f. MKnbui pls&ma ▼ cotovlnl PROSVETNI Štev. 15 in 14 LJUBLJANA, 30. #ept. 54 LSTO llrejuje nredniSki odbor. Odgovarja Joie Zorn. Oredniitvo In oprava Nazorjeva S/L Telefon štev. 21-397. — Letna narofnlna din 300.—% »tev. ček. računa 604-»T«-140. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca«. GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV Ob zaključku šolskega leta Odprla so se šolska vrata in množica mladine kliče k novemu delu. Letošnjo jesen bodo naši ljudje mnogo razpravljali o šolah. Priporočilo republiškega Sveta za prosveto, kako naj se uvede v naših šolah družbeno upravljanje, je že sedaj razgibalo našo javnost, ob konkretnem sodelovanju pri izvajanju tega pa se bodo ob Posameznih šolah razvneli Vroči razgovori, marsikaj, kar je bilo doslej prikritega z zunanjim bliščem, bo začelo boleti, marsikatero skromno de-k> bo pa pravilno osvetljeno. Ne delamo si utvar, da bo šlo Vse gladko in brez običajnih Pretresljajev, šola je preživ organizem, da bi se jo lahko Uravnavalo povsod po istem kopitu in na isti način. Toda ono je gotovo — in to je naša organizacija že od vsega po-Šetka trdila — kolikor bolj se bo družba kot celota brigala za šole, toliko boljše bodo, toliko pravilnejše bo delo V njih. Povezanost šol z ljudstvom, z okolico, njih vraščanje v bodoče komune pa je v mnogo-tem odvisno prav od nas prosvetnih delavcev. Od vsega življenja izolirane šole ne dajejo pravih uspehov ali pa so taki uspehi omejeni na suho sprejemanje nekih dejstev, to-izrazito spominske šole, kakor jih imamo še precej. Zato bi bilo v letošnjem letu Prav lahko delo naših društev močno orientirano v spoznavanje prilik v šolskem ali večjem okolišu, v pretresu gospodarskih in kulturnih prilik v kraju, v bodočih komunah, v odkrivanju tistih ključnih Vprašanj prosvetnega značaja, ki so v posameznih predelih najvažnejša. Naša učiteljska društva morajo imeti prav zdaj ob razvijajočem se društvenem upravljanju v vsakem okraju ali manjšem pre-dslu ,jvoj, kulturnopolitični Program, za katerega se zavzemajo in ga skušajo uveljaviti. Društva brez jasnega Programa, brez prečiščenih po-Oledov do posameznih šolskih m prosvetnih vprašanj, bodo mrtvi organizmi, ki jih ne bo nihče upošteval. Družbeno upravljanje v na-41,1 šolah bo prav gotovo pri-^dlo do tega, da se bo naša mirnost v večji meri kot do-5 ei pričela ukvarjati tudi z ^ptranjim šolskim delom. Na-mni našega šolskega dela, ki Ve vzbujajo aktivnosti otrok, slabi učni uspehi v nekaterih šolah, preslaba usposobljenost vbsolventov naših šol so poja-ki bo treba o njih posedaj spregovoriti. Menimo, da nismo še resno pomislili, kaj Pomeni za našo produkcijo, za Vnš bodoči gospodarski, kul-nrni in politični razvoj dej-®ivo, da že v naših osnovnih šolah zaostane vsako leto v nižjih razredih skoraj petina ®trok. Ali smo tako bogata država, da si lahko to privoščimo? Poglobljeno strokovno veto in do skrajnosti povečan nt odgovornosti pri rednem olskem delu sta stvari, ki jih o družba preko svojih organov kaj kmalu poudarila. Prav u°tovo, da bodo objektivne te-v katerih živijo posa-nr?Zne naše šole, mnogo prej dstranjene ob pomoči celotne ali širokega kraja, kakor * sadnim navorom mladega n eMa *n občinskega tajnika. Prvi teden v oktobru je le-posvečen našemu otroku, roku od rojstva na do zre-oga mladeništva. Široka mre-i namjlzličnejših prireditev nn se k” v tem tednu , klanjala na otrokove potre-Posebni odbori, zlasti pa rušiva prijateljev mladine. r° Pobud,niki vseaa tega. Za azliko od preišniih let naj bi .e letošnje aktivno delo ne zr°diio v same prireditve, r^slavo se vrnir! do* mov. Miha Vahen Učni načrt za nižjo gimnazijo Plenumu »veta za prosveto, ki zaseda 1. oktobra, Je bil predložen tudi učni nažrt za nižjo gimnazijo. Učni načrt je sestavila koml-iija SPK LRS s sodelovanjem strokovnih sodelavcev. Glede na predvideno reformo šolskega sistema je izdelava učnega načrta temeljila na ustreznem krčenju gradiva v smislu snižanja tedenskega števila ur pri posameznih predmetih, na boljši grupaciji gradiva glede na učenčevo ra^ vojno stopnjo in njegovo dojemljivost ter na odstranitvi gradiva, ki je samo obremenjevalo učenca fn zaviralo dobre vzgojne In učna uspehe. Sestava učnega načrta je bila odvisna tudi od razpoložljivih učbenikov. Glede na manjša število ur v novem predmetniku je bilo potrebno misliti na boljšo grupacijo snovi In delno krčenje pri naslednjih predmetih: pri slovenščini, ki je Izgubila 2 uri, matematiki (2), srbohrvaščini ;(1), fiziki (1), higieni (1). Ostali predmeti so po številu ur neokrnjeni. Slovenski Jezik. V vseh razredih nižje gimnazije se je težišče pouka pomaknilo še bolj ha pouk jezika samega, ker je dosedanja praksa v nižjih gimnazijah pokazala, da učenci po končanem obveznem šolanju niso vešči materinščine tako v govoru kakor v pisavi. Kratek In splošen sistematičen okvir literarne zgodovine dobe učenci poslej šele v 4. razredu. V novem učnem načrtu slovenskega jezika ža nižje gimnazije je Upoštevano tudi praktično spis-je. Razumljivo je, da se je zaradi skrčenja ur iz učnega načrta črtalo vse, kar je obremenjevalo pouk. Domače berilo upošteva literarna dela, ki po kvaliteti, vsebini in Ideji ustrezajo zrelostni stopnji učencev; od teh so izbrana tista, s katerimi se šole tudi lahko oskrbe. Drugih bistvenih sprememb v učnem načrtu ni. Srbski ali hrvatski Jezik. Razen jasnejše, sistematičnejše razporeditve snovi v učnem načrtu ni sprememb. Tuji jeziki. V novem učnem načrtu ni bistvenih sprememb. Učno gradivo za posamezne razrede je bolj smiselno razporejeno, tako da se sklada s številom ur po predmetniku. Načrt upošteva razpoložljive učbenike. Zemljepis. Dosedanje Izkušnje so pokazale, da so učni načrti pri razporeditvi gradiva premalo upoštevali razvojno stopnjo učencev in se preveč oklepali sistematične delitve na obče pojme In regionalni del geografije. Novi učni načrt je obdržal v I. razredu vse tisto gradivo, ki je za razumevanje pokrajinskega zemljepisa potrebno v nadaljnjih letnikih. Težja poglavja, ki jih je mogoče razložiti pri regionalni geografiji, so prenesena v višje razrede. V 2. razredu je predviden »Zemljepis Evrope«, ker ga učenci laže razumejo kot Izven-evropske zemljine, ki pridjo v III. razred. Zamenjava programa je potrebna tudi zaradi koordinacije z zgodovino (fevdalno obdobje). V IV, razredu je »Zemljepis FLRJ«. Tu je pri regionalnem obravnavanju ljudskih republik pred LR Slovenijo vključeno novo poglavje: »Geografske osnove, prebivalstvo in gospodarstvo v našem šolskem okolišu, občini in okraju«. Učni načrt vseskozi navaja predavatelje, da grade pouk v čim večji meri na primerih Iz domačega okolja. Navedeno poglavje naj bi omogočilo sintetično obnovo in poglobitev pridobljenega znanja v domači pokrajini in služilo kot izhodišče za obravnavanje LR Slovenije in ostalih ljudskih republik. Zgodovina se poučuje zopet vsa 4 leta. Učni načrt daje v primeru z dosedanjim večji poudarek antični grški in rimski zgodovini. V ostalih letnikih je težišče pouka pri narodni zgodovini, gradivo iz obče zgodovine služi le kot okvir in za razumevanje zgodovnskih družbeno razvojnih stopenj. Zaostanek, k! je nastal zaradi prekinitve zgodovinskega pouka sredi lanskega leta, bodo učenci nadoknadili po skrajšanem programu, ki ga predpisujejo pre* hodne določbe za II. razred. Biologija. Zoologija v I. razredu je brez bistvenih sprememb. Pouk botanike v-II. razredu je urejen po prirodnih (okoliških) enotah. Posamezna poglavja iz organografije in fiziologije so smotrno razvrščena v tem sistemu in se ne obravnavajo več posebej. Na ta način je poudarjeno spoznavanje posameznih rastlin glede na njihov življenjski prostor in bo pouk za učence bolj pester in laže dostopen, razen tega se razpored snovi na višji stopnji ne bo več ponavljal. Posamezna poglavja I* higiene se združijo z naukom o Človeku v III. razredu, Matematika. Četudi je število tedenskih ur skrčeno za 2 uri, ni v obsegu učnega gradiva bistvenih sprememb. V I. in II. .»»»r-sdu je poudarek na opera- cijah s posebnimi števili, v III. in IV. razredu pa na občih relativnih številih n operacijah z algebrajskimi izrazi. Snov je grupirana tako, da dobi dijak, ki zaključuje učno obveznost v IV. razredu, določeno zaključno znanje, za uspešno delo v življenju. Fizika: V učnem gradivu so le malenkostne spremembe — potrebno je bilo krčiti poglavje o elektriki (statična elektrika). Kemija: Bistvenih sprememb v učnem načrtu iz kemije ni. Ker odpade v višjih razredih gimnazije pouk mineralogije, je del gradiva iz mineralogije vključen v snov kemije. Risanje. V učnem načrtu so upoštevana vsa sodobna načela pouka risanja In tehnike risanja. Posebna pažnja je posvečena ornamentu in pisavi. Telesna vzgoja. Novi učni na- Omejitve glede vpisa na fakultete univerze so predstavljale večkrat težko oviro marsikateremu dijaku. Zato je pomenil lanskoletni odlok zveznega izvršnega sveta o pravici do svobodnega vpisovanja na fakultete korak naprej, saj je omogočil državljanu vpis v šolo, za katero se je najbolj zanimal, če je seveda Izpolnjeval neke določene pogoje, brez katerih je visokošolski študij sploh nemogoč. Temu odloku se je po nekaj tednih pridružil še odlok o pravici dijakov srednjih strokovnih šol do vpisa na ustrezno fakul.eto. Značilnost tega odloka je bila v tem, da je od kandidata zahteval poprejšnjo dvoletno prakso v stroki, za katero se je bil na strokovni šoli pripravljal. Ta pogoj je sicer izenačil vse dijake po starostni dobi (kajti višje gimnazije so L "e štiriletne šole, srednje strokovne šole pa so bile vse do lanskega leta večinoma triletne), za sam študij pa je bila ta praksa brez pomena in je kandidatu prej škodila kot koristila, Zato je bila vsesplošna zahteva, da se ta pogoj odpravi, kar je zvezni izvršni svet tudi upošteval. To je torej poglavitna novoet novega odloka o vpisu učencev srednjih strokovnih šol (ki je bil objavljen v Ur. 1. FLRJ št. 29 meseca julija in v prečiščenem besedilu v septembru t. 1.). Druga novost je v tem, da Je odredbodajalec ob tej priliki skušal odpraviti diskriminacijo, ki je nastala med tistimi srednjimi strokovnimi šolami, ki so Po svojem učnem programu ustrezale kot predstopnja za študij neke konkretno določene discipline, in tistimi, ki so se po svojem programu preveč specializirale, da bi mogle služiti kot predpriprava za visokošolski študij. Z novim odlokom so prav vse strokovne srednje šole dobile neko fakulteto, na katero se bo absolvent mogel vpisati, čeprav je ustreznost predštudija marsikje, rekli bi, skoraj »za lase privlečena«. Od slovenskih šol se bodo s to določbo mogle okoristiti naslednje šole, ki doslej niso imele »ustrezajoče« fakultete: Metalurški tehnikum, lesnoindustrijski odsek T&S, avto odsek TSŠ, Tekstilni tehnikum v Kranju, Usnjarski tehnikum v Domžalah, Grafični tehnikum In Sola za turizem in gostinstvo. Tretja novost zadnjega odloka pa je ta, da more fakulteta ob pogojih, ki jih sama določi, sprejeti kandidata tudi na takšen študij, ki ne pomeni bolj ali manj neposrednega nadaljevanja strokovnega šolanja, ampak predstavlja prestop na povsem drugo področje. Seveda ni bilo v nameri naredbodajalca, da bi se sedaj absolventi srednjih strokovnih šol vpisovali križem kražem na katerokoli fakulteto, vendar pa je načelno le dana fakultetnemu svetu pravica, da individualno presodi motive pa tudi sposobnosti kandidata, ki si Izbira študij na (glede na pred-študlj) neustrezni fakulteti, In le-temu tak študij tudi omogoči. Poleg tega se bodo s to določbo lahko okoristili tudi absolventi srednjih umetniških šol, ki sicer ne bi imeli možnosti študija na fakulteti, In pa demobilizirani oficirji JLA, ki so končali splošne vojaške šole. Za naše absolvente učiteljišč, bi jih odlok enači z ostalimi strokovnimi šolami, prinaša uredba mnogo novega. Doslej so se mogli tl vpisovati la na pedagoško In psihološko skupino filozofske fakultete. Poslej pa so jim odprta vrata tudi še do študija filozofije, zgodovine, etnologije, lingvistike in literature (tako južnoslovanske kot romanske ali germanske), biologije in zemljepisa. Izvzete so torej le skupine: klasična filologija, timetnostna zgodovina, matematika, fizika, kemija, astronomija, geologija, mineralogija lij meteorologija. Absolventi srednje vzgojiteljske šole pa se bodo, ko* doslej, mogli tudi še nadalje vpisovati na pedagoško In plaoholg>ško skupino. črti so v primeru s starimi minimalni tn so sestavljeni na osnovi petletnega praktičnega dela v šolah z najrazličnejšimi geografskimi, vremenskimi, materialnimi in drugimi razmerami ob upoštevanju predlogov telesnovzgojnih pedagogov iz vseh krajev republike. Snov ustreza fiziološki starosti In zmogljivosti naše šolske mladine, kakor tudi najmodernejšemu udejstvovanju v telesno-vzgojnem delu. Delo bo vsekakor bolj pestro. Na novo je uveden orientacijski šport, ki vsebuje razne elemente predvo-jaške vzgoje. Vaje oblikovanja se Izvajajo v obliki raznih športnih iger. Ročne spretnosti (neobvezno). Učni načrt obsega modeliranje, lepenkarstvo, obdelavo lesa, kovinarstvo, pletarstvo, obdelavo raznih tvorlv. Mnenja o umestnosti ali neumestnosti svobodnega vpisa absolventov srednjih strokovnih šol na fakultete niso enotna. Fakultete so na podlagi dosedanjih izkušenj izrazile zelo tehtne pomisleke. Takole nekako pravijo: Izkustva po osvoboditvi so pokazala, da razmeroma nizka povprečna šolska izobrazba absolventov strokovnih šol zelo otežuje njihov študij na visoki šoli. Predvsem velja to še za dijake,, ki so se učili po skrajšanem učnem programu. Njihova razvojna stopnja očitno ne dovoljuje obravnavanja strokovnih predmetov v taki obliki, da bi se pri pouku podajala predvsem osnovna načela, Iz katerih bi učenci sami poiskali praktične zaključke, temveč je treba seznanjati učence s čim večjim štvilom konkretnih primerov, da jih usposobijo za rutinsko reševanje določenih tehničnih nalog. Ta način poučevanja, ki je na srednjih strokovnih šolah seveda neizogiben, in znatno skrajšani čas, ki ostane za predmete Splošno izobraževalnega značaja, sta kriva, da absolventi takih šol v splošnem zelo težko sledijo predavanjem na visoki šoli, ki so in tudi morajo biti splošna in zato do neke mere abstraktna. Zato je za precejšen del teh absolventov študij na visoki šoli čista izguba časa. Gotovo so takt in podobni pomisleki vredni, da se ob njih zaustavmo, posebno še, ker prihajajo iz vrst najodgovornejših učiteljev visokih šol, vendar se mi zdi, da je treba zadevo preje osvetliti še z neke druge strani. Ko so po naših republikah kampanjsko silili najboljše, naj-zavednejše mladince v strokovne šole, so se ti pogosto odzivali zaradi svoje politične discipline In ne zaradi nekega nagnenja do določenega študija. Ali naj sedaj, zaradi te ne dovolj premišljene akcije, ki pa je trajala nekaj let, prisilimo človeka, ki je pravzaprav proti svoji volji prišel že rano v neko njemu tujo šolo, da bo po vsej sili ostal v poklicu, ki ni njegov poklic? In še to: vsem tem mladim ljudem smo takrat govorili, da jim je tudi pot na fakulteto vedno odprta. Ali naj sedaj post festum ugotavljamo, da ni zrel za fakulteto, ker smo zaradi potreb In premajhnega števila učnih moči imeli v ne* kem času samo sedemletke in ne osemletke oziroma alžje gimnazije, kot jih imamo danes, in strokovne šole s skrčenim učnim programom? Ne, tega n« moremo storiti, ker bi s tem ubijali zaupanje v mladem človeku. Gotovo se bo moral sa vse to na fakulteti vsa bolj divje zagriztl v študijsko delo, toda možnosti, da uspe, mu že vnaprej ne smemo vzeti. Zato menimo, da je bil odlok potreben in da je umesten. Vprašanje samo pa z njim še ni postavljeno z dnevnega reda. Stane Melihar Sem za nižji tečajni izpit V Prosvetnem delavcu št. 11 -12 iz leta 1954 je priobčeno poročilo o prvi seji SPK pri LRS. Plenum SPK je potrdil veljavnost navodil o sprejemnih izpitih za višjo gimnazijo in srednje šole za šolsko leto 1954/55. Pretežna večina članov SPK je vztrajala pri sprejemnih izpitih, ki pri nas nadomeščajo »malo maturo«. Ta pretežna večina namerava prepričati zvezne prosvetne organe o smotrnosti sprejemnih izpitov. Kot oče in učitelj pa nisem istega mnenja. Sem za nižje tečajne izpite! Oglejno si kako je s sprejemnimi izpiti: Dijaki — pubertetniki stopijo pri sprejemnih izpitih v popol noma novo okolje- Že itak zelo občutljivi (dijaki), postanejo še bolj raztreseni morda celo boječi. Niso redki primeri, kot ga navajam iz lastne prakse. Prav dobri dijakinji sta pri sprejemnem izpitu za V. razred padli. Ko sta čez nekoliko dni opravljali sprejemni izpit iz istih predmetov na neki srednji strokovni šoli sta obe sprejemni izpit pozitivno opravili. Verjetno vsaka izpitna komisija vestno opravlja svoje delo. Vendar izpraševalec, pa četudi najboljši pedagog in psiholog, v nekaj minutah ne more kandidata temeljito spoznati. Otrok lahko postame številka- Mar ne bi bilo enostavneje, da bi SPK imenoval predsednike izpitnih komisij? V tem primeru bi v marsičem ne grešili _ proti pedagoško—psihološkim principom. (Kandidati bi bili siigurnejši in objek tivneje ocenjeni. Na neki popolni gimnaziji so bili kandidati razdeljeni v dve skupini. Prvo so tvorili dijaki matične šole, drugo pa kandidati vseh »vaških« nižjih gimnazij. Prva skupina je imela znane profesorje izpraševalce, druga pa ni imela te, sreče. Predavatelji iz podeželskih gimnazij so lahko le prisostvovali ustnim izpitom! Ali so torej manj vredni da lahko le »prisostvujejo«, skozi dolga štiri leta so pa poučevali in vestno vršili svoj poklic? JLA je letos razpisala NATEČAJ za sprejem kandidatov—civilistov za sprejem v podoficirsko šolo. Med ostalimi pogoji se od kandidatov zahteva nižji tečajni izpit. Kandidati ostalih republik ga imajo slovenski pa ne. Tudi naši bodo brezdvomno sprejeti, toda nimajo nižjega tečajnega izpita. Verjetno bodo ti kandidati morali v življenju večkrat tolmačiti, da v LRS takrat, ko so oni študirali, ni bilo nižjih tečajnih izpitov. Da ne bomo zaostajali za ostalimi republikami, som mnenja, da se pridružimo zveznim prosvetnim organom ljudske oblasti in tudi v LRS uvedemo nižje tečajne izpite. Spregovorite še ostali vzgojitelji, predvsem pa starši! France Vučajnk, učitelj, Dobova f Pedagoški kongres v Od 19. do 26. julija 1954 je bil v Pleysteinu (Oberpfalz na Bavarskem) mednarodni pedagoški kongres, katerega je priredilo bavarsko učiteljsko združenje, sekcija zveze z inozemstvom, s temo: «Naša od-, govomost kot vzgojitelj.« Tega kongresa so se udeležili zastopniki iz: Avstrije 2, Danske 2, Finske 5, Francije 1, Jugoslavije 1, Luksemburga 1, Nizozemske 3, Norveške 4, Švedske 2, Švice 3 ter 22 učiteljev iz Nemčije, skupaj 46. Kongres je bil v Schulland-heimu (podeželskem šolskem domu), katerega ima na Bavarskem skoraj vsak okraj po enega. To je enonadstropna zgradba z eno učilnico, 13 spalnicami s 50 posteljami za učence, 2 spalnicama po eno posteljo za učitelja, 2 sobama za kuhinjsko osebje, pisarno, bolniško sobo, kuhinjo, shrambo, spalnico, veliko jedilnico, dvorano, prostorom za čevlje, umivalnico in delavnico za ročna dela. Za poslopjem je dvorišče z igriščem in prostorom za pouk na prostem. Dom ima tudi telefon. Ta dom je med šolskem letom zaseden, ker pride vsake 3 tedne vanj Iz mestnih šol po en razred s svojim razred- nikom, kjer normalno nadaljuje pouk, ker je v domu knjižnica in zaloga potrebnih učil. Učenci se v gorskem zraku (600m nadmorske višine), pri boljši hrani, stalnih izletih, redu, lepih spalnicah zelo okrepijo ter po treh tednih vrnejo na svoje domove. Po njihovemu odhodu sledi takojšnja zamenjava. Med počitnicami pa služi tak dom za tečaje, učiteljske konfemce, kongrese itd- V takem domu, četrt ure oddaljenem od skoraj 700 let starega mesteca Pleysteina. so nas zbrali na ta kongres. Ob prihodu motornega vlaka, nas je čakal mestni župan in nam izrekel dobrodošlico. Naše kovčke so naložili'na voz, mi pa smo se, spoznavajoč med potjo, napotil peš v dom, kamor nas je vodil vodja kongresa tov. Kareheinz Taudien, učitelj v Miinchenu. V domu je vsak udeleženec dobil takoj veliko kuverto z navedbo sobe, v kateri bo stanoval, v oviitku pa je bil spored kongresa in predavanj ter listek z imenom katerega si je moral vsak takoj pripeti na prsi. Ko smo razmestili prtljago, se umili, je bilo takoj kosilo. V jedilnici je našel vsak na ličnem podstavka svoje ime Pri tej mizi sem sedel en dan, Absolventi srednjih strokovnih šol in vpis no fakultete Naša šolska reforma Nepovoljnl učni uspehi na večini splošnoizobraževalnih šol so dali povod za zahtevo po šolski reformi. Časopisne ankete, razprave v strokovnih In množičnih organizacijah so terjale prelom s starim šolskim sistemom. Ko so blld učni načrti s prenatrpano in za življenje ter za nadaljnje šolanje premalo uporabno snovjo ožigosani kot glavni krivec vsega zla, se je pričela druga faza šolske reforme. Posebna komisija se je ob podpori učiteljskih in profesorskih krogov iz vse Slovenije lotila tega dela in v razmeroma kratkem času Izdelala sodobnejši učni načrt za osemletne osnovne šole, ki je bil uveden v začetku minulega šol. leta za vse osnovne šole Iz-vzemši nižje gimnazije. Tretjo fazo pa že predstavlja uvedba novih predmetov: ročnega dela in gospodinjstva. Prav je, da Izvajamo šolsko reformo korakoma in pri tem ne podiramo starega, že dobro upeljanega, dokler ne ustvarimo nekaj novega, boljšega. Z nastopom tretje faze, to je z uvedbo novih- predmetov se bo šolska reforma le rahlo stopnjevala. Uvedba teh dveh predmetov še ne da tistega, kar so ankete talko močno poudarjale, namreč: pouk bodi življen-skl v vseh predmetih. Razlogov, da do takega pouka, do te končne faze šolske reforme, še ne bomo Kmalu prišli, je več. Prvič: za ta pouk še nimamo podrobnejšega učnega načrta. Drugič: za tak sodoben pouk še nimamo zbrane učne snovi ali gradiva. Tretjič: za tako šolo še nimamo živega primera ali vzora, ki hi bil za vzgled vsem učiteljem in profesorjem. Četrtič: za tako šolo nam manjka ustrezna šolska oprema. Petič: za tak pouk nimamo primernega učnega kadra. Mnogo je bilo govora o tako Imenovanih poskusnih, vzornih ali oglednih šolah, ki bi naj vse zahteve po reformi tudi nazorno pokazale. Za take poskuse nam manjka odločnosti, čvrste volje, požrtvovalnosti, moralne in materialne opore. Ena ali dve taki ogledni šoli, katerih bi bilo pozneje lahko še več, bi lahko opravili vse V Dolu pri Ljubljani so odprli novo Solo Letos poteka ravno sto let, kar so odprli staro šolo v Dolu pri Ljubljani. V to šolo so hodili otroci do leta 1892, ko so prezidali severni del gradu v Dolu za šolo. V to šolo pa so hodili otroci do 1944, ko so jo požgali partizani, da se ne bi naselila vanjo sovražna vojska. Po osvoboditvi so imeli šolske prostore do 1947 v prostorih tovarne JUB. Nato so šli zopet v staro šolo. Sedaj so se preselili v lepo novo šolo, ki je nekoliko odmaknjena od glavne ceste. Zgrajena je v paviljonskem sistemu z mnogo svetlobe. Ob čelni strani je dolg hodnik, iz katerega se pride v razrede. Razredi so svetli, saj je ena stena skoraj vsa iz stekla. Razredi so obrnjeni od ceste proč. Imajo po 8 svetlobnih teles. V vsakem razredu Imajo vodo. Poleg razredov so garderobe. Sola ima štiri učilnice in vsaka posebej ima izhod na prostrano dvorišče na zadnji strani. Poleg šolskih sob so še pisarna, konferenčna soba In kabinet. Vsi šolski prostori se bodo ogrevali s centralno kurjavo. Tla so par-ketirana. Sola Je dolga 60 m. Za otvoritev šole so se izvršile velike priprave, pri katerih je sodelovalo tudi okoliško učiteljstvo. Miha Vahen štiqi navedene razloge za do-se;J» dejanske šolske reforme. Ce v petem razlogu trdim, da nimamo primernega učnega kadra, lahko pridemo do njega na ta način, da bi tak učni kader iskali na podlagi prostovoljnega pristanka nekaterih vzornih učiteljev. Ali smo že slišali, da je v zgodovini pedagogike nastala kaka reforma brez požrtvovalnosti naprednih pedagogov? Ali nd vsa zgodovina pedagogike zgolj zgodovina šolskih reform in reformatorjev? Ali ni vsa sodobna pedagogika zgrajena na njihovih izkušnjah? Toda kako stoje te stvari danes? Iščemo reformatorje, ker se bojimo, da ne bi česa zagrešili, zagrešili morda zoper šolsko enotnost. Smešno! Reformirati hočemo šolstvo brez slehernega poskusa! Ogledne šole naj bi predstavljale četrto fazo naše šolske reforme, peto fazo pa preu- Na prvi, lahko rečemo zgodovinski seji novoizvoljenega SPK LRS, ki je zasedal dne 4. in 5. junija t. 1. so bili za naše šolstvo sprejeti trije sklepi: ustanovitev pedagoških akademij, osnutek odloka o družbenem upravljanju v šolstvu m ustanovitev Inštituta za proučevanje šolstva. O tem še nekaj misli. Na seji predlagana komisija bodi predhodnica tega Inštituta. Ni mogoče še napovedati, koliko irj katera vprašanja bo proučeval ta inštitut, vendar je jasno, da se bo predvsem zanimal za šolske zgradbe, zbral njihove fotografije, načrte, podatke o kapaciteti, legi opremi in opise njihovih okolišev. Najpopolnejša kartoteka vsega učnega in pomožnega osebja naj nazorno pokaže njegovo strokovno sposobnost, njegove delovne in življenjske pogoje, pozitivne in negativne vplive na njegov duševni m materialni položaj, njegov dvig ta zastoj, njegove izredne sposobnosti za delo v šoli in izven nje. Zasledovati bo moral vse gospodarske, kulturne to politične prilike vsakega šolskega okoliša občinske in okrajne komune, da bo iz tega razvidna vloga vsake posamezne šole in vzgojnega osebja. Analiza šolske opreme, vsega, kar se v šoli in pri njej nahaja, bo nakazala ne le njene potrebe in materialna sredstva, ki so ji potrebna, marveč tudi, kako je ta oprema izkoriščena in kako jo je treba dopolnjevati. Inštitut ne bo mogel prezreti vseh ostalih naprav, kakor so šolski vrtovi, igriša, telovadnice, športne naprave itd. Zasledoval bo nadalje, kako je s šolskimi potrebščinami, učbeniki, priročniki, knjižicami tr bo lahko usmerjal njihovo produkcijo. Ce se bo bavii še z metodo dela na šolah, bo odvisno od dogovora med njim in Zvezo pedagoških društev. Isto je tudi z raznimi vzgojnimi problemi. Vsekakor pa se bo moral bavi-ti tudi z učnimi načrti, pred-metniki, s študijem šolske mreže, rajonizacijo šol ter z ugotavljanjem potrebe po gradnji novih in adaptaciji starih šolskih zgradb. Primerjal bo šolske proračune in ugotavljal njihovo realnost. Opazoval bo družbeno upravljamo šolstva ter opozarjal na njegove dobre in slabe stami. Registrirati bo moral vse časopisne in radijske vesti, ki se tčejo šolstva in prosvetnega kodra v republiškem, deloma tudi v zveznem merilu. Iskal bo stike z domačimi in inozem- amerjanje ostalega šolstva po' doseženih vzgledih in izkušnjah oglednih šol. Za osnovno bi lahko služil prej omenjeni novi učni načrt za osemletne šole, ki bi ga reformatorji sproti izboljševali in dopolnjevali. Razumljivo je, da je za tako ogledno šolo potreben vzoren podrobni učni načrt. Tako delo pa terja mnogo truda in prostega časa. Zakaj ga ne bi nagradili? AH smo že kdaj slišali o razpisu natečaja za tako delo? Ce razpisujemo nagrade za idejne projekte, umetniška dela, zakaj ne bi razpisali še natečaja za izdelavo učnega načrta? Kakšna bodi naša nova socialistična šola, smo že povedali dovolj jasno. Sedaj je prišel čas, da jo pričnemo ustvarjati. Ne da pa se ustvariti niti z odločbo niti z dekretom. Izvedljiva je samo s prostovoljnimi napori po napredku stremčih vzgojiteljev. Josip Kotnik skimi inštituti enake ali pcdob. ne dejavnosti. Ugotavljal bo tudi, kako vpliva šola na razvoj ljudske prosvete ta obratno, Ena izmed najvažnejših nalog bo proučevanje šolske reforme, kateri bo nakazal pot, po kateri bomo najhitreje prišli do nje. S tem bi bile naštete samo nekatere njegove nalo. ge. Nastaja še vprašanje, kdo bo opravljal vse podrobno delo, kako bo organizirano, da bo njegov uspeh naj učinkovitejši. Inštitut kot ustanova na sedežu republiške prosvetne oblasti bo moral zbirati svoje gradivo iz vseh okrajev, odnosno bodočih komun. Le v izrednih primerih se bo obračal na šole same. Zato bo moral imeti na esdežih okrajne prosvetne oblasti svoje posebne refrehte, ki bodo zbirali in pošiljali zbrano in naročeno gradivo ta štitutu. Za obdelavo in anlizo tega gradiva lahko razprede mrežo svojih sodelavcev po vsej Sloveniji ne glede na to, kje ti sodelavci prebivali. Brez dvoma bo potrebno, da se okrajni referenti inštituta bavijo samo s tem delom. Sodelavci inštituta bi naj bili ljudje, ki z zanimanjem zasledujejo našo šolsko problematiko, z večletno službeno prakso, ne izczemši upokojene prosvetne delavce z bogatimi izkušnjami. Odlični sodelavci inštituta bodo brezpogojno vsi šolski inšpektorji, ki že po svoji službeni vlogi dobro poznajo problematiko šolstva. Dobrodošli bi bili taki sodelavci, ki bi se iz lastnega nagiba in posebnega zanimanja lotili takega dela. Cim se bo razvila široka In intenzivna dopisniška povezava med inštitutom in njegovimi sodelavci, bo potrebno, da bo inštitut oproščen vseh poštnih taks, v kolikor je to dosegljivo pri samoupravljanju poštnih uradov. Že ceebje, oprema in material bodo terjali primerna finančna sredstva, če hočemo z inštitutom doseči to, kar od njega pričakujemo. Pri tem, ko se bo opiral na statistično ta znanstveno obdelano gradivo, na svoje analize in ko bo prisluhnil še javnemu mnenju, ki ga zastopa naš tisk, bo inštitut lahko dajal najzaneslivejše podatke in nasvete za uspeh ta razvoj našega šolstva. Ime inštituta je postranska zadeva; čim krajše, tem boljše. Ne more pa služiti svojim nalogam, če bi iz njega ustvarili le aparat za golo statistiko. J, K. Inštitut za proučevanje šolstva Pleysteinu drugo opoldne pa so bili napisi zamenjani, da sl moral poiskati svoje mesto drugje ta si se tako moral v enem tednu dodobra seznaniti z vsemi udeleženci. Spalnice so imele po 4 postelje. V vsaki spalnici sta spala po dva inoaemca ta dva Nemca. Popoldne ob 16. uri je pričel kongres s pozdravom predsednika kongresa tov. Karl-heinza, ki je v kratkem tolmačil program. Kongres je pozdravil tudi Landrat (poslanec). Schulrat (okrajni prosvetni inšpektor), predsednik okajnega učiteljskega združenja, naslednji dan pa celo Regierungsprasident. Nato so izrekli pozdrave zastopniki posameznih držav. Po tem mojem pozdravu sem dobil vtis, da me bavarski ta nemški učitelji, kot tudi iz Finske ta Nizozemske nekam nezaupljivo gledajo, kar je opazil tudi predsednik kongresa, ki me je prosil, naj navzočim kaj več povem o svoji domovini. Govoril sem o legi. velikosti, prebivalstvu, prirodnih dobri-naš naše zemlje, izvozu, uvozu, državni in šolski ureditvi pred in po drugi svetovni vojni, odnosu naše države do drugih d rita v, trpljenju naših narodov v času okupacije po Italijanih, Madžarih ta Nem- cih, naši narodnoosvobodilni vojni in sedanji borbi za mir Ko sem omenjal maršala Tita, so pričeli ploskati in klicati: Denn kennen wir schon! Takoj je bil prebit led, ko sem jim pojasnil, da pri nas gradimo s pomočjo partije socializem, ki je vse nekaj drugega kot ruski komunizem. Niso mogli razumeti kako je mogoče, da naši zakoni rastejo od spodaj navzgor. V daljših razgovorih sem jim pojasnjeval tudi še naslednje dni, da je pristop v partijo prostovoljen, da je vsak progresiven človek v partiji zaželen, ne pa prisiljen biti član partije, da je kritika zaželena, ne pa samo dovoljena, da državljan lahko svojo vero ohrani in tudi njene zapovedi izpolnjuje, da ima vsak narod v državi enake pravice, vsak narod svoje šole in celo univerzo, da nobeni državi ne maramo vzeti zemlje, ne ljudi, da tujega nočemo. a svojega da ne damo, da hočemo z vsemi državami živeti v miru in prijateljstvu, da je naše državno vodstvo tisto, ki na vseh poljih dela za Volkerverstandigung.« Po tem tolmačenju sem žel aplavz ta videl sem, da jim je odleglo- Spoznal sem, kako malo še nekateri vedo o naši državi. Saj naš podeželski učenec v VI. raz. osnovne šole več ve o Danski, Norveški. Finski kot vedo tl učitelji o J*Jgo; Je to 60-leitni inženir iz "neben ki se veliko bavi z ZSojo mladega rodu. V prvi ■etovni vojni je bil v Rusiji iet, nato v Nemčiji zaprt, ezal je na Kitajsko, kjer je toed drugo svetovno vojno r: °d koder se je vrnil po voj--• Govoril je tri ure brez Vsak — w 1 “J- uic urez jjv .ega koncepta in vsa svoja j,vj.1anJa opiral na lastne do-so b-?"16' Vse njegove besede je r!Ue polne človekoljubja, saj kn»i?xsv?'*1 videl grozotno iz-rUrn Čan^e ®rncev' uničevanje hotcf"ega Pomena, videl stra-kori«. °J.ne2a uničevanja, iz-cev ' sužnjev in delav- Dsnovno\lsdar^al j®’ da ie na-t-d uovnejšg naloga šole vzbu- vredžumhurietom< in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Pet dni so bili turški tovariši med nami. Nepozabni so bili ti dnevi, polni doživetij, polni izmenjavanja vtisov in misli, medsebojnih informacij, pojasnil, vprašanj in odgovorov, in kar je tako pomembno za nas vse, navezovanja osebnih stikov, iz katerih se vedno spletajo najmočnejše vezi. Pri tem nam je bila narava kljub svoji letošnji muhavosti zeloa naklonjena, tako da sc je turškim gostom naša dežela predstavila v vsej svoji, od sonca in nebesne modrine poveličani lepoti. Njihova obednica — stanovali so v interenatu Gradbenega tehnikuma — je bila najboljši dokaz dobre volje turškega kolektiva, saj je vedno prekipevala veselega čebljanja žena in zadovoljnega pripovedovanja in smeha živahnih in dovtipnih Turkov. Ne da bi pretiravali, smemo reči, da je nekoliko doprinašala k nastrojenju okusna hrana in iskra pijača. Ogled Ljubljane, njenih zavodov in spomenikov je vzbujal splošno občudovanje. Pogled z Gradu jih je . vidno očaral. »GUzel! Čok giizelN (Krasno! Prekrasno!) Ta beseda je bila gostom venomer na jeziku. Avtobusni izlet v Črnomelj na Dan vstaje je bil za nas spremljevalce pravi doživljaj, ko smo videli, kako so turški gostje navdušeno odkrivali lepote naše Dolenjske. Spontano se je v tem potenciranem vzdušju turškim učiteljicam izvila iz grla pesem za pesmijo. Nenavadna melodika in ritmika njihovega petja je vzbujala pozornost mimoidočih ali vaščanov, da so začudeno povpraševali, kakšni ljudje se vozijo skozi njihova naselja. K Črnomlju je grandiozni aparat ljudskega praznika in pa udeležba širokih množic v tem od Ljubljane oddaljenem kraju napravil na turške goste globok vtis in gotovo na svoj način doprinesel k temu, da so pravilno ocenili vlogo in pomen naše demokracije. Še prav posebno pa so strmeli v tem podeželskem mestecu nad krasno stavbo gledališča, ki bi mogla biti tudi velikemu mestu v kras. Gotovo bo koga zanimalo vprašanje, kako smo se pogovarjali S tovariši od Bospora in Ankare. Najbolj je med njimi razširjeno znanje francoščine, deloma tudi angleščine. Nemško je razumel menda samo eden izmed njih. Nekateri pa so govorili samo turško. 2a te so bili potrebni tolmači. Tisti, ki so bili doma iz Izmira (Smirne) so znali tudi novogrški. Lahko si zamislite, da je naša družba predstavljala majhen babilonski stolp, pri čemer je »zmešnjava jezikov* po svtf-je skrbela za smeh in kratek čas. Kosili smo na Dan vstaje v čedni metliški gostilnici, kjer so /tam kulturno' postregli s skromnim pa vendar okusnim obedom. Zivilna vivodina je sprožila med gosti celo vrsto napitnic, pri katerih smo Slovenci vestno »basirali* ali pa po ritmu ploskali, kot. je to pri nekaterih turških pesmih navada. Dan je zaključil obisk Novega mesta, Šmarjeških toplic in na poti skozi Mirno ogled mirnske osnovne šole in nižje gimnazije. Turške goste je prav posebno zanimalo, kako so opremljene naše šole, v kakšnih pogojih delajo naši učitelji in profesorji. Direktorica jim je ljubeznivo odgovarjala na številna vprašanja. Turški tovariši so mogli iz pogovora odnesti vtise o velikem napredku šolstva v Novi Jugoslaviji, o delu, ki se nenehno nadaljuje, o načrtih in o volji naših naprednih ljudi, da bi solstvo postavili na čimbolj visoko vsebinsko in materialno bazo. Naslednji dan v jutranjih urah so turški gostje obiskali radijsko postajo. Njihov vodja Sacit Oncel, ki ga je poslušalcem predstavil tov. Stane Melihar, je imel kratek nagovor, v katerem je pojasnil namen obiska turške skupine in obenem dal duška občutkom, ki jih je v turških gostih vzbudila Slovenija. Sledil je obisk* Postojnske jame. Popoldne je turškim tovarišem priredil Republiški svet za prosveto in kulturo recepcijo, ki sta se je udeležila tudi predsednik Sveta tov. dr. A. Vogelnik in sekretar Sveta tov. V. Vodopivec. Oba visoka funkcionarja sta sprejela turske goste tako prisrčno in domače, da je nastalo v dvorani nadvse animirano vzdušje. Po besedi vodje turške skupine direktorja S a -c it a One el a — poudaril je tovariški sprejem in neizbrisne vtise nabrane v naši lepi, parku podobni in napredni Sloveniji — V predsednik Sveta dr. A. Vogelnik zaključil recepcijo z neprisiljenim, a miselno globokim nagovorom, v katerem je posebno poudaril velike naloge, ki ob političnem sodelovanju naših dveh držav čakajo tudi vzgojitelje in kulturne delavce, saj ravno le-ti morejo z zavestnimi in pravilnimi metodami ogromno doprinesti ne le k sreči svoje domovine, ampak tudi k stvari mirnega sožitja vseh narodov sveta. Poseben doživljaj je bil avtobusni izlet na Jadran, ki je gostom odkril nove aspekte naše domovine. Notranjsko s Krasom in Reko s Kvarnerom ter končno Opatijo. Pri ogledu tovarne »Lesonit* v Ilirski Bistrici je naključje hotelo, da so se gostom praktično razodele naše trgovske zveze z njihovim »Diumhurie-tom*, saj je ravno odhajal v reško pristanišče kamion, do vrha natovorjen s pošiljkami za neko tvrdko v Istambulu. Kmalu za tem so se oglasili vzkliki »Deniz! Denizl* (Morje!) in začeli smo se spuščati navzdol proti Reki. 2avili smo v ladjedelnico »Tretji maj*, ki so si jo gostje z velikim zanimanjem ogledali oh prijaznem vodstvu inženirjev in tehnikov podjetja. Posebno pozornost sta vzbudili dve desettisočtonki, ki ju ladjedelnica gradi za Švico in kjer so gostje lahko sledili podrobnemu delu stotin specialistov, ki so na jeklenem ogrodju opravljali svoje naloge. Vendar nam je bil čas pičlo odmerjen. 2ato smo ob krasnem vremenu odbrzeli skozi Martinščico po asfaltirani obalni cesti proti Crikvenici in še naprej proti Selcu. Gostje so si želeli ogledati mednarodno taborišče za partizansko mladino v vili Jadranka tik pred Selcem. Tu so se zbrali dečki in deklice iz okoli 50 držav, celo iz Indije in daljnih Filipinov jih je bilo nekaj. Odlična organizacija doma, zdrava, obilna in okusna hrana, lepi dnevni prostori, ciste, zračne spalnice, kulturno vodstvo, vse to je napravilo na obiskovalce najgloblji vtis. Kakor pa nobeno veselje ni na dnu b^ez grenke kaplje, so naši turški prijatelji morali ugotoviti, da njihove organizacije iz neznanega vzroka niso poslale svojih mladincev v to prelepo mednarodno taborišče. Po nastopu avstrijske in za tem slovenske skupine, v kateri je posebno ugajala turškemu (in našemu) okusu simpatična najmlajša deklamatorica, smo odšli na obalo v Selce, nakar smo se z gosti vred za urico izročili svežilnim valovom Jadrana. 2a zaključek dneva smo obiskali Opatijo, ki se je s svojim mednarodnim slogom in razkošjem predstavila gostom za letovišče mednarodnega glasu. Vendar nam »general čas* ni dovolil drugih užitkov kot 'turško kavico ali sladoled in že smo se vzpenjali po serpentinah na Matulje. Čez nekaj ur vožnje smo zapeljali pri Vrhniki v preljubo ljubljansko meglo, brez katere za pravega Ljubljančana prav za prav ne more biti prave sreče in pridemo!* — »Ankara vas vabi!* — »Ne pozabite priti v Izmir!* Škoda, da je vse tako hitro minilo, lo je bila misel na vseh, tako turških gostov kakor slovenskih profesorjev, ko smo naslednjega dne ob slovesu na kolodvoru stiskali roke tem iskrenim, kulturnim sinovom turškega ljudstva. Izmenjavamo naslove in si obetamo vzajemne obiske. »Pa na fotografije ne pozabite!* se sliši od obeh strani. »Pa hvala za cigarete!* kliče nekdo izmed naših, ki je — kot vsi — dobil od turškega prijatelja za spomin zavojček pravih turških cigaret. »Obiščite nas v Istambulu!* — »Dobro, p/j/demo!* — »Ankara vas vabi!* — »Ne Pozabite prati v Izvir!* — -Seveda pridemo!* — »Kdaj?* — »Ne vemo, bomo že poročali.* \*akuum popusti, vlak se premakne. Še enkrat se posameznikom posreči, da stisnejo roke. Na svidenje! Jene gdriišeliml L P. ' mladim tovarišem na pot v novo šolsko leto Ob začetku šolskega leta bodimo ob pravem času na svojem službenem mestu, da se za novo šolsko leto temeljito pripravimo. Kdor se tega ne zaveda, ta pač ni učitelj v pravem pomenu besede, ampak je to navaden dninar, ki nosi po nemarnem naziv učitelj a-vzgojitelja. Cim dobimo v roke razredne uradne knjige, glejmo, da jih v redu spišemo, ko je čas za to. Dnevnik spišemo dan poprej. Vanj vpišemo učno snov, ki jo bomo obravnavali v posameznih urah. Če pa nastanejo med poukom kake izpre-membe, tudi to ob koncu učnega dneva zabeležimo. Če pišemo posebne priprave, kar je zelo priporočljivo in hvalevredno, je jasno, da priprave v dnevniku ne bodo preveč obširne. Vendar naj bo iz dnevnika razvidno, kaj smo hoteli, odnosno kaj smo tisti dan poučevali - obravnavali. Učitelj, ki spisuje Dnevnik za par dni ali celo tednov za nazaj, kar se na žalost tu in tam dogaja, pač ne more pričakovati, da bo imel pri pouku uspehe. Zdi se mi kot šofer brez volana. Koncem tedna, najbolje že v soboto ali vsaj v nedeljo dopoldne vpišemo med tednom obravnavano snov v Tednik. Sicer imamo že vso snov v podrobnem učnem načrtu in v Dnevniku, vendar morarro imeti tudi tedensko bilanca Nadzornim organom služi Tednik za kontrolo, kako se izvršujejo učni načrti v posameznih razredih na šoli. Vse v Tedniku navedene rubrike je treba vestno jasno izpolniti. Presneto s. .,o in žalostno za učitelja, In ga v redu in vestno in celo z večtedensko zamudo ne spisuje. Vse podrobnosti glede vpisa najdemo itak pri »Navodilih,« ki so na ovojni strani tiskana. Važna je tudi Razrednica. To je treba spisati, čim je to mogoče, saj je Razrednica ogledalo šolskega obiska. Zamude beležimo vsak dan sproti in to najbolje ob koncu pouka. Pri velikem številu odsotnih navedemo v rubriki »Opombe« vzrok odsotnosti, n. pr. slabo vreme, mraz. visok sneg, povodenj in podobno. Razna opravičila preverimo, če so resnična. Priporočlijvo je, da iira vsak razrednik tudi ročni zapisnik ali vsaj beležnico. Ta ni potreben toliko za vpisovanje redov (redovanje je poglavje zase in o tem bi bilo treba obširnih razprav), kakor za vpisovanje značilnih duševnih in telesnih lastnosti posameznih učencev. Dobro je tudi, da se vanj vpisujejo domače razmere učencev. Poznati moramo vrline učencev ter te pospeševati, poznati pa tudi napake in te odstranjevati, kar pa ni lahka naloga, posebno če dodobra ne poznamo razmer in okolja, v katerem otrok živi. Da je treba tudi vestega izpolnjevanja Matičnih listov in Izkazov se razume samo po sebi. Pa še nekaj o podrobnem učnem načrtu. Vsem je znano, da mora učitelj razredničar imeti poleg okvirnega učnega načrta tudi podrobni učni načrt za svoj razred. Zato je njegova dolžnost, da ga čim prej in res dobro sestavi Zakaj podrobni učni načrt je kažipot za vse naše šolsko delo. Brez njega se ne moremo smotrno pripravljati na pouk. Nihče ne more od učiteljstva zahtevati, da bi na pamet znalo vso predpisano snov, četudi le za en sam razred. Vsak razredni učitelj mora vsaj v glavnih potezah poznati okvirni učni načrt šole. Zakaj? Zato, da ve, kaj so se otroci učili v prejšnjem razredu, pa tudi zato, da ve. kaj se bodo učili v prihodnjem šolskem letu- Podrobni učni načrt mora biti sestavljen ob pravem času. Res žalostno, če ga učitelj sestavi šele čez par mesecev. Tak učitelj se pač ne zaveda, da je podrobni učni načrt za učitelja to, kar je mornarju na odprtem morju kompas. Toda še tako dobro sestavljen učni načrt nima nobene vrednosti, a ko se učitelj na pouk ne pripravlja. Dolžnost vsakega učitelja - vzgojitelja je, da se vsak dan sproti temeljito prapravi na pouk, da ne zamuja šole. v nasprotnem primeru to ni učitelj-vzgoji-telj, ampak navaden šušmar, ki prihaja samo zato v šolo, da odbrenka svoje ure. Zal sem poznal tudi nekaj takih... Tak učitelj ni pošten, ker zapravlja po nemarnem držav-ni-ljudski denar. Zavedajmo se, da smo za vzgojo in pouk odgovorni sami sebi, odgovorni otrokom, staršem, odgovorni ljudstvu in svoji domovini,, odgovorni pa tudi pred zakonom. Če sami zakonov ne bomo spoštovali, potem je zastonj, da bi druge naučili spoštovati zakon, spoštovati in ljubiti svojo domovino- Če bomo delali tako, vem, da uspehi ne bodo izostali. Ob koncu šolskega leta bomo lahko mirnega srca šli na počitnice, katerih nihče ni tako potreben kot vesten in delaven učitelj. Res je. da nam mnogi in tudi taki, ki bi tega ne smeli, počitnice zavidajo. Znano pa je, da ena ura šolskega dela tako izčrpa, kot tri pisarniške. Pravilno je, da imamo za okrepitev telesnih in duševnih moči daljši do-pust-počitnice, prav pa ne bi bilo, ako bi pozabili na glavni namen počitnic in jih morda nepravilno uporabili. Izrabljajmo ta prosti čas v okrepitev telesnih in duševnih moči, pa seveda tudi v to, da si izpopolnimo svojo splošno in strokovno izobrazbo. Potujmo po naši lepi domovini. Noben še tako popolen popis nam ne da tega, kar nam lahko dajo potovanja. Koliko zemljepisnega, prirodoslovnega, zgodovinskega in drugega znanja si lahko pridobimo, če le hodimo z odprtimi očmi po naših lepih krajih, za katere nam drugi zavidajo. In kako vse drugačen bo potem pouk po naših razredih. Bilo je pred enaintridesetimi leti. Takrat sem prvič kot mlad učitelj - maturant prestopil šolski prag. Ver jem te, da me je bilo skoraj strah odgovornosti, katero sem s ZA OLAJŠANJE ŠOLSKEGA POUKA je Državna založba Slovenije v Ljubljani, Mestni trg 26, doslej izdala PRIROČNIKE ZA UČITELJE in sicer: KLOPČIČ: Risanje v osnovni šoli ................... 132 din RAPE: Nekaj metodičnih navodil za pouk ......... 90 din TRDINA: Telovadba v razredu ....................... 120 din ŠKULJ: Šolski vrt.................................. 180 din KUNAVER: Izleti za mladino ...................... 130 din LAVRENČIČ: Telovadba dojenčka ..................... 80 din KLOPČIČ: Ročno delo v osnovni šoli .............. 160 din TOMSIČ-URATARIČ: Botanična opazovanja in eksperimenti.. 180 din LJUBIČ: Lutkarski krožek na šoli .................. 200 din Državna založba Slovenije je letos ponatisnila različne šolske knjige. So to popolni ponatisi brez sprememb. Zato so tudi lanske in predlanske izdaje teh knjig enakovredne ponatisom iz leta 1954. V tem letu izidejo še knjige: za osnovne šole: Peta čitanka, za nižje gimnazije: Kranjc-Leban: Zemljepis FLRJ, za višje gimnazije: Žabkar: Aritmetika V., Grošelj-H. Flaccus: Izbor iz Tacitovih del L, tekst, Polenc: Biologija za VIII. razred gimnazije. Strokovne knjige: ČERNE: Saldna rektifikacija kontnikov, ČERNE: Priročnik za gospodarsko računstvo, MLAKAR: Splošno strojeslovje, DOBEIC: Tehnika komercialnega poslovanja, AHTIK: Električne naprave, PONIŽ: Splošna elektrotehnika, RASBERGER: Angleško trgovsko pismo. Vse šolske in strokovne knjige ter priročnike dobite pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, MESTNI TRG 26, v poslovalnicah Čopova 3 in Trg revolucije 19 ter v vseh knjigarnah v SlovenijL ............. tem prevzel. Učiti in vzgajati mladi rod — toda kako. da bo prav? Mlad človek je brez izkušenj in to kljub temu, da je v maturitetnem spričevalu zapisano, da je zrel za poučevanje. Vendar korajža velja! Ker sem bil sam neizkušen, sem prosil svojega prvega upravitelja, znanega učitelja in pedagoga, da mi da vsaj nekaj potrebnih napotkov. Da prosil sem ga, prosil — žal to nekateri danes ne znajo več — in ni mi bilo žal. Nakaj časa sva skupaj delala priprave za pouk. Ko pa je videl, da sem se v to delo nekako vživel, pa mi je dal za tisto dobo nekaj prav dobrih navodil za vsakdanjo pripravo. Te napotke sem si zapisal in se še danes po njih ravnam- Preteklo je od tega že 31 let. pa so še vedno uporabni. Naj jih zabeležim. mogoče bodo komu le še dobro služili vsaj za primerjavo. Evo jih! A) pogoji: 1. Imeti moraš podrobno razdelitev učne snovi za svoj razred. 2. Poznati moraš snov prejšnjega razreda. 3. Poznati moraš učni smoter za vse predmete. B) Izvedba: 1. Uporabljaj dobre vzorce. 2. Priskrbi si pravočasno dobra nazorila. Nekatere prinesejo lahko tudi učenci sami. Učencem dajati opazovalne naloge. 3. Proučevanje snovi. 4. Določitev smotra. 5. Določitev metode. 6. Utrjevanje snovi (koncentracija), vaje, primerjave, čitanje, memori-ranje itd. 7. Praktična uporaba- C) Praktični del: Za vsak predmet si vzemi poseben zvezek za pripravo. Vpiši vanj učni smoter tega predmeta in podrobno učno snov. Ne pozabi tudi na vzgojni smoter. Kotnik Zorko Šmartno ob Paki Vzgojiteljeva osebnost v današnji socialistični družbi Mnogi ljudje so še danes mnenja, da je učiteljev poklic eden izmed najlažjih in da zanj ni treba kdo ve kakšnega posebnega znanja. Edino težavo vidijo le v tem, kako krotiti mladino, kadar odpove celo domača roditeljska vzgoja. Tako še vedno zakoreninjeno napačno mnenje o nas moremo izpodbijati le s svojo krepko osebnostjo. Poleg dobrega značaja, pravilnega odnosa do vsake vrste ljudi je učitelju potrebna še neka široka razgledanost in tako znanje, ki mu je vsak hip pri roki. Spoznati se mora vsaj v najosnovnejših zahtevah posameznih poklicev, v glavnih panogah gospodarstva, imeti pregled o njihovi medsebojni povezavi in prepletenosti, ne da bi se moral poglabljati v vsako podrobnost; poznati mora ustroj državnega aparata od občinskega do zveznega, vedeti vsaj za tiste predpise in zakone, ki dan za dnem posegajo v družbeno življenje. Hoditi mora med ljudmi z odprtimi očmi in znati vsak hip razsojati, kaj je in kaj ni prav. V razgovoru z različnimi ljudmi mora najti za vsakogar primerno besedo, ne da bi si pri tem količkaj domišljal, da vse zna. Vendar pa mora nevsijivo pokazati, da nekaj ve in da je njegovo mišljenje tudi pravilno. Njegovi nasveti naj nekaj veljajo, če hoče biti upoštevan kot ljudski vzgojite j. Pri svojem izve-nšolskem delu mora presoditi, koliko zmore in znati mora primemo razdeliti delo, ki ga lahko opravijo drugi, če si hoče pridržati še nekaj časa zase, za neprestano izpopolnjevanje svojega duševnega obzorja. Biti mora dober organizator in pri vsakem skupnem delu svoje sodelavce psihološko pripraviti k prostovoljnemu sodelovanju. Prosvetni delavec se ne sme in ne more izgubljati v podrobnostih različnih opravil in opravljati vse delo sam, živeč v prepričanju, da drugi tega še ne znajo ali ne zmorejo. Le tako postane vzgojitelj osebnost, ki jo bo znal vsakdo pravilno ceniti. Takih osebnosti je sicer še malo, moramo pa stremeti za tem, da postanejo take osebnosti vsi vzgojitelji. Opravičevanje lastne nesposobnosti z izgovorom, da mu vsega potrebnega nista dala niti učiteljišče niti univerza, je smešno, ker tega tudi dati ne moreta. Res pa je. da moramo neprestano stremeti za tem, da tudi učitelji dobe fakultetno izobrazbo, ker jim je ne le potrebna, ampak po splošnem ljudskem mnenju edina zaključna stopnja vsestransko izobraženega inteligenta. Dobro vemo, da tudi akademska izobrazba ni vsestranska in za jamčeno popolna, vendar pa daje velike možnosti za uspešnejše samoizobraževanje. Nekateri pedagogi so še vedno mnenja, da učiteljišče temeljiteje pripravlja bodoče vzgojitelje za učiteljski poklic, ker jih pedagoško in psihološko vzgaja od prvega letnika dalje, kakor bi to izpolnjevala dve ali triletna pedagoška akademija. Toda pedagoško društvo v Ljubljani se je zavzelo za ustanovitev PA, kar je edino pravilno. Vsi ugovori proti njej so več ali manj neosnova-ni. Ustanovi naj se poleg sedanjih učiteljišč brez posebnih materialnih jrtev, ker se lahko za isto število prvega semestra akademije skrči enako število vzporednic prvega letnika učiteljišča. Za tak ukrep govori še eno dejstvo. Absolventi Akademije bodo nastopili svoje službovanje v zrelejši starostni dobi, kar je za težak poklic vzgojitelja zelo važno. Ugodnejše življenjske pogoje si utira sam s pomočjo družbe, ki ga podpira tem izdatneje, čim bolj se v njej uveljavlja. Noben1 poklic z akademsko in srednješolsko izobrazbo toliko ne toži o svoji premajhni izobrazbi kakor ravno učiteljski. S tem si ne dajemo najboljšega spričevala, kajti če se sami tako ocenjujemo, kako nas naj cenijo šele drugi. Prav to dejstvo, da sami ugotavljamo po-manjkjivosti svoje izobrazbe, govori dovolj prepričljivo proti zagovornikom sedanjih uči-teljšč. Čudno je le to, da se niti naša združenja še niso resneje lotile tega vprašanja. In vendar je razumljivo tudi to. Dokler se ne bodo dvignila vsa drušva kot en mož in prišla s predlogom na dan, tudi njihovi centralni forumi nimajo dovolj opore, da bi predložili naši ljudski oblasti osnutek takega zakona. Delovanje naših društev je še vse premegleno in stereotipno, da bi započelo kako resnejšo akcijo. Kar poglejmo jih! Na zborovanjih prirejajo samo kako predavanje, nekaj debate, potem pa vse tiho je bilo. Edina javna tribuna je naše glasilo. Čeprav prevzema levji delež pri vseh naših stremljenjih po napredku, še nismo uspeli, da bi ga z dopisi podprli, kakor je to videti pri naših bratskih narodih. Tudi v tem se zrcali učitelje, va osebnost, s kolikšnim elanom in s kakšnimi sredstvi se bori za to. kar je za učitelja in vso socialistično družbo živ-Ijenskega pomena. Zanamci nam bodo upravičeno učitald, da smo se premalo borili za tiste ideale, ki so jih načenjali že naši predniki ob mnogo tež j h pogojih. -nik Košček njenega življenja) je in ljubila tako, kot si ni Osemnajst let ji je bilo, še mislila, da bi mogla ljubiti teh ji nihče ne bi prisodil, otroke. Na to, da niso njeni, tako majhna in drobcena je -ni nikoli pomislila. Ne, bili so bila. Obraz je bil še ves otro- njeni, vsi njeni. Takrat, ko so ški. Trudno se je pomikala po hili slabi in takrat, ko so jo tlaku mestne ulice proti kolo- -razumeli, takrat, ko so čutili, dvoru. Ni čutila teže dveh da jih ima rada in so ji bili obrabljenih kovčkov, v katerih hvaležni in takrat, kadar niso je nesla s seboj vse svoje bo- marali njene ljubezni, ne nje-gastvo: nekaj knjig, dvoje ob- ne iQPe besede. Rada jih je rabljenih kril in tisto bore imela, ko so ubogali, razume-perila, kolikor ga je imela. N e, vala, kadar so bili uporni, saj saj ni bila trudna od poti in zdaj ni več brskala za njiho-bremena, trudno je bilo le vimi dušami, v dveh letih ji njeno srce. je Vsak prinesel svojo na dla- Ni vedela kdaj je prišla na ni_ peron. Stopila je počasi v va- Le tisti močni fant, ki ga je gon, odložila prtljago in se prvi dan srečala na pragu, ji srepo zazrla skozi motno ok- je ostal tuj. Ni rad govoril z no, ne da bi kaj videla. V njo, ni se ji potožil, ni je rad glavi ji je kljuvala boleča mi- srečeval. (Bil bi zadovoljen, sel; od doma, prvič od doma, ge bi me mogel žaliti, si je daleč, v neznano. Z njo je bi- mislila — pa se je motila.) lo povezano vse, ka/r je doži- Kadar ga je srečala, so se zbu-vela v tem mestu, vse kar jo dili v duši vsi spomini in bojo vezalo na ta tla, na vrvež, jazni tistega prvega dne. na znane obraze — na dom Pomlad je bila. Lep sončen na mater. _ . _ _ dna. Vaščani precej oddaljene Da, mati! Edino bitje ki jo vasi so pripravili Partizanski jo ljubilo in ki ga je ljubila, tabor. Tudi gojenci so bili na-Videla jo je, ko je. prihajala m, en j eni na proslavo. Privrav-k vlaku po slovo. Njena mati. tjali so se z navdušenjem, Stala je pod oknom prav tako ha j ti, pomislite, peljali se bo-drobna in majhna kot je bila z vlakom in tam bo straš-sama, vsa temna od skrbi m no venho Hudi in stojnice in črnine, v katero je bila oble- teh st0jnicah. čuda zanje, čena, upognjena od dela, od Vse, prav vse si bodo smeli katerega je pravkar prihitela, 0giedati, hdor je štedil, si bo da bi hčeri naročila še zadnje, lahko celo kaj kupil, kar ji je ležalo na srcu. pred- Bila je bolna in ni mogla z no odide za dolgo in daleč. njimi. Dom je bil prazen, ko- Gledali sta se pa nista go- maj je čakala, da se vrnejo, varilk dokler se ni vlak po- Mračilo se je, ko je potrkal maknil. Mati je stopala ob ok- nekdo na vrata njetne sobe. nu in jo držala za roko, pre- Čudno trkanje, ki ga ni poko ustnic so s težavo polzele znala. Na poziv je vstopil — besede, naročilo hčeri: »Kjer- začtidila se je — oni močni koli boš, delaj in živi tako, fantt hi je ni maral. Stopil je da bom še naprej lahko po- jj postelji, iztegnil roko in pla-nosna nate!« Vlak se je po- ho dejal: »Tole sem vam primaknil hitreje, mati ga ni mo- nesel... z izleta... ker niste gla več dohajati. Ostala je mogli z nami... saj boste vze-zadaj, pomahala v pozdrav j*. . kajne? Prosim.../« Pr-tako, da je z dlanjo zakrila sti s0 Se razklenili, v dlan ji solzo. »Srečno pot!« je padlo žepno ogledalce z Sesedla se je v kot že pol- začetnico njenega imena na nega kupeja in skozi kopreno zadnji strani. Presenečena je solz gledala v svet, ki ji je občudovala darilce. S šilo je prihajal nasproti. Sama sebi odtrgala pogled od brušene se jel zdela tako uboga kot črke, da bi se mu zahvalila človek, ki odhaja v tujino in pa ga ze ni j(;to Več ob njej. misli, da se iz nje ne bo ni- Ni vedela, kje bi našla pro-koli več vrnil. In vendar, kaj štora za svojo srečo. Čutila je, gre res v tujino? da bi morala zavriskati, pa ni Končala je učiteljišče in tmeia moči, da bi si utrnila zdaj se pelje v prvo službo, solzo, tako jo je utrudilo pre-Bila je poslana v dom, k siro- veliko bogastvo. Njeno srce je tam brez staršev in otrokom bilo tako bogato sreče, da je ceste. Počasi se je odmikal do- pse ne bi mogel vzeti naj-mači kraj, v njem so ostajale večji poraz. Zaprla je oči in temne misli in bojazni. Zače- sanjala budna. Lepe sanje1 so la je misliti nanje, ki jim je bile. Vlak je prihajal na pe-bila poslana, da bi jim bila ron, ona se je sklanjala skozi mati, nanje, ki nikoli niso okno in iskala med množico užili ljubezni in postalo jo je obraz — svetlo podobo trmjv sram omahovanja. Bližala se matere. Ni iskala dolgo. Glej, je novemu koščku življenja in tam stoji. Ni več majhna in pričela je slutiti, da bo lep. sključena, tudi črnino je od-Izstopila je mirna, z naj- ložila. V vetru šumi materi-lepšimi mislimi na delo, ki jo no svetlo krilo, roka, ki počaka. Odšla je v dom brez zdravlja je dvignjena visoko, prtljage in ko je na pragu da se vidi njen nasmejani ob-sreičala močnega fanta, ki ji raz. (Kje je zdaj preteklost? je le nerad povedal, da ie go- Misel na kovčke je medla, jenec doma, ga je prosila, da brezpomembna.) Pozdravljena bi šel z njo na postajo po kov- mama, ali se še spominjaš, kaj čke. Učiteljica da je in bo od- si naročila takrat svoji hčeri, slej v domu, je dejala. Fant ko je bila tako sama in uboja je srepo premeril od nog ga? Glej, zdaj je bogata vn do glave in ji grobo zabrusil: nič več ni sama. »Kaj va ste že storili zame, da Odprla je oči in je čutila, vam bom prenašal kovčke, a?« da se smehlja njen obraz in Zarežal se je surovo, se obr- njeno srce. nil in samozavestno odkora- * kal. Pa ji je čez mesece očital Bilo ji je tesno. Zdelo se razgledan mož, da jih ni Iju-ji je, da kopne njene sanje. V bila dovolj, teh svojih otrok, hišo je stopila s srcem še bolj Zabolel jo je očitek in vstala ubogi,m. kot je bilo prej. je s stola, sama ni vedela Zvečar je stala v kotu je- kdaj, da bi se branila. Le ma-dilnice, ko so večerjali. Njene j0 hesed je spravila iz prepol- ; oči so iskale med obrazi. Da. nih prsi in žal ji je' bilo še tam je. našla na je takoj. Bil teh, ko je na dlani začutila je med naivečjimi. Nehote aa prijetno hladno težo stekla, v je vrimerjala z drugimi. Po- katero je bila vrezana začet-slušala je njihov šepet, ona- niča njenega imena. Ni bil zovala. kako so se' drezali s spominček, bilo je bogastvo komolci, namigovali nanjo in — sreča. Čemu bi se potem zazdelo re. ji je, da bi n prav branila. Nihče ji ne bo mogel tako radi izkopali dušo, kot dati večjega priznanja, kot ga ona njim. je dobila od otrok, najpravič- * nejših in najstrožjih sodnikov Cas je mineval. Bila je med človekove ljubezni do njih. otroci že dve leti. Poznala jih M. Venturini • *•••••••• ••«••«»•• «•••••••• ■••••»»•• •••••»••■ •*•••• «•••••••• •••••» •#•••»••■ •••••••••••*•«• «•••••••• ••»•••••• Film, gramofonske plošče in televiziga ir sodolmem francoskem šolstvu V Latinski četrti, starodavnem duhovnem središču Pariza, imajo Francozi svoj Pedagoški center in Pedagoški muzej. Instituti, ki so se osnovali okrog teh dveh ustanov, ki predstavljajo eno telo, opravljajo v celokupnem francoskem šolskem sistemu nalogo vestnega strokovnega svetovalca in pomočnika. Ko sem si letos poleti skupaj z nekaterimi jugoslovanskimi kolegi ta center ogledal (ker je bilo precej osebja na {Krči tnicah, ga v podrobnostih nismo mogli spoznati), so me najbolj zanimali sodobni učni pripomočki za nazorni pouk, ali kakor jih imenujejo Francozi — vidnoslušni pripomočki. Urad za vidnoslušno opremo loučevanja ima tri oddelke :za ilm, za plošče in televizijo, lani mi vo je, da je oddelek za olski film starejši kot oni za >lošče. ki je začel z načrtnim delom šele pred enajstimi meseci, oddelek za televizijo pa 1951 leta. Vse te posamezne veje imajo svoje strokovne pedagoške in tehnične sodelavce in svoje laboratorije. Vsa organizacija je skrbno domišljena, tako da lahko res pomaga učitelju v še tako oddaljeni vasi. Oddelek za šolski film ima veliko zalogo najrazličnejših filmov, ki jih izposojujejo učiteljem po vsem francoskem ozemlju- Pedagoški center ima natančne sezname s katerimi lahko postreže vsakemu ki se za njegove filme zanima. Po vsebini so filmi različni. Z njimi poglabljajo znanje iz zemljepisa, naravnih vod, zgodovine, umetnosti, telesne vzgoje itd. Filmski arhiv izpopolnjuje na tri načine. Komisija, ki ima na skrbi šolske filme, izbira iz tekoče produkcije filme, ki so po vsebini in obdelavi primerni za sotski pouk. Komisija pri posameznih filmskih družbah naroča filme, ki jih smatra za potrebne pri šolskem pouku. Na učiteljski šoli v St. Cloudu imajo še poseben laboratorij, kjer izdelujejo filme lastne proizvodnje. Tretji način pa je najzanimivejši. Pedagoški center namreč preko svojih podružnic po departmanih izposoja francoskim učiteljem, ki se za filmsko delo zanimajo, snemalne kamere. Tako opremljeni lahko učitelji filmajo posamezne zanimivosti iz okolice svoje šole (stare gradove, naravne lepote, življenje domačinov) ali pa ob šolskih izletih posnemajo njihov potek. Posnete filme pošljejo nato v Pedagoški center v Parizu, kjer odberejo tisto, kar je vredno, da si ogledajo tudi drugi šolski otroci. Iz takih posameznih trakov sestavljajo vsebinsko zaokrožene filme. Medsebojno tehnično in ustvarjalno sodelovanje med Pedagoškim centrom in učiteljstvom daje odlične rezultate. Natanko smo si lahko ogledali oddelek za plošče- Čeprav je glede na organizacijske prijeme še zelo mlad, je vendar že opravil ogromno delo. Posebna komisija se peče s pripravljanjem arhiva plošč. Doslej je v glavnem poiskala iz proizvodnje plošče, ki so primerne za pouk, sestavila je seznam plošč, ki bi jih bilo treba še pripraviti, končno pa se posveča pripravljanju tekstov in zvočnih efektov za plošče, ki naj povečajo nazornost pouka. Jasno je, da s ploščami predvsem ilustrirajo glasbeni pouk. Otroci spoznavajo barve instrumentov, skladbe, lahko sledijo stilnemu razvoju glasbe. Plošče pa so skrbno odbrane za posamezne razvojne stopnjo otrok (prav tako tudi filmi). Vsaka plošča ima svojo vrečko,ki ji je priložen še kratek napotek učitelju- V njem ima razloženo skladbo, podatke o avtorju glasbe. Poslušali smo nekatere zelo zanimive posnetke, preko katerih se otroci seznanjajo s kla- sičnem gledališčem. V ploščo so vrezani odlomki iz klasičnih del francoskega gledališča, ki jih tolmačijo najboljši francoski igralci. Estetsko vzgojo je s takimi posnetki mogoče nenavadno poglobiti. Na plošče so posneli tudi odlomke iz raznih filozofskih razprav Descartesa. Pascala 5n drugih. Baje, da dijaki odlomke, ki jih sicer Is neradi bero posnete na vošče, z zanimanjem poslušaj? in jim tudi laže sledijo. Učni uspehi so baje takoj boljši. Komisija ima tudi plošče z odlomki iz sodobne francoske literature, ki jih bero avtorji sami. S tem ne približajo otrokom samo sodobne literature, ampak tudi njene t\T/>e. Tudi pri pouku zemljepisa uporabljajo plošče. Otroci ob obravnavanju, recimo Japonske poslušajo japonsko glas- pragozda itd. Zgodovinski pouk je neprimerno boljši, če otroci n- pr. pri obravnavanju Device Orleanske poslušajo njen rekonstruirani proces. Poleg tega smo v Pedagoškem centru za primer poslušali tudi obtožbo in zagovor Dantona pred revolucijskim sodiščem- Izredno važno vlogo pripisujejo ploščam pri sodobnem jezikovnem pouku. Najimenitnejša dela svetovnih klasikov bero odlični interpreti v raznih jezikih. V šoli nato dijaki sledijo reproduciranemu govoru in ga primerjajo s teksti v kjjjlgah. Ob primerjanju si veliko laee izboljšujejo svojo izgovojjavo, tempo govora, gradacijo interpretacije. Po mnenju strokovnjakov v Pedagoškem centru si sodobnega pouka brez plošč ne moremo Tudi v otroških vrtcih uporabljajo posebne plošče. Malčki poslušajo razne pravljice-Sugestivnost tako reproduciranega pripovedovanja je po zatrjevanju izvedencev neprimerno večja, kar se kaže v mnogo hitrejšem kopičenju besednega zaklada pri malih poslušalcih. Posebne ankete so tudi raziskale, kako dolgo naj traja reproduciranje s plošč pri po- sameznih starostnih stopnjah otrok, da bi bil učinek največji. Tako so dognali da more trajati reproduciranje s plošč pri malčkih do štiri minute, nakar se čas reprodukcije veča, dokler pri licejcih (naših višjih gimnazijcih) ne doseže 20 minut. V zvezi s poukom z uporabo plošč so nam nato pokazali zelo zanimive slike. Gre za barvne upodobitve, ki so jih napravili otroc v starosti od 3 in pol do 6 let, potem ko so oslušali najrazličnejše sklad-e 'videli smo slike na Beethovnovo uverturo Coriolan, Mozurtovo Malo nočno glasbo Debussyjev Nocturno in Bele Bartok3 Glasbo za godala, tolkala in celesto). Rezultati so naravnost čudoviti. (Morda b( kazalo tudi pri nas napravit) take poskuse in se prepričat1 o njihovi stvarni vrednosti.) Razlika v prikazovanju gla*' be posameznih avtorjev j® očitna. Medtem ko so pri Beethovnu zaznavne močne barve« ki pa vendar dajejo vtis urejenosti, je Bartokova glasb« otroke navdahnila tako, da s« barvne odtenke podajali v Čr' ticah in pikah, kar priča, d* že instinktivno zaznavajo stil4 Obisk JV|pčdagogigue v Parizu ' Letošnje počitnice je Zdru-fenje profesorjev in učiteljev I dogovoru s Prosvetno ligo laične šole v Franciji organiziralo potovanje dveh skupim prosvetnih delaivcev v Pariz. Med številnimi kulturnimi in znanstvenimi zavodi so si naši prosvetni delavci ogledali tudi francoski pedagoški muzej, ki je zaradi svojega obširnega delokroga za pedagoške delavce izredno zanimiva ustanova, zato hočem v kratkem opisati njegovo organizacijo, posebno še zato, ker imamo tudi mi šolski muzej v Ljubljani, ki ga pa Velik del našik pedagoških delavcev ne pozna in zato tudi ne obiskuje. V ulici rue d’ULm 29 za masivno silhueto Pamitheoma se nahaja trinadstropna stavba, ki ima nad vhodom napis »Musee pedagogique Centre National de Documen tation Pedagogique«. Tu je sedež ne le muzeja, temveč središča pedagoške dokumentacije, pedagoškega delovanja in snovanja za vso Francijo. Letos je minulo 13. maja 75 let, kar je bil ustanovljen na iniciativo Julesa Ferrya in Ferdinanda^ Buiss on a. Šolski ali pedagoški muzeji so> nastali v drugi polovici XIX- stoletja. Zaradi pomoči, ki naj jo nudijo nčilteljem lin profesorjem » prikazovanjem novih učil in Opozarjanjem na nove smeri .Vi pedagogiki dn psihologiji, *o imeli na prvih razstavah prikazana le učila; dokumentarno gradivo za zgodovino šolstva in vzgoje so pričeli »hirati šele kasneje. Po sedanji ureditvi in organizaciji ter delokrogu je muzej pravzaprav prerasel v pe-dagoški-šolski inštitut. Zadržali so prvotno ime bolj iz pietete, kajti pravi muzej je sedaj le eden od oddelkov, ki ima poleg pedagoške knjižnice, kinoteke, fototeke, fonoteke, biroja za učila, biroja *a študije in raziskovanja, nacionalnega centra za pouk in dopisovanje, vseučiliškega biroja za statistiko šolstva in šolsko tler strokovno dokumentacijo še vrsto ustanov Pod svojo streho in je dejansko središče za pedagoško dokumentacijo. Pod pojmom Pedagoška dokumentacija pa ine smemo tu mi.siliti le na pisane in tiskane dokumente o šolstvu, njegovi organizaciji, na pedagoške rokopise ali izdelke učencev, temveč mo~ mi na svetu. Z njim najtesneje sodeluje tudi UNESCO-Organizacijska struktura muzeja je prikazana takoj v avli muzeja, pri vratarju pa lahko kupiš vrsto revij, brošur in knjig, ki jih zalaga ali muzej ali pa ustanove, delujoč v njegovem sklopu. Na veliki marmorni plošči v avli so podatki o žrtvah prosvetnih delavcev med prvo svetovno vojno. Na hodnikih in stopnišču je tudi stalna razstava o razvoju šolstva v Franciji. Ob našem obisku so bile odprte tri razstave; »Eno stoletje pouka v karikaturi in sliki« (1805-1905) nam prikaže zakone, uredbe odloke v zvezi s šolsko organizacijo v tem obdobju, vzporedno s tem učne načrte, njihov razvoj im različne učne metode in končno življenje v šolah v XIX. stoletju. Uradni dokumenti, pisma, fotoposnetki, predvsem pa slike in karikature ilustrirajo takratne prilike im šolski razvoj, kakor se je odražal v javnosti. Gradivo dokazuje, kako se je javnost od napoleonske dobe dalje zanimala za šolstvo in s kakšno duhovitostjo so prikazovali karikaturisti stanje v šolstvu in poskuse reakcionarnih krogov za ponovno uvedbo konfesionalne šole- Razstava za nazor-ni pouk in njih uporaba v šoli je opisana na drugem mestu zato naj tu omenimo le še razstavo šolskega pohištva, modelov in prototipov ter vzorcev slikarij za šolske sobe in domove dijakov. Zbirka učil je izredno velika in mu- zej je izdal poseben katalog učil. Dočim zbiramo pri nas skoraj izključno le stara učila, je tu težišče na popularizaciji novih učil. Pedagoška knjižnica je samostojen oddelek. Vseh knjig je okoli 200.000 im nad 2000 pedagoških revij v vseh jezikih. Velika čitalnica omogoča stalnim gostom študij v muzeju- Oni iz province pa prejemajo knjige na dom za določeno dobo. Poseben bibliografski bilten seznanja šolnike z vsemi novimi knjigami, ki jih zares ni malo. Biro za dokumentacijo in informacije skrbi v Franciji in inozemstvu za popularizacijo šolstva, daje podatke o njegovi organizaciji, metodah dela in vsebini pouka. Zato je tesno vezan na ministrstvo za zackmalno vzgojo in tudi na UNESCO. V okvira biroja sp različne pedagoške komisije: za pedagoško raziskovalno delo za šolsko psihologijo, za šolsko pohištvo, za publikacije za šolarske muze je in razstave, za šolske informacije; šolski radio za audiovisuelni pouk (televizijo). Večjidel te dejavnosti je nastal šele po letu 1945, ko So obnavljali šolstvo. Delovanje pedagoškega muzeja v Parizu dokazuje, da je vztrajno in sistematično delo rodilo plodove, ker so se zanj zavzeli vsi prosvetni delavci, katerim je ustanova seveda v prvi vrsti tudi namenjena. Ostanek France Tovarišici Liji Kuštrin -Škerjanc v s.'ovo Prezgodaj odhajajo od nas najboljši. Pričelo je zopet šolsko leto. vsi smo zopet zbrani, le Tebe ni med nami. In prav Tebe sl ftajbolj želimo v svojo sredino. V počitnicah je odjeknila med Tvojimi številnimi znanci črna vest, da si nas za vedno zapustila. Nam, Tvojim stanovskim tovarišem so se stisnila srca v bolečini. Strahotna je zavest, da je Tvoj glas utihnil za zmerom, težko je sprijazniti se z usodo, da Te ne bo več med nas- Tvoja družinica je izgubila skrbno mamico, šola dobro vzgojiteljico in učiteljico, domovina dobro državVianko. V vsem si bila vsakomur svetal vtzgled. Mirna, delavna, požrtvovalna, tovariška in vedno vesela si našla pot v vsa naša srca. Svojim učencem si bila druga mati. V delavski četrti, v Studencih pri Mariboru si preživel« NEKAJ MISLI k šolstvu v Walesu Julija se je mudila v južno-zahodnem delu Velike Britanije, v Walesu, skupina šestnajstih prosvetnih delavcev iz vse Jugoslavije, ki je bila gost tamkajšnje mladinske organizacije Welsh League of Youth. Cilj te organizacije je, razširjati in utrjevati prijateljstvo In mir med narodi celega sveta. V štirinajstih dneh, ko smo poslušali predavanja in spoznavali gospodarsko in prosvetno ureditev drugih. narodov, smo si ogledali tudi razne šole, V Jahto k njej prištevafi Judi Walesu so ,šel? 20, julija prene- toliko svojih narodnih plesov. Klike, . iilme, fotoiposnetke, - J~’— ->--------*- ——- -----■..i-- gramofonske plošče, skratka Vse gradivo, s katerim; jp moč prikazati ali študirati razvoj šclsitvia lin vzgojet Istočasno febiraio tu gradivo in ga pri-Sj ra ril j a.jo v pomoč pedagoškim delavcem za boljšo organii-zacijo pouka, za reformo šol-sljpga dela; zato izhaja pod tikriliem muzeja ali v njegovi »aložbi vrsta pedagoških in ,trokovnih časopisov in revij zmed katerih imajo nekateri Eaklado do 200.000 izvodov. .Muzej odnosno dokumenta-Cliski center je upravno raz-dclien na tri oddelke: peda-ttoški muzej, centralno knjižnico za javni pouk in biro dcikumentaciio in informa-Ta razdelitev je nujna ®Pričo širokega delokroga in /hotenega poslovanja, kajti Poprej omenjeni biroji in oentri se pečajo predvsem s Pedagoško raziskovalnim de-V'h. in skrbe za napredek sedanjega šolskega dela, dočim ftora muzej zgodovinsko d v ^ninentarno gradivo in skrbi fa.organizacijo razstav in za . t1/. Organizacijski struktu-1 je primerno tudi število peščencev, ki jih je sedaj Gradivo, ki ga zbira muzej, e? 116 nanaša le na ozemlje f ranči je m njenih kolonij, p m v o e na šolstvo sploh in so njegove zbirke med največji- Bo,r'n vsebinsko različnost. sl*'ajbolj so me zanimale šol-.Ke televizijske oddaje, ki si pa nisem mogel ogledati, ser jih ve«dar Pedagoškega hale z delom gimnazij e in osnovne šole, tako je bila za nas res prava sreča, da smo lahko hospitirali pri pouku. Ogledali smo si vse vrste šol: osnovne, gimnazije in tehnične šole. Ne bi hotel ponavljati besed, ki so jih že napisali tovariši pred menoj. Vendar pa bi le opozoril na nekatere momente, ki še niso bili mogoče dovolj osvetljeni. Šolska obveznost pričenja že s petim starostnim letom. Otroci, ki v istem letu dopolnijo peto leto, se že lahko vpišejo, tako da so sedeli v šolskih klopeh tudi štiri in pol leta stari otroci. Prvi dve leti osnovne šole imenujejo Angleži junior shool. Ko so otroci stari sedem let, znajo lepo brati in pisati. O tem smo se sami prepričali. Šolska obveznost traja od petega do petnajstega leta starosti. V osnovni šoli so otroci celih šest let, kar zadostuje za temeljito srednješolsko pripravo. Ce bi k nam presadili nekaj tega, ne bi bilo slabo. Cas (od 5. do 7. leta), v katerem otrok duševno najbolj zori, bi ta prebil v šoli, kjer edino lahko govorimo o načrtni in smotrni izobrazbi. Verjetno bi bil potem tudi prehod iz osnovne šole v gimnazijo lažji, saj bi se otrok pripravljal kar celih šest let, ko se sedaj samo štiri in se ša borimo proti petemu razredu, Res je, da bi marsikje ne ustrezali materialni pogoji, saj ni niti prostorov, za sedanjo osnovno šolo In gimnazije. Toda enkrat bi bilo treba začeti! To je prva stvar, ki mi je tam zelo ugajala. Druga je monolitnost, ki preveva predvsem njihove osnovne šole. Tako smo se ob sprejemu v neki osnovni šoli v Cymavonu, ki šteje nad 700 otrok, lahko prepričali, da znajo vsi otroci najmanj pet ali še več istih pesmi in prav svojih narodnih plesov.. Sola je zares monolitna celota. Seveda imajo več petja in več iger. Tako imajo v 2. in 3. razredu osnovne šole glasbeno vzgojo štirikrat na teden in ravno tolikokrat tudi igre. Telovadijo vsak dan. Vsako jutro, razen ob sobotah In nedeljah, ko ni pouka, je od 9 do 9.20 zbor otrok cele šole. Vodi ga upravitelj. Tedaj registrirajo učence, molijo in pojejo. Dnevu primerno daje tedaj upravitelj tudi svoja navodila. Pouk je celodneven, le da so popoldne na vrsti »lažji« predmeti. Opoldne je poldrugo uro odmor. V vseh šolah dajejo ob pol desetih brezplačno mleko. Tudi kosi večina v šolskih kuhinjah, za kar plačujejo učenci malenkosten prispevek (4 do 5 šilingov tedensko). Monolitnosti šole ne poudarjam zaradi zunanjega manife-stativnega značaja, ki ga taka šola ima, ampak zaradi tako važne in prepotrebne notranje vsebinske povezave in koordinacije, ki je med učiteljstvom prepotrebna. Ko dovrši otrok osnovno šolo, mora za sprejem v gimnazijo opraviti sprejemni izpit. Njihova gimnazija — secondary shool - je razdeljena v humanistični in moderni tip. Toda te stvari so prosvetnim delavcem že itak znane in o njih raje ne ••••••■•• ••«•••••■ •••••■••• ••»*•••••••••••••• ••••••«•• pa nisem "er i.ii med počitnicami ni. — sem v razgovoru ° Predstavnikom " oddv1 ‘ZVedel za sistem televizijski program za šole j »znajo v Franciji že od 1945 J// prav načrtno pa so jih pripravljati šele od n ^ leta. Sestavljajo jih stro-p^Hjnki posebnega oddelka j. eagoškega centra- Namen je-j. s° zlasti podeželskim eno-riz[ednicam, za katere imajo Sp i no izdelane oddaje. Po .-oanjrh podatkih ima 400 Skukih šol svoje televizij-je t prejemnike. Povedati pa stP6®3! da je sprejem možen je ,/ . okotici Pariza, kjer ' ]f„0.ddajna postaja, in v ob- in tnočju fpjgjjjjjj pOStaj v Lillu lru. severni o. ■‘-'iv.jjLun pu-aiaj v juuiu 1^1 ■ shourgu, torej v cen- Fr'.j aseverni in vzhodni Vzln[ev‘ziia je odlično učno-LaijVtno sredstvo. Preko nje učne f.,prikazujejo šolarjem akt,ja|n; .e',tlh seznanjajo z mo ' , 1im' dogodki (lani reci-9 > ° krizo, kronanjem na^fr' , e kraljice, poplavami ° andskem), posredujujo reportaže iz živalskega vrta, muzejev, tovarn, pred televizijsko kamero stopajo znanstveniki in umetniki, izumitelji in raziskovalci, ki mladini govore o svojem delu. Za nižjo stopnjo so v šolskem letu 1952-1953 prikazali filme o Francoski uniji, da so otroci spoznali svojo širšo domovino. Za srednjo stopnjo so v istem obdobju v nadaljevanjih oddajali zaključena ciklusa »Mesta v svetu« in »Gora in njeno življenje«. V prvi oddaji so dijaki videli najbolj znana mesta v svetu, primerjali moderno ameriško mesto s starimi kitajskimi mesti, spoznali hitri razvoj nekaterih mest v Afriki. Tehničnim šolam so bile namenjene oddaje o modernih tehničnih pripravah, o njihovi rabi, o mestu stroja v sodobnem življenju. Za višjo stopnjo so šele iskali delovne oblike. Posamezni znanstveniki so dali na razpolago slikovni material o svojih najnovejših odkritjih, ki so jih pred kamero tolmačili gledalcem. Letos je bilo tedensko 3 in pol ure šolskih televizijskih oddaj. Osnovna značilnost teh ni v tem, da bi tvorile sestav- ni ‘del pouka, ampak naj bi bile le nekakšen napotek za samostojno izpopolnjevanje. Uspehi so se pokazali tako, da so spremljevalci šolskih televizijskih oddaj poglobili svoje znanje prav pod vplivom slike, ki jo dopolnjuje glas. Ta dvojica omogoča trajnejšo zapomnitev prikazanega, s tem pa tudi veča in utrjuje obseg znanja- Ko smo si ogledali še druge oddelke Pedagoškega centra, srednjih šolah ni. Uveljavljajo smo lahko ugotovili, da so švedski sistem telovadbe. Francozi ustrezno svojemu tehničnemu razvoju učno-vzgojne pripomočke zelo izpopolnili in da se moremo od njih marsičesa naučiti, da pa smo pri nas, kolikor nam je materialno mogoče, ustvarili na pedagoškem področju dosti. (To velja zlasti za organizacijo muzejev in knjižnico). In še nekaj: kljub mnogim prednostim, ki jih imajo francoski šolniki v obliki raznih učnh pripomočkov, si pa vendarle tudi tani belijo glave, kako bi najuspešnejše reorganizirali svoje šolstvo. Tu pa imajo menda še večje težave kot mi, kajti njihov sistem je sila kompliciran. Bruno Hartman svoja mlada leta med napredno mladino Sokolov. Ljubila si narod in mladi rod in si se posvetila poklicu, v katerem si se vsa razdala- Po končanem učiteljišču si čakala kot vsi napredni absolventi na službo, nato pa je šla Tvoja pot v Prekmurje, ki je potrebovalo slovenskih učiteljev. Trdo je bilo Tvoje delo, a rodilo je sadove, kar je bilo Tvoje največje zadovoljstvo. Prekmurskemu, često pomadžarjenemu otroku si posredovala lepote naše zemlje, ljubezen do domovine in nravico do življenja za vsakega človeka. Vojna vihra Ti ni prizanesla- S svojo družino si morala zapustiti svoje službeno mesto in se zateči v Ljubljano, kjer si vsa težka leta podpirala in sodelovala z NOB. Po vojni Te je še klicalo Prekmurje in zopet te je čakalo mnogo dela pri utrjevanju naše ljudske oblasti. L. 1949 si prišla v Maribor, kjer si tudi nam s svojim vzgledom pokazala lik prave učiteljice, državljanke in žene. Tu si se vrgla v sindikalno in partijsko delo. delo v ženski in pionirski organizaciji, v vzgojno delo in povsod si žela uspehe. Nikoli se nisi delu odtegovala in v tem si pozabila na svoje zdravje. Trpela si v groznih bolečinah tiho, potrpežljivo in junaško. Kako silno si želela živeti! V dneh brez upanja si še upala. Dnevno smo spremljali potek Tvoje bolezni, želeli Ti pomagati, a bili smo brez moči. Čeprav nam je bilo znano, da je Tvoje zdravje zelo oslabljeno, da si bila rahla ko nežna cvetka, da te utegne vsak čas bolezen zlomiti, nas je ob strašni novici spreletela groza. stisnilo nas je v srcii in grlu- Tovarišica Lija, ni Te več med nami, ali Tvoj! ideali, Tvoja dela in Tvoj lik žive naprej. Njim smrt ne more do živega in tako Te bomo ohranili v trajnem spominu kot toplega človeka, kot vzor nesebične ljudske vzgojiteljice in učiteljice. Osnovna šola Vil. Maribor Škofja Loka - Portorož bom govoril. V »modern shools« so mi prav posebno ugajale delavnice: mizarske, kovinarske in druge. Učenci se tam res poglobijo v delo In izdelujejo predmete, ki jih lahko doma s pridom uporabijo. V taki šoli so dijaki štiri leta in dobijo nato zaposlitev v tovarni ali pa nadaljujejo študij na srednjih tehničnih šolah. Ce v moderni šoli dozorijo, lahko z izpitom preidejo v ustrezajoči razred »grammar shool«. V tej šoli se že, v tretjem letu odločijo, ka'.e«wt skupino bodo študirali ter izbirajo med realijami in jeziki. Zgrešeno bi bilo, če bi mislili, da v »grammar« šolah ni ročnih del. V mestecu Aberysthwyth smo si ogledali gimnazijo (grammar shool), ki ima krasno urejeno delavnico z dvajsetimi različnimi stroji in moderno urejeno kuhinjo, kombinirano s šiviljsko delavnico s šestimi električnimi štedilniki, šivalnimi stroji in likalniki. Iz pouka vsepovsod odseva praktičnost — življenje. Šolanje v »grammar« šoli traja navadno šest let. Šele, ko je dijak dopolnil 18. starostno leto, se lahko vpiše na univerzo. Na učiteljišče lahko, gre že po petem razredu gimnazije, ko je opravil prvi izpit (Ordinary Level Exarnination). Za drugi izpit (Advanced Level Examination) mora navadno študirati še dve leti. Z njim sl pridobi pravico vpisa na univerzo in ostale visoke šole. Tretje, kar me je močno zanimalo, je njihov učni uspeh. V srednji šoli ni zaostankarjev; vsi napredujejo. Toda kako? Dijaki so razdeljeni v inteligenčne skupine A, B, C, D. Če v kateremkoli razredu dijak iz inteligenčne skupine, na primer C pokaže večje umske sposobnosti, napreduje naslednje leto v B ali A skupino. Se pogled na vajeniške šole. Ko učenec dopolni petnajsto starostno leto, gre v uk. Učna doba traja pet let. Dvakrat tedensko gre vajenec v šolo (enkrat celodnevno 7 ur) in enkrat zvečer (3 ure); v tej poučujejo samo strokovne predmete. Vajenec mora sicer delati kot ostali delavci, to je osem ur dnevno, toda s sorazmerno nižjo plačo. Se nekaj besed za epilog! V vseh šolah je dvakrat tedensko telesna vzgoja; eno popoldne v tednu je posvečeno igram. Orodja kot so: bradlja, drog, krogi, v njihovih osnovnih in Vsako leto je okraj nagradil najboljše učne močli ob sklepu šolskega leta. Tako nagrajevanje pa je bilo po mnenju nekaterih: .Sumim ius, suma iniuria«. (Višek pravice, višek krivice). Letos pa je to nagrajevanje dobilo novo obliko. Vsi učitelji kranjskega okraja so šli na stroške okraja v Portorož, v Logarsko dolino ali v Kumrovec- Dne 26. junija nas je že čakal avto ha trgu v Loki. Prosvetni delavci iz Sevške doline in Loke smo ga zasedli. Malo nas je stisnilo za srce: kako se bo takle dolg avto kretal na ovinkih proti Ži-rem? In Fužine? Bo'j boječi so zatisnili oči, seveda pa ne šofer in že smo prevozil pot do Žiro v- Mogočna tovarna gojzeric nas že od daleč pozdravlja. Kratek odmor in dalje nas vozi avto po serpentinah mirni Rovt, Planine, Logatca do Postojne. Pa Postojna ni naš cilj, zato zopet v avto, stroj zabrni in že se vozimo mimo kraških vasi. Naše razpoloženje je najboljše. Ob cesti gostilna, vinska trta jo ogrinja, poleg biše je dvorišče s stoli in mizami ki vabijo goste, domače in potujoče. Ker nam povedo, da gremo po oddihu v Škocjansko jamo, smo se morali prej ogreti s črnim teranom, da se v jamskem »mrazu« kdo ne prehla-di- Škocjanska jama! Čudo! Zame je bila to strašna lepota. Sto metrov nad nami obok skal, kapnikov, sto metrov pod nami besneča, šumeča voda. Vsa grozeča, da pogoltne vse, kar dobi vase- Nič me ni sram povedati, da mi je bilo kar malo tesno pri srcu. Sicer pa tesnoba pri srcu še ni pravi strah. Tu in tam nam kane na glavo, ko se trdno oprijemamo skrbno ograjenih stezic. Že vhod v jamo je tako veliča- sten, da človeku zastane korak. Ko sem vprašala vodnika, če so jamo že fdlmali, mi je povedal, da so jo lani filmali Angleži. Pot nas je skoraj utrudila, utrudila nas je ta lepota in z veseljem smo od daleč pozdravili sonce, dan, zelenje in ljudi, ki so nas čakali pred jamo. Kar prijetno je bilo zasesti prostore v avtomobilu, ki nas je zapeljal pred hotel Triglav. Na vrtu so nas vabile belo pogrnjene mize, pred kuhinjo so nas čakali strežaji, ki so nam ljubeznivo postregli z dobrim kosilom in teranom- Tov. Dana, ki je bila od Putnikove družbe, je sedela poleg mene. Vprašala sem jo za program, ki sledi. »Tov. Grum je rekel, da naj vam čim več nudimo in pokažemo vse, kar je le mogoče. Da bo ta izlet zares poučna ekskurzija in da bodo učitelji čim več lahko dajali mladini!« Hvala ti, tovariš predsednik Janez! Nedaleč od hotela je botanični vrt, preje last nekega italijanskega grofa. Znana in neznana drevesa, lepotična grmičevja ga krase. Če nismo vedeli imena, smo ga prebrali s tablice, ki stoji ob vsaki rastlini. Naslednja postaja: Lipica. Že od daleč vidiš dolga po-, slopja, pred njimi večji prostori. Aha, to so konjušnice svetovno znanih Hpanjskih konj. Tudi angleška kraljica jih hodi gledat v svojo konjušnico. Prekrasne živali. Na vratih vsakega pregrajenega prostora je tablica z imenom živali. Grazia. To ime sem si zapomnila, ker je res vsak gib teh živali graciozen, velike, črne oči pa gledajo v obiskovalca mirno in pametno. Sežana! Že smo zavili po trgu, nato dalje med redkeje • UPRAVITELJSTVOM OSNOVNIH SOL, RAVNATELJSTVOM GIMNAZIJ j IN POVERJENIKOM ZA MLADINSKI TISK! t : Za šolsko leto 1954/55 Vam dostavljamo navodila In prosimo, da jih pri naročanju in obračunavanju za liste, knjige in knjižne zbirke upoštevate. Želimo, da se še bolj uredijo odnosi med šolami in založbo in naj bi s tem odpadle neljube pomote in eventualne pritožbe. LISTI »CICIBAN«, list za naše najmlajše. Izhaja devetkrat v šolskem letu, prva številka V mesecu septembru. Letna naročnina je 135 din (9 številk), posamezna številka 15 din. »PIONIR«, list za učence osnovnih šol in gimnazij. Izhaja devetkrat v;/šolskem letu, prva številka izide v septembru. Letna naročnina je 135 din, posamezna številka stane 15 din. Njihove šolske zgradbe sl stare — bil sem v eni, ki je bila zgrajena leta 1848 — in nove. Nove gradijo v paviljonskem sistemu, ki so nam ga zelo hvalili. Tudi v Angliji so razredi prenatrpani in vsepovsod morajo misliti na gradnjo novih šol. Knjige In zvezki ter ostali učni pripomočki niso tam problem — vsak učenec dobi vse potrebno v šoli. Koliko poti in skrbi bi bilo prihranjenih tudi pri nas, če bi jih posnemali. Prepričan sem, da bi starši radi dajali stotak več za davek, le da bi to vprašanje bilo rešeno. Koliko več enotnosti in urejenosti bi bilo v naših šolah! Vinko Smajs »PIONIRSKI LIST«. Izhaja med šolskim letom tedensko, letno izide okoli 36 številk. Posamezna številka stane 5 din. »MLADA POTA«, literarna revija za srednješolsko mladino. V šolskem letu Izide 9 številk, prva številka izide v septembru. Letna naročnina je 180 din, posamezna številka stane 20 din. KNJIŽNE ZBIRKE 1. Knjižnica »SINJEGA GALEBA«. V šolskem letu bo izšlo osem knjig, dela najbolj znanih domačih in tujih pisateljev. Naročnike na šolah stane broš. izvod 90 din, vezan v polpl. 150 din, v celopl. 190 din. Za ostale pa broš. izvod 120 din, v polpl. 160 in vezan v celopl. 198 din. 2. Knjižnica »ČEBELICA«. Knjižnica za najmlajše, za predšolsko dobo, vrtce in osnovne šole. Med šolskim letom bo izšlo osem knjižic, ki stanejo naročnike broš. 50 din, kart. 110 din; za ostale pa broš. 70 din, kart. 120 din. 3. Zbirka »PRAVLJIC IN PRIPOVEDK«: izšle bodo štiri knjige, ki bodo stale naročnike v polpl. vezavi 1200 din. 4. Zbirka »POTOPISOV«: izšle bodo štiri knjige, ki bodo stale naročnike v polpl. vezavi 1200 din. 5. Zbirka knjig »IZ ŽIVLJENJA ŽIVALI«. Izšle bodo štiri knjige, vezane v polpl. in bodo stale naročnike 1200 din. Za vseh pet knjižnih zbirk je predvidena tudi subskripcija. Pogoji so razvidni Iz priloženega prospekta. V prosti prodaji bodo cene teh knjig višje. Opozarjamo na pet knjižnih zbirk, ki so v snbskripciji in so primerne za vsako ljudsko, sindikalno ali privatno knjižnico. Razumljivo je, da bomo v prvi vrsti naprosili za to delo naše šolske poverjenike. V primeru, da tega posla ne bi mogli sprejeti, bomo naprosili v posameznih krajih ali podjetjih tiste osebe, ki jih bodo predlagali prosvetni delavci. POSAMEZNE KNJIGE v tem šolskem letu bodo izšle še knjige iz naslednjih področij: »Za naše male«, »Knjižnica za šolarje«, »Knjižnica za doraščajočo mladino« itd. Predvidoma bo izšlo dvanajst knjig, ki bodo stale približno 3800 din. »Mladinska knjiga« prodaja v svojih poslovalnicah tudi antikvarne knjige naših in tujih avtorjev, ter vse knjige drugih založb. Tudi te knjige lahko vsakomur dostavljamo po originalnih cenah, poverjenikom pa nudimo 5%> popust. Prosimo, da naročniki vedno v naročilu označijo, kdo bo račun plačal in navedejo, Če zadostuje, da priložimo samo položnico, ali želijo račun. Za zbiranje naročnikov na liste, knjižne zbirke in knjige ima »Mladinska knjiga« na, šolah poverjenike, ki že vso dobo obstoja »Mladinske knjige« požrtvovalno sodelujejo. Njihova zasluga je, da je naš mladinski tisk tako lepo razširjen med našo mladino. Prosimo, da tudi letos prevzamejo ta posel dosedanji poverjeniki, če pa teh ni več na svojih mestih, naj ravnateljstva gimnazij in upraviteljstva šol naprosijo druge. S prihodnjim šolskim letom pa želi založba delokrog poverjenikov še razširiti na teritorij izven šole. Vsak poverjenik naj založbi sporoči svoj naslov. Prosimo, da upoštevate še naslednje: A) Liste »Ciciban«, »Pionir«, »Pionirski list« in »Mlada pota« bomo poslali šolam toliko izvodov prve številke, kot smo dostavili zadnje številke v letu 1953/54. B) V naslednjih mesecih bomo upoštevali število naročenih izvodov, zato je važno, da neprodane — preostale izvode prve številke vrnete. C) Poštnino in stroške dopisovanja nosi založba. C) Za povrnitev ostalih stroškov priznavamo poverjenikom KP/o zneska za prodane liste, 5%, za prodane zbirke na podlagi subskripcije — točka 1, 2, 3, 4 in 5 — in 5