izdelovanje pohištva in stav binsko-mizarska podjetja, ki so v higijeničnesa ozirn nprav vzorna in katera komaj doseže kako drugo dežvlno stolno mesto. K sreči je ljudstvo o potrebi zdravih delaraic že tako prepričano, da je bilo treba oblastvom le podučevati m svetovati, prav redko kdaj pa siliti, da ee opusti stara šablona, ter Be nastopi pot na predka. Kako velikega pomena pa je obrtna higijena na zdravje širših slojev prebivalstva, uči nas pogled v p(slovaije naših bolniških blagajaic, ki nam ja ob ifdnem kal pot za one delarne, katere sedaj ni kakor ne zadostujejo namenu. V tem oziru omeniti je v prvi vrsti pekov skega obrta, kateri je neizmerno zanemarjen in nujno potreben odpomoči Po starodavni navadi sa dela tukaj v umazanih, zadublib in temnib prostorih brez izjeme po noči pri odprtih, sajastih in kadečih se petrolejskih svetilkah Mjka brani se navadao v odprtih vežab ali v vrečah na bodmkib in stopnicah, zračenje in snaženje iste je izključeno, pač se pa lahko oneinaži s prabom, človeškimi izmečki ia celo z gnojnico, in se tako onesnaženja celo po 8pešo)e. V pekarni etoje pomočniki nivadao pod dimnikom, ter to izpostavljeni neznosneau, zlasti po zimi nevarnemu prepihu. Najnežnejša mladina uporablja sa tu za dela, katerih organizem ne zmore, in mnogobrojne so tukaj žrtve poklica in to tembolj, ker je še dosti mojstrov, ki delajo le z vajenci Neki tak mojster, ki je imel svoje vajence nastanjene v leseni p r* g raji na skednja in ki je bil pozvan, d* jim priredi za človeka spodobno prabi vališie, odklonil je to zahtevo i motivacjo: „Sij tako le redkrkrat kateri pri meni zdrži." Ia žalibog so staooval šča pomočnikov skoraj brez izjeme nedostatna, da naravnost zdraviu nevarna. V nekem slučaju, k) je gnojaica er.raatŠČa tekla po stenah kleti, v kateri so stanovali 3 pomočniki, moralo se je takoj odrediti deložiranje istih ; splošao se je moralo grajati, da so stanovaiišča nedoatatna, pre-napolnena in nečista. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 30. septembra. — (Volitve v pridobninako komisijo.) Tekom prihodojih dnij vršile se bodo volitve v pridobnimke komsjs posameznih davčoih družb ua Kranjskem za priredbeno dobo 1898/99. Pri -dobninski savezanci I razreda, to eo tiati davkoplačevalci, kateri so doslej plačevali več kakor 100O gld na leto, volijo v komisijo dva člana in dva nameatnika. Priredbeni okraj za ta razred obsega celo deželo. Ker je v tem razreda, ki voli dne 5 oktobra t. 1, le 14 davkoplače vale«-, kateri so se glede volitve že mej seboj do govorili, ni treba, da bi priporočali kake kadidate. Pridobninski zavezanci II. razreda, to so tisti davkoplačevalci, kateri bo doslej plačevali več kakor 150 gld., a manj kakor 1000 gld. na leto, volijo v komisijo tri komiaijske ade in tri namestnike. Priredbeni okraj obsega celo deželo. Trgovinska zbornica je bila sklicala shod za vršan cev II. razreda, da se postavijo kandidatje. To ss je sicer zgodilo, a ker je bila udeležba pičla, se vrše glede kandidatov za ta razred še dogovori. Volitev iz II razreda se bo vršila dne 5 okto bra t. 1. Pridobninski zavezanci III. razreda volijo tri komisijske nde in tri nameit nike. V tem rairedu volijo tisti v Ljubljani bivajoči savezanci, kateri so doslej plačevali več kakor 30 gld, a manj kakor 140 gld. Volitev ae bo vršila dne 6. oktobra t. 1. Kundidatje za ta razred so bili postavljeni na shoda, kateri j sklicala trgovinska zbornica in s katerimi je ogromna večina davkoplačevalcev zadovoljna. Pridobninski zavezanci IV. r a ir s d a volijo dne 7. oktobri t. I. V tem razreda so tisti v L j a bij a ni bivajoči zavezanci, kateri so doslej plačevali manj kakor 30 gld. na leto. Volijo štiri komisijske nde in tri namestnike. Imena kandidatov, na katere so se zjedinili volilci za ta rared in za vse drage, se razglase pravočasno. Pridobninski zavezanci III. in IV. razreda, bivajoči zunaj Ljubljane, volijo p osebe, in sicer posredno. — (Občinski svet) imel bode v torek, dne 5. oktobra redno sejo. — (Slovensko gledališče) Nova sezoja slo vesekega gledališča se z.čae jutri in otvori se do« Btojno, s klasičnim delom, v katerem se pokaže umetniški napredek naše drame, s Shakespeareovim „Trgovcem beneškim*, v katerem igrata glavni nlogi gdi. Terševa in g. Inemann. Zanimanje za predatavo je vsestransko, kar je z ozirom na igro povsem naravno ; žal, da abone-m e n t na sedeže letos ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti. Lož se je oddalo toliko, kakor lansko leto, nekateri zakupniki lož so oipadli, mesto njih pa so loža vzeli drugi, a za bivša abonente, kateri bo zapustili naše mesto, se niso oglasili drugi. Tu je obžalovati, kajti le tedaj, ako se ustanovi v našem gledališki stalna slovenska publika, bode gledališkemu vodstvu mogoče, izvrševati stavljeno hi nalogo. Ako bočemo vzdržati slovensko gledališče z opero na tej stopinji, kakor sed*j, ne zadostuje, da obiskuje občinstvo le premijere, treba je nekoliko požrtvovalnosti, in to posebno letos, ko vse kaže, da bode nemška konkarenca jako huda. — V nedeljo so bode predstavljala ljudska igra „Stari kor por al", v torek, dne 5. oktobra pa se bode pela opera „Karmen". — Intendanca nam poroča, da jej je odlični slovenski skladatelj gosp. Viktor Parma zagotovil svojo novo opero, katero sedaj instrumentira in katero utegne do konca tekočega leta dogotoviti, v katerem slučaju bi prišla opera msseca fdbruvarja na oder. Libreto operi je spisal M e n a s c i, kateri je spisal tudi libreto za Mascagnijevo opero „Cavalleria rusticana". Upati je torej, da nam letošnja se2o »a ne prinese samo nekaj izvirnih dramatičnih del, ampak tadi izvirno opero. — (Iz o. kr. mestnega šolskega sveta) O redni seji c kr. mestnega šolskega s veta, katera se je vršila v Četrtek dne 23. septembra t. 1. nam je došlo nastopno poročilo: Potem ko predsednik proglasi sklepčnost in pozdravi navzočne, poroča zapisnikar o rešitvi kuieucij, kar se vzame brez ugovora na znanje. — Meataemu kateheta M.ivri liju Sarabonu ae prizna od dne* 1. septembra t. 1. prva, mestni učiteljici Emi Raunacherjevi od dne 1. oktobra t. 1 drnga službena starostna do klada. — Poročila c. kr. okrajnega šolsktga nadzornika pref. Fr. Levca o nadzorovanju mestne dekliške 8razrednice, meBtne dvorazrednice na 15 »rji, zaeebne deške 4razrednice v Murijaoišči in sasebne dekiiške 5razrtdnice v Licbtenturničinem eirotišču v šolskem letu 1896/97 ter poročila c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof F Bende o nadzorovanju zasebne deške 4razreonice nemškega šolskega društva in zasebno dekliške 8razrednice v Hathovem vzgajališča in o okrajni učiteljski konferenciji za tukajšnje nemške ljudske in meščanske šole v šolskem letu 1896/97 se vzemo soglasno na znanje in sklene sa vsa ta poročila predložiti visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu v konečno odobrenje. — Prošnja vodstva zasebne dekliške 5razrednice v L^chtentarničnem eirotišču sa razširjenje zavoda v šestrazrednico ae ima priporočilno predložiti visokemu c. kr. deželnema šolskemu svetu. Prošnji nekega učitelja za nagrado in pa za zvišanja dotacije za ure vanje šolskega vrta se odstopita priporočilno mestnemu magistratu. — Pomožnim učiteljem na i. mestni deški 5razrednici se imenuje bivši pomožni nčitej Hanrik Petra8, pomožnimi učiteljicami na meetai dekliški 8rasrednici bivši ondotni pomožni učiteljici Jakobina To inče v a in Marijana Prosenčeva, dalje bivša vo lonterka na mestni nemški dekliški 6raarednici Bo-žena Srnčeva ia izprašana učiteljska kandidatinja Ana Pfeiferjeva; pomožn-ma učiteljicama na mestni nemški dekliški Grazrednici pa bivša ondotna pomožna učiteljica Gabrijela Cidricbova in bivša ondotna volonterko Ena VVarnerjeva. Kot vo- lenterke s pravico do dveletne prakse se na listno prošnjo eprejmo: na meseni dekliški 8razrednici izprašane ugitelJBke kaodidstinje: Ivana F. nš ar jeva, Leopoldina Kališeva, Emilija Rojčeva in Marija Devo v a; na mestni nemški dekliški 6razred niči pa izprašane učiteljske kandidantinje Adela Iti zz i jeva, Helena Jnnovviczeva in H-len* L a n z i r g ar j e v a. Rxši se več prošenj zanc j Ljubljane staanjočih učercev in očenk za vsprejem v takajšnje šole. Končno da predsednik pojasnilo na vprašanje o neki notranji 7adevi. — (Moški zbor .Glasbene Matice") ima svojo prvo letošnjo skušnjo v soboto dne 2. okt. zvečer ob 8 uri v „Glnsfcer em domu". Ker bh ima zbor že dne 12. cbtrbra vredno odzvati častnemu vabilo „Slovenske Matice", da sedeluje pri svečanosti ob precovu slavnega Kopitarja umrljivih ostankov z Dnnaja v Ljubliano, treba je. da sa gg- pevci ža ispočetka v polnem številu udel >*e prvih vaj. Novi pevci ee lehko 7glašaio pri veaki skušnji. — (Seismograf) aparat za opazovanje po trcsov, kateri je naučna uprava pcstavila v ljub Ijanski realki, kaže jako natančno vaako vibracijo zemlje. V torek popolndne si je dež. predsednik baron Hein ogledal ta aparat. M j ogledovanjem je seismognf aasnamoval zemsko vibracijo. Na brzojavno vprašanje v Padovo je prišel odgovor, da natančno ob tisti uri, ko je ljubljanski seismograf zaznamenov&l vibrscijo, je bil tja Balkanu potres. — (Nulla dies sine linea) Piše ne nam: 2o zopet nesreća ponaročena po kolesarji! Včeraj zvečer namreč podrl je nepreviden kol«sar, ki je vozil brez luči, v Spodnji Šiški nasproti sh a m bi gasilnega orodja vbogo, 63 let staro ženo Urša Bi zovičar s tako silo, da se ji je prebila glava in ul.la curkoma kri, katero je g. dr. Stergar komaj ustavil. Kdaj bo že konec nesreč? Kolesar jo je odkuril in nikdo ne ve, kdo je bil. — (Ubežal) je dne 27. t. m. Al. Žniduršič iz Gorice, ki je ctelal pri stavb: na Rimski cisti. — (Slovenske trobojnioe) izginjajo cb cerkvenih slavnoetih po deželi in mesto njib vihrajo večinoma rndeče bele „hlać'ce*, Tudi v tem vidimo metodo: narodaost-pBgtrostvo; paganstvo neomika nost; neomikanost madež; madež t amota itd. ergo : nirodncst-sramota Živio mdiferentizem! — (Bratomor ) Dni 26 t. m. prepirala sta se brata Kogovsek Podpeskom pri Rovtab, kakor ža večkrat popraj, za dtdščino urni- e sestre. Ker je bil isti dan nedelja, bili sta prepirajoči stranki žganja polni in tako se je dogodil zločin, katerega ne pomni vsa župnija , ki šteje nad 1800 duš. — (Pogorelo) je prednincčnim 28. t. m. lepo posestvo gosp. Možiue pri Pcdlipi, ki je oskrboval pošto mej Vrhmko in Št. Joštoni. — (Mrtveca) so našli v Savi blizu Jesenic pri Krškam Sodi se, da je identičen z mlinarskim pomočnikom Francem Udovcem iz Stare vasi pri Št. Jerneju. — (Imenovanja v pravosodju.) Premeščeni so sodni pristavi gg. Ivan Petrovčič od okraj nega sodišča Maribor levi Dravobreg k okrožnemu sodišču v Mariboru, Hubert Wagner iz Rogatca v Laški trg, Albert K oko I od okr. sodišča v Mariboru d. D. v Šoštanj in Emil Wudich iz P*tr-njona v Pliberk. Finančne prokurature koncpist g, dr. Viktor Ahačič v Ljubljani je imenovan sodnim pristavom v Tolminu. — (Ustrelil) ee jo vsled neprevidnosti 53letni Franc Paučur iz Kostanja v Tuhinjski dolini. Tekel je s puško za domaČima zajcema, katera sta mu nŠla, mej tekom pa sa mu je puška izprožila in kroglja ga je tako nesrečno zadela, da je bil dve uri pozneje uartev. — (Mar so te pripisave za bodoče vo litve?!) .EJinoet" poroča: K kor gnano, se bodeta dovršili te dni dve dopolnilni volitvi za naš mestni oziroma doželni zbor, to je, za 1. in 111 razred. To priliko so p« porabili gospodje na našem magstratn, da so „rekt ficirali" vse liet^veeh razredov; kako? tega menda ni treba praviti. Tako so n. pr. brisali iz I razreda 11 volilcev. Kakor so razmere v t- m razredu, je to Število jako pomembno o volitvah. Za okolico eo tudi „rektifioiral*: v prvem okr*ju so upirali 8 volilcev, brisali pa 23, v drugem okraju: opisali 7, brisali pa 27; v tretjem okraju upistli 4, brisali 34; v četrtem okraju upisali 2, brisali pa 14; v petem okraju upisali 2, brisali pa 17; v e steno okraju upisali 1, brisali pa 18 Samma eum-mar um so jih za okolico upisali 24, brisali pa 133. Število volilcev okolice se je torej ismanjšalo za lepo številce 109! Tako se dog&ja pri nas, ko se na vseb straneh z elementarno silo pojavlja tendenci ia po raaširjanju volilne pravice. Tako delajo pri nas gospodje, ki Be imenujejo — liberalne 1 Drugod streme za tem, da bi se javno mnenje pojavljalo na Čim širši podlagi, pri nas pa oiajo to podlago, kolikor as le da ! No, od naših vcd>te!jev ee nadejemo, da ne bodo molčali o gori opisanem „popravljanju" volilnih listin. Gosfčii na magistratu treba poka zati ob vsaki priliki, da vendar ne smejo delati prav v s< ga kar bi hoteli. — (Oporoka umrlega goriškega nadškofa dr. Zorna) Listi poročajo, da je genski notar dr. Dalla Bona našel v neki knjigi na l.stek napieano oporoko dr Zorna. V tej oporoki je umrli nadškof svoje neznatno premoženje volil goriškemu semenišču. * (Slavizirana dunajska opera.) Vergani-invo glasno, dunajski krš.:aneko soo jbim „Deut?ches Volksblatt" ne že v dveh številkah na dolgo in široko huduje ker je dvorna opera baje v nevarnosti, da postane čisto alovannka Junaški tenorist na Praški rperi, g Florjana ki je anga-ževao cd spni« naprej kot naslednik Van Dy..ka. Rszen tega deluje pri i pen že par let fenomenalni bauist Heš, ki je tuli Ć h. V repertoar pa je sprejel novi operni ravnatelj Mahler dve ruski operi: „0 «^in" in „D-mcn", ter češko opero „D a I i b o ru. Ker je tudi „Prodana nevesta" že na repertoarju poleg „t* o I j u b a", tren« e.e V. rgani za pristno nemški znnčaj dvorne opera. Nu kaoelnik Mabier totovo ni „slav. fi ■ in gotovo ni izvolil slovanskih oper iz protrke je. nego le zato, k*r nimajo Nemci m kakih dobnh nn«itet. Tako je jeza Ver genija le »zbrnh smešne f naMčnosti. * (Potopljeno ladijo ,Iko") so že toliko dvignili na i tu. i«ao puvršiao, d« so z*raaš•.•;) nesDremenieno Našli so pri njen precej deaarja. V kubiuii ladije s> našli m, t dojenčka D islej so Mpravili na kopno že 11 mrtvecev. I» n se nadalge ravnatelj Cvijanovič, okrnjni cačeloik 13 r o z o v i ' n gaometer Djakovid Dočim je odš-l Djakov (5, ki j« bil v krt>jn dobro znan, tak j v gozde, ritala sta prva imanovana uradnika pri župniku V tem se je nabral j ogromno >y d , ki so Zc t te v ali cerkveni ključ, češ, v ctrkti je madarsha zastava. Žjpnik jioa je od.rl ree sem cerkev ter i m pokt-zal, da ni ondi nobeno madiareke za«tsve. M tem s'a • stala uradnika ped cerk*i;o; t-r so p • drli od nekod še drugi kmetje. Ne vedočf, da te župnik v ceikvi in misleči, da ste uradnika M djara so ju takoj nap*dh s seairanai. N k' kmet je udaril ravnatelja C-nanose« s seairo po glavi, da ee je take) zgrudil, Brozo« č pa je p brgn 1. Kmetje 80 jo u irii za nprn, g* uje! , ga peljali s grozn'uat udarci pred cerkev ter gA do mrtvrga pobili C vi janovic se je mej tem zaveiel ter se je .»?'* iki i v žn^nišJe. Kuaetje pa so ga poiskali, ga slekli pred cerkev t-r ga do cela pohrli. K je geomvter Dja k o v i 6 ■ i. al v go'du, da sta njeg>va tov.nša v nevarnosti, jima je bitel ca pomoč. M sol .e, 1'uije me poznajo, latko nh potolažim m pum rim. It., tudi njega eo kmetje pobili Ukoi na tla. Ker eo mislili, da je mrtev, a > ga pustil ležati v krvi. X A Dj-k vr ee je vend«r še zavedel ter okoli 11. uro dopolodae bež I v tršo nekega zntt^ga mu krnela. CKoli 4 ure pr poludae pa so zapazili pijani kmetje, da je Djakov ć izg nil Iskali so ga ter ga našii pri onem em tu v detelji akntega Vleki' so ga k ubit ma tovarišema ter g* zopet bi i, da je i l> ' .':ii v krvi kakor mrtev. Potem a » vsa tri žrtve cropbli ter Šli dalje pit v bližjo gostilno. Prijvojih treb žrtvah eo pustili str»žo. Ob 6 uri t:e je D,., ko vid vnovič zavedel, pros i je vode in — izpjvei* niks, ki r ja umiral. S r žmk ma je dal res vode, pa hI povedat kmetom željo um rajO(*ega. Kmetje 80 h t: b takoj iz gohtime vseui naprej pa neka pi jana kmetica, ki je t- k * naprej ter umirajočega, počenši nanj, nesamoo oikrun la. Na to ga je tn nasilno In tako se ja tudi to pr haz»Io, da - kn m v< d« * Kuiminska kraljioa Elizabeta) ki je tudt dobra pesuia>nja iu . i nr-iju.:* pustann h \ <• te dai častna ,doktortca bud mpeštanskega vse učilišča. Kraljica in kralj Ktrol sta sedaj goata rašega cesarja v og» reke prestobci. Komp nista H ubava je krelj'ca povab la na svoj grad Smaia ter mu m ohlmbiia spisati teknt za novo opero. * (Slučaj na slučaj j V ponedeljek ob 11. uri dopomdne eo bh (.eijan na Dunaja si a čaj no po „ AUurbacheratraese* štirje vozovi m- u:« požarne brambe. T«daj je z nekega vosa, kateri ea je vozil mimo, padla slučajno velika steklenica žgane smole ter se ubila. Smola se je razlila po železnem tiiu, kateri se prav tam knžn; slučajno je pri brzel električni tramvaj voz tam oino, sin čaj no je baš Ukrat a el-ktnč^ega toka odskočila iskra ia slučejno je padla ravno na razlito um Id. Po žarna bran ba, alučajno m mo pr>bit'v4t>, ja ogenj s peskom ia vodo bitro p' g»s la, sicer bi ufegnil po stati občinstvu ia kočijt-.m oevaren. * (Poroka fin de siecle i P m oka telegrafi nim pot to se e izvrAita te dm. Ž «oin in njegovi priči si bili v T ran -vi* hi, nevesta in njene priče pa na Hotlandakem. Ženin in aeveita sta si brzoiavila. da se hr četa vzeti, na kar ju jh duhovnik z-ivezal. Po poroki so imali v Tranvatla m na Hollandskem ženitovansko pojedino Po ortjedioi pa se je nevesta i ladijo odpeljala v Južno Af.oko v naročje svojemu ženinu. 23x:z©3ars. Liiiumi .ix' i Jožefe Pen k o ......r Zada posestvo v Parijah (ponovljeno, v drugič) dne 1. oktobra v Ilirski Bistrici. Janeza Val en čiča zemljišče v Narinu (v drugič) dne 1. oktobra v Postojini. Frančiške Vrh uric v Gradu terjatev v znesku 3000 gld. dne 1. in 15. oktobra v Radovljici. Mihe 1'avliča posestvo v Raplovem, cenjeno 31.r>0 gld. 50 kr, dne 1. oktobra in 2. noverubr* v Ribnici. Janeza Z usta zemljišče v Dolih, cenjeno 6270 gld., dne 2. oktobra in 6. novembra v Idriji. Janeza Štruklja posestvo v Studencu, cenjeno »"itil'.i gld., in Antona Smuka posestvo v Zunanjih Goricah, cenjeno 85o gld., oba dne 4. oktobra in 8, novembra v Ljubljani Josipa Tom c a posestvo v Ljubljani, cenjeno 700 gld. in 895 gld . dne 4. oktobra in H. novembra v Ljubljani. 11 Meiringerja v Ljubljani premičnine fpiaalno blago In stacunska oprava , cenjene 179 gld. bO kr., dne 4. oktobra in 18. novembra v Ljubljani. Umrli so v I Juhljanl : Dne S9. septembra : Marija Vidic, potovalčeva vdova, 69 let, Karlovska cesta St. 7, pljučnica. V deželni bolnici: Dne 27 septembra: Ivan Dovjak, dninar, 32 let, je-tika. - Pavel Dusak, rudar, 3.'5 let, jetika. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. E ■ •g a m čas opazovanja Stanje barometra v mm. temperatura v C Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 urah 29. 30. ■ 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 737 1 786*« 735 2 14 9 11 0 21-4 sr. svzh. si. vzhod si. jjvzh. jasno megla jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura l6-2°, za 32° nad normalom. IDijLiaa-jsls3< "borza. dne viO. septembra 1897. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. kr. Skupni državni ilol^ v srebru . . . . 102 Avstrijska zlata renta....... 123 Avstrijska kronska renta 4%..... 101 Ogerska zlata renta 1„....... 121 Ogeraka kronska renta 47,, ..... 99 Av.stro-ogorske bančne delnice .... 96.i Kreditne delnice......... 858 London vista........... 119 Nemški drž. bankovci za 100 mark . 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... 58 11 9 45 5 Dne 29. septembra 1897. 4 ,, državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 159 gld. Državne srečke iz I. 1864 p«> 100 gld. . 189 „ Dunava reg. srečko 5"'„ po 100 gld. . . 129 n ''emlj obe. avstr. 4,/J",rt zlsti zast. listi . 98 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 19H „ Lj.ihljanske srečke......... 22 „ Rudolfove srečke po 10 gld...... 26 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 165 „ Tramway-drust. velj. 17o gld. a. v. . . . 434 , Papirnati rubelj.......... 1 „ 20 20 86 90 75 30 70 70 73 61V, 15 88 — kr. 60 n 6o ; 60 „ 80 „ Trgovski pomočnik vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v trgovini železnine in mešanega blaga, Želi svojo dosedanje mesto premeniti. (1496—1) Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda". Dva gospoda vzprejmeta se na stanovanje in hrano. Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.a. (1460-3) Štev. 432. (1481-3) Razpis službe. Pri e. kr. notarnkl zbornici v B, jui» I Jani odda se slažba tajnika. Uradne nre le popolndne od 3. ure naprej. Honorar po dogovoru Prosilci za to službo vlože naj svoje prošnje do i o. oktobra t. I. pri notarski zbornici v Ljubljani. — , 1 J Ivan Gogola t. <* predsednikov namestnik. Zasebni učni zavod za krojno risanje in izdelovanje oblek (po sistemu Adolfa Wilj. Schacka na Dunaj i.) Pouk v dunajskem tehniškem krojnem risanji. V tečajih od 3 — 6 mesecev popolno i/. ve ž banje /iircirlt t«'4*itj«"% f. oktobra 1*1)7. Vpisovanja se sprejemajo od II. septembru o«l '>. do t., ure ilopolutlne iu od 2—S pojiolutl ae, vse drugo pove prospekt poStnine prosto. Uma Schlcchan Ij^VLlolja-nsi, ŽLid.oT7-slc© vilice 1. l*ro«itij)» i. ro|fv po uit* rt. (I'l7t—6) Ces, kr. avstrijske gfe državne železnict Izvod iz voznega reda va»LjS.t7-xi.«ir» odL 3.. J-u.xxI]a. 1997, Odhod 1» Llnblfane (juž. kol.). Proga 6ez Trbii. (962-223, Ob II. ari A min. po uoul oaobnl »lak t >.. Reljak, OelcjTeo * . ••mirtita, I•••' ij ▼(» Amatotten. — Ob 7 r-5 min. ijntra) oaubnl vlak t Trbli, Pontabol, Beljak, i".<:■•.-eo, vzflnl faata, LJnbno, Dnn»); vem Helathal t Hnlnotfrad, oaa K' ■ n ti • ,• v Htever, Lino, Rtldejmice, Plzenj, Marijine Tari, Heb, Kruncore vtirl K irluvn vari, Prano, Iiipako — Ob II. uri nO m*i. dopolnilu« oaobnl Tlak w TrbH, Pontabel, Beljak, Cetorao, Ljubno, Helathal, Dunaj. — Ob 4. ni' 9 min. popolndne oaubnl Tlak t Trbiž, Bo'L,|al>l|ano (juž. kol.). Prog-a lz Trbiža. Ob 6 ari 69 min. ejutraj oaobnl Tlak ■ Ounnja Tla Amstnttan Holnnh.ada, I. •»m, Htnyra, Omrndana, Ieohla, Aaaaeoa, Pariza, Ooneve Cariha , Ilrngenoa , Inomoata , /ella ob jeaera , I «nbna , OalOTO« Heljaka, Franaenafeete. — Ob 7. uri 65 min. ajutraj oaobnl v'.ik iz L,aaaa Bleda. — Ob 11. ari 30 tr'n. lojiolm)- o oaobnl Tlak a Dnnrla Tia Amatetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih T»roT, PUnja, Bndejorio, Solnograda. li'nua, 8teyr«. Pariaa, OeneTe, i'-;, i.a. Bregenaa, Inomoeta, Zella oh jeaora Lend-Oaatalna, Idubna, ColoTaa, l.i . i. Pontabla — Ob «. 67 mm popoln !.-.>■ otobni Tlak a I ••.:!.•:•». I.j-iln.a, Seluthrla, Beljaka, Oolovoa Finjumfoita, Pontabla. — Ob 0. nri 6 mir. a ve- o.- oaobnl vlak a Dr-npl* k ••> / "natetten ln Ljnbno, la Ldpake^a, Prago, PranooTih varov. K«"1ot11 varoT, Hohi, Mar'llnlh van. v, !" -nja, Bndejorio, I - t, i......../rada, Beljaka. OnlciTca, Poatahla. — Ob 10. uri 96 minut lvooer oaobni vlak H Lesce-Hloda (le oh nedeljah in praanikih ) Prog-a 1k Novega mesta ln iz Kofievja. Ob 8. ari 19 min. ajutraj meaanl Tlak. — Ob 9. uri 33 m'.-- po poladne meaanl Tlak. — Ob 8. nri 36 i.i-i. aTOuer mešani Tlak. 3dhod la J.JiiJ.i;mi«- (drž. kol.) v KaiuulU. Ob 7. r . 38 min. ajtit.'aj, ob 9. Url 6 ip'ii. popolndne, ob 6. t-r 60 min. STOčer, ob 10. nri 96 min aTaćar. (Poilor'njl vlak la ob m- i- 1 't pr»«nlkih.) Prihod v L.|abl|au» (drž. kol.) is KninnlkH. Ob 6. nri 66 mia. ajutrrl, ob 11. u.. 8 min. dopoludne, ob 6 r , 10 min. BTeuer, ob 9. uri 66 min. BTOuor. (Poeledn)l Tlak la-.b no-.s-;»: ln ..i-..:. Lepo stanovanje B 4 sobami, sobo za služkinjo, kopalno sobo itd., visoko pritličje, ae odda s 1. novembrom v Sublčevl ulici itev. 3. — Natančneje se izve istotam v pritličji na levi od 10. —12. ure dopoludue. (1482—2} s 1. oktobrom lepa, čista mesečna soba e svojim uhodom. (H67—3 Kje pove uredništvo „Slovenskega Naroda". I>«'4-m inni'Ht'i;ii trgovskega pomočnika za svojo prodajalnico z rmaanim blagom v Ajdov ŠČini. Ponudbe vzprejoraa (1477-2 Štefan Batić, trgovec. Učenca 4 9 3> v trgovino z mešanim blagom vzprejme takoj Friderik Skušek, trgovec v Metliki. Vsakovrstne vozove kočije, poštne vozove, Imgrle izdeluje po naročilu (1402—1) XTjrixii Srnu, kolar, Vir pri Domžalah. V najem se išče za vec let večja ledenica v Ljubljani pripravna kot Nkladlfič« piva neke pivovarne. Ponudbe pod „SUludišii« piva6* na uprav-ništvo „Slov. Naroda". (1493—1) I-^ri poroda so postavno zavarovana, v dobroti in ceni nedosežna Minska voščilna hrva za tla od dr. V. Kirchner-ja v Puntigamu jt5aty 1 liter 45 kr. ~~^m$ katero ima v zalogi Fr, Stupica, Marije Terezija cesta tt Xj.l\3."toljeLnl. (1276—»;) Ukradena je bila d-e 29. avgusta t. 1. JI let stara kobila posestniku in mlinarju Jožefu Neul«*a v Cvet-kov<*ih pri Veliki Nedelji. K ■■km- se je zvedelo je bila gnana pr^ko dravskega mosta v Ptuji. Znamenja: Kobila je po gornjem životu bela, po bedrili grofiaata, ima ko.'. 1 na ksebnji strani manjši, na zadnji levi nogi j<-j manjka nekaj n . »t. od jen-rilcem, tla sem sr s svojo trgovino suknenega, platnenega in modnega blaga in konfekcij %a jgospe ttffS4'lif —*|o v SPttateke ulice j/. 7 »f*- in da sem svojo zaloyo s povsem, novim blagom najbogatejo popol ni l. ~ (1314-tJ) Priporočajoč se najbolje za mnogobrojno udeležbo, beležim te t <7<'.r|»<» j f«»i ■««./«*«»