gH^^^vJLr^ik a	g^i T A PI TWT A TPk /^TPV *A	| T^ii^tsioveiSfe^ 1
jll < r Zedti^enih državah Ill	I	1 f\ W	/\ B^F ■ I I | /1	||k •: in the United States,
M Veliait vse leto... $3.50 ITI	VJ I il -l^kJ	JL 1 JL	JL^JHL	ffl Usoed every day ezcept Sundays I
K Zt pol leta ... $2 00 H	lL	Ho*
List slovenskih delavcev v Ameriki.	B f^00?	*
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered m Baoond-Clai« Matter, Stptamb« 21, 1KB, it tfa* Post Offlot al Haw York, N. Y- vate tf* Act of Oongnaa of March S. llim TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT NO. 76. — ŠTEV. 76.	NEW YORK, SATURDAY, MARCH 31, 1917. — 80B0TA, 31. MARCA, 1917.	' VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Mobilizacija se nadaljuje.
-O-----
PREDSEDNIK WILSON SE NE BRIGA ZA GOVOR NEM&KEGA KANCLERJA. — NEMIČJA MORA TAKOJ PRENEHATI Z BOJEVANJEM S PODMORSKIMI ČOLNI. — DRUGAČE, JE VOJNA__PRIZADE
VANJE PACIFISTOV NE BO UPLIVALO NA KON GRES. — VELIKA PARADA. — ODBOR ZA NAKUPOVANJE. — ODBOR ZA NARODNO OBRAMBO. — LJUDSTVO NA STRANI WILSONA. -o-
Washington, D. ( '.. 30. maiva. — Vlada Zdiitzeiiili držav .sv ne ozira na včerajšnji tfovor nemškega državnega kanelerja Hethniaii Holhvega in nadaljuje s pripravami, da lw» hranila svoje'praviee. «V treba, tudi z oboroženo silo.
Vlada oiil< m*iio vsi raja na svojem stališeu in ne popusti niti najmanje. Ako hoče imeti Nemčija mir, potem mora vstaviti bojevanj«* s jmxIi no rakuni čolni in se mora držati pravil, katerih s«* je držala pred 1. februarjem.
V tem smislu se j«- danes izrazil državni tajnik Ionising, toda ta izjava ne bo uradno razglašena.
Politika Združenih držav zastopa isto stališče kot! pred letom v slučaju potopljenega parnika "Sussex''. ko' je Amerika zahtevala, da se preneha z načinom, kakor so( tedaj operirali nemški ]>odmorski čolni, in da se mora spo-; šfovati mednarodno pravo in načelo človeštva.
To se zahteva tudi še danes in ne samo za ameriške ladje, trm več za ladje vseh narodov.
Tudi ako hi Nemčija dovolila ameriškim pariiikoin! v oziti skozi blokadno zono, drugim ladjam pa ne hi bilo j dovoljeno, s tem Združene države ne bi bile zadovoljne.! Pravn o in človeštvo je ameriška zahteva.
Nemčija je prelomila svoje obljube, katere je podala]
svojem (Kislaniku grofu Bernstorffu v maju pretekle-j ga leta. ko je obljubila, da ne bo potapljala ladij brez pred Itodnega svarila.
Pogodbe so poslale navadne eunje; ameriške mirne parnike >o potapljali brez svarila; ameriški državljani so bih potopljeni. Z državo, ki uganja take stvari, ameriška vlada lie more občevati in se ]K»gajati.
Združene države zavračajo vsako pogajanje, dokler so podmorski čolni na delu. kakor do sedaj.
Nekateri, ki so prijazni in naklonjeni Nemčiji, hoče-j jo sedaj vjx>rabiti ves svoj upliv. da bi Združene države odstopile od svojih zahtev, toda nimajo niti najmanjšega upliva niti pri vladi, niti pri kongresnikih.
Danes se bodete vršili v VVashingtonu dve zelo važni ^ ji. Predsednik Wilson bo imel posvetovanje s svojim kabinetom v Beli hiši. kjer se bo vršil zadnji pogovor o vojni politiki pred zasedanjem kongresa.
Drugo sejo pa bodo imeli v kapitolu novi člani poslan' ske zbornice, da se dogovore, kako. bodo republikanski I člani podpirali predsednika Wilsona v sporu z Nemčijo, j
Tu se mora tudi odločiti, katera stranka bo močnej-l sa in kaka služba pripade tej ali oni stranki. Vojna se bo j odložila toliko časa, da se dogovorita obe stranki za po-' samemu mesta v zbornici.
Mornarica in armada pa se v enomer pripravljate da-j lje z vso naglico. Ravno tako se vse pripravlja po deželi;! pripravlja se materijal in vse potrebno za slučaj vojne z' Nemčijo.
Ne oziraje >e na to. kaj l»o kongres sklenil, se je vsta-j novil odbor za narodno obrambo.
Za vsak urad desetih tajništev ameriške vlado se jej določil |m> en podtajnik, ki »>o nadzoroval nakup vojnih potrebščin in hitro izdelovanje municije in vsega drugega materijala. ki se rabi v moderni vojni.
Dela se na to. da ImmIo vse ameriške tovarne pripravljene za izdelovanje vojnega materijala.
Nekateri so nameravali prirediti v soboto in ponde-Ijek v Washingtoiiu veliko parado, ki naj bi vplivala na kongres, da ue bi glasoval za napoved vojne.
Viada je vsako tako parado prej>ovedala. Ker tedaj !»♦• IhkIo mogli prirediti parade, bodo imeli v pondeljek veliko zborovanje, na katerem bo govoril prejšnji državni tajnik W. J. Brvan.
Zagovorniki nemške politike si vedno prizadevajo, da hi upliv ali na kongres, toda njih upliv je tako majhen, da ne morejo imeti uspeha.
Nov poslanei ki prihajajo v Washington, so že naznanili jvdsedniku Wilsonu, da je ljudstvo ]>o celi Ameriki na : Irani Wilsona in ]>opolnoma odobruje njegovo stališče. Narodova želja je, da predsednik brani pravico ameriškega naroda.
Poplava na Havajskem otočju.
IVž. ki itj imdal nad 4S nr v Honolulu. T. H., j« povzročil v*-Jrko povod en j. iti je napravila pre eej *kode.
Ceste v nizuvah bil** *pr*Mne-njsB* v reke m bo*ouogi kairauki dečki «m> v Vaihkiju lovili ribe na ulicah.
Is notranjih nuat ui vaai priha 1 jajo vwtti. da j« povodmj ua nrno-grib lueatib oduesla mostove. 1'fco-ada J* mek neka J-Oooka J J
V znamenju draginje.
Chicago, III.. 30. marca. — Da-ues j«' stružila velika množica policistov one trgovine iii mesarije, katere so bile ženske napadle. Žen-»o vdrle v trgovine, oborožene * kamenjem iti *teklenieami petroleja.
Razbile so veliko aip *n uničile več fcto funtov irviL Ženskam. ki *> kljub tetnu kupovale. *o iztrgale zavoje ter jih potuendraie v »blatu
• i
Iz Rusije.
Apel ruskega dleavstva na nemški narod. — "Mi: bres zmago". — Pretnja radikalne stranke.
Petrograd, Kusija. 30. marea. — Igleden ruski časopis " Ruskaja Volja" piše, da je imelo rusko de avstvo čisto prav, ker je apeliralo na nemški narod, naj strmoglavi carja ter naj na ta način rekonstruira vlado kot se jo je konstruiralo na Ruskem.
Ta poziv je v gotovih oalrih polo ben mirovnemu predlogu predsednika "Wilsona. Kljub temu. da se je Wilsonu njegov poskus izjalovil. je imel vseeno silen upliv na javno mnenje.
" Ruska ja Volja' končuje svoj 'lanek 7. besedami:
Drugi poskus, doseči mir brez nadaljevanja prelivanja krvi. končati vojno, ne da bi ta ali ona stranka zmagala, ne bo zastonj, ne glede na to. če je imel uspeh ali ne.
A|>eJ repreasentira željo velike večine ruskega naroda. Ako bo iiviunki itarod zafdovoljen žnjim. ^amore nastati med obema naro-dt una medsebojno zaupanje. Vojna bo nastala po želji narodov in v imenu narodov, tako da ue, bo ne zmagalea ne premaganca.
London, Anglija, 31. mana. — Dr. Kduard Davis, vodja socjalno-deuiokraske stranke v državnem zboru je i-ek»-l:
Knez .je močan, če se lahko za nese na večino svojega ljudstva.; Nemški državni kancler j«* govoril o "neki monarhiji, ki je vkoreni-njena v ljudstvu*'. Pravzaprav je na 1<» socialno kraljestvo v smislu Fx •itlerika II., katerega je bil o-i lobril Bebel in katerega tudi mi odobravamo: — Ljudstvo zaliteva, da mu kralj zaupa.
London, Anglija. ;i0. marca. — Med voditelji v delavskem svetu ie precej radikalcev. Ti radikalei zahtevajo, naj se ustanovi separatno vlado.
Bern. Švica, 29. marca. — Tukajšnjemu ruskemu poslaniku Bi-bvkovu je brzojavila ruska provi-■".orična vla<la. da je odstavljen. — Zanaprej bt^ opravljal ruske diplomat ične zadeve v Švici poslaniški tajuik.
Be.n, Švica. 31. marca. — Socialistični poslanci so stavili v švicarskem narodnem svetu predlog, naj švicarska vlada čestita ruski :>rovlzorični vladi.
Za predlog je glasovalo 24 glasov. proti predlogu pa 77.
Bivši sodnik umrl kot kaznjenec.
Leavenworth. Kan.. 30. marca. Bivši okrožni sodnik K. H. Reed-man je umrl v tukajšnji kaznilnici. Zaradi nekih sleparij je bil ob sojen na petletno jeeo.
Cenzura na Španskem.
Madrid, Špansko. 30. marca. — Španska vlada je uvedla strogo cen uro. S ten£hoče preprečiti razširjenje vznemirljivih vesti. V vseh provincah vlada popolou mir.
Obrežna artilerija.
Providence, R, I., 30. marca. — Governer Beekman je danes izjar vil. da mu je generalni major Wood naročil, takoj mobilizirati bataljon obrežne artilerije.
Bolgari.
\ 7. stoletju so imeii svojo državo. Simeon je bil vladar Balka-ua, car Bolgarov in Bizantincev, Kalojan je bil bizaaitinskOi mogotcev strah. Sledi sicer politična in verska smrt. a sledi t^idi preporod. Vse to so zatrli Grki. vko literaturo. ostala je samo zgodovina menilia Paisija (izla 1762), v rilskem samostanu je pčsal o slavnih dneh preteklosti, o narodu garskem. čarih njegovih in svetnikih. Ta zgodovina je pripravljala Bolgare na vstajenje. Rusi so prišli, Car Osvoboditelj jim je prinesel svobodo, a ne še vsem. Mir v Sv. Štefanu jim je dodelil 170 tvsoč kvadratnih kilometrov, io EgejKkegu morja naj bi segala njihova oblaxt," a nevošijiva Evropa je prikrajšala mlado Bolgarijo » Polovico. Dosti je biio de-Ja odtedaj m^
Predsednik Wilson.
Predsednik Združenih držav je včeraj pojasnil kabinetu vsebino svoje poslanice.	j
Washington, D. t\. 30. marca. Danes popoldne je imel kabinet eno uro trajajočo sejo. Člani niso nie povedali, kaj se je pri tej priliki l-azpravljalo. Nijbrže je predsednik Wilson ]>oja«iil članom kabineta kakšna bo spomenica, katero bo predsednik predložil kon-j gresu.	!
Kabinet je bil z. osnutkom spo-, menice baje popolnoma zadovoljen. Predsednik Wilson bo vstra-' jal na stališču, da oborožena nev-j t rabi ost ne zadostuje, ampak da' je Nemčija stvorila t brezobzirnem potapljanjem trgo^kih ladij pravo vojno stanje.
Predsednik Wilson skoraj gotov o-ue bo zahteval, naj kongres napo ve vojno, ampak bo samo "pojasnil, da vlada med Združenimi državami in Nemčijo pravzaprav vojno stanje ter da naj kongres vkrene! vse potrebne korake.	j
Po tej seji sta se vojni tajnik, Baker in mornariški tajnJik Da-i niels poejvetovala še kake pol ure s predsednikom Wilsonom.
Nekateri zatrjujejo, da se bodo smatrale v slučaju vojne Združene države kot član zaveznikov ter da bo izostal njihov cilj, obenem z zavezniki uničiti Nemčijio.
Boji na vhdu.
Petrograd, Rusija, 29. marca. —' Severno od Stanislavov, v okolici •Jamniee, so Nemci po hudem artilerijskem ognju izvršili napad, to, da morali so se umakniti v svoje j postojanke.	j
Ponoči so poskusiti Nemcii ofenzivo severno od Slavcntine. deset milj jugozapadno od Brzezany, toda srno jih zavstavilL
Vzhodno od Brzezany smo raz -; strelili mino: naše čete so vdrle v nemške zakope in so prepodile iz njih sovražnika z bajonetntm napadom. Vjele so 20 Nemcev, pa-tem pa so se vrnile v svoje pošto-, janke.	j
Na ostali fronti so se vršili sa-1 mo infanterijski boji brez večje važnosti.
V Rumuniji med rekami Oussia in Gsabanyoos smo izvršili protinapad z namenom, da bi zopet zavzeli prej izgubljeno ozemlje, pa napad ni uspel. Nemci so poskušali prodreti ob cesti med Fok-, shani in Teeutsehiu, pa smo jih zavstavili.	i
Berlin, Nemčija, 29. marca. — Položaj neizpremenjen.
Sinovi finančnega tajnika v mornarici
Washington. D. C.. 30. marca. Trije sinovi finančnega tajtuLka, W. McAdoo. so se priglasili k vojni mornarici.
Fr. H. McAdoo, ki je odvetnik v New Vorku. je poleg tega tudi ponudil vladi svoj motorni čoln.
Bombe na parniku. Buenois Aires, Argentinija. 30. marca. — Danes je došlo poročilo, da so našli na parniku 'Tennyson', ki je bil na potu iz New Yorka v Rio d i Janeiro, med1 premogom bombo.
Na norveškem parniku "Older-ny" pa so našli v premogu osem bomb.	j
Pošiljateljem denarja.
Vsled napetih razmer med Nemčijo in Združenimi državami, se za nedoločen čas ne more denarne pošiljatve nič več izvrševati po brezžičnem brzojavu.
Od sedaj naprej do preklica, zamoremo pošiljati denar v staro domovino samo potom poste,.in ga sprejemamo le pod pogojem, da se vsld vojne v Evropi mogoče izplača z zamudo, ali pa povrne.
Z ozirom na sedanje razmere, ko se veljava denarja večkrat iz-premeni, bomo v slučaju da se cena kronam zviša, med tem ko je denar na potu do nas, istega zadržali, ter s pošiljateljem stopili pismeno v dogovor.	•
Denar po zvišani ceni bomo le tedaj odposlali takoj naprej, ako bo pošiljatelj izrecno zahteval, da naj se denar odpošlje tudi v slučaju, ako se cena kronam zviša.
CENE:
Krone:	Krone:
100........ $ 13.00	600 ........ $ 78.00
300 ........$ 26.00	700 ........$ 91.00
300 ........ $ 39.00	800 ........ $10100
400........$ 52.00	900 ........$117.00
500-........$ 65.00	1000 ........ #130.00
Nemški državni zbor.
Izjava nemškega nacjonaln&ga liberalca. — Tudi italjanski prestol se je začel majati.
Berlin, Nemčija. 30. marca. — Državni zbor se bo danes odgodil do 24. aprila.
Berlin, Nemčija, 30. marca. — V svojem govoru je rekel vodja naejonalnih liberalcev dr. Stres-semeen:
Združene države bodo le v tem slučaju napovedale Nemčiji vojno, če je javno ameriško mnenje popolnoma zavedeno.
Govornik je zahteval tudi razne volilne reforme ter pristavil, da zahtevajo novi časi novih postav.
Konservativec West a p je rekel r
Mi lahko čisto m>Irno pričakujemo, kaj bo odločila Amerika. Med tem časom ne bo delovanje naših podmorskih čolnov v vojni zoni čisto nič ovirano.
Dr. Spahn je izjavil, Ja se v vseh zavezniških deželah majejo prestoli. Tudi italjanski prestol se maje. Ako bo prišlo do vojne mej Združenimi državami in Nemčijo, bo Nemčija popolnoma pripravljen na. —
Dober plen.
Panama City, 30. marca. — Našli so 18 nemških podmorskih Čolnov in bazo na Haiti. Vlačilni čolni jih sedaj spremljajo v ameriško pristanišče. Spj-emlja jih tudi neka bojna križarka ameriške mornarice.
Občinska trgovina v Chicagu.
Občinski svet je z 52. glasovi proti 14. potrdil predlog, da legi-->latura spremeni mestno poslov-nieo. da bo mestu dovoljeno pro dajati led, premog in živila v svoji trgovini. Manjšina je napadla predlog, ga imenovala radikalno socialističnega, da ga prepreči. — Njeno prizadevanje je bilo zastonj 'u predlog je bil sprejet z veliko večino.
Socialistični občinski svetovalec Kennedy je dejal:
"V dveh tednih bodo Združene države skoraj gotovo zapletene v vojno. Skoraj v vseh deželah, ki so zapletene v vojno, so mesta dobile pravico za kontrolo na i ži vli. V Chieagi moramo tudi dobiti to moč."
Odvisno je sedaj od legislature če Chicago dobi pravico, da odpre svoje prodajalne, hladne shrambe, mlekarne itd. Občinski svet je storil svojo dolžnost, sedaj je treba, da tudi legislatura pokaže, da m> ji ljudski interesu nad vsem. Ce me?rto Chicago dobi pravico, da odpre svoje prodajalne, ledenice, hladne shrambe itd., ne bo poma sruno le- ljudstvu v Chieagi ampak tudi farmarjem, ker bodo svoje pridelke lahko direktno prodajali mestu in se jim ne bo treba po&lu-žifi prekupcev, ki jim plačujejo nizke cene za njih pridelek.
Angliji primanjkuje gazolina.
London, Anglija, 29. marca. — Lord Hylton je poročal v gosposki zborniei, da Angliji primanjkuje gazolina. Rekel je. da potem, ko potečejo sedanje pravice, ne bodo .privatni lastniki avtomobilov smeli (rabiti gazolin.
Ruske reforme.
Vse apanaie bodo narodna last. Proklamacija. — Litvini so se za.
čeli zanimati za avtonomijo.
London, Anglija, 30. marca. — Iz Petrograda poročajo, da je ru-■ska provizorična vlada izjavila, da bodo vbodoee vse apanaže narodna lastnina.
Samo apanaže, ki so jih dobivali veliki knezi, znašajo nad 25 mi-Ijonov rublje v na leto.
Vlada je izdala na Poljake poseben poziv, v katerem pravi, naj si sami določijo formo nove vlade. —
Vlada je prepričana, da se bodo Poljaki odločili za neodvisno Poljsko, ki bo sestajala iz vseli treh, sedaj ločenih delov.
Poljaki naj določijo formo svoje vlade na ustavni skupščini, ki jes bo vršJa v glavnem mestu Poljske.
London, Anglija, 30. marca. — V Vulmaru se je vršil lifcvinskd kongres. Navzoči so zahtevali avtonomijo. Dežela, v kateri prebivajo Litvini. naj se imenuje Lita-vija. Nova dežela naj bi sestajala iz livlrudske, vitebske in kurland-ske province.
V	resoluciji je rečeno, da bo Li-taviia ena najzvestejših provinc Rusije.
Ameriški konzuli so dospeli v Švico.
Washington, D. C.. 30. marca. Poslanik Stovall je danes sporočil državnemu department!!, da so dospeli iz Nemčije v Švico ameriški konzuli Danim. Wallace in Brown, i V kratkem bo prišel v Curih tudi konzul Wood.
I	. _	.	—
Jetniki-vojaki.
Jefferson City, Mo., 30. marca. G over ne r Garner je predlagal, naj bi se iz jetnikov, ki so šele vprvie kaznovani in so se dozdaj lepo obnašali, osnovalo več posebnih stot-nij prostovoljcev. To seveda le v i slučaju, če bo izbruhnila med Zdr. državami in Nemčijo vojna.
Boji v Palestini.
London. Anglija, 29. marca. — Poveljnik egiptovske ekspediolje brzojavlja, da so Angleži prodrli ,15 milj od Rafe do Wadi Ghuz-zeh. pet milj južno od Gaza. da krijejo gradbo železnice.
V	pondeljek in torek smo bili v vročih bojih z 20 tisoč Turki, ki so
I imeli zelo težke izgube. Vjeli smo 900 Turkov, med njmi'i povelju to-; cega generala in ves divizijski j štab 53. turške divizije.
Meti častniki so bili štirje avstrijski in 32 Avstrijcev in Nemcev različnih šarž. Vplenili smo , tudi dve avstrijski havbici.
Angleži se sedaj nahajajo okoli i 40 milj od Jeruzalema.
Nemiri.
Sprrinfield, Mo., 29. marca. — j Veliko razburjenje je nastalo med : delavci in štrajkajočrmi cestnože-j teniškimi uslužbenci, ko se je po | mestu xaznesel glas, da je stavko-|kaz W. G. Bishop obstrelil John i Hermana.
j Zbrala se takoj večja ljudska množica m stavkokazu. bi se godilo slabo, da ni prišla na lice mesta policija in rešila stavkokaza iz rok ljute množice.
Stavkokaza je sodnik postavil i pod $10,000 poroštva. Obsrreljeni Herman se nahaja v bolnišnici in zdravniki upajo da ga ohranijo pri j življenju.
Stavka traja žc 170 dni in kom panija se trmoglavo upira zahtevam cestnoželezniških uslužbencev.
Oj&oenje garnizije.
Washington, D. C.. 30. marca. — Vojni department je danes odredil, naj se ojači garnizija ob Par namskem prekopu. Vsi civilni u-sluzbenci bodo vojaško organizirani. — Načeloval jim bo polkovnik Chester Harding.
Japonska priznava rusko vfedo.
Tokio, Japonsko. 29. marcau — Japonska vlada je sklenila, da prima noro rusko vlado.
Avstrija in Nemčija. .
Avstrija bi bila rada prijateljica Amerike, pa jo veže da Nemčije prevelika dolžnost.
Bern, Švica. 30. marca. — Sem je dospel z Dunaja nek nevtralni diplomat, ki je izjavil, da si avstrijska vlada na vse načine prizadeva ohraniti prijateljstvo z Združenimi državami.
Ce pa izbruhne vojna meti Nemčijo in Združenimi državami, je u-mevno. da bo Avstrija odločno na strani Nemčije, kajti v pogodbi med obema državama je omenjeno, da morata druga drugi v stiski pomagati.
Avstrijski diplomati si pa še kljub temu prizadevajo poravnati spor med Združenimi državami in Nemčijo.
D.plomatične zveze med Avstrijo in Združenimi državami še niso prekinjene. Avstrijski poslanik je še veti no v Washingtonu. ameriški pa na Dunaju. Avstrijski odgovor na predsednikovo noto je bil pisan v veliko bolj obzirnem tonu kot pa nemška.
Nekateri eelo mislijo, dia kaj lahko pride do preloma med Avstrijo in Nemčijo.
--A
%
Villa poražen.
Chihuahua, Mehika, 30. marca. General Francisco Villa je bii danes napadel s 3500 vojaki naše mesto, pa se je moral s težkimi izgubami umakniti. Vladne Čete so vjele petsto njegovih vojakov, 350 je bilo pa mrtvih oziroma ranjenih.
Nemške bojne ladje ob angleški obali
Amsterdam, Nizozemsko. 31. marca. — Iz Berlina poročajo:
Te dni je križarilo več naših boj-'nih ladij ob južni angleški obali. ! Osem milj vzhodno od Lovestof-ta so potop.le naše ladje oborožen parnik "Mascotte"
Drugega parnika ni bilo videti.
čuden župan.
Seattle, Wash., 29. marca. — Med pričami državnega pravdni-ga pri obravnavi proti članom L W. W. radi krvoprelitja v Everet-tu zavzema prvo mesto everettski župan D. D. Merili, pravi steber kapitalistične družbe.
Pri obravnavi je Vanderveer, | drugi zagovornik Tracvja, vprašal župana, če ni s petmi napadel ' Searroffa. ko je bil v zaporu, če ga ni vrgel po stopnicah nizdol v [celico itd. Župan je seveda tajil, i Dva dni kasneje je hotel držav-j ni pravdnik afero obnoviti, a advo-'kat Vanderveer mu je dejal, da ni njegova navada, da bi se z eno stvarjo dvakrat bavil.
Na to je sodnik rvripomnil: "Vi menite, da ste izdelali potrebno delo. da obtožite to pričo."
"Da. sem", je odgovoril advokat Vanderveer. ko pride čas. bo dosti prič. Državni pravdnik se lahko posluži Merilla".
Iz Vanderveerjeve izjave sledi, da pride dični župan na zatožno klop.
Nemčija in Rusija.
Berlin, Nemčija, 30. marca. —• r Poročilo 'United Nev.s Service'), j V svojem današnjem govoru je preidlagal nemški državni kancler, da naj se sklene separaten mir med Rusijo in Nemčijo. Rekel je, naj se sklene mir. ki bo za obe stranki časten.
Glede Združenih držav je rekel, da hoče živeti Nemčija žnjimi v miru.
Taft in vojna.
Kansas City, Kans., žO. marca. V nekem govoru v trgovska zbornici je prejšnji predsednik Taft izjavil, da se morajo Združene di> žave dejansko vdeležiti vojne. Re-, kel je, da je dolžnost dežele, da da svojo mornarico in armado ter de-jiiar v boju proti Nemčiji.
I Umor in samomor.
I Vance, bogat farmer v Leiing-
Iton. Ky., je ustrelil svojo ženo in sebe. Sosedje so ju našli ležati na dvorišču. Vance je imel v roki samokres.
GLAS NARODA, 31. MARCA '17 ........ ■ 1
"O LAS NARODA"!
(Slovenian Dally.)
Owi«l and pobliatMd by tbm
I L O V I I I O PUBLISHING O O M P A H T
(a corporation, j
TUA>m HAKHER PwM»it_LOriW BENEDIK, Tmroft
*•.-» of Homrn* of the corporation mod addresses of above offlosn:
T.' « orflaa.lt srn-e« K..r..urf of Manhattan Ne« York City N T
it •*•«■ Mi *<n)a tlat sa Ajaeriko	Za ceio leto as mesto New York 6.00
'a >,usd«>....................(S00 Am pol lets ss mesto New York.. 8.00
->>	......t« /a Jet rt leu sa mesto New York LfiO
>«»	............. I M 2a Inosemstro as celo leto......0.U0
----_ j
SAHi»hA' isfcaja raak dan iwiwaW aedelj to praanlkor_
tt L i 8 NARODA" '
I-Voire of t toe People" > taaaMl »vary day «xit>p< Suudaya and Hortdaja.
__HottavrlKiao yearly $300	'
Uuptsl for«* piidptar la oaetoo<i0tl ae ue prtofoftijejo I »roar aaj at- blagovoli |n*lljatl po — Mouey Order. etH^wN*«*! kraja n»r<Vntko* proalmo, da ae nam tudi prujia^a MiaWXii nainianl da hitreje oajd^mo naslovnika
Uotdauta la poMIJatvam naredite ta naalo*:
-U L A 8 NARODA**
O «N»rtiandt Wt.	York Olt<
_It-wfi«! we^ i .int>iwii
iMfflE J«
ikT^ *****
__ ------------------------------- |
Amerika in Nemčija. j
-0-
Nemčija je izprevidela, da je šla malo predaleč.
Do predkratkim je stala vedno na stališču, da je tre-! ba sovražniku kolikor mogoče škodovati, z nevtralci pa j ohraniti prijateljstvo, če pa tega ne, pa že vsaj tako napravit i, da bodo nevtralci ostali nevtralni.
Nekaj časa je šlo Nemčiji precej posreči.
Nizozemsko je dobila skoraj čisto v svoje kremplje. Razen Nizozemske, tudi vse severne države, Švedsko, Norvt :ko in Dansko. Tudi Švica je skoraj čisto pod nje- , uim uplivom.	4
Malo težje je bilo z Združenimi državami. In čimbolj proniatramo celo stvar, tembolj prihajamo do zaključka,! da .ji* Nem« ija samo poskušala, kako daleč seže potrpežlji-! vost Združenih držav.
Prvi |K>skusi so se ji dobro obnesli.
Potopljena je bila "Lusitanija", "Arabic", 'Sussex'j in cela vr*ta drugih. Združene države so bile ogorčene.! predsednik Wilson je pošiljal note, toda ostalo je le pri — notah.
Ameriške ladje so imele že vsaj deloma prosto pot v! Angli jo in tudi druge zavezniške države.
Amerika je pred vojno trgovala z Evropo in zato je; hotela biti v tem oziru tudi za časa vojne nemotena.
N< u:i"iji je vedno bolj trda predla. Izčrpala se je skoraj do zadnjega, žrtvovala je na miljone ljudi, žrtvovala je ; svoje blagostanje in ž njim morda svojo bodočnost.
V zadnji uri se je pa poslužila zadnjega sredstva —j podmorskih čolnov.
Povedala je svetu, da bodo njeni podmorski čolni po-j topili vsako ladjo, ki jo bodo srečali v vojni zoni.
To zadnje sredstvo je bilo v prvi vrsti naperjno proti Ameriki in proti ameriškim ladjam.
I ver j ena je bila, da se je bo Amerika "zbala in vstavila svoj promet z Evropo. In če bi Amerika vstavila svoj promet z Evropo, bi lahko Nemci čisto natančno preračunali čas. kdaj bodo zavezniki premagani.
Nemčija se je strašno vrezala.
Združene države niso bile več tako popustljive kot za-1 časa potopa "Lusitanije", "Arabica" in "Sussexa".
Z N
emčijo so kratkomalo prekinile diplomatične zve-! ze. Od prek in jen ja diplomatičnih zvez do vojne je le krat ka pot.
Nemčija se je tega prestrašila.
Dovolj izkazov imamo za to, a najglavnejši je pa, da j je prišlo zadnje dm V Evropo že več ameriških oborože- i nih pamikov, ne da bi srečali v vojni zoni kak nemški podmorski Čoln.
2. aprila se bo sestal kongres. Pri tej priliki se bo izvedelo, če bo napovedano med Združenimi državami in Nemčijo vojno stanje ali če bo napovedana vojna.
Nemški državni kancler ni čakal drugega aprila, ampak je že včeraj v nemškem državnem zboru javno obudil svoj kes ter poskušal pokazati celemu svetu Nemčijo kot nedolžno in preganjano jegnje, ki še nikomur ni ničesar slabega prizadelo!
Amerika je — neizprosljiva! Popustila bo le pod pogojem, če Nemčija opusti brezobzirno bojevanje z podmorskimi čolni.
Betliman Hollweg je rekel, da vlada med Združenimi j državami in Nemčijo že več kot sto let odkrito prijatelj-! stvo ter da mu nikakor ne gre v glavo, zakaj bi se zdaj to prijateljstvo končalo.
Čudno, da je tako velik diplomat tako kratkoviden Ali je že res pozabil, kaj so počenjali v času, ko so se Zdr. j države zanesle na nemško prijateljstvo, atašeji nemškega i poslaništva v Wasliingtonu?
• a •
Ali res ne ve več, da je Zimmermann poskušal pregovoriti Mehiko in Japonsko, še predno je bilo napovedano brezobzirno bojevanje nemških podmorskih čolnov, naj! bi napadli Združene države!
BE VJEMA.	I
UfitMj: Ena kokos znese v pe-| tih letih ioatsto j a je. Kaj ae zgodi potom i njo t*'	|
Učenec: "Potem se proda .v re-ptarnu*u za »Ude i>iife_r _ I
MISLI DOBRO.
Žena: 44Že zof>et prides tako pozno domov, niti očesa še nisem za t krnila!*'
Mož: "No, pa vsaj sedaj eno —rial |1_I"	. ; _ .
---	•■ »vm
Dopisi.
_ i
Clsvreland, Ohio. '
Ker tudi jaz pazljivo prebimni(< list "Glas Naroda", sem eital do- 1 pis. ki je bil naperjen proti rr.o-' ] jeanu zadnjemu dopisu. Mislim'< dopis g. Dernulovea.	Ji
Dragi rojak, vi piiete, tla me je i vaš dopis razbwiL To ni nikakor t res, ker že vita m 4'Glas Naroda", preko dvanajst let. ui ker sem že'< marsikaj bral, me taksna malenkost ne raizburi. Pravite, da ee bi • jaz delal po različnih krajih mo- i narhije, da ne bi sovražil druge ] narodnosti. Dragi rojak, tu ram ] povem, da se zelo motite, »laz že ]
tu med Nemci, t eli i in Ogr: 1 sedemnajst let in dobro vem. kaj i je narod. .Jaz Nemca ne sovra- ] žim ali zaničujem, pač pa sovražim njihovo politiko m delovanje ' napram drugim narodnostim. Ali : ti. dragi čitatelj. odobravaš nemško delovanje v Belgiji, na Francoskem in na Poljskem ter posebno še v Avstriji nad slovanskim , narodom in zdaj v Ameriki, ker nas že dovedejo do vojne?!
Pišete, če delavec pride ravno sem iz Avstrije, da si misli, da je tukaj najboljše. Ne. dragi rojak, to je odvisno od mesta in dela, kakoršno delo se mu posreči. Pravite, da se ljudje selijo iz ene dežele v drugo; tega ne more nihče prepovedal. In ravno vi ste pisali v prvem dopisu, da komur je življenje drago, naj bo doma in naj ne gre v vojno zono. Kako se to •strinja? Če našemu poštenemu Amerikancu Nemčija dela škodo ter potaplja lastnino in naše ljudi, ali to odobravate? Jaz mislim, dai ne.
Pršete, da ste bili razočarani, ko ste prišli v Kansas. To vam lahke vrjamem. Tudi jaz sem bil razočaran, ko sc/m prišel pred enim letom sem v Cleveland iz Pitts-burgha, pa vseeno ne zaničujem tega mesta in poveličujem ono, kjer sem bil prej. Če je človek že prileten, doživi marsikatero razočaranje. Pišeta, da vas jo doletela nesreča. To iz srca obžalujem, ker
imam jaz še nedora>tJo družino in sem sam v strahu, da se md kaj takšnega ne prigodi. Tak človek je siromak, naij bo ta, ali oni. Bogatin je za njega slep in gluh in če ni človek pri kakšnem društvu zavarovan, je še večji siromak. Ravno ta društva in organizacije so največja podpora za bogatina. Če no bi bilo toliko teh podpor, bi se že vlada brigala za nas. zdaj pa lahko pravi: saj imate društva, pa se sami podpirajte ! Ce ne bi -bilo to zanje dobro, kako bi hitro naredila proti njim zakon, da se uničijo.
Dragi rojak, pravite, da bi bili dobivali v Nemčiji podporo do smrti. Da. dobivali bi že. če bi »bili nemšldhdržavljaai, če pa ne. ibi vas že preslepili s kakšnim izgovorom in vas poslali po <4šub", da bi vas morala vaša občina hraniti »n šli bi od hiše do hiše, kakor sem to že videl pred dvajsetimi leti na Kranjskem.
Dragi rojak, pišete, da je sramota, ker nismo nevtralni. Ali ne bi bila sramota za nas stomiljon-ski narod ko bi na-ui Nemčija zaprla vsa trgovska pota? Od česa bomo živeli, če ne od trgovine, ko smo največji trgovski narod na svetu? Vse, kar se pri nas izdeluje. ne moremo porabiti doma. Ali naj te velike tovarne stoje prazne in <mi možje naj sedimo domr za pečjo ter giedanio na lačne o-troke še bolj kakor so zdaj" Če ne bi :bil zapleten ves svet v vojno. bi bilo že drugače.
ilorebiti bo kateri rojak rekel, da sem se prenapojil amerikaniz-ma. Ne, dragi rojak, jaz veni. dc. tudi tu nič ne dobim zastonj: za vse, kar ji nam. -se moram zahvaliti svojim žuljem in onemu, k:! me drži zdravega. Ko sem postal | ameriški državljan, sem dvigni! ; roko in potrdil, da bom ljubi! to! | deželo do smrti. To je moj pro-I gram in bi moral biti vsakega do-j brega državljana,	i
I Rojaki, pristopajte pod našo ! ameriško zastavo, ker ona vas bo | varovala, ko se bodete vrnili v, j stari kraj po vojni ter spet nazaj, I ker do4bro vein, da se jih bo spet [povrnilo 80 odstotkov. Tam tudi I ne bo dobro; posebno v Avstriji in Nemčiji ne, ker zmagati ne bo-] sta mogli te krize, katera njima preti adaj od vsoh strani To je zakrivila vse vBe nemška diplomacija in njihov 44uber alles^! j
Pozdrav vsem zavednim Slovencem m tudi Avstrijcem. Pa se še kaj večkrat oglasite, bomo imeli malo debato; debata je poučna <n potrebna j&ed narodom.
Mith. Jatte. ' /
8 pota. j
Primero. Oolo.. je premogarska naselbina, ki se nahaja \ isoko v gorah in je krog iu krog obdana. * sneženimi hribi. Dela se vsak dan. plača pa je odvisna od de-j lavea in prostora. Rojakov je tukaj približno 40. Poleg podpornih društev imajo tudi pevsko iu dramatično društvo. Pred kratkim smo videli, odkar obstoji to mesto. pirvo slovensko predstavo. i
Trinidad, Colo., ie nekako sre-^ dišče več premogarskih naselbin. V okolici 60 milj je okoli tisoč Slovencev. Kadar se pripeti kaka nesreča, ali pa da kdo drugače potrebuje bolnišnice, potem ga pripeljejo v Trinidad. Kakor sem pred kratkim že poročal, se je tu vi-šila porotna obravnava proti nekemu Italijanu, ki je vstrclil v prepiru našega rojaka Tomšiča.! Porotniki že v drugič niso mogli najti dovolj dokazov, da bi ga spoznali krivim umora. Mesto je krasno po svoji gorski legi. V mestu živi le malo Slovence**; večinoma prihajajo, pa zopet o«.lh'a-. jajo.	|
Da wson. N. M ex.. je ob eolo-radski meji. Rojakov je tukaj o-j koli sto in delajo v preniogorovih. Dela se dobro in zaslužek je tudi še precej dober. Tukaj je tudi mnogo peči za žganje koksa. Mesto je pod kompanijsko upravo.' Ima krasen hotel, velike proda-1 jalnice. Sploh, kdor tukaj prebi-' va. mora stanovati v družbinih hišah. Tudi je mnogo gostiln, ki jako dobro tržijo, ker se nahajajo ob meji suhe Colorade. Kakih šestnajst milj nižje je vej slovanskih gostiln, ki pošiljajo pijačo v suhe kraje. Nad mestom je nekaj slovenskih kmetovalcev in živinorejcev. Večinoma prebivajo v visokih gorskih planinah.
M. P.
Plessis, Sask., Canada.
Pred šest\mi leti sem prebival sto deset milj južno od Moosjav. Saskatchewan. V dvth letih sem šel trikrat v mesčo in vsakikrat sem potreboval pet dni. Zaprl sen: svojo barako, katero sem zložil iz desk ; ko «eni prišel dconov, so mi žuželke, katere imenujejo 4'sro-for", raz vrt ale vso hišico. Po preteku dveh let so napravili železnico petnajst milj zahodno od AVeybum-a_ Zdaj mi vzame samo cn dan iai opravim vse svoje posle.
Viso okolico tvori samo žitno polje. V zadnjih treh letih se j«* prebivalstvo zolo pomnožilo. Ionsko leto pšenica in lan nista posebno dobro obrodila, kea- je bil spomladi hud mraz. Kdor je pose-jal žito do 15. apriia, je pridelal na akru zemlje po 40 do 45 buš-liev in tudi slama ni škodovala. Nekateri sejejo šele v juniju, pa vendar dobro napravijo. Splošno smo napredovali in a vseh poljih.
Letos dobimo tudi telefon v hi-£e. dobim ga tudi jaz. Kadar ne bom imel drugega opravila, boni po telefonu vprašal v bližnje mesto Lafleche. kako je z žitno ceno.
Kar se tiče dela na farmah, moram reči, da se delo lahko dobi. Plače pa so različne: na mesce od 30 dolarjev naprej. Ob mlatvi pa plačujejo po 3 in pol dolarja na dan.
Draginja je tudi pri nas. Tona premoga stane $9. Dobivamo ga iz Pemisvlvanije. Trdi premog pa j? po $14 tona. Tedaj kapitalisti obiskujejo tudi nas farmerje. Vend&r imamo boljše čase kot pa premogarjL
Zimski čas posedamo za mi^o in igramo karte; včasih pri Francozih. včasih pa pri Angležih.
Pijačo je zelo težko dobiti. Ka-<la.r jo pa dobimo iz mesta, pa skličemo ljudi, priredimo ples na kakem posestvu, ali pa v šoli. Tako zabave ne primanjkuje.
Pozdravljam vse Slovence po Združenih državah.
Martin Bogataj.
Plessis, Sask., Canada
j
PRIPOROČILO.
Tujec: "Kateri hotel mi zrn" i rete priporočiti ? Jaz hočem le nekaj časa, mogoče samo par dni. ostati tukaj."
, 4 4 Potem pa idite k 4 4 Zlati go ski", tam bodete veseli, da bodete zopet zunaj!"
PRIGOVARJANJE POMAGA.
; Trgovec (novemu potovalen): 44Tvrdka Kunev & Co. je naša najboljša Odjemalka iu vi tudi Sam niste dobili nobenega naročila?"
Pot oval ee; "Trudil sem se na vse načine in so me celo trikrat ven visgti!"
Trgovec	: 4 4 Trikrat t —
Tam kupijo fete potem, ko ga šti-rllavt rta vrfejo."
Iz Napoleonove vojne na I Ruskem.
Nedaleč od Vilue je vodila državna eesta, po kateri so se porni- 2 kali ostanki "velike armade1* od * nesrečne vojne leta 3S12. Cesta je s bila precej strma in one nesrečne ^ dni še z gladkim ledom pokrita. ' Na tej cesti po Franeozje pustili r vse, kar je oviralo beg do smrti 1 izmučene armade. Tam so se na- 1 hajali vozovi z ranjenci, topovi i! vozovi s strelivom in živežem, h. ' Moskve odneseni plen, dragoceno! mizno orodje maršalov in drugih ' vi-sokih častnikov, velikanski bo-j-gaiti plen radiih dragocenosti. kn-M tc.re so vojaki do tja privlekli. 1 I Vojno blagajno velikega glav- ; nega stana so pa hoteli na vsak 1 način privesti na varno na prusko ozemlje; vsaj tako se je glasilo povelje cestarja Napoleona, predno je odpotoval. Dasi so imeli do-bro vprego pred vozovi naloženimi z zlatom in celo nove konje I pripregli, vendar je bil ves napor.' zaman, na gladki cesti navzgor čez grič ni bilo mogoče spraviti težke vozove. Poparjeni vodje in j blagajničarji so se kmalu pre.pri^ čali, da bodo morali tu obtieati z; 'njim zaupano vojno blagajno, a obenem so računali na nemilost | cesarja in na hude kazni.
V	takem obupnem položaju so se obrnili za svet na generala, kateri se je uprav takrat bližal griču : na njih glasno kričanje j? general pomolil skozi okno voza ■svojo glavo, drtbro zavito s kožu-hovino. Na opazko blagajnika, da si v obupnem položaju ne znajo pomagati, jim je general odgovoril, da d tem ni govora, na povelje cesarja nikakor ne sme vojna bla gains postati plen sovražnika.
Nato se je hotel general odpeljati kar so je bližala baterija, v kateri so b:li vpreženi spočiti ko-' nji. Blagajnik je predlagal, da je' bolje pustiti topove in s temi ko-i ■nji rešiti vojno blagajno. Gene-j ral je odobraval ta predlog, ni-j kakor pa ne stotnik baterije.' Stotnik se je celo branil ost a vit i baterijo brez povelja njegovega •'apovodnika, ko se je* general dal; '•poznati, da je pobočnik cesarja,^ in niti takrat ne, komu je ta pre-j til s kemijo, ako ne rešijo vojne | blagajne. Stotnik je enostavno za-1 klical bateriji: "Naprej!"' ter so nadaljevali svojo pot.
V	tem trenutku se je začulo klicanje: 4'K<*zaki!" Vsakdo se je skušal rešiti z begom. Toda kmalu so se obrnili zadnji vojaki, in ko so videli, da o kozakib ni! sledu, so pričeli pleniti osamljeno vojno blagajno. Le rnaio minut je preteklo in že so bile razbite ključavnice, potem so pa plenilci napolnjevali svoje žepe z denarjem j lastne armade. Po snegu je ležalo! polno cekinov in to je privabilo j še več plenaželjnih. dokler končno ni aiič več preostaja!o. Oni pa, kateri so poslednji prišli in so le malo ali celo nič dobili, so poteg-j nil i svoje sablje in pričeli tolči p >
. tovariših, kateri so imeli polne vr-. pe cekinov.
Temu so konec napravili v isti-,ni na tpozorišče dospeli kozaki.
Napoleon je kasneje ukazal, da . mu predložijo natančni popis o plenjenju vojne blagajne, katero i so povzročili njegovi lastni voja-. k*, toda predno je poročilo pre-l bral do konca, ga je raztrgal i vsled velike razburjenosti." . i
PREBRISANEJSL
A.: 441 iubi prijatelj, prosim 1 vas, posodite mi .pet dolarjev. Po-L zaibil sem denarnico doma in nimam niti centa pri sebi." J B.: "Obžalujem, da vam ravno 1 zdaj ne morem vstreči, hočem vam pa na drug način pomagati iz zadrege."
A.: 44Hvala, vi ste jako dobre-J ga srca!''
J B.: 44Tukaj imate pet centov, j vzemite prvo karo in se peljite domov po svojo denarnico."
SKROMNO.
Hišna beer sobarici: 4 Ana. ali vam je moj ženin pri odhodu š* ■ kaj naročil?"
Sobarica: 44O. da. gospod ženin vam je hotel poslati še tisoč poljubov, pa sem vzela samo dva."
l IZ LASTNE IZKUŠNJE.
i, 44No. Jožek. ali mi veš imeno-- vati katero takoimenovanih otročjih bolezni?"
t- 44Da, slabost po prvi smodki."
j LISTNICA UREDNIŠTVA. I Tr. Hr^ Kajlor, Pa. — Naalov je: A. Z., c/o Wbl Bornett, E. F. D. 2, Parnimm, Pa.	1
'^ry'
z življenja kanadskih Indi-'
F
jancev. *
i®
Kanadski Indijanci na daljnem ' apadu so se prav dobro razumeli 1
modrim in premožnim angle-1 kim misijonarjem JohnsonomJ "o je bilo v petdeset ib letih isemnajstega stoletja. Prijazni nož je Indijance zdravil za mrzli-o. Indijanci pa so mu pripovedo-'ali sanje, katere so Johnsonu nnogokrat povzročevale neprili-:e in stroške.	-
Nekoč je prišel k Johnson n ze-o čmeren in dobro oborožen indi ianski »poglavar in mu je pripove- j loval: "Sanja.lo se mi je. da sen; j prišel k tebi in dal si mi veliko i steklenico ruuia ", pri tem so pa >či Indijanca bile strastno vprte 1 r Johrsona.
Misijoitar mu je nato odgovoril: 4tAko se ti je tako sanjalo, se nora tudi tako zgoditi" in dal nu je steklenico ruma.
Drugo jutro je prišel drugi ln-lija^'ee in pripovedoval dobremu Angležu, da -se mu je sanjalo, da mu je dalveliko klobaso tobaka. Johnson mu je odgovoril: "Ako so ti je tako sanjalo, se mora tako 1wli zgoditi.** Veliko klobaso tobaka je Indijanec spravil v svojo malho ter se zadovoljno smejal in odšel.
Po starem pregovoru: "Kdor se poslednji smeje, se najbolje smeje", je prišel nekega dne milijonar Johnson k giavarju Indijancev in ga prosil za posluh važnih -sanj, katere je imel mimik-noč. Ko se je "Skakajoči Ris" — tako je bilo namreč ime glavar ja — izjavil, da hoče poslučutl sanje, mu je Johnson pripovedoval:
''Sanjalo se mi je, da si se posvetoval s tvojimi hrabrimi voj-ščaki ter si potem ž njimi priš-.-l k meni in rekel: "Ljubi lii*at Johnson, mnogokrat si nas ozdravil mrzlice, dal nam ruma, tobaka in smodnika, mi smo pa sklenili. da ti podarimo malo rodovitno dolino med Zelvinim jezerom in Rdečo skalo, in to za večne čase, da se ti na ta način skažemo hvaležne. Ostanimo za vedno prijatelji." To so bile moje sanje, katere sem imel minulo noč."
Johnson je inoleal iu prieako val odgovora, katerega pa ni bilo tako hitro. "Skakajoči Kis" se j? po daljšem premišljevanju vzdignil in ost a vil svo j šotor. Johnson pa je dobro vedel za indijanske navade in običaje ter mirno obsedel.
Čez dobro uro se je zopet povrnil "Skakajoči Ri>" v spremstvu dveh starih vojlčakov; vsi so izgledali emerno. "Skakajoči Ris' mu je odgovoril:
"Imel si zelo čudne sanje, brat, ali ker se ti je tako sanjalo, se mora tudi tako zgoditi. Podelimo ti dolino, o kateri si sanjal, ali prepovemo ti se še nadalje kaj enakega sanjati in to kar bi bilo Vi i. vezi z uašhn rodom in posestvi. Imaš ušesa, da to čuješ. zapomni si to in deluj tako. Pojdi domov, gospodar si te doline in mi smo bili r>rej."
SLO VENSKO-A TVTF.RTK A NSKI
KOLEDAR
za leto 1917
se dobi pri sledečih zastopnikih:
Anton Hren, Steelton, Pa.
Anton Osolnik, Luzerne, Pa. Jos. Peternel, Willock, Pa.
Frank Jakše, 112 Marchant St., Ambridge, Pa.
Frank Novak, Greensburg, Pa.
Val. Babich, New Alexandria, Pa.
L. Hribar, Bessemer, Pa.
Jerry Koprivšek, 411 Church. So. Bethlehem, Pa.
John Demshar, Burdine, Pa.
John Pa j k, Conemaugh, Pa.
Frank Demšar, Manor, Pa. J. Polanc, 409 Ohio St-f Johnstown, Pa.
Anton Valentinčič Farrell, Pa.
Frank Oabrenja, Johnstown, Pa.
N. R. Jakopieh, 1037 Peral.a St.. N. S. Pittsburgh, Pa.
Zvonko Jakshe, 814 Tripoli St., Pittsburgh, Pa.
Ignac Magister, Pittsburgh, Pa.
Matt. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, I'a.
J. Jo van, West Newton, Pa.
Jos. Skerlj, Turtle Creek, Pa-
Anton Jerina, Claridge, Pa.
Mat. Kamin, Forest City, Pa.
Frank Trebetx, Export, Pa.
Vide Bovaniek, Conemaugh, Pa. Podružnica Frank Sakser, Cleveland, O.
------T
Hadkrilil jeza sto let svojo dobo
Father Mollioger, gluovit dnhoven-dzravoik v Troy Hill, P<. uneoadil je ceh svet % sto im čudovitim zdr«vlje»jem
Nekatere dni obiskalo ga je po 10.000 bolnih v njegovi eerUvi na Troy HIH in ga prosilo za zdravniški nasvet
^dflfe	Father Molllnger
V^J ^	Je Imel čudovite u-
si^'be začasa svoje-* / ^Pr * ' P® 401etuega delcv-^	fe vanju, lkiluikum. ka
H. \	terim so »e vsi
■OMM zdravniki otlrekli, .	. se je vrnilo Zt>j<t"t
z<lra\*je z njegovimi
- —zdravili.
Molliu^er Medicine Cuiuimny je Iz IMilnila željo blažene^ra duliovua-zdravnika. shranili so njegove originalne predpise spisane z njegovim rt»k<»pisoni in točno i«j teh predpisih pripravljajo vsa njegova zdravila, tako. da vsak, ki katerokoli njegovih zdravil naroči, nio re !»iti zagotovljen da lH*le tudi dot.čno zdravilo prejel, katero je on dajal ovojni bolnikom.
2. Father Alol linger jeva tonl-
ca in telesni krepitelj.... 1 dola* I 4. Father M«»lllngerjevo sredstvo za iKilezni želodca___1 dola iT
5. Father Molliugerjevo zdravilu za ženske L>olezni.....1 dolar
G. Father Mollingerjevo sredstvo za btilezni le^lie......1 dolar
7. Father Mollngerjevo sredstvo zn bolue živce........1 dolar
S. Father Molliugerjevo sredstvo za bolezni v krvi.....1 dolar
0. Father Mollingerjevo muzV
lo za izpuščanje in inazule 1 dolar 32. Fallier Mollingerjevo ztlra-vilo zji liripavost ali oslovski kaši»lj................1 dolar
14.	Father Mollingerjevo sredstvo za |>adavico (jtojiolno zdravljenje i ...........U dolarja
15.	10. Father Moliligerjevo
sredstvo za zlato žilo.... 'i dolarja 17. Father Mollingerjevo sredstvo zo|ier žolčni kamen ali kamen v mehurju 3 dolarje S. IU Falher Mollingerjevo glusovito sredstvo za oči (voda in mast* ........2 dolarje
22.	iTaihcr Mollinserjevo mazilo za izstezlvaaje in celetije................1 dolar
23.	Father Mollingerjevo zdravilo za naduho......1 dolar
24.	Father Mollingerjevo zdravilo za čiščenje .... 1 dola, r
2G. Father Mollingerjevo zdravilo za male otroke
(prosto špirita > ........1 dolar
27. Father Mollingerjevo (►opolno zdravilo za traku l jo ..................3 dolarje
25.	Father MoMinirerjevo zdravilo za iM»tne, bolne
in utrujen noge........1 dolar
Vsa ta zdra.-ila se vim pošl ejo v tvežem »ta.
D ju.
Zdravila >o naravna ie • >>ika in podpisom Father MoIIingrerja > P«>»ljite sr<>t«.v denar, money ali ekapre.-« order
pa naroči »e p.: pov/.etju. 1	Altu hočete poiiljalev zavarovano, pošljite
10c. ved Naslovite:
MOLLINGER MEDICINE CO.,
i
2071) West Ohio SU Pittsburgh, Pa.
Opomba; njižic«. v kateri 'e životopia in . čudovito zdrnvljtnje Fatier Mollincerjevo. pošljemo na zahu-vo vbakemu za-ionj.
J. Resnik, Cleveland, O. 1 Chas. Karlinger, Cleveland. O. L. Balant, 1777 E. L'9th St., rain,O.
J. Kumse, 1735 E. 33rd St-, Lo-! rain, O.
Matt. Slapnik, Collinwood, O. . Aut. Kikel, 1116 Franklin Ave., . Youngstown. 0.
1 Frank Hočevar, Bridgeport, O.
H. Svetlin. 1016 St. Clair A ve., . Sheboygan, Wis.
John Stanipfel, 827 Indiana Ave. Sheboygan, Wis.
Aug. Kollander, 575 Reed St., Milwaukee, Wis. , Frank Skok, West Allis, Wis. John Oberch, De Pue, 111. Mat. Ojrrin. North Chieajro. 111. Ft. Petkovsek. Waukegan, 111. ! Frank Bambieh, 1107^ N. Hickory Ave., Joliet. 111. •: Math. Komp, La Salle, 111. j F. Cherne, So. Chicago, ilL Fran kJurjovec, Chicago, I1L J. B. Verbič, Aurora, 111. I Frank Skrabec, Stockyard St., Denver, Colo. » Peter Chulig, Pueblo, Colo. Frank Janes. Pueblo, Cloo. John Germ, Pueblo, Colo. i' Mike Pencil, Ringo. Evans-
Frank Režišnik, Cherokee, Kans. Rok Firm, Frontenac. Kans. Peter Schneler, 613 N. 4th St., Kansas City, Kans. . | Frank Gregorka, Little Falls, ! N. Y.
Karl Strniša. Gowanda, N. Y. Math. Kobe, Calumet, Mich. . Fr. Križman. Chisholm, Minn. Jakob Petrieh, Chisholm, Minn. *i Louis Perushek. Ely, Minn. Geo. Kotze. Eveleth. Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. ' Joe Adamich. Hibbing, Minn.
M. Grabrijan, St. Lonis, Mo. I A. Rudman, Indianapolis, Ind. ' | L. Bolskar, Clinton, Ind.
Fr. Vodopivec, Kitzmiller, Md-Gregor Zobec, Klein, Mont. I Anton Justin, Rock Springs, .Wyo.
I Jakob Laushin. 706 Kansas St, . San Francisco, CaL • i Gregor Porenta, Black Diamond,
W H
GLAS VAROPA. 31. MAK C A 17
jiw —II ■■■'»'■■■■■■■■■■■■■■■^■■■MMpBMBWMWPMMMM
Iz nove Rusije.
Petrograjski poročevalec londonskega lista 44 Daily Chronicle" poroča o sedanjem ruskem položaju sledeče:
—	Vse se zelo zanima za armado. Poročila o revoluciji so polagoma prihajala do fronte in večkrat so bila poročila tudi nekoliko napačna; vsled Česar se je po nekaterih krajih pokazalo vznemirjenje. V splošnem pa se je pokazalo veliko in odkritosrčno veselje nad veliko izpre-memoo.
• * -
—	Nek prijatelj, ki se je ravnokar vrnil s froitfe, mi je pripovedoval, da so na fronti sprejeli poročilo o izpre-niembi h svečano radostjo. Komi poveljnik je vojakom naznanil, da se je car odpovedal in da se je postavila pro-vizorična vlada. Priredili so zahvalno službo božjo in veliko vojaško parado. Poveljnik je imel svečanosteu in spodbuden govor. Zelo značilen in čuden pojav je to, da so vojaki, ko so odposlanci dume hoteli govoriti samo ž njimi brez prisotnosti častnikov, odgovorili:
—	Ne, mi in častniki smo se skupno borili in kar nam imate povedati, se mora povedati v pričo vseh.
O miru ni bilo ni govora. Ravno nasprotno: povsod je vzplamteTo upanje na zmago. Rekli so:
Z-laj, ko so nas redili izdajalcev, se moremo tem bolje bojevati!
. • •
Poveljniška poročila danes pravijo, da jih je minila vsa bojazen, da bi mogoče prišlo do kakih nemirov med vojaki. Vojaštvo se je že sprijaznilo z novo vlado.
Vojni minister z vso naglico izvršuje razne reforme v vojaških zadevah.
Vrhovno vojno vodstvo bo v rokah vojnega sveta, katerega tvorijo vojni, mornariški in zunanji minister. Ta vojni svet je v vednem stiku s poljedelskim in železniškim ministrom, ki skrbita za točen prevoz živeža.
Kdo bo imenovan za vrhovnega poveljnika ruske armade, se se ne ve; najbrž pa bo imnovan gen. Lešički.
• • •
Vojno ministrstvo se je pomladilo. Staro vojno mini-st.rstvo se ni oziralo na iskušnje zaveznikov v sedanji vojni. Intrige, hrezdelnost in brez števila drugih okolščin je bilo vedno na poti raznim vojaškim reformam.
M nogo novih idej je bilo vedno na razpolago; toda zastarali sistem je ostal pri svoji veljavi. Ker je pa zdaj prišla na krmilo mlajša struja, ki je mnogo inteligentnejša od starr., bo ruska armada zavzemala enako mesto kot armade njenih zaveznikov.
Povdariti moram, da se z vso močjo zatira nemška špi-jonaža, ker si Nemci prizadevajo, da bi izkoristili sedanjo razburjenje in bi radi napravili zmešnjave. Temu zelo dobro služijo listine tajne policije.
• • •
\ elik problem mora tudi razrešiti nova vlada, kar se ti e hrane, fee-le sedaj se je seznalo, da je bila Rusija tik pred katastrofo, kar se tiče oskrbe živeža. Poljedelci se rado v oljno uklonijo državnim ukrepom.
V	več slučajih pošljejo kmetje vojaštvu zastonj žito m mnoge občine so brzojavno sporočile poljedelskemu ministru Singarevu, da so poslali žito na železniške postage.
• • •
V	večjih mestih se mora živež sorazmerno razdeliti;
i a-»tale pa so v Jed tega zelo čudne organizacije. Vsaka hi-, a vedeti pa se mora, da so petrograjske hiše velika po-; slopja, v katerih stanuje mnogo družin — si izbere svojega zastopnika v odbor dotičnega okraja za razdelitev hrane. Njegova dolžnost je, da vodi knjigo, kjer se vpiše vsak stanovalec in razdelitev hrane, tako da nikdo ne trpi lakote.
To je samo en primer različnih organizacij sainopo-; moči; enakih organizacij se je vstanovilo že vse polno.
Sveti sinod je resigniral in to je najboljše, kar so mo-' gli storiti Rasputinovi privrženci.
Ravnokar sem bral več neruskih časopisov, da bi se-prepričal, kako mnenje imajo o ruski revoluciji neruska;
ljudstva.
Armenci so zelo veseli. Č asopisje kaže veliko zadošče-
i" tajno radost ter gorke simpatije do Rusije, kar se do zdaj že mnogo let ni zgodilo.
Narodni voditelji mohamedaneov so se pridružili stranki kadetov. Mohamedanci so osvobojenje Rusije praznovali z vsemi svečanostmi
Let ski časopisi pišejo, da mora Rusija zopet dobiti Kurlandijo. Ukrainsko in judovsko časopisje, ki v zad-njem času ni smelo izhajati izide zopet vsak dan.
Novo življenje.
Spisal Josip Kostanjerac.
(N »dal j van je). Stepel j»- navzgor poemu. za kaj vroče je bilo kakor v peči in niti nsjmsnjie sapice ni hotelo bili, da bi vsaj nekoliko ohladila ta razbeljeni vzduh. Živali »o •e bil«» poskrbite, nobene ni bilo videti, »a m o kobilice soiepo trav. ni ki h so »i piiskaližžžžžž g nikih glasile in oživljale okolico-Tudi delavci na polju in travnikih m> si poiskali sence, da bi se malo odpočili. Tako je nekoliko . časa vladala tišina vsenaokoli, -r-kakor ob velikih par nikih popoldne. —	- ' * Ko je Jakob videl, da stopa a ta ri Jekovec — tako se je imenoval moi, ki smo ga pravkar opisali — naravnost proti njemn, se je dvignil še vile. Neko posebno čuvatvo g« je navdalo, »kaj bal
in ogibal se je ljudi že dolgo, ka- 1 kor bi bili vsi krivi njegove nesrečen To čuvstvo ae je izpreme- * nilo v tem času že skoro v sovraštvo do vseh, ki so ga bili videti ali so bili tudi res srečnejši od njega.
Dvignil se je tisti krat in &ko-| čil ua noge. da bi se izognil Je koven. Toda bistro oko Jekovče-vo je takoj zapazilo, kaj namera- 1 va Jakob. Stopil je nekoliko hi- i t reje gori ter dvignil palico.
—	Hoj, Jakob, počakaj malo? j Nekaj bi rad govoril s teboj; — nujno je, zgoditi se mora še du- J nes! '
Krepak je bil starčev glas, —	,
Jakob ga ni mogel preslišali- U-	,
stavil se je in počakal. Kmalu je	, bil starec pri njem.
—	Sediva tukajle na ta paro-	i belt, — je dejal Jakobu. — Glej.	1 lep razgled je od tukaj po vsej	< naši okolici, lepšega prostora ni	1 nisi mogel izbrati, kada se odpo-	1
V -
.
Jakob ni rekel ničesar, sedel jc kakor je velel starec, a videti je bilo, da je v veliki zadregi. Jekovec se je delal, kakor ne bi o-pazd "ničesar. Nekoliko hipov je brskal s palico po travi ob svojih nogah, a potem je začel govoriti:
—	Jakob, poslušaj me in pre-udari moje besede! Glej. tsk fant si bil, da te je bilo veselje videti; kdor te je poznaL te je čislal. S komurkoli sem šl govoril o tebi, vsakomur je zdaj žal zaradi tebe. Kamor si prijel in kar si prijel v roke. vse je izteklo dobro- Za Boga. kaj se je vendar takšnega zgodilo s teboj, da si obupal! Glej nas vseh, tudi mi smo dolini, a zaraditega žk* nismo vr j gli puške v koruzo, bojujemo se; dalje in t*- bomo bojevali, dokler j ne zmagamo. Takšen se mi zdiš,! i kakor tisti človek, ki je šel po cesti nekega lepega popoldneva in je imel s seboj nabit samokres. &e tisto jutro se je vadil streljati z! njim in je videl, da zadene vsak njegov strel svoj cilj kakor v prejšnjih časih. Zopet je spoznal da je še čisto njegovo oko in trdna njegova roka ter se mu ni ba ti ničesar. Šel je torej po cesti, po samotni cesti v daljavo, a se ni bal ker ga je tiščal samokres ob njegovi strani. A tedaj je moral skozi gozd. Iz gošče planejo štirje črni možje ter ga ustavijo. Bili so še nekoliko korakov od njega, še je bil čas, da bi bil streljal. A glej, človek je potegni samokres prav nalahko iz žepa, kakor bi se bal, da se ne bi sprožil ter ga je izročil prvemu badaču.
—	Na, tu. štirje ste; čemu bi s vam branil, saj vem, da podležem.
Oni so ga začudeno gledali iu niso vedeli ali se šali ali se mu je zmešalo. A on je potegnil še listnico iz žepa ln oddal jim je ves denar, kolikor ga je premogel, nazadnje jim je še dal klobuk in jopič. Oni so za trenotek odstopili ter se na tihem posvetovali. Potem sta pristopila dva k njemu, druga dva sta pa sedla na posekano deblo, ki je ležalo ob potu. In rekel mu je prvi postopač :
—	Glej. ko sem šel zadnjič po tej cesti in sem bil bos, sem slučajno stopil na zadek rogača in ga ranil. In vedel je, da je v nevarnosti in je zasadil svoje klešče v moj palec ter se branil. Ko mi je naročil sosed, naj mu spravim s pota njegovega starega ma čka ter sem ga udaril . s polenom po glavi, se je hipoma za-prašil v mene ter mi je razpraskal ves obraz, da se še sedaj poznajo brazgotine- A ti, ki si pameten človek, ki imaš s seboj dobro o-rožje in imaš. kolikor je soditi, tudi zdravo pamet, ti oddaš vse skupaj brez boja ter se prepustiš tako negotovi usodi. Povej mi, prijatelj, kaj zaslužiš?
Ko je prvi tako govoril, je u-rezal dugi debelo palico v bližnjem grmovju ter zopet pristopil.
—	Vidiš, je nadaljeval prvi, — da si boš zapomnil, kako človek ne sme delati, smo sklenili, da ti jih nekaj naštejemo s to palico na tvoj hrbet v spomin na ta dan. Tako!
In prijel ga je ter mu sklonil. hrbet, drugi je pa udrihal po njem. dokler je začel kirčati. Kaj misliš, Jakob, ali so imeli ti rokoma vhar ji prav t
Jakob ni odgovoril ničesar, zamišljeno je zrl pred se.
—	Glej, — je nadaljeval starec. — Čemu tako, ko imaš tudi t še s seboj samokres? Imaš svoje roke, ki se niso v prejšnjih časih nikdar plašile dela? Ali so ti jih sedaj odsekali? Kakor vidim, jih Še imaš, gani z njimi in videl boš da ti bodo hvaležne. Oživelo bo zopet tvoje oko in posijali bodo solnčni žarki na tvoj obraz!
—	Prepozno je zame, — je dejal Jakob trudno in zdehniL
—	Kaj in kako naj začnem, ko bodo v kratkem vse prodali? Tukaj bom zopet legel in čakal bom, da umrem, ker zame ni več življenja.
—	Jakob, ne govori mi tako! Prepozno je samo tedaj, ko je človek zares umrl. Tvoja, dolžnost je, da se sopet ganeš, sicer te čaka velika odgovornost pred Bogom. Premisli dobro, kar sem *i govoril, vse se da še popraviti!.. Ako kedaj česa potrebuješ od me ne ali pa od svojih sosedov, pa bodisi dober svet ali blaga, zglasi se pri nas — vsi ti poj dem o na roko. kolikor bo v naši moči. Za sedaj pa z Bogom, Jakob!
Vstal je Jakovec ter odhajal zopet navzdol. Opravil je bil nalogo, ki si jo je bil postavil že davno, ko je bi opazil, kako žalostno je bilo življenje nekdaj tako pridnega mladeniča. Jakob je si zamišljeno za njim
•	1 <	I
a ko je Jakovec v vasi izginil, s>| je zpoet zleknil po travi, podprl! glavo z rokami in zaždeL
Tako je preležal vse popoldne,j dokler se ni solnce skrilo za zapad-! nimi gorami in se niso oglasili črički v zapuščenem vinogradu. {
IV-
Drugega dne na vse zgodaj je j ropotal voziček po rebri navzgor proti G ribi jam. Na tem vozičku je sedel France, sin starega skopuha iz okolice. Vozil je hitro, da 1 se je penil vranec. vprežen v voz.
Na koncu vasi v gostilni je usta vil ter izpregeL	• !
—	Katera hiša je Damjanova!; i— je vprašal gostilničarja, ki ?.*>
! pravkar stopil na prag.
—	Damjanova? .Kaj pa hočeš ! tam ?
—	To je moja stvar, krčmar! Kadar vprašam jaz, France Lok- j var, imajo drugi samo odgovarjati!
—	Tako, tako! No- da ti je ko- j maj zrastel puh pod nosom, vidim, in da odgovarjaš, kakor b-ti se še cedilo mleao Od podbrad-ka. slišim. Ker pa ne veš ti, po, kaj in čemu si prišel, ti hočem po-; vedati jaz. Glej, zacedile so se ti sline po Damjanovem posestvu, ker ti ga je stari tvoj tako lepo opijal. Stari bi se te rad iznebil in poslal k nam v našo vas. A nas je dovolj domačinov in ako bi bil jaz Jakob Damjanov, kakor sem živ. vidiš, ne bi nikdar oral njegovih njiv in kosil njegovih travnikov France Lokvar, čeprav je tako vljuden človek ---kot si ti.
Gostilničar se je obrnil in izginil zopet v veži. Niti ozrl se ni več na Franceta, ki je stal preu hišo kakor bi bilo treščilo vanj. Da bi se njemu upal kdo kaj takega povedati v brk. se mu še ni zgodilo.
Stopil je za gostilničarjem v hišo ter vprašal, ako bi se dobilo kaj jesti. Gostilniar je samo poklical deklo ter rekel:
—	Mica, postrezi temu gospodu!
Besedo "gospodu" je poudaril tako zaniČljivo, da je Franceta j zaskelelo. A pogoltnil jo je in ni rekel ničesar.	i
Gostilničar pa .te izginil in se j ni več prikazal-
Ko se je okrepčal, je stopal France proti Damjanovi hiši. — Pokazala mu je bila dekla od daleč. France je bil sicer vedno brezobziren, razvajen in trmast, a danes mu je bilo vendar nekam tesno pri srcu. nekoliko morda od razburjenosti, da bo videl bodoče posestvo, kamor bo pripeljal gospodinjo, ki si jo je izbral tatf v Dolu, nekoliko pa so ga popa . rile besede gostilničarjeve in za t pustile neprijetno sled.
Ko je stopil pred hišo, je vi- ■ del. da so vrata samo priprta. Od pri jih je na steza j ter pogledal v veže. Tam je bilo vse tiho. —! Stopal je dalje, odpiral in zapiral vrata, a nikjer ni bilo žive duše.
Povsod pa je bilo vse razmetano in vladal je največji nered. A to ga ni motilo v sodbi Ko je vse pregledal, je pokimal zadovoljno z glavo, kakor zadnjič njegov o j če in obraz se mu je zasvetil. V j [ duhu je že videl, kako se bodo v : kratkem spremenile te sobe. ko jih bodo na novo preslikali, kakšne bodo, ko se bo svetila v njih nova v mestu nakupljena oprava. In sijalo bo solnee skozi okna in njegovi žarki se bodo polnošte- i vilno usipali po stenah in opravi ter raz gre vali in pregnali to neprijetno vlago, ki se je zdaj šopirila po teh prostorih. Vse bo pa skrbno urejevala skrbna roka bo- ( d oče gospodinje.
Skoro se je bil tako zasanjal, da j ni slišal trde stopinje, ki se je o-: glasila v veži. Prišel je Jakob od- j nekod ter hotel v svojo sobo. Kc ! je zagledal v hiši tujega človeka. j se je nehote stresel.
—	Kdo si in kaj iščeš v moji l hiši ? — je vprašal počasi in s k o- j ro plašno.
—	Prav da prihajaš. — je odgovoril oni. — Jaz sem France Lokvar in si ogledujem tvojo hišo, ki bo menda v kratkem moja. Videl sem že vse, sedaj bi pa rad pogledal še posestvo. Pelji me o-koli, ako hočeš.
Jakoba niso te besede prav nič presenetile in iznenadile. Niti ge nil ni s trepalnicami.
—	Pojdi z menoj! — je dejal in stopil iz hiše.
In vodil ga je od kosa do kosa ter mu razkazoval kakor da bi ne bilo njegovega prav nič. Videlo se je, kakor bi mu ne bilo prav | niš hudo pri tem opravilu.
Stopal je leno, komaj se je zavedal, kaj se godi okoli njega in čenrn je prišel naenkrat k njemu človek, ki ga ni ndal^ikoU prej
lin ki hoče sedaj vzeti vse. kar bi lahko bilo njegovo.
— Moj oče hoče te dni vložiti ; tožbo, ako ne plačaš vsega zneska in obresti, — je dejal FVance. ko !sta stopala gori v vinograd. ! Jakob ni odgovoril ničesar.
A tedaj se je oglasil izza zidu krepak glas:
j — Jakob, kaj sem u pravil !včeraj? Ali so-ti že odsekali roki ? Dvigni jih, začutil boš v njih še toplo kri in takšno, kot je bila nekdaj, ko je še solnce sijalo na tvoj vinograd in na tvojo hišo.. . Skloni se kvišku in dvigni glavo! ! Videl boš. da še rode drevesa, da je še napolnjeno trsje z grozdjem, da te še vabi mati zemlja az tvojih njiv in travnikov ter ti obljublja pomoči in podpore. Jakob. |oživi zopet k novemu življenju in lepše bode kot pa je bilo nekdaj: j Stari Jakovec je to govoril in je počasi odhajal nazaj doli v vas.
Tačas se je res nekaj zgenilo v 'Jakobu.
Vzpluli so za hipec v njem spomini na stare čase, prikazala se je pred njim ona lepa doba. ki I jo je zlatilo in sladilo delo. do-;ba. ko se mu niti sanjalo ni. da bodo kdaj upadle njegove roke iti izgubilo pogum njegovo srce.
Za hipec se je zjasnilo pred njegovimi očmi, da je videl čisto in prozorno.
Res je dvignil roke. a ko je zagledal zopet pred seboj Franceta, na katerega je bil v prvem hipu pozabil, so mu naenkrat zopet -.-upadle. Oklenila se ga je hipoma zopet z železnimi kleščami ona inalodušnost. izginila je sled Je-kovčevih besed, da je vzdihnil obupno ter padel v tem obupu na zemljo.
A zasmilil se je tedaj materi zemlji, zasmilil zaradi prejšnjih dni, ko jo je še spoštoval in ljubil s prvo in veliko svojo ljubeznijo. zvabila je zaradi tega po dolgem Času zopet, prve solze iz njegovih oči, solze, ki jih že toliko času. ni več poznalo Jakobovo oko. Lile so z ne vzdržljivo silo i olajšale tesne prsi.
Ko se je dvignil, je bil kakor I prerojen in dozorel je v njem trd sklep, da ne bodo zaman Jekov-čeve besede.
(Dalje prihodnjič.)
V Združenih državah je prera-čungeno površje premogorovov na 195.40-1 štir j ruških milj.
Kje je tovariš?
Odgovor na včerajšnjo sliko:
Obrnite sliko narobe. — Pesnikov obraz je ob rokah in obleki dekleta. Rože. ki jih ima v pred-j pašniku, tvorijo njegove lase.
naši zastopniki;
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas'Naroda". Naročnina za "Glas Naroda7' je: za celo leto l £>.50. za pol leta $2.00 in za četrt leta | pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo i za svoto, katero je prejel in jih rojakom priporočamo.
San Francisco. CaL: Jakob Lovgin.
Denver, Colo.: Louis AndolSek in j Frank Skrabec.
Leadville, C«k: Jerry J&mnik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, John , Germ. Frank Janesh in A. Kochevar.
Salida, Cel*, in cinika: Louis j Costello.
Somerset, Ceto.: Math. Karnely.
Clinton, ImL: Lambert Bol ska r.
Indianapolis. ImL: Alois Rndman.
Aurora, HL: Martin Jurkas in Jernej B. Verbič.
Chicago, HL: Jo*. Boetič, Jos. Blisb in Frank Jurjovec.
Depoe, HL in akaUta: A. Mežnari -u.
Joliet, DL: Frank Bambich, Anton Bambich, Frank Laurich, A. Oberstar in John Zaletel.
U Salte, DL: Matija Komp.
Livingston, DL: Mih. Cirar.
Nakani«, DL in eksMcs: Math. Galtthek.
North Clififf, DL in skoBca: Anton K obal in Math. Ogrin.
Sow CUcac«, DL: Frank Čeme.
Springfield, DL: Matija Bartoorič.
Wankegan, DL In cfcelka: Math. Ogrin in Frank PetkovSek.
Cherokee, Kana.: Frank Relisnik
ITnliMhno. Kane.: Joe Knaeflc.
Franklin, Kane.: Frank Leskorec
Fiishsoi, Kane. in eMen: Bok Vine ta Fraak Kome
Mrhtnhnl I au ste slabi?
OI UIUIIUi Ak°M £utiM *ub* ak° *ubit* a*
teli. ako cirr.ate dcfcresi teka in ako je ral preb*voi tistem Iz red«, tedaj
nastane navadno vsled r&bite
nereda v obistih in za- Severa'a Balsam of Life
(Severov Življen»ki naliam).
hteva takosnjo ZdravniS- OB odrravl taprtje In utrdi rei aUtem.
ko pozornost-	C*M "ccntOT- Y >clcantith-
Gevera's
^^ Kidney and Liver Remedy
{SEVEROVO ZDRAVILO ZA OB1STI IN JETRA).
Vživajte to zdravilo, da odpravite nerednosti. Priporoča se tudi pri vnetju obisti in mehurja, pri tiščanju ali odtoku motne scaiine. pri bolestnem puščanju vode, proti oteklim nogam, vodenici in kislem želodcu. Gena 50c in $1.00.
--SEVEROVA
Hrbtobol je izginlL	ZDRAVILA
_Mr. X. Mllanskas. 11 Highland Ave.,
Newton Upper Falls.. Mass.. nan pi5e:	t- nspn-wlal normd » Ulrarnnh
"Trpel sem na hrbiobolju in vsled txv	m> naprodaj pov^a t »eKaraaa.
leiin na strrmi, in ko sem Pital v Va-	Zahtevajte samo Severova. Ziivr-
iem almanahu, sem začel rabiti Seve-	nite ponaredbe. Ako ne morete
la k-
__ravnost od
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk in Peter Sehneller. Mineral, Kans.: Frank Austin. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopivec. Baltic, Mich.: M. D. Likovich. Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kobe, Martin Rade In Pavel Shaltz. Detroit, Mich.: J03. Glasich. Manistique, Mich, in okolica: Joe t Kotzian.
Chisholm, Minn.: Frank Uovže, Jak. Petrich in K. Zgonc.
Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouž«\ Jos. J. Peshel, Anton Poljanec in Louis M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Louis Govže in Jurij Kotze.
Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn,: Ivan Pouše. Kitzville, Minn, in okolica: Joe
Adamich.
McKinley. Minn, in okolica: Fr. Bojc.
New Dulnth, Minn.: John Jerina. Sartelt Minn, in okolica: F. Tiiller. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. East Helena, Mont, in okolica: Frank Petrich. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urich. Roundup, Mont.: TomaS Paiilln. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda, N. Y.: Karl SterniJia. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka in Jernej Ter.
Barberton, O. in okolica: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk m John Malovrh.
Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. KarLinger, J. Marinč-ič, Frank Meh. John Prostor in JttUob Resnik.
Lorain, O. in okolica: Frank Anzelc, Louis Balant in J. KumSe. Niles, O.: Frank KogovSek. Youngstowu, O.: Anton Kikelj. Oregon City.Oreg.: M. Justin in I Misley.
Allegheny, Pa.: M. Klaricb. Ambridge, Pa.: Frank Jaks*-. Besemer, Pa.: Louis Hribar Broughton, Pa in okolica: Anton Ipavec. ,
Burdine, Pa. in okolica: John Demšar.
Canonsburg, Pa.: John Koklleli. Cecil, Pa. in okolica: Mike KoCecar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vid, RovanSek in Jos. Turk.
Claridge, Pa.: Anton Jerina in Anioc' Kozoglov.
Dunlo, Pa. in okolica: Joseph SnL-n. Export, Pa.: Louis Supančič in Fr. Trebets.
Forest City. Pa.: Mat Kamin, Fri"k Leben in K. Z»lar. Farell, P».: Anton ValentinČiO. Greensburg, Pa. in okolica: Frank Novak.	I
Hoetetter, Pa. in okolica: Frank-Jordan.
Novi cenilci!
Pišite po iiaš novi cenik za najno^ vejšega izdelka zelenozlate krasne možke Elgin ure.
Je nekaj tako krasnega, da niste Se nikdar kaj enacega videlL
Cene so jako nizke, ure garantirane.
Velika zaloga Columbia gramofonov, dalje prave Kranjske plošče ko igrajo na obe strani. Vojaške, Avstrijske in Nemške godbe, marie polke, valčke itd. General Hin-denburg marš, Huzarski marš itd.
Vse te plošče so Columbia in igrajo na obe strani.
IVAN PAJK, urar,
466 Chestnut St., Conemaugh, Pa
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ii John Polanc.
Luzerne. Pa. in okolica: Ant
O šolnik.
Manor, Pa. in okolica: Fr. Dcm>at Moon Run, Pa.: Frank Mat-ek in F ! Podmilfiek.
Pittsburgh, Pa. in okolica: U. It Jakoblch, Z. Jakshe. Klarieh Mat.. 1 Magister, I. Podvasnik in Jos. Pogačar Beading, Pa. in okolica: Fr. špebar South Bethlehem. Penna.: Jeru Koprivšek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Frani. ! Schifrer.
Tyre, Pa. in okolica: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willoek, Pa.: J. Peternel. Murray. Utah in okolica: J. KasteU« f Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond. Wash.: G Porenta.
Davis, W. Va. in okolica: John Brosieh in John Tavžel.1. Thomas, W. Va. iu okolica: 1
Korencban.
! Milwaukee, Wis.: Aug. Collander w Josip Tratnik.
j Sheboygan, Wis.: Anton lic, Martin ! Kos. John Stampfel ln Heronin Svetlin. I West Allis., Wis.: Anton Demšar in I Frank Skok.
j Rock Springs, W.\o.: Frank Fortrtna, A. Justin, Valentin Marcina in Tal. Stellch.
I----
i	NAZNANILO.
j Cenjenim rojakom v Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naj zastopnik
^ « Ha\
Mr,-Janko Plesko,
ki je pooblaščen sprejemati naroč-I nino za "Glas Naroda" in izdajati I tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko-
j	Dredntftvo.
GLAS NARODA. 31. MARCA'17
I Ii O 7 I H 8 K O
El-=(gj
30dp. društvo	sveti Barbari
[g]--fa}
U nDOVJKMS DRZAVZ M VERNE šHTOglL Sod©*: FOREST CITY, PA.
M^mnu te IL jaaoarja I HI v Mart Pinuliiili,
GLAVNI URADNIKI:
•TwlatxtaU r 8 TAUCHEK. 074 Abat) Ave., Bock Sprtim Wf«,
predsednik : JAKOB DOLENC, boa 181, Broujchton. Pa. r»jnU: F HANK PAVLOVČIČ, boi 647, Forest City. Pa. r nuftnl tajnik: AVGUST GOST1ŠA. box 310, Forest City. Pa. 'uajcajntk JOHIP MAHIN^I^. RH05 rtt Clalr Are nerolsfwl oni« Zaupnik: AST. HOCHEVAR, BFD. No. 2, box 11V>, Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nad«, odbora: JOSIP PET ERNE L, box 95, Wlllock, Pa.
aadsornlk: JERNEJ HAFNEit, box »5, Federal. Pa i aadaomlk: IVAN GROŠELJ. 885 E 137tb SE. Cleveland. Dfcto,
POROTNI ODBOR: Prsdsednlk porot odbora. M AKT IN oBREŽAN, box 72. B. Mineral, Uit L porotnik: FRANC TERoPČlC, R F. D No 3, oox 14«. Fort Smith, #rk, I porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So 14tb SE. Springfield, IU.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Of JOSIP ¥ GRAHRK, 843 B Ohio SE, Pittsburgh, Pa.
i—«--- t i
fJradao glasilo: "GEAS NARODA", 82 Cortlandt SE, New York, H. X.
Cenjena društva. odroma njih uradniki so naproxen! pošiljati rse d< .»ise direktno ns glavofgn rajnika In nikakor i!met>n Donsr nsj p» p» *tija edino potom pofttnih, ekspresnlh ali bančnih denarnih Mtimii», nikakor pa ne pot<»m privatnih čekov, ua uanlov : Frank Pavluvčlč, Farmer* a Miners NattonaJ Bank, Forest City, Pa
V fllučnju. ds ufiasljo drufitvenl tajniki pri poročilih glavnega tajalfcs kake pomanjkljivosti, nsj to n en udoma naznanijo uradu glav. tajnika, ds samore oapako popraviti
Nekaj iz zvezdoslovja.
RIMSKA CESTA.
Zvezde, katere vidimo ob jasnih notah brez pomoči daljnogledov, so vsaj navidezno, ako ne jeml jemo v poštev kako i>oscbno aredišče, skoraj enakomerno raz-tresnih jk> ne.^kotieucui svetovnem prostoru, in sicer v velikanskih tnedwbojnlh razdaljah,	|
Oddaljenost vetulje od solnea znaša dvajset milijonov milj. toda »ko io ralid.djo 'dvtntotlsočkm p«Ven-smo in rabimo to velikan sko dolžino kot polovičen obod ali površino krogle, najde m o v notranjosti tetcu neizmerno vtjikan-Nk»*a prodora le eno *an»o stalno «vc»do, namreč nas,.* solnee. Kna-ko bi bilo, ako hi prišla ta neizmerna krogla med svetle zvezde ki tvorijo u/vezdje Orion, ail nam vaecn dobro znano ozvezdje Veliki voz; tudi v onih daljinah bi obst al« onn njena krogla le <*no in kvečjemu ,lvrp zvezdi, ki bi brli si i*"-ni «lvema neznatnima luei-eama v pustinji temnega, ae-sktwie«iega *veU>vnega prostora, r ako, dokaj enakomerno porazdelitev zve/d v svetovnem prostoru najdemo pa le do gotove, seveda neizmerno velike daljave i.i? to nikakor ne velja za neštevilne *v.*zde, ki tvorijo tokoivano Rimsko c^-sto, oziroma ono široko in slabotno svetlobo, ki ^ razprostira v obliki ve-likega oboda r>«> v«m nebu. vedno enaka m nespremenjena v svojem »tihem veličanstvu kot priea vse?a neskončnega in večnega. Ta najdemo povsem drugačen r<<I i« povsem drugačno skupiuo zvezdnih oblakov in malih zvezdic, ki so za naš pogled tako majhne, da jih sploh ni videti kot poa&ntecne zvezdo. Med temi zvezdnimi oblaki se p» nahajajo temni prostori. siLčcii krivim kanalo.n. Ti prostori gr fcličrvi ornim, katere je že> Heraehe. označil kot odprtine neba, skozi katere zamoremo videti v brez-cvezuue gtobočine svetovnega prostora
Prav* Rim* k a ce*ta nc obstoji iz "vezd, katere bi bilo »pomočjo daljnovidov videti kot posam^^aiv zvezd«\ temveč kot nebeška tele »a. katerih svetloba je spojena tako, da jih ni videti kot posa mema telesa. Na tej svetlob: si eer vidimo p«*nazdeljenih neite vilno malih zvezdie, toda te nt tvorijo Renske ee«fe.
V jasnih mesečnih noč^h vidimo a prostim oeeaorn, da vodi Kimska cesta z neenako svetlobo skozi posamezna ozvezdja Take Ruu*Ra ctsU v ozvezdju I »a bnd z#4o svetla, do.'im je pri ('«• f*gu prekinjena s temuo; pri Voz niku, Dvojčkih in Kaorogu vi-d**ti na široki, toda ne tijko »vetli podlagi, svetle proge. Xaj'ep^a pa je Rimska cesta n« onein delu. ki se vije od ozvezdja Oria proti Strelen in Škorpijonu, Niti eden proator ta vsem nebu — tako trdi gvcrdoanaoMc Herachel po vsej praeiea — nam ne nudi toliko raz-HAooati b krasota e ogirom na zvezdnih skupin. Od
j Labuda proti na južnem nebu, )svetilom ozvezdju Centaur je! Ilimska eesta razdeljena v dva, j dela.
Ako pregledamo zvezdovide In imenike zvezd do '.). in ]0. vrste veličine, vidimo, da se Rimska ce-sia pri ozvezdju Ladjo več 110 deli v dva rokava in da tvori neko kosmično skupino, ki je daleč on-' -trail prostora, v katerem so te zvezde zaeno z našim solneem. j j Sele s pomočjo fotografiranja svezd jo bilo omogočeno fotogra-tira'i tudi Kiinsko cesto. Pri-tem
je posebno odlikoval profesor; f»Ki iuixl iz zvezdarne Verkes v ralit'orniji, ki je Rimsko eestoj večkrat fotografiral in dognal, da' je na raznih prostorih po svojem svojstvu dokaj različna. V neka-' terih delih obstoje formacije obla-j Rimske ceste iz velikih, v d rug ili pa zopet iz nudili, tako-zvanemu zvezdnemu prahu slič uih zvezdic. Od »Škorpijona dalje i skozi ozvezdje »Strelca je videti v Rimski cesti meglice in «^oste kupe, ki so kakor slučajno raz t re-se-ni po Rimski cesti. V Lab udu se pa nahaja prostor, na katerem >-" velikanske množine megle, k: je na mešana z zvezdami. Ravno to velja tudi o ozvezdju Cefeja.
Na svetli poti Rimske ccste je pa iwiaj svetlejših prostorov tudi obilo temnili, katere je pripisati ]K)manjkanju malih zvezd, kakor tudi one svetlobe, ki je za Rimsko značilna. Profesor Barnard je pri fot©grafičnih posnetkih na-š" 1 \t>: takih temnih prostorov. Xa fotografi jih je natančno poznati. kako so se zvezdni oblaki Rimske ceste tu ločili, in sicer slično oblakom atmosfere naše zemlje, ko se lupa tam razdele tako, da je skozi oblake videti čisto! siujtj nebo. Take prostore na Rimski eesti razlaga Barnard tako, da mj odprtine med posameznimi zvezdnimi oblaki, skozi katere je vid« *ti še globokejse v brezvei'dnc j prostore. Z napredovanjem foto-| grafičnih pometkov je pa Barnard j pro našel tudi prostore, pri katerih si teme ni tolmačiti na ta na-čin. Gotovi, izvanredno temni: prostori Rinvke ceste v ozvezdju Ophiucliu«, kakor tudi drugi, so ^a do vedi i do domnevanja, da te| teme ni pripisati pomanjkanju z\e«d. kajti ti pro&tori so temnej-j ši. kakor brezzvezdno nebo. Iz tega je izvajati da je to neka po-i '•vin temna materija. Med foto-| arafK-nimi posnetki, kateri se lahko rabijo za navedeno dokazom je zlasti oni mnogo vreden, ki predstavlja prostor v ozvezdju, Bika. Tu je natančno opaziti, ka-! ko se izgublja temna materija med neštcvilnimi zvezdami Rim-: >ke ceste in njeno rarxsiritvijo proti severozapodu. Tam je opaziti na temnem ozadju popolnoma osamljeno zvezdno meglico, katera s** pa razproKtiia najbrže še dalje, ki je <pa v neizmernem prostoru bt ez s%etlobe hi tako zakriva svetlobo malih zvezd, ki se nahajajo za njo. Ako bi bil temni prostor svetel, potem bi ga videli kot veliko zvezdno meglo, kakor-ine no tudi drage. Glasom Bar a&rdovih fotografiSnih posnetkov
nam sedaj ni treba več dvomiti, da se nahaja v svetovnem prostoru obilo meglene materije, katera ne sveti in ki jo je videti tam. kjer se nebeški prostor za njo stemni.
Z bistvom Rimske ceste, oziroma z njenim stališčem v svetov-i nem prostoru, se jo največ bavii j •zvezdoznanec Herschel. V letu! 17S4. je prišel do prepričanja, daj je Rimska cesta neizmerna sku-; pina, ali bolje plast zvezd, v ka-| teri so nahaja tudi naše solnce.1 dasiravno slednje ni baš v njenem j središču, temveč najbrže nedaleč od kakega prostora, kjer se mala1 plast zvezd loči od glavne skupine. Naslednjo leto je Herschel mislil, da je s svojimi velikanskimi teleskopi (daljnogledi) dosegel skrajne meje Rimske ceste, in sicer v daljini, katera je SOOlcrat večja od one aned našo zemljo ir« Svriusom. Vendar se je pa vsled| kasnejšega 201etinega opazovanja! prepričal, da je bilo njegovo nine- j nje napačno in leta 1S07. je izja ! vil, da prihaja svetloba Rimske j ceste od zvezd, katerih gost ost j narašča v toliki meri. kakor po-1 staja svetloba Rimske ceste večja. I
V letu 1817. je prišel Herschel do spoznanja, da se ne nahaja sa-j mo naše soluce sredi Rimske ce ! ste, temveč vse zvezde, katere vidimo s prostim očesom, tako da tvori solnee s svojimi planeti ter vsemi drugimi zvezdami del Rimske ceste. Naslednje leto je izjavil. da je g-loboeina Rimske ceste za njegove velikanske teleskop? ( vsaj na nekaterih krajih nedosegljiva, kajti s svojinu instrumenti! ni zamogel doseči najbolj oddaljenih zvezd Rimske ceste.
Dognano je jo pa toliko, da one' zver.de, katere vidimo s prostim' očesom, kakor tudi manjše, niso v vidni zvezi z Rimsko cesto Predstavljati si pa moremo, daj tvorijo te zvezde velikansko, krogli slično skupino zvezd, h kateri spada tudi nase solnee s svojimi planeti. Vendar pa zvezde Rimske ceste nimajo s solneemj iuače nikake zveze, temveč spadajo k drugim ozvezdjem. Mnogo teh zvezd, katere vidimo v Rimski j cesti le v obliki zvezdnega prahu,! tvorijo v resnici skupino zvezd, katere »o ravno tako velike, ka-j kor ona skupina stalnih izvezd,! kateri jc tudi naše solne.* pride-jano. Take skupine zvo-zd se vrste; vse do skrajne skrajnosti in ena j je ločena od druge po prostorih,; pioti katerim je oddaljenost med; stalnimi zvezd u ni naše skupine le malenkostna.
Večina skupin, ki tvorijo Rim-j sko Co--.:o, je razvrščena po vrsti v ravni smeri ali ravnini ena za drujro. Vsled tejja se nam dozdeva Rimska ct-sta kot velikanski obod. i k- i obsega v.>e nebo. [Mogoče sta! tudi dve ali pa še več ravnin, v j katerih so razvrščene to skupine zvezd. Odtod prihajajo najbrže razcepljenosti aia Rimski cesti. ;
Že slavni zvezdoznane« Lambert ; ie dejal v letu 1761.: Rimska ce j sta se dokaj razloči od ostalega) n«ba. Ako se bavim z vsemi dru- j ginii stalnimi zvezdami, moramj Rimsko cesto popolnoma od njih j ločiti in jo razdeliti v nestevilnej male dele. Mnogo izmed teh delov j je r.a nas vidljivih, ker so na vi- j dežno od ostalih ločeni; zopet j drugi pokrivajo eden drugega j ker se nahajajo eden za drugim.' Vsak tak del moram smatrati za j poseben sistem stalnih zvezd. Tu-j di mi nahajamo v enem teh delov in k temu prištevam vse zvez-! de. katere zamoremo mi videti iu Vi se ne nahajajo v Rimski cesti. Ostali sistemi se nahajajo na ravnini Rimske ceste, in sicer krog nas. Ako so ti nazori — kakor jc domnevati — vsaj približno pravilni. potem nam predstavlja Rimska cesta najlepšo in največjo razvrstitev zvezd po sistemih. Nad to razvrstitvijo najbrže ni večje razvrstitve, oziroma Rimskih cest. Najbrže je na svetu le ena edina Rimska eesta, oziromtU ona. katera je nam vidljiva.
Pri teni «e nam pa nehote vsi-i Ijiijejo pojmi neskončnosti, toda ■ meje razuma preprečijo vsako na-naljno razmišljanje.
j
KAKO NASTANEJO METEORJI.
Vsi zvezdozoaaei se strinjajo v tam, da so meteorji posamezni sa mostojni deli, ki plujejo po svojih potih v svetovnem prostoru., ki se približajo na svoji poti planetom in drugim še obstoječim zvezdam, pridejo pod vpliv njihove privlačnosti, ki jih potegne s tira in dovede do padca.
Doaedaj ae nerešeno vprašanje pa je, kako nartaaejo meteorji. Nasprotno negiranju nekaterih, da so meteorji deli razbitih kometov, trdi in dokazuje prefosori
Pickering na observatoriju ameriškega vseučilišča Harvard, da so meteorji deli zemlje. On jih deli v d\e skupini, in sicer v že-1 lezne in k amen it e.
Izmed 292 meteorjev, ki so pad- j li tekom leta 1908. na našo zem-j ljo. je samo dvanajst železnih, nasprotno pa se dobi po muzejih vedno skoro enako število prvih kakor tudi drugih. To si razlaga na ta način, da se kamenite meteor-1 je prizna kot take le v slučaju,' ako se jih vidi pasti.
Vseka k o pa ne ti di imenovani profesor, da so to kaki deli zemlje, ki so pt> tisočletnih potih vra čajo kot meteorji, morda izbruhi ognjenikov na zemlji ali na luni. | On trdi nasprotno, da so se ti deli odtrgali od zemlje obenem z ono! količino, katero je svoječasmo odvrgla (zemlja in se je iz nje napravila ali pa vsaj izpolnila naša luna. Seveda bi morala imeti zemlja že takrat trdo skorjo. Ti po j samezno samostojni deli še niso zediuili niti med seboj, niti z ono količino, ki je stvorila luno, temveč so pričeli samostojno krožit po svetovnem prostoru. Kljub temu pa so vendarle ostali v toliki bližini, ali so se pa kasneje na svojem potu toliko približali, da jih je vrgla usoda kot meteorje tja, j od kjer so prvotno izšli.	. i
To naziranje potrjuje očividno; tudi kemični razstav meteorjev. V j njih niso našli dosedaj niti enega novega elementa, ki bi tvoril snov j kakega drugega sveta, temveč le! elemente, iz katerih je sestavijo-, na tudi naša zemlja: kisik, sili-' cium. aluminium, železo, kalcij in
magnezij.
_____————j
Šole na Francoskem, i
Francosko srednje šolstvo je bi-j lo jako nazadnjaško in zastarelo. | Sicer se je prav tu pokazalo, do; napredek kake države ni za visenj baš od takega šolstva, ki je že po! zunaniem vtisu in po vsej zasnovi; najmodernejp. da si bi se to dalo i sklepati iz navdušenosti ali rob-; njenja strokovnjaškega pedago-i štva. Saj je Francija napredovala:
—	ali vzlie? — svojega šolstva. —, Sola sc pač nehote uči od življe-, nja — učitelji in učenci so živa1 bitja v*organizmu dotične države — in se premice vendarle vpo-reduo z njegovim tokom, dasi se pretaka v stari strugi: šola življenja je vedno močnejša kakor življenje šole. Tudi star okvir lahko
—	in nv proti zakonom okusa — obdaja novo sliko, ie trohnel ne sme biti. Okvir francoskega sred-njejra šolstva pa je pričel trolrae-ti. zato sra je bilo treba obnoviti.
Reformirati se je izkušalo na Francoskem že večkrat, dokler se ni izdelal podroben učni načrt, ki se je uveljavil začetkom oktobra leta 1902. K nam se je zanesla o njem le vest, da sta v njem latinščina in grščina popolnoma odpravljeni vest, ki je v tej obliki docela napačna. Pretirano gojenje ; klasičnih jezikov se je res moralo omejiti ali v tem ne leži bistvo nove reforme, ampak v priznanju večjega prostora ki se je zdaj odmeril realnim predmetom, d oči m so se doslej poučevali v neverjetno malem obseiru-
(ilavne poteze in reforme so te: Z dovršenim 6. letom se sprejme deček v dveletno pripravnico — z vsako srednjo šolo je združen internat — iz ipripravniee pa prestopi v dveletno elementarno šolo. Pravih srednješolskih razredov je 7; prvi štirje bodo tvarjali celoto in se bodo ločili že od počet-ka v dva, višji trije razredi pa vsak v štiri oddelke. Vsak oddelek bo imel svoj poseben, z ozirom na poznejše potrebe prikrojen učni načrt.
V prvem oddelku prvih štirih razredov se bo poučevala v vseh 4 razredih latinščina po 7 tedenskih ur, grščina (fakultativno) pa od 3.'razreda naprej po 3 ure; drugi oddelek bo vzgajal za praktično življenje one, ki nameravajo obiskovati le 4 razrede: zato se tu ne bosta poučevali latinšema in grščina.
Vjšji trije razredi dobe vfcak po1 4 oddelke. Prvi oddelek nad al ju- j ie klasično izobrazbo za 4 4 učne "I poklice; zato je odmerjenih latinščini in grščini v 5. in 6. razredu po 5 ur; v najvišjem razredu stopijo v ospredje moderni jeziki in modroslovje.
Etorugi oddelek bo gojil zlasti latinščino; na mesto grščine stopa moderni jezik (deder na soseščino nemški, angieski. italijanski ali itwnkiL'
Tretji oddelek še pridrži latin-šimo, zraven, pa najrlaša posebno! iretiijft.	<
-Le četrti oddelek je brez pouka ; v klasičnih jezikih in ždSružuje moderno jezikovno in realno izo-; brazbo.
Srednješolske študije se završu-;jejo kakor doslej s takozvanim i bacealaureatom. t. j. skupino izpitov, ki je nekoliko podobna naši maturi. Prvi del teh izpitov se' napravi že po 6. razredu z nekoliko različnimi zahtevami za vsake- *; | ga izmed "onih 4 oddelkov, drugi' del pa po 7. razredu, a le v dveh i skupinah.
Ta preosnova ima svoje dobre in slabe strani. V presojo se tu-I kaj ne morejo stpuščati. Vendar' i lahko toliko pripomnimo, da se da ! v praksi bolje in uspešneje izvesti naše šolanje, ki razločuje realke, gimnazije itd.
i Za smeli in kratek čas. i
_
RESNIČNO.
Ko se je nekoč Franklin mudil na Angleškem, mu je rekel nek črnec: — Vse na svetu dela; voda, sapa. ogenj, para; ipes, vol, konj, osel, človek in vse; samo svinja ne; ta pa žre in pije, spi, ne I dela nikdar nič in se izpreha ja kot plemenitaš.
i
NOREC.
| ^ Mlad gospod je spremljal pono-1 ei gospodično na njen dom. Ker ni! | vedel, kaj bi žnjo govoril, jo vpra-1 ša:
j — Kaj mislite, gospodična, ko-! liko je zvezd na nebu ?
Gospodična: — Tega ne vem; toda poveje mi, koliko norcev je nasvetu?
PRIMEREN ODGOVOR.
Stražnik ponoči vstavi nekega! , moža, o katerem je mislil, da je vi-! njen. Vpraša ga r — Kako se pisše-jte 1 — ^oje ime je ia&o malo vred-1 | no. da se ne izplača imenovati ga.1
j— Od česa živite? — Od sape. _i
!Kje stnujete? — Pri mrličih. — j Nato sa je stražnik peljal v za-i |por. Naslednejga dne je pri zašli-i i sanju potrdil re-snico svojih odgo-; vorov. — Rekel je: Kar sem rekel.! ! ie |K)polna resnica. Pišem se Ne-manič; pritiskam meh v cerkvi sv i Jožefa in stanujem v hiši poleg! i pokopališča. i
; PREVIDNEŽ.
Oče, povejte mi, kaj je samec?"
"Srečen Človek, vsega zavida-^ nja vreden... toda me povej tega1 , mami!7.'
NEZANESLJIVA STRAŽA.
! . Nekega dne je izvedel Wash-j yigton od častnikov, da so vojaki črnci izelo nezanesljivi kot straže. I • Ker je bilo to o priliki amerikan-j ske vojne, ko morejo povzročiti nezanesljive straže veliko nevar- j nost, se je hotel o tem sam prepri-čati. Zvečer je bilo izdano geslo ; "Cambridge" in general Wash- \ ington se je takoj odpravil na po: i ter šel k prvi črni straja
"Stoj, kdo tu?" je zaklicala straža.
"Dober prijatelj", je odgovoril Washington.
i "Pridi bližje, dobri prijatelj, in' 'povej geslo!"
"Roxbury!" je zašepetal gene-
,ral
"No, sah! (No,sir, ne, gospod!)" ga je zavrnil vojak.
"Medford!" je rekel Washing ! ton.
"No, sah!" je spet odgovoril j črnec.
j "Charleston!" reče Washington.
Sedaj je minila Črnega vojaka na straži potrpežljivost.
"Povedati vam hočem, mastah Washington", jc rekel s poudarkom, ker je spoznal generala po glasu, "da ne pride tukaj skozi nikdo, ki ne izgovori besede Cambridge!"
NEHVALEŽNOST JE PLAČILO SVETA.
Gostilničar; "Ali so vsi gostje odšli?"
Natakar: ''Da, Jo«' mi je poaia-i gal, da sem jih vrgel ven." * j Gostilničar: * * Dobro, sedaj pa j ' postavite še tega pred vrata, da
I moremo zapreti!"
-
Vae v računu.
Bogaftn da pora vi ti hišo. Na tleh vidi ležati mnogo žebljev. — Delavca vpraša, zakaj jih ne pobere, ker se bodo drugače izgubili. Delavec pa mu odgovori: — "Ne' bojte našli jih bodeto v računu".
Ured&Oc.
Na časmkamksm banketu so obljubili osemu Saanikarju. id bo ^ povedal največjo lai, tri stekleni-
St. Helena farme se nahajajo pri postaji Atlantic Coast Line Railroad, v bližini mesta Wilmington, North Carolina, in. so oddaljene samo par ur vožnje od Washington, D. C.
Farme, katere mi nudimo, so zelo pripravne ter se nahajajo v rodovitni sosedki kjer sta cerkev in šola in kjer je naseljenih že precej avstrijskih farmerjev. — Vsled tega se bo vsak naseljenec počutil tam kakor doma
Veščaki ameriškega poljedelskega departementa, so preiskali zemljo farm, katere imamo naprodaj, ter izjavili, da je zemlja izborna in prvovrstna. Na teh farmah se lahko pridela na isti zemlji vsako leto tri različne letine. Farme, katere prodajamo, merijo deset do dvajset akrov. so obdelane, in na vsaki je hiša, ki je pripravljena za takojšnjo bivališče.
Cene so zelo zmerne; vnaprej se plača malo svoto, ostanek pa tekom petih let.
Vsakemu kupcu damo kupno pogodbo, lastninsko pravico pa takoj, ko je farma plačana
Če ai hočete vstanoviti svojo bodočnost in svoje družine, če hočete neodvisno živeti, imate zdaj priliko izbrati si
DOBRO IN DOBIČKANOSNO FARMO,
na kateri boste vi in vaša družina preživeli ostanek svojega življenja.
Da vam to stvar olajšamo, bomo napravili 17. aprila 1917 drugo ekskurzijo onih, ki si žele nabaviti farmo. Vožnja bo zelo znižana, in povabljen je vsak, kdor bi rad videl naše farme. Farme vam ni treba kupiti toliko časa. dokler ne boste popolnoma zadovoljni z vsem, kar vam bomo pokazali
Zategadelj si zapomnite, da si morate skrbno poiskati svojo farmo, ako hočete varno in dobičkanosno naložiti svoj denar.
Za to izbiro vam bo najlepša prilika
17. aprila 1917,
ko bo Sel naš zastopnik, ki govori vaš jezik, z vami v Wilmington, N, C. in vam bo pokazal farme v St. Helena.
Za vse podrobnosti glede cen, znižane vožnjo i. dr. pišite v slovenskem jeziku na:
Norih American Farms Assn. Inc.
17 Battery Place _______ , New York, N, Y,
Izborna prilika«
Slednjič prične eden izmed njih: "Nekdaj je bil bojjat urednik —"j Dalje ni prišel. Soglasno so mu priznali tri steklenice.
Svetnik z več glavami.
V Amiens na Francoskem imajo grlavo sv. Janeza Krstnika. Opat j Marolles si jo ogleda in poljubi ter pravi: "Blagor meni; to je že šesta «rlava sv. Janeza, katero sem 'imel čast poljubiti."
Zdravnik.
Slavni zdravnik Rabelais je bi! poklican k neki bolni ženi. Ko je potipal žilo, jo vpraša: "Koliko ste stari?" "Osemdeset let"', od-ffovori žena. "Kaj? Osemdeset? Koliko let pa še hočete ostati na i zemlji?" Nato pa odhiti skozi vrata.
Zdravnik.
Ob smrtni postelji slovitega dunajskega zdravnika dr. Franka je sedelo osem njegovih tovarišev. — Umirajoči pa se je zravnal zasme-ial in dejal: "Ravno se spomnim francoskega grenadirja, katerega ie pri Wagramu predrlo osem krogel ; umirajoč je rekel: Presneto, j osem krogel je tedaj treba, da vzamejo življenje enemu francoskemu grenadirju".
Matamatikar.
i Nekdo vpraša zaničevalno neke-!ga matematikarja: — "Kol ko je ;3X4?" — "120. ako bi postavil
na konec vašo osebo."
--------
Moje življenje.
, Pogledal sem hrepenenju do dna 1 in gorje me je objelo | trdo, ko da iz jekla se je vzelo, in iztisnilo zadnjo kapljo krvi iz srca. —
i
! Tuja mi solza, neznan je vzdih: i nem in tih
job trnju, ki rože krase ga, korakam i in eas novemu hrepenenju čakam
j v težki veri: Je zapisano j in do zadnjejra ne bo izbrisano: Hrepenenja človeškega setev (kali in gori v razočaranj pridušeno kletev; Trpljenje
KADAR GRE ZA OBSTOJ NARODA, NI NOBEN A ŽRTEV PRE VELIKA!
? BOLEČINE V HRBTU, f BOLEČINE NA STRANEH i f REVMATIZEM,
I OHROMELOST KOSTk, f ZBADANJE V K&lZU, f ZB ADA NJE V HRBTU, I
eno vapešno zdravilo, ki »e * -imenuje	f
iREMO!
If
Z LIČNO ZDRAVILO PROTIPROTINSKO f
t
Ena steklenica stane en dolar, tri steklenice $2.80, J šest stenlenic, vspešno in po- f palno zdravljenje celo pri t zanemarjenih slučajih, celo • edravljenje stane $5.00 s po- f štnino vred	♦
f "Vi lahko
pišete meni t J J ozirom na katerokoli bolezen f k in prejeli boste najboljše po t I jaanilo in ostalo bo popoluo I I ina tajno."	^
T NAROČILO.	t
Z Tem potom naročam... m I »tekl«nie REM O PROTI f 4 PROTINSKO ZLIČNO i
t ZDRAVILO ln priložim f
4 $----ln.... eentov, 2
i Naslov....... ~ . _ |
NAZNANILO.
Slovensko pevsko društvo 'Prešeren' v Pittsburgh«!, Pa., m/na-! nja vsem .slovenskim pevov >djem J po šinii Ameriki, da je pri nns •prazno mesto pevovodje in če ka-jterega veseli prevzeti to nu-sto, j naj se takoj javi. Več pojasnil pismenim potom. Vse ponudbe [morajo biti poslane do 11. aprila 1917. Pisma se naslovi na: Slovensko pevsko društvo "Prešeren", i c, o K. S. Dom, 57. & Rutler Sts.,
Pittsburgh, Pa. I (4x 27&30—3 3&G—1)
GLAS NARODA. 31. MARCA '1?
»Jugoslovanska	Katol. Jednofa
@—	ig
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
GLAVNI URADNIKI:
*>eda«dnik: MIHAEL BO VANŠEK, a P. D No. 1, Conemau»k P*.
^odprediednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Loral* Ohio
nami tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, uinn »lavni blagajnik: GEO L BROZICH.Ely, Mini. * i »rajnik N 8.: LOU18 COSTELLO. Salida Cole.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
»r JOS^TB V QBAHEK, 843 Eaat Ohio 8treet. Plttaburfk
NADZORNIKI:
•OHN GOUZE Bos 105, Ely, Minn.
vNTHONT MOTZ, 9641 Avenue "M", So Chicago I1L
•OHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI :
♦EO J. PORENTA Box 176, Black Diamond, Walk. .EONARD 8LABODNIK, Box 4fs0, Ely, Minn. 'OHN R UPNIK, Boi 24 S R, Delmont. Pa.
008P0DARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr.. 432 — 7th St., Calumet Mlak
IOHN MODERN. 483 Mesaba Ave., Dnlnth Minn.
HAT POGORELC, 7 W Madison 8t., Room 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
<CTDOLF PERDAN. 6024 St Clair Ave., N E Cleveland Ohio -•RANK 8KRABEC. Stk Yds Station RFD Box 17, Denv«
Colo
- RANK KOCHEVAR. Box 386. Gilbert. Minn
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih eadev. kakor tudi denarne joiiljatve. naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri •ižbe pa os predsednik* porotnega odbora
STa osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bod* •lrmlo
_nTTiitv>.nf,	"rji, t « s7 » r o n » ••
Juan Miseria.
(JANEZ NEVOLJA.)
— POVEST. — j
Španski -pisal P. Luis Coloma -
(Nadaljevanje.)
44Ali se je to re.s zgodilo. pn-ter!"
"Ni se <*jrodilo, ampak.. . " "Oh. kako je to ikoda!..." J "...ampak lahko 1»i se bilo ®Jf»*dilo, to pomenijo tai»r pove-»ti... Take-le pov»-sti, ki so ma j ne ined vami v ljudstvu, no prav* j verske pripovedke, cki imajo \ sebi dostikrat globoke verske resnice."
1 udi j "iz ziiam iiki tako jK-ipo-vedko", r»-če Janez. "Pravila mi 1 jo je stara ženiea. ki je živela v tiaxi hiši. iu vselej, kadar mi jo je pravila, s<mu čutil v srcn nekaj posebnega, nekaj takega. kakor i sem ravnokar ztlaj čutil. Nekaj i da bi tka kal <h1 v^telja iti pa di< bi se razjokal prav od srca!"
44 Povej mi to pripovedko. Ja-ne/, i*ovej mi jo; zakaj tisti občutek. ka«t»r pravih, to je luč božja, ki jv prisijulu v tvoje wee... j Du&a, ki jo obsij« ta božja. lue, s»-ra z veseli v sladkem uptanju. ko ogleda pred seboj nebeško domovino, in se razjoka od žalosti, ker je iz te domovine prejrnana."
Iu Jam-z zalive pripovedovati: "Živci j« nilad.nuo. ik je častil pose bno M arijo sedem žalosti Imel je na svojem domu podobo G<mpe, ki je imela srce preI»od<*no s sedmimi meči. kakor se to navadno -slika. Vsak božji dan j/ mladenič pokleknil m molil prud to podobo, »redno jo isel spat. Nekega dne ho jfa pa hudobni to-' vsriii npdijeli, da je storil smr-1 ten greh. Tisti ve}er ni molil k Materi božji, ker je sovražnik že raepel svoje črne peruti nad njim; druiro jutro se je osramočen ozrl v podobo in videl je novo globoko rano, ki jo je zada! Marijinimi snu nov, osmi meč. Prestrašen je vzkliknil mJadfoič in zavrni od bolečine, ki je izvirala I« njepovt-ga ie vedno dobre-! ga srca; "Mati moje duše, kdo ti' je zadal to rano?" "Sin moj. tv<rj Creh", mu je odgovorila jx>doba. j In nr!adeuič ne je zirrudil ne tla, ker rau je po&ilo srce od žalosti.! da je Boda r axial it .."
Kapuem je gaitjeu stisnil Janezu roko, m ta močni, trdi mož je!
t
naalcmil svojo glavo jfcatru na ramo in ae je razjokal kakor otrok j 4'Jokaj se. Janez, le jokaj se'*, mu r»ec pater, ki so se mu tudi; oči poro*ile, "raaplakaj se, ja/ razumem tvoje sol se.*'
44Ko pa sam ne vem, zakaj se jokam", odgovori James t pol ■metra in pol v joku, "sani ne vem, kaj »e s menoj godi. . Bo I« tako, kakor vi pnmte; d«*
bi rada v nebesa, pa ko ne more
ubožica, se joka... se joka, da bi kmalu mogla."
Ko se je kapui-iu tisti večer že pcslovii, er i je Jaanj: enkrat po-j klieal iti vprašal:
"Pat«*r, kako str rekli, je sin uboir,» vd<«ve rekel: Labi m Rn^i verujem v Roga... in kaj še potem?"
"lipam v Doga, dra^i moj. upam v Boga."
"1'pam v i;oga '? j,, šepetal Ja
nez.
hi ko je lejrel Janez t Liti večer na kup slame. Ki je bila njegova' postelja, je š.- enkrat rzdilmil: j
"1'pam v Bo<ra!"
In ko je drugo jutro zbudil Ln obrnil o«'-i po štirih stenah svoje ječe. po Katerih so od vlage Irsele vodene kapljice, kakor da so uwmljene solze, tedaj je Janez ' o pet vzkliknil z glasom, v kate-i l-em s., je družilo upanje z ljubeznijo in vero:
"1'pam, upam v Boga!*'
X.	j
Medu-m je deloval Lopezinek; v maii jjolitiki. Neki pisatelj pravi. dri nimajo v veliki politiki ljudje nič opraviti, ampak samo načrta; čustva samo koristi: v veliki politiki se ne reče, da sc človeka umorili, ampak da je bilo treba zapreko odstraniti. Mala politika ima vse te vtlike napake na sebi. poleg pa še dobršno me-! ro malih in smešnih; ona je mati tistih zakotnih Herostratkov, ki mislijo samo na to, kako bi sebe povzdignili, in ki ne poznajo dni-, gepa gesla, kakor laetno korist Herostrat je bil slavohlepeai Grk. ki je na vsak način hot^ da ->e njegovega imena ne pozabi, in je i rato raž^al prekrasni tempelj Diane Efeške leta l-">ti. pred Kri-I stusom. Ta tompelj je bil ted.<j; er.a najlepših sla vb na celem I svetu.)
Vrtoglave sanje, blazni na'rti ! ki si jili ustvarjajo ti domišljavi pritlikavci, se ne dajo primerjati i ničemur drupemu, kakor blodnjam razgrete vročinske do»ni-sljije. Lopezinek jo bil prav tak, uval politik, ki tudi ni pozabil pradov zidati v oblake: pred-' vsem si je želel, da bi bil izvoljen za poelanea in že .ie videl, kako povsod tiskajo njegovo *»liko in' kako ga obdaja čast m slava.
Potem je \ mislih raizdelil Apa-1 nijo na tnale zvezne državice in se; postavil eni predsednika.
4"Kdo ve!" je zamrmral v neumnem zadovoljstvu in se naslajal ob misli, da bo nekdaj v nje ! govih rokah vladarska moč.
A naenkrat stopi drivga slika pred njegovega dulia. Mislil si je. da je v stolnem mostu Španije; že ni bil več predsednik državice Caditamske, aH državice Sevillan-ske. Bil je predsednik zvezne republike španske!...
Lopefcinek je za mižal in stegnil
roke, kakor da hoče zgrabiti to -s'jajno sliko in zagledal je pred seboj z otmjeiiimi črkami zapisani dve imeni: Napoleon I., Napoleon III.; častihlepni bedak je povesil glavo, kakor da ie čuti težko breme vladarske krone, in drugič se mu je prikradla iz ošabnih ust beseda: "Kdo ve!"
Toda siuije minejo in resnica ostane; ko je Lopczinek odpri oči, ni videl druge republike, kakor republiko čevljev nad vrati očetove delavnice ia ni slišal drugih glasov, kakor kako gospod Lcpeziai po podplatih nabija, in tedaj je on. prosvitljeni državljan. oče domovine, odločni demokrat in republikanec, zatajil tiste čevlje, ki so jra redili, in — o napredek! — sramoval se je lastnega očeta! ("Oče domovine" je častno ime. ki so ^a posebno s-tari Rimljani dajali za izredne zasluge. n. pr. če jo kdo rešil državo nevarnega sovražnika.) Prav tako hvaležen, kakor tista divja ljudstva, ki pozdravljajo solute spreklinjevanjem!
Kadar so ga prevzele take mi-| jo je urno pobral ua cesto in se zaničljivo o^rl na nesrečnega jLopezina, ki je sključen čepel r>n : mizi in se pehal, d;i prisiuži kru-I ha temu nehvaležnemu sinu: v takih trenutkih je začutil neki notranji nemir, ki ga je imel častihlepni bedak za ogenj veleuma, pa ni bil nič drugega, kakor bes-!na jeza in zaničevanje; in hitel t je v republikanski klub natikla-, dat strupene nauke, ki so sejali i med onimi zaupnimi in nevednimi, poslušalci pohlepno sovraštvo proti bogatim, zaničevanje do vere ter silno lakomnost in časti-i željnost.
Toda nekega jutra oče Lopezin, ni več vstal s postelje; drugi dan' ga je našel zdravnik v zelo ne-j varnem položaju in tretji dan mu' . je kar naravnost povedoJ da naj uravna svoje račune aa tem -svetu. ker j«- prišla ura. da jih v . kratkem poravna tudi ua. onem. Naenkrat so bile vse sanje uničene in obupan je padel v znak na svojo smrtno posteljo. Vsi oni bedasti itj>j, <la J>i kd-ij videl t*voje-sra sina na visokem političnem mestu ter da bi mu ta sin p:v<kr-bel pokojno i^ častipoliio starost, vsi ;i upi so uaenkrtit izginili in ostal je pod njim grob. nad njimi pa Bog. ki ga bo >odil... Lo7>c-ziu ni hi! brez ver.-: dal se je 7a-slcpni hudobnim naukom svojemu i sina, katerega je gledal knkor i preroka; -na ziuiaj se ji* delai. ka j kur «la se -uti vzvišenega r.ad verske predsodk«\ v sreu pa nikoli ni tako čutil. In tako s*-, j-■ tro<lilo. ko je gie«ial večnosti v oči. da je obrnil sv««j pog»ed k u-. smiljeneinu Bogu in prosil sina naj pošlji- po spovednika.
L >pez?nek je nevoljen pogledal oiieta. zakaj ta ]»rf>šnja umirajo-' čeiia je vzbudila v njegovem -se-, bičrem srea samo jezo. Kaj b: reklo človeštvo o tem velikem možu. v globokem mislecu, o tem; močnem duhu, ki je skončava! svoje govore v klubu z besedami j "Državljani! Ne v imenu	:
ki ga ni. ampak v imenu narave i vas pozdravljam!" Kaj bi ljudje j rekli, če bi se njegov oče. recimo,; pripravljal na smrt kakor najna-| vadnejši katoličan, duhovnika pri vzarlavju in križ ob ustnicah?... j
Zato je razjarjen pogledal I.o- ■ pezina in odgovoril:
"Še tega se manjka... MrsHm i da som vas zadosti učil. da bi ta- j ko smešne praznovemosii lahko na miru pustili!" i 11 Fant!"' je prestrašen vzkliknil lx>pezin: "glej. jaz bom umrl.: to ni Šala."
"Po i te no. pustimo te otročarije! 0e se hočete spovedati. pa i naredite kar luknjico v zi?i, kakor! Turki delajo. Teh vrat mi pa noben črnuh ne prestopu dokler sem ' faz živ!"
Iu Loprzinek je zgrabil svoj za-j mazani kiobuk in je odšel v klub ter piKtil očeta samega v pekočih; spominih na preteklost, gorečih! željah na sedanjost iu v obupnem strahu pred bodočnostjo.
44 Sin, sin "t je klical stare*' in' stezal roke proti njemu, t4ne pu-«ti me umreti kakor psa!"
Brezbožui sin je slišal ta klic, poln neizrečene groze, in /e se je i mislil vrniti; a njegova sebična i t astilakonuiost je vpila glasneje j kakor vest in šel je svojo pot j Rad bi bil umoril tisti glas, ki je kričal v njegovem srcu iu šepetal je sam pri sebi:
"Ni tako slab; bo že še pozneje čas za njegovo željo."
Ob euajstih je prišel Lopczinek domov ia kluba in je stopil v očetovo spalnico, ki je bila cisto v temi ; nobenega šuma ni bilo slišati. <:Oče! Oče! Ali spite!" je re-
kel inglas se mu je tresel od strahu.
Nobenega odgovora. Lopeziuek je čutil, da se mu je jezik na nebo prisušil; prižgal je žveplenko, da napravi luč, ki jo je otipal na mizi. Tedaj je mogel razločiti očetov obraz, ki je ležal na blazinah bled. z vdrtimi. napol ugaslimi očmi, lasje so bili še mokri od smrtnega znoja: nesrečni mož je premikal ustnice, kakor da aiekaj še-peee, in se je oziral v nekoga, ki ga je samo on videl:
1 'Ko pa noče! Ko pa noi-e!" Lopezinka je bilo strah teh oči. ki so se obrnile vanj. pa ga niso spoznale; strah ga je bilo tega propadlega obrajsa. na katerem se je brala ona silna groza, ki spreleti človeka, kadar stoji nad prepadom brez dna. Lasje so se mu zježrli iu trepetal je kakor šiba na vodi; zbežal je v delavnico, ki je stala v pritličju. V tisti nagli-Pa je pozabil na mizi luč in žveplenke in zdaj je bil naenkrat. v temi. Pol življenja bi bil dal Lopeziuek, samo da bi ušel tej strašni temini! Pa kako naj se vrne v ono sobo, kjer je zaki«alje-vala smrt?... 0o se je ozrl v steno, je zagledal bledi obraz očetov. če na tla, se je na tleh prikazal. če v strop, je iz stropa vzra-stel. Zarnižal je. in še živeje, še strašne je ga je prediral tisti stekleni pogled, prav do srea, da mu je zastajalo od groze. Stal je nepremično in ni si upal iztegaiiti rok, da ne bi zadel ob kakšno prikazen. Oči bi si iidrl, samo da mu ne bi bilo treba gledati teira obraza ; minute so se mu zdele kakor stoletja.
Naenkrat potrka nekd o na vrata ; Lopezinek se zdrzne, kakor da je od krosrle zadet, a obstane nepremično in zija topo proti via torn. Odpreti si jih pa ni upal,-zdelo se mu je, da preži zunaj smrt in hudič na dušo in telo nesrečnega bolnika. Hotel je zavpiti na pomoč, a brezmejni .strah mu je z..pri usta; šel. ubiti glas maj-hnega zvonca, ki ga je zaslišal s ceste, je njegovo razburjenost ne ko'pio zmanjšal in zaslutil j.-. C-e-eav bi bil ta pozni obisk. Naglo je stopi! k vratom in odprl okence; zupn'il je pri bledem svitu zvezd temne obrise tovornih oslov.
"Martin!... Martin!	je
zajeeljal I^opeziuek; trepeml je kakor šiba na vodi.
"Dol»r večer, gospod Jožef!" se začuje lmpav glas z ulice.
Lopezinka je minil ves strah, ko je zaslišal ta glas. n ara; »-sto tega pa se ira je polastilo neko razburjenje čisto druge vrst ^
"Stopi notri, hitro!" j«- za jecljal in v naglici jo pustil okence odprto. "Ali so vreče že t ikaj? Pi ižeri zvep!. nko. ampak pazi se. pazi!''
V delavnico je vsiupil nato z*-moreč velikanske postave in sil-mih -mišic; ogrnjen je bil v plašč iz slabega suknn. V tistem času s<» se na vseh republikanskih prireditvah ž njim izkazovali, v dokaz bratovske ljubezni, ki je žarela družiti /.»- vsa plemena v Španiji. Na I.o^x^'inkov migljaj je prižgal petrolejko, ki je vis«*ia s stropa. Za njim je vstopil oslar: ko ga je Lopezinek zagledal, jt postal še bolj razburjen. Naglo j«" odprl majhno shrambo, ki je bila zravtnx delavnice; v kotili je bih
razmetano vse vprek usnje, star; kopita, podplati in krpe od sta rih čevljev; drugače je bilo praz no. samo smeti je bilo vse poliK kakor povsod, kjer leža stara ro potija dalje časa nakopičena.
"Kani odložimo'" vpraša Lo pezinka osi ar.
4'Semkaj", odgovori ta. "Ali bo šlo.'"
Zamorec pomoli svojo debele glavo skozi duri ter se ozre p< shrambi, potom pa reče nakratko "Bo!"
In začel je odkladati z osiarjer tisti ječmen, vsega skupaj kaki' petindvajset mernikov, ki so jil pripeljali na oslih v ravno tolik* vrečah. Oslar je nalagal vreče za morcai na rame. ta jih je prenaša notri Lopezinek pa je stal pr vratih med delavnico rn kletjo b svetil Ko je šel zamorec zopet en krat mimo, je Lopezinek hitro j>o kazal na oslarja in rekel: "Ali kaj ve?" 4'Ničesar ne!" "In kapitan?1'
"Se je precej vrnil z barko i: bo zdaj že v Kadizu.'' "AH kaj sumi?" "Ničesar."
Stvar je bila hitro odpravljena in oslar je odSel 'i živalmi domov Lopezinek je varno zaklenil vrati od kleti in tudi od delavnice tei prav nič se mu ni videlo, da kaj misli na umirajočega očeta, ko jc je krenil z zamorcem v Široko
Naročite žganje in vfno ; za bližajoče se praznike!
od dobro znane tvrdke
BREMAN & OSGOOD
; i 112 Fonertoo Street, Pittsburgh. Pa.
! Plate po cenik, nacočllnl list in rm-; lepke.
Parite na nai veliki oglas v četrtkovi Številki tegs lista.
! ulico, kjer je prebival krojač, ki 'je bil tajnik republikanskega kluba.
i	jutru se je vrnil domov*!
in jutranja svetloba um je dala 'toliko poguma, da se je uipal iti J v očetovo spabiieo; a na pragu je prestrašen obstal... Luč na mizi je še gorela, na postelji je ležalo Lopezinovo truplo, oči izdrte od : silne groze, u^ta skrivljena kakor j za kletev in izpod razvlečene o-deje so molele sključene noge. ; Lopezinek ni mogel prenesti strašnega pogleda. Miže je stopal k postelji, da bi zakril očetovo j obličje; pa v smrtnem boju so se j prsti trdno zagrebli v odejo in ko J je začutil, da se ta ne da premakniti. je hotel zbežati, ker je mislil.' j da ga je razsrjeni mrlič sunil o« ;*i'be; pol nezavesten od strahu je j omahnil in padel v naročje Sala-manki, ki je ravno stopila skozi vrata,	i
Očetje domovine so kmalu prišli obiskat Lopezinka; v delavnici izbrani so sklenili napraviti gospodu Lopezinu časten pogreb kakor se spodobi za tako junaško smrt. Vse eerkveme obrede so z i-vrgli, ne kakor da so nepotrebni, cm pa k kakor da so nečastna-stvar, in eden izmed njih, ki je! kazal v svojih pesteh čudovito' prepričevalnost. je rekel:
4 Lepezfci mora biti pokopan kakor republikanec!... Federalni ne rabijo nobenih bilj... Ali veste. drža^jt.ni. kaj pravijo ti čmuhi. kadar pojrjo pri noarre--bu?"
In z norčavim obrazom je zaČe! o[nrjii^.ati s!o\ e.--io pogre.nU' m-tje.
To je bil pogrebni govor za nesrečnega Lopezina; njegovo truplo je ostalo samo iu nihče ni zr.io-lil zanj ene same molitve, nm ni potočil ene same solz«"«. Ko j.-pri>la ura pogreba, so 52 štirj • očetje domovine položili v krsto.
j obrobljeno z rdečo barvo republike, in sprev od se je začel poini-i jkati na pokopališče.	j
Pivi je korakal federalee z be-lo-rdečo-zeleno zastavo, 11a kateri' so bile pod framasonskiuii znamenji zapihane te besede:
"Kopublika ali snut !"
•	Za njim so šli štirje federalni .s krsto, ki je bila pregmjena s pisanim prtom; s krsrte je viselo četvero rdečih trakov, ki so jih držali drugi štirje strankini pogla-varčki; korakali so s smešno slovesnostjo ter se ozirali zmagovito^ in grozeč^ na vse strani po osup-'
j lih sosedih.
Za temi so šli po štirje in štirje drugi republikanci: imeli so živo-1 rdeče zavratniee, znamenje stran-1 ke. Zadnji so šli tisti štirje stran-j karji, ki so celo stvar priredili:' mogli bi jih imenovati sramežlji-1 ve republikance. Korakali so! ■ prav pri uličnem hodniku, držali! so se pol resjio, pol 11a smeh. ka-! kor da čutijo, kako sruesua jn vsa' ta norčija: to so bili pastirji, ki so gonili na pašo in izkoriščali o v-' čice, ki so stopale pred njimi.
Ta grozna maškarada smrti jo prehodila več ulic iu se je razšla na pokopališču.
Lopezinek je bil povsod zraven in je vodil vso priredbo z neomajnim mirom. Samo enkrat pa je zapustila ta ponarejena hladnokrvnost: ko je Šel pogreb mimo
•	one kleti, kamor je spravil ječmen ; tja je* vrgel neki federalee brezbrižno ravno pred vrata cigareten ogorek. Lopezinek je razburjen skočil nanj in ga hitro 7.
1 vso močjo poteptal.
Nihče se ni zmenil za ta dogo-
•	dek, ki je pa veliko pomenil.
XI.
Riizun castilakomnosti. kateri je služil Lopczinek iz v*eroi svojimi močmi, sta gospodarili njegovim mislim še dve strasti, lakom-! nost po denarju in maščeva!n».«t.
Ko 11111 jc oče umrl. j.» bil naenkrat popolnoma br«~z pripor • t: sti Aiun studemv, ';i je vzdrž«-v: i njeg<ivo rodolj»bfi(> jx.-tav. ■ j» . je. usalmil. ko so začela mirovat-ena kopita, ki jih j*- tolihauj zaničeval. Lopezinek jc opazil, da je -kri val oče pod vz glav je precej težek loii'ek, v kat-rem je moral biti denar; toda ee gj. j«1 hotel naj:i, hi moral stopiti v sobo, kjer jr oče izdihnil, dotaknili
•	bi s,- moral one pos:»Ije, na bate-
NOVA KRI ! PROSTO.
1
Izustite si svojo kri 9 Father Molilo-gerjfvini znanim rastlinskim ftijem. ki je Dajltolj^i kri^istllec na svetu. I*13Ue • .še danei j»o veliki zavitek. (Naslov)
M0LUN6ER MEDICINE COMP.
20711 W. onio STREET, riTTSBURCIl. PA
; ri je umiral in -gotovo tudi svoje-jga neusmiljenega sina preklinjal, i ker mu je odrekel mirno smri • j stikati bi moral po onem skriva-(lišču. ki ga ni oče nikomur izdal. ??amo da kaj prihrani za nehva-| ležnega sina. Že ob ti misli so so j Lopczinku vsi lasje ježili in kar I zdelo se mu je, kaker da ga grabita dve koščeni roki za suknjo, da mu iztrgata zazeljeni zaklad, j Tako jo praznovemi strah ven-jdarle premagal lakomnost Ln Lopezinek se ni mogel napraviti, d i I bi poiskal očetove prihranke. 1 Potem ie mislil, da bi se popri-Ijel kakšnega dela. pa nobenega ni znal: samo nekdaj v otročjih lotih je izdeloval mišniee in jih i prodajal sosedom. Lopezinek je kska! sveta v zgodovini, a ni nnšel nobonega sloveeega moža, ki bi se bil v prostem času pečal z na-pravljanjem mašnie; to mu je vzelo pogum, da je te naklepe opustil.
(Dalje prihodnjič.) -
ČEZ RAZMERE.
I Dijak A.: 11 Ali si to sobo vzel!"
Dijak M.: "Misli si, soba stane j dvanajst dolarjev na mese *. — ; kako morem jaz pri svojih skrom-; nih dob«>dkih toliko — dolžan . ostati!'*
PREVEČ SUMLJIVO.
1 X : ' Zakaj se n.- zaročiš z za-s« bnikovo hčerjo?" 1 V.: "Ona zna kuhati, prati, šivati, pb-s-tl ter povrh do'>ji št- veliko doto, ...... mi zdi p reve:
sumljivo."
IZGOVOR
M.• t.: "Nič ne t* j i. sedela si z > mir.dim možem v slalčičanu u. ■ sta objemala!*'
Hčer: "Oh. mama. snedla sva 1 toliko sladoledu, da naju zeblo."
Za časa neznosne draginje
se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je v resni«" en pregovor "Takojšnja jx>moč, j»* najboljša pomoč". — Za-IffTfl T Ufll'l	lii'tje? glavobol, izguba teka. splošna slabost, vsi taki
I | i j	znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravo-
l! I Ji!) j	časno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko (
L	nastale v bodočnosti.	<
iBŽai	TWINER-JEVO |
ameriško Elixir grenko vino!
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči- ] sti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih | se plode in go je bakterije, pomaga prebavi, povrne tek. i krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici I bakterijskih napadalcev. A' gori omenjenih slučajih na I stane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih preinembah j , življenja ali pri premogarjih v pre »logarskih okrajih itd. J to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah. *	-	1
TRINERJEV OBLI Ž
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je nepre-1 kosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokljine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo krep-čilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
' E&JT iMfei TRINERJEV MORKL VijiO I VOLAŠATELJ KAŠLJA.
^joscph tbiho JI je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa-, ^	** *Jl vost, bronehiti s nadnho ,itd. Cena ista kot za obliž. 1
Trinerjcva zdravila so dobila največje mogoče na-HU^HK^^ksjfl axade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade:
Zlata kolajna — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1339 SO. ASHLAND AVE.,	GMCACO, ILL j
GLAS NARODA. 31. MATtC A '17
1 DO8TOXE VSKI:	ti SJL
Mladenič
Ta GLAS NABODA J. T	x
23	(Nadaljevanje).
—	Prepričan	da so moji izrazi či?Ao na pravem mestu.
—	Preveč me častite. —-Jaz nisem tetra vredna.	i
—	Ali ve*te kaj sem nekoč rekla o vai.ki weh? — je vpra-saln, da bi obrnila potrovor na drnjru .stran.	*
. — I>a, da imam no-sio ««:i dvoje mikrofkopov, in da laliko na-l»raviTn iz vsak»- muhe slotia.	i .	j
5>tal. .»e sredi	iu im»-la n>K»- T»rtkrix«u«- na prsih.
—	Le idi'e mi j*- reklu. - jaz boai nia za vami. — .laz moram ra»fM>att Ae par vrstic za Tatjano PavliArno.
Da. jaz (trem vu udvrml. — Ifc»dite srečni. — Bodisi sa uii. bodici z Jmsrim. — Jaz ne i^otrvbujeiu <4ruerefra kot ideala.
—	Ljubi Arkadij. vrjemite mi. da ste----- Moj oee je vedno re
kel, .ta ste "dobri, ljubi urladeni«"
—	Tako, tako — sem odvrnil.
Da Ali mislite, da >e ne ^?K»minjam več, kaj *>i mi pripo w do vati o ul»offeui mlad^iču, ki y bil že od rane mlatlosti pri tu jiii ljudeh, ali mislite, da ne vem, kakšne so tofclc vaie s^njf 1 — .Ta2 prav <H*bro vem, kako se je razvila vaša duša v teh razjfcierah.
-- Vi da ve*te? — sem zajeeal.
—	Zdaj pa — j«- rvkla hi zamahnila z roko — iidai'ise pa pošlo viva. — Dolgpo t'asa nt* bova več videla.
—	Ali nikoli vež?	j
Dol po ča.sa ne. dol po ne.... Toda ne sinete niLsliti, da sear jaz tega kriva — Zaenkrat mi ni več mof?4*:o.... Videla se bove še.... pri mojem očetu, če drugje ne.	}
—	Ali *e me bojite? — ALi mi ne zaupati"!	•
Ona ni od{r»vo<ri!a. ampak st je globuko zamislila.J,-
—	Počakajte — je r»*kla naenkrat. — Ali ste ua »stne oči videli, kako je ou raztrgal pismo? — Ali ste bili naveoči 71— Ali vostt natnčno — K.jt- ste izvedeli, da je bilo pismo naslovljena na An dronikova ?
—	Kraft't mi je povedal vi»ebiii«> t>i.<uia in mi je piano ie po kazal. —
—	Tako, tako?
—	Zdaj, ko sne pri meni, se vas bojim. — Tod:* boste od šLi, boui planil in poljubil mesto, kjer je stalit vu»a nosa.
Ona f»e .ie obrnila in odnJa iz sobe. ne da bri me pog£edaia.
.laz s.- od^'ljal naravnost domov. — V glavi mi je »umelo sri'e mi j* bilo polno najčistejše wvče.
Stopil vm iz sani in zanovedal kovjain. naj bo ob deveti ur! pred inojtm .stanovanjem.
• '	IVAM
PETO POGLAVJE.
M u.i prepozno sem bil prišel. toda oni še niso	k mizi, am
pak so me pričakovali. Na prvi pogled »em videl, da pripravil posebno večerjo; prva jed so bile sardine.	j
Ko me j«- Liza zagledala, se je komaj vidnp n&sroelvtitla. mati jt btla. preee.j vznemirjena. — Tudi Versiiov se je smehljal, toda na tnčno sein opazil, da j»> njegov smeh prisiljen.
—	Skorajgotovo so m- kregali — sem pomislil sani pri -sebi.
Versilov se je nekaj pritoeevtd zaradi juhe.
—	Saj pravim je rekel. — (e se mi daj o-s kakii jtxl ne do pade, je gotovo drugi dan na mizi.
—	Kaj nnj kuham, Andrej Petrovič? — Jaz u«- morem ničev sar drugega izmisliti — .ie r» kla moti m-kol^ko jezno.
—	Ti ue gii*š s časom naprej — je rekel Versilov^ in ne po&ku ial šaliti, pa se mu ni posrečilo.
Tedaj je prišla Tatjana Pavk>vnii. — Rekla .ie da je že .jeilia in je sedla poleg moje matere na diVan.
—	S to iensko nisetn bil nikoli prav dober prijatelj. — Zadnje ča.s.' mi j«.- bila št- veliko bolj sovražna kot prej.
I.iza je neprestano molčala.
No, kaj ti pa je Liza? — j«- vprašala Tatjana Pavlovna. — Vsake k v utre enkrat pridem k vam. na š<> t«xiaj si tnko čemerna, da se liog usmili.
- Glava me boli — je rekla Liza.
—	Da. res, Liza, kaj ti je? — sem jo vprašal.
—	Nič, saj sem že povedala, da me boli glava.
Tedaj se je pa zadrla name Tatjana Pavlovna:
—	No, kaj pa je? — Ali bi se morala smejati in plesati, če pri dete vi na večerjo?
—	Vi ste pra^ nesreča mojega življenja, Tatjana Pavlovna — s*«m odvrnil — Vrjemite mi. da s«* tukaj v tej hiši ne bova nikdar več srečala.
Mama ae je zdrznila. Versilov me. je pa debelo pogledal
Jaz s«m se nasmehnil in se začel opravičevati:'
—	Tatjana Pavlovna, ja/ prvkličem vse, kar s»m govoril.
—	Ne, ue, ne — se je branila. — .Taz prav rada vidim, da pomenim nesrečo zate.
—	Vi ste strašno starokopitni — sem zarenčal.
—	To je cisto po.-at.ranska stvar, moj ljubi.
—	Ne, ne, motite se.
Zakaj ne -poveste oslu resnice, če je v resnici osel?
—	Ali govoriš sam o sebi. — Najprej nočem biti nobenemu človeku sodnik, iu ne morem biti.
—	Zakaj nočete in zakaj ne morete biti*
—	Ker sem preveč k-na in kt-r se mi gnjusL — Nekoč mi j« rekla. neka pametna ženska, da nimam pravice presojati drugih lju di, kiT sem prelena in ker ne znam trpeti.
—	Pravite, da si mora človek, pridobiti k trpljenjem pravico do razsojanja ' — Meni se ne zdi. — Vsak, kdor je pravičen, je lah ko sodnik.
—	V tem slučaju bi pa ne bilo dosti sodnikov.
—	Enega poznam.
—	Katerega? —
—	Pri mizi sedi.	/	'
Veradov se je nasmehnil in mi zasepetal na uho:
—	Prijatelj, *cm te je 6e vedno nalagal.
Se danes ue vem. kaj je mislil tedaj. — Ne vem, če je govoril resnico, ali če je lagal.
—	Nikar «e ne jezi Arkadij. — >■ rekla mati. — Povwodi na svetu je dosti pametnih ljudi. — Toda povej mi, kdo te bo ljubU, če te mi ne bomo ratdi imeli.
—	Da, mati. toda ta ljubezen ni zasluzena, — Vsako ljubezen je U-eba zaslužiti.
—	Predno jo boš zaslužil, bo trajalo še dolgpo časa. — Bodi pri nas, tukaj te ljubimo •zastonj.
—	Mat i, vi morda niste modi namena streljati, tiča ste pa vse-1 eno zadeli.
—	Ti »i si pa domiSljeval, da si ljubezen res že kje zaslužil
ee je oglasila Tatjana Pavlovna. — Ti, tukaj ta ljubijo ue samo brez zasluge, pač pa tudi zato, ker jim nisi ljub.
—	Ne, ne, ni tako! — sem vzkliknil. — Ali morda veste, «db mi je rdtel danes, da me ima rad 1
—	Rekel ti je že kdo, pe samo zastrantega, ker se norčuje rz
Ko je Tatjana Pavlovna iapregovorila te besede je vstala m
VABILO NA VESELICO,
katero priredi
Bratsko samostojno društvo v Jolin.«tovvnut Pa.,
dne 9. aprila
(na velikonočni pondeljek; v dvorani društva 4'Triglav". Tem potom vljudno vabimo vs* •en j ena društva iz Moxhama. Tohnsiovvna in okolice, kakor tuli vse posamezne rojake in roja 'inje. da se blagovolijo te naše eseliee polnost evil no vdeležiti in irrpomoči k boljšemu uspehu. Na •eselici bode vsakovrstna zabava 'cot srečkapje itd. Igrala bo tudi zvrstna godba. Za vljudno postrežbo in dober prigrizek bo skrbel za to izvoljeni odbor.
Začetek veselice točno ob uri »opoldan. Vstopnina za moške $1, lame so vstopnine proste.
K obilni vdeležbi se priporoča 30-31—3 V	Odbor.
VSAKDO IMA PRILOŽNOST
»ostati neodvisen in prodajati »ridelke, mesto jih kupovati v ne nosni draginji.
IZVANKEDNA prilika. 80 akrov kmetija, dobra zom j a, 45 akrov izčiščene, ostalo je rozd, vse ograjeno, dobra hiša, 'lev, nekaj sadja, fina lega; 2 do £ milje do mest,. železnic, pošta 'orna. Kupi se prav poceni radi i nižinskih nesreč in takoj dobi posestno last.
DALJE
SO akrov najfinejše zemlje v dr -ari Missouri, 5 akrov skoro či -tih, 40 akrov le« ves mrtev, dru <o gozd, vse se čisti za oranje, pc ~7.00 do $8.00 na aker; izvrstna etra. Z malim denarjem se napra i najboljša kmetija. Kaj se lah <o napravi tukaj, poglej tukaj nje polje s pšenico. Oba kosa prodam takole: Vprašajte za ceno sosednje '-emlje pri vseh lastnikih, ko st* »se pregledali, potem odbijem po ovico od najceneje cene in bost* >lačaii za ta dva kosa.
Za enako zemljo se je plačal' i* letu 1916 za najemnino več od ikra kot lahko kupite to zemljo La bo vaša last. Izplača se pritt >ogledat to ponudbo.
FRANK GRAM. ■ 26-3—7-4)	Navlor. Mo
iftČE SE
tri Charcoal Iron Campany at Vmerica 75 drvarjev za delat hemical drva po $1.75 klaftra >obre nove kempe in dober Iea '•0 milj iz Newberry, Luce Co. vtich. Kempe bodo odprte dne 1 • prfla. Za podrobnosti vprašajte pri:
Jahn Knaua.
Camp 7, Ncwberrj. Mich (14-3—3-4)
Rad ibi izvedel za naslov rojaka KRED H KOVAT IN. Pred šestimi uies«'i se je nahajal v India-ua}x>lisu, ln d. Tam je bil stavbenik (kontraktor). Kdor iz-it>e»d rojakov A*e za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Anton .J-id-nioh, 591 Vermont St.. San Francisco. Cal. (31-3—3-4)
Iščem svojega prijatelja ANTONA BRNE. Doma je iz vasi Za-bič pri Ilirski Bistrici Pred 2. letoma se je nahajal v Arrow, Pa., in zdaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali inaj se pa sam ogflasi. — Joe Celin, Bov 2f», Widen, W. Va. '30-3—2-4«.
Kje je IGNACIJ GOLOB? Doma je iz Stare vasi pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Pred dvema'letoma je delal v premogorovu v Pennsylvaniji. K^je se zdaj na hajtt, mi ni cnano. Prosim cen j. rojake, ie kdo ve za njegov na-■lov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Ignace Ču-kajne, 1090 E. 74. &L, Cleveland. Ohio.	(26-31—
Zavzetje Gorice.
Boji ob Sodi. — Kako je padla naša primorska prestolica? — Ved mesečno obleganje Gorice.
Umevno je, da se rojaki najboj zanimajo za položaj na primorski fronti, posebno pa za Gorico in druge slovenske kraje, katere so opustošili Italijani.
Natančen opis o tem dobite v našem letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarju, katerih imamo še nekaj v zalogi.
Rasen tega vsebuje Koledar še veliko drugih zanimivih člankov, lepih, povesti in pesmi Krasi ga nad trideset slik, med katerimi je skoraj polovica fotografij s soške fronte.
Da je Koledar res zanimiv, je najboljši dokaz, ker smo ga mora li dati že vdrugič natisniti, kajti prva izdaja nam je že v par tednih popolnoma pošla. Lahko rečemo, da letošnja izdaja presega glede zanimivega etiva in slik vse prejšnje. Ker imamo na razpolago še par izstisov, opozarjamo vse one, ki hočejo imeti Koledar, naj ga takoj naroče. Stane 35 centov s poštnino vred.
SL0VENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. New York City
X izume]
i —-—--— S
1 se isce. p
S Izumiteljem ln onim. ki po- Š # sedujejo izume, je neobhodno d S potrebna moja knjiga:
\ KAJ IZUMET1? \
S Knjiga daje pojasnila kako I ^ dobiti patent.	^
p KNJIGO V POJASNILO	i
0	pošljem brezplačno vsakimi,	5
0	kdor vpraša za njo. Pojasnila	5
'0	tn navodila dajem prostovolj-	S
0	no. Preiskavo, ako je vaša iz-	S
A	najdba, dobra za patentirati	5
0	ali ne, dajem	p
€	BREZPLAČNO	I
9	ln hitro, ker moja pisarna je v	E
Q	Wasbinstonu, kjer je urad zh	C
5	patentiranje.	?
M Pišite Se danes v svojem	5
p	materinskem jezika.	p
1	A. M. WILSON j
5	309 Victor Bldg. j
^ WASHINGTON, D. C. J
Dr. KOLER
€38 Pcnn Ave., Pittsbarjh, Pa
SLO V LNS KI IZD RAVNI K
mdrmrnlK, '•pmuT '/	Hat v PlttaburvM
a-V^A ki Ima. 2Sletno prak
/T /i^V so v adrmrlj«nj>
X	tajnih aoiktt to-
PlSSi" tort *a5r«v
m fluovltlm MC, «1 K* i« Isumat 4r fjUn/Psy * prof. Brilck. Ca ( mata mozolja al* matiurik« po tala-Krt^ (aaa«ania laa. bo Min« i M* Miti ln Mlatil vam ko kH M a eakajta. kar ta bolma mm aalaaa Samanotok, kapa vac all tri per in >aal wwm druge posledic«, ki nastanejo radi teca. Ta boloanl sdravtm po sadnjt metodi <r najkrajtem Caao.
^ Kakor attro ooaaita, da vam po-ykwJa_ modka anatooit, na Cakajt«. Inil pridi t« ia laa *aa #a kom aapat povrnlL
miili aavi. ki vedi la auirk oadravlm v kratkam Cun. Hrdnada all vodenico, kilo oadravlm v M orak ln alcar brez operacije.
UTadaa m: T
V Mft, *«etvrt&k tn aobotak od S no riatnj do a are mCtr. — 00
*v*jilt.*?/?niy jjltl
— I^ iiihIIU im ta dt««Ukal
mOJAKI HAKOČAJTE SE HA "GLAS If ABODA" HAJ-
vsčji SLovnaxz dvivui vnvtiniotiA?iE
MMt
varnosti.
Na miljme irtev se more našteti radi bele nevarnosti — JLTIKK.
Najvažnejša naloga Father Mol i i a-ger-ja. glasovitega duhovna-Zilryvni':a v Pittsbnrglm, kateri je tekum 40 let svojega blaženega delovanja pre'.o :ili0.(X)0 bolnikom nudil zdravniško i*) moč, je bil boj proti jetiki.
Po dolgoletni skušnji uvaževal je <»e svoja srt'dstva za pljučne bolezui, : tera je v vee ti.S4>e slučaj i L: z n;.jl>ol|-sim uspelmm ni«»rabil.
Ako čutite, da vas Innle meti phflwa, nko imate suli kašelj, nko se ;w<nočl iM»tite in imate vročino, ne čakajte niti ene minute, temveč takoj naročite Father Mollingerjeva sre«lstva ?itev. 0 zn pljučne lk»lezni.
Cena vseh zdravil je $2.00 tn jvvšlj^-mo jih kamorkoli kukor hitro prejm> mo svoto.
Mollinger Medicine Co.
-07A West Ohio SU Pittsburgh, Pa.
Pripomba: Ako želite iH>3itjatev zavarovano, jHišljite lOe. več.
Želim izvedeti za naslov JAKOBA DEBEVC, doma iz Za-bukovja pri Postojni. Obenem pa tudi prosim AL\TIJO PO-GORELCA, da mi javi svoj natančen naslov. Obema imam poročati važne stvari. — Joseph Frank, Box 321, Verona, Pa.
POZOB ČITATELJI!
HIPNOTIZEM
| Cena knjigi je s poštnino 35c. SLOVENSKA KNJIGARNA
P. O. Box 161L New York. N. t
j ~
|	^ Dr. Kicnterjov
PAIN-EXPELLER
H » n*mmt*m Ul«ei-fifll	in
BjB te« Al^ar in m-
p"Btni prihaja 21 v zavoju, kot je Sn naslikan tukaj. !fi|! Odklonita vsa za-j Hp?I voje, ki uitozap?-1Mb! čateni s Anebor varat ve do snam*
1'Sli 35 in 60 centov :J|r, V lekarnah ali na
^RICHTER
l _	—J&P N«« T.rk, U. T
| __
POZOR ROJAKI
^H I^BI^^^p^r^a*' . jgHjBK« ■
H HmflKv^ ' ij^ffi M l
MikniiiHi auiin mm Uut* laM. tokor t«« m ■■»ki brk« ta brado Od fmm mm*Urn srmatejo « *lb Utelb krasa! aorti !a <ku«i ImJo kakor t«dl milim ktul hrti (■ brate t« rabote odpadaU io -l»«U. Bawatia—. koatibei aH 11 Maji v rokmfa.
<a«ab ia « krito. TOMilb daab ri1-	mdrm
rim. raaa, opeklin«, bal«, tur*, kraato In cr.ate j°tao tumm kaije ofiooa. onbliM * PM daob p»-puinomi odotraniia. Kdor bi moja adrvUa broa-'■poha rabil mm jaa^lm sa W00. P Uit« takoj o« *>lk. bi sa takoj noili—i maatoaol
Kraaai 2«pai KOLEDAR ta teto 1917
dobi«« ako wdliaa 4 e«iU sa peAtaino.
JAKOB WAH&0, 1709 iMBt A vo.. Olmliai Oklo.
HARMONIKE
kodlM kakzAnokoll mM MMiJm Ia
popravlJaM po najnižjih h, m a» lo 11 in lou tn aoaoaljlvo. V popravo ■ukMdJlvo vsakdo poBjo. kar m ft*; nad 18 let tukaj t tam posla Is ndaj v ovojem Imluem doma. V popravek riUMB kranjsko kakav «oo dnr barmoiilke. Rabljene harmonike kupe Jem In vsamem tudi v aaimnot, toda tt 3 tn trratna.
JOHN «CNHL f IT «m ttmš gL CTuwhsl. «M»
I Dr. LORENZ^jj
Plttaborskn. Pa	!
d^^popLXaa! I
Nodoljo od 10. dost, do IL popoL \
—	Vsak elovek, posebno pa vsaka ženska mora občutiti frnjns! pred tvojo dušo. — Fino perilo nosiš, obleko ti dela francoski kro ja«-, toda kljub temu si straano umazan. — Kdo ti plaea obleko? — Kdt> te hrani? — Kdo ti daje denar, da igraš v igralnici? — Kdo ti Via denar?
Moja mati je tako zardela, kot še nikoli do tedaj.
V meni se je vse skrčilo.
—	Če zapravljam, zapravljam svoj lasten ileuar — s.>m jeeal.
—	Svoj denar 1 — Od kdaj pa *	'
—	C'e ni moj. je na Andreja Petrov^a. — Jaz sem -»i pri knezu iz|H>sodil nekaj denarja, katerega je knez dolian. . . .
—	Prijatelj — se je oglasil naenkrat Versilov. — Njegov denar ni moj.... Xiti ena kopejka ni moja. . . .
Ta stavek .ie bil usodapoln.
Jaz nisem vede!, kaj bi storil. — bam ne vera. kaj se je zgodilo z menoj. —
Ko sem opazil preplašen.obraz moje >estre Liz«. sem vstal in r**kel z najzlobnej&in glasom :
—	^i' gospo«! i ena Liza, vi sfe veekrat pri Darji Onisimovi v kuezov»-m stanovanju. — Prosim, bodite tako dohri in izro<*-ite kne-zu teh tristo rubljev.
fHalje nribo<lnjif>
Najstarejša slovensko-hrvatska trgovina z likery v Ameriki, i
Ml vam nudimo našo aalogo najboljžlb likerjev po alededti cenab:
Brlnjevec, zaboj i6 steklenic)................................................................t 7.00 J
Brlnjevec. uboj (12 steklenic).................................................13.00 i
Tropinjevec, ga Iona........................f2.26, 1250, $2.70 ln	3.00 |
Tropinjevec, zaboj (6 steklenic)..............................5.50 j
Tropinjevec, zaboj (12 steklenic)............................................................10.00 J
Sllvovka, galon........................ $2.75 ln..............B.UU I
Brlnevec, (posamezna steklenica) .........................1.85 i
Naš sla r nI "66" Pure Kye Whiskey, 7 let star	•
zaboj (6 steklenic)........................................«.00 ]
saboj (12 steklenic).......................................11.00 f
i tu a
Concord rlno, rtle^e, berel.......................... ..............132.00
I Concord vino, nleOe, pol berela....................................1000
I PtI odjema 5 ln 10 ca I011, stane ga Iona....................................................U0
PM odjema ene same galone pa.............................................1.00
' Belo vino. berel................................................88.00
I Belo vino, [m»1 berela.......................................................lP.dU
I Pri odjemu 5 sli 11» cslon, stane salona................................................l.no
I Pri odjemu ene same galone po................................1.05
I Za posodo računamo sledeče cene: za 3. 4 In 4% pslone MMlčke 5U \ r**n,OT' » 5, « ln 10 galon sodčke $1 00 ln sa 25 galon (pol berela) 81.50 1 Rerele |>s damo zaotonj
■ Z naročiiotn jxtSljlte redno tudi Uoq«j Order all pa bančni Cek ) Za rse blago Jamči
! THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY
j 1192-4 ST. CLAIB AYE.	CLEVELAND, OH«.
I jflk Frank Petkovšek
'	Javni notar (Notary Public)
718-720 MARKET 8TBEIT ■^H^g^^H	VAoaaoAH, iLa.
^^Hr	PBODAJA fina vtna, Uvrstns smotk«, j
^GK^r	patentirana adravila. j
rIONB ^	PBODAJA t cine llatko yaah prtkomof^
__akih irt.
-iitma	POŠILJA denax v stari kraj aanealjlvo tt J
"GLAS NARODA"	polteno.
e Cortlandt Straot	UPRAVLJA Jf * aotenU fof«| P»ftd#- j
■ow Tort, B. T.	jota dola.
!	POPOTNIKI.
p
<r Vsem onim. ki ste namenjeni potovati v Cleveland, fioactmo s ko Iraar«
I	dru£lno. bo potrebno nabaviti |K>blfitvo ln kuhinjsko opravo ako ne bočet«
j	nastaniti v naAl naselbini ZaLo ob tej priliki priporočam tvoje velik*
j	pro«isjalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni Imate vodno po
£	iteno Iu zanesljivo blago.
d	Ako dosriete v Cleveland na postajo In se ne veste kam obrniti, po
0	kličite na telefon Princeton 1381 all pa Koeedale 1881 In Jsz hom p<«ial
4	en avtomobil (*» vas. Ako (>a vzamete po<-enrno karo ze peljlto a St Clalr f	karo ilo 61' ceate ln ua voiealo St Clalr Aro te nanlov :
1	A. GRDINA,
j 6127 St. Clair Ave.,	Cleveland, O. "
i	Prt meni ae vetloo dobi letni koledar aa 20c. poAtulb znamk
I Velika zaloga vina in žganja.
jj	rlno v sodih ................75c. gslon
5	/jjfe.-	v ga Iona h pa po........$1.00
f	^SSik&wGHKmL-	vlDo v so<lib................$1.00 H
[	.^MMfiw	v galonab pa po..........$1.25
:	MBtiBHt^Bfe	Sort 50 galon je zastonj; sod za 28 galon
'^^gBpBRBK^	se mora plačati.
I	^Sk	krožnik 4 galone za ....................$11.00
I	Brlnjevec 12 steklenic za..............$12.00
*	Brlnjevec 4 galone (sodček) za'..........$16 00
Wr	MAEIJA GRILL,
I	St Clair Ave_ N. E, Cleveland. Ohl«.
Slovenska Društva
po Taeh Zjedinjenih državah imajo za geslot da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
drvftvcne tiakorine, ae vselej obrobo na slovensko linijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Ml iaUajoM vm dnitvMM, trravaka faa »rfvatat tiokovino. Nate tiakaraa je najbolj moderno opremljena kzmed vaeh aloveaakik tiakaren ▼ Ameriki. Piiito n ceno vaaka tiskovino nam. predno ae okicU kam dn. gmm. PH naadoMU lepio, ccmeiio in boljio
tistailoi
CLEVELANDSKA AMERIKA
Pav A 8LOVENSXA UNUSKA
tiskarna dil9 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. O.
I ROJAKU HAROOAJTK 81 MA "O LAI VAIODA«
MAJVEtiJi novum pmviii v qo. drUvah,