Številka 36,
III. leto.

Po Itn In« platana v golovHtl.
V Ljubljani, dne 8. septembra 1921.
Plašilo Osrednje Zveze Javnih nameščencev in upokojencev = za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne itev. 2 K 50 vin.
»NAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100‘—
Polletna naročnina.............K 50'—
Četrtletna naročnina .... K 25*—
Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ------	--- po ceniku. ========
Uredništvo: Ljubljana. Rimaka i-eata yev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znan,k. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopii-e je pokiliati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljnbljano, Vodnikov trg št 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za nas tiskovni sklad.
J. S., Novo mesto.
Minimalni tarif in nabavljalne zadruge.
Ko je izšla „Uredba o nabavljalnili zadrugah'*, se je dvignil velik hrup pro in contra. Vsak trezno misleč človek pa je bil takoj na čistem, da je „Uredba" prvi resnejši korak in edino mogoča po: k zboljšanju gmotnega stanja uradništva Saj je pokazala skušnja zadnjih let, da je enostavno zvišanje prejemkov iluzorno sredstvo, ki ne vodi do nikakega rezultata. To mnenje je počasi prevladalo pri večini uradništva, in utrpeli smo, dasi težko, vendar pa z upanjem na boljšo bodočnost, tiste odtegljaje od naših itak pičlo odmerjenih prejemkov.
Na dvoje smo zlasti opirali svoje nade: na „Savez" in na ugodnost minimalne tarife za prevoz blaga po državnih železnicah, zajamčeno nam po § 79. „Uredbe o nab. zadrugah".
O „Savezu" se je govorilo v zadnjih številkah »N. O.«, zato nočemo znova razpravljati o tem žalostnem poglavju, dasi nam silijo v pero najpikrejše besede. Omejiti se hočemo samo na minimalni tarif.
Glasom § 79. „Uredbe o nab. zadrugah" imajo, oziroma naj bi imele naše zadruge ugodnost, da plačujejo za prevoz blaga in drugih predmetov, ki jih prejemajo ali pošiljajo po državnih železnicah in ladjah, po minimalnih postavkah.
S to ugodnostjo so imele naše zadruge trnljevo pot. Ministrstvo saobraćaja samo ni izdalo nikakih tozadevnih odredb, še le na ponovno drezanje je inšpektorat državnih železnic v Ljubljani priobčil okrožnico z dne 3. novembra i 1920 štev. 2169/I-VI. Ta okrožnica vse-
buje formalnosti, ki se jih morajo zadruge držati, ako hočejo biti deležne minimalne tarife. Okrožnica sama, odnosno ; odlok ministrstva saobraćaja z dne 5. 10. 1920 št. 31.444, na podlagi katerega je J bila okrožnica izdana, morda ne stoji direktno v zvezi z „Uredbo o nab. zadrugah." ki je novejšega datuma (5. 12. 1920), vendar pa so jo nekatere postaje vpoštevale in zadruge so bile tupatam j deležne ugodnosti minimalnega tarifa. Koliko boja je trebalo, da se je doseglo to, koliko šikan se je moralo v tem oziru j pretrpeti, o tem nočemo pisati, naše zadruge to same vedo.
To je trajalo par mesecev — danes pa stoji stvar tako, da smo oropani tudi te mrvice, zajamčeno nam in z našimi ! žulji drago plačane pravice.
V naslednjem navajamo ickst tozadevne okrožnice inšpektorata državnih železnic v Ljubljani z dne 24. S. 1921 št. 1441/2 VI. izdane vsem podrejenim postajam:
„V smislu tozadevnega odloka direkcije državnih želez.nie v Zagrebu se s takojšnjo veljavnostjo razveljavi tu-tiradna okrožnica št. 2169/1—VI od 3. li. 1920 glede vozninske ugodnosti za pošiljke uradniških konsumnih zadrug. Onim postajam, kier so se že us. ;.n,vi e n. bavljalne zadruge državnih uslužbencev, se naroča, da obveste iste o tem odloku in da je ministrstvo saobraćaja predloži- ‘j lo ministrskemu svetu predlog, da se $ 79 uredbe o nab. zadrugah ukine. — Na podlagi tega člena ni odsedaj dovoljena nobena vozninska ugodnost. — Komer-cijelni referat — podpisal Kunaver."
Vzdržujemo sc vsakega komentarja, dasiravno je zavrelo z vso silo v nas, ko smo prečitali ta akt. Krivica je tako
oči vidna, da je škoda besedi in kričanje po časopisih nam bo malo koristilo.
Zato poživljamo vse naše nabavljalne zadruge: Dvignite z vso odločnostjk> glas protesta proti kršenju zajamčenih nam pravic, pošljite nemudoma tozadevne pritožbe osebno potem pokrajinske uprave na ministrski sveti Zahtevajte obenem, da ministrski svet odredi, da „Savez" poda račun o svojem dosedanjem delovanju in o upotrebi milijonov, ki smo jih vplačali!
Fr. Rojec (Ljubljana):
Otresimo se sramotnih in škodljivih predvojnih lastnosti!
Slovenci smo res skupina čudakov, pa ne takih čudakov, ki bi se lahko pred svetom ponašali s svojim čudaštvom na korist in čast svojega naroda in svoje domovine, kajti naše čudaštvo nas pred svetom le ponižuje in zapostavlja za druge kulturnejše narode. Pri nas je namreč še vedno marsikaj čisto vsakdanje in navadno, kar je drugje skoraj nemogoče in nasprotno, a vse to le v slabem pomenu.
Te Izredne nezdrave razmere pri nas izvirajo večinoma iz našega predvojnega robstva. Pred vojno in med vojne* so nas imeli popolnoma v svoji oblasti mogočni in bogati tujci, ki so bili nam gospodarji na naši zemlji, mi pa smo jim bili brezpravni hlapci. Pri vseh večjih podjetjih v naših krajih so pobasali boljše zaslužke in mastne dobičke le tujci ali naši narodni odpadniki. Naš človek je bil dober le za najslabša dela, ki se jih je tujec sramoval. Tovarne so pri nas zi-
LISTEK.
Adamič Ant.:
Sovražnik.
(Komc.)
».Zakaj ne govoriš?« seru kriknil v smrtnem strahu. Za odgovor me ie udaril s plosko roko po licu. da sem zasukal glavo v travo. Potem na ie pričel mahati fc moji ubogi glavi s pestjo in vedno hitreje in vedno silneje. Prve udarce sem čutil votlo kot po bronu, nadalinih nič vcč; onesvestil sem se. Koliko časa je bi!
jpenj. ne vem. Le toliko vem. da me *c nekdo dvignil in da sem se takoi zopet trudil
»Le počakaj, ti rabelj!« je preteče kričal poleg mene moški glas.
Hipno sem se osvestil se dvignil na j r°Ki in kakor v megli sem opazil nekega 1
moža ob meni; tam. preko travnikov pa ie bežal nekdo s sklonjeno glavo. Kajn!
Kmet me ie odnesel v svojo hišo. Ondi so me močili in ,neka ženščina me je. ko sem dopovedal, čigav sem. odpeljala domov. Jokati nisem mogel, le večal sem venomer in se držal za glavo.
Oče ie rohnel in grozil z žendarme-rijo.
»Pa kdo te je, tak povej vendar?!«
»Eden — nekdo — —« sem stokal.
Eden. nekdo — ga ne poznam —« sem •.e izgovarjal in se jokal, tiščoč hladne obkladke na razbolelo glavo. Cernu me je tepel? Sam nisem vedel. Čemu? Zakaj?
Zakaj ga nisem hotel izdati? Zato. ne, ker sem se bal — osvete. Inštiktivno sem pogodil pravo: zavedal sem se smrtnega i sovraštva, ki bi ga z izdajo podvojil... Leglo mi ie na s&ce kot svinec.
Teden dni sem ležal. Ej. deček po-! žabi še hujših neprilik: pa ne bi tepeža?
j Okreval sem telesno in duševno. Minilo ie leto dni.
Ali ta človek, moj sovražnik me je j zalezoval! Ob letu dni sva zopet treščila drug ob drugega, tam nekje, vzunaj na j polji.. Kar obstolbnel sem. Merila sva se : molče srditih pogledov. Zavest, da so so-j šolci blizu, mi je vlila poguma. V meni ie ! kar vzkipelo. Izvadil sem iz žepa nožič, odločen, da ga udarim v oči, svojega sovražnika. Stopil sem korak bližje, on pa ie zavihtel kratek bičevnik, zamahnil po moji desnici in mi zbil orožje iz roke. Zagrabila sva se divje in takoj sva bila oba na tleh. Rvala sva se. se grizla, se bila s pestmi z nogami, s komolci, kamor je priletelo. —	— A že me ie premagal,
tiščal kolena name... mi bil na plečih... že sem ril z licem v hladnem dmu... Gorje mi---------!
Kar začujem krik in vpitje. Še en udarec, silen, in pleča so se razbremenila.
dali le tuji mogotci in tam jc zopet mo-rai naš delavec opravljati najnapornejša in najslabše plačana dela. Nadzorniška in pisarniška opravila so izvrševali tujci.
Prav tako ali pa še slabše se je pri nus postopalo z slovenskimi javnimi državnimi in deželnimi nameščenci. Višje rujčinske oMastnije so povsod odrivale naše ljudi od uradnih služb na korist svojih privržencev. Nemci so si ustanovili kurze za naš jezik in da so se naučili le nekoliko naših besed, pa so bili dobri za izpodrivanje slovenski!] javnih nameščencev v njih domačih pokrajinah. Vedno manj Slovencev se je sprejemalo v lavne službe. Ako je hotel naš uradnik splezati na kako višje službeno mesto, je moral postati renegat najgrše vrste.
Učinek teh suženjskih razmer med Slovenci ni izostal Razcvetelo se je v vrstah našega uradništva najpodlejše izpodrivanje m ovaduštvo. Premnog: naši uradniki so si vzeli trde tujke za žene, njihovi otroci niso več smeli znati slovenščine, žene so letale od pisarne do pisarne na višjih oblastnijah in prosjačile ali se podarjale za protekcije svojih mož.
Tudi med drugimi stanovi je zavladala sama osebnost. Crna zavist, hinavska zahrbtnost, pohlepnost, klečeplastvo za boljšim koščkom kruha, prepirljivost, škodoželjnost in še več podobnih sramotnih iri škodljivih lastnosti je okužilo slovenski narod ter ga uničevalo po mestih In vaseh na veliko veselje in korist požrešnih tujcev.
V povečanje tega zla so sc začele tudi pri nas ustanavljati protinarodne stranke, kjer so zopet prevladovale le osebne strasti. Avstrija je strankarske strasti med Slovenci, kakor tudi med drugimi svojimi Slovani, na umeten način, povsod netila in razpihovala, ker je vedela, da sloga jači. a nesloga tlači. Ona iz znanih razlogov ni marala močnih in složnih Slovanov, dasiravno so bili tudi ti njeni državljani. To svojo nemške modrost je morala plačati s sramotnim poginom I
Padla je morala večine naših strank po zaslugi avstrijske vlade tako globoko, da je mogel voditelj gotove naše stranke javno prodajati in izdajati naš narod Nemcem in nemški dunajski vladi za svoje in strankine koristi, imeli smo v dunajskem parlamentu od poslance d veli strank, a ti se niso mogli zediniti niti takrat, kadar je šlo za našo splošno narodno korist.
Takrat so bili prežaiostni časi za Slovence. Pohlepni tujci so se od vseli strani vsipali in vrivali v naše lepe pokrajine, tu so si napravljali topla in mehka gnezda, naše izmozgano ljudstvo je pa trumoma bežalo v daljno tujino za
trdim zaslužkom in kruhom, Pri vsakem ljudskem štetju so našteli manj Slovencev in že so nam kazali v bližnjo bodočnost, ko bi morali kot narod izginiti z zemeljskega površja!
Prišla je svetovna vojna in s svoji- | mi grozotami zadivjala tudi čez naše j pokrajine. Tujci so nas začeli še huje pri- • : tiskati k tlom in nas brezobzirno proga- j njati z rodne zemlje: a znani naši stran- i karski izdajalci so jim pri tem peklenskem početju brez sramu ponudili svojo : pomoč. Ovajali in pomagali so jim loviti ter uničevati naše najboljše . narodnjake i in tudi sedeži naših vojaških poveljstev so se morali baje po njihovi zaslugrprc-. seliti v sovražno tujino. Take žalostne primere narodne razdvojenosti in podivjanosti ni menda najti nikjer druje v sve-| tovni zgodovini. Niti ined afrikanskimi j j ali azijskimi divjaki bi se najbrž ne moglo j prfgoditi kaj podobnega, ako bi se ii 'spo- , padli še kdaj v kaki barbarski vojni!
Nemci so že sanjali o svoji sijajni končni zmagi in o svoji veliki bodočnosti. Hoteli so na vsak način prodreti pre- 1 ko nas na Jadransko morje in si ga osvb- j jiti. Zato smo jim bili Slovenci kot narod posebno na poti. Oholi Prus jc nam že ; javno pretil, kako hitro in korenito bo z nami pomedel po vojni. Antanta pa je s j pomočjo Srbov in drugih Slovanov pre- i magala Prusa iu njegove zaveznike ter ! i s 'to zmago rešila tudi Slovence žalostne- j ; ga narodnega pogina.
(Konec prihodnjič.)
Gospodinjstvo in žensko vprašan e vobče.
Zdi se, da se pri nas pozablja ali pa ni pravega razumevanja, za gospodinjstvo, ki bi se moralo gojiti za ženstvo meščanskih slojev. Vprašanje gospodinjstva ne bi smelo biti zadnja točka naših vodilnih krogov, ker brez dobrega gospodinjstva jc vsak trud zastonj za' izboljšanje našega gospodarstva vobče
Z vso hvalo se mora omeniti, da se je pri nas zadnji čas storilo za žensko izobrazbo na šolskem polju zelo veliko, ali nepobitno dejstvo je in ostane, da je našemu ženstvu potrebno v prvi vrsti in predvsem izobrazba v gospodinjstvu.
Naj si mi ne očita pretiravanje, če se bojim, da bodo našim mestnim deklicam v najbližnji bodočnosti in vzlic najboljši šolski izobrazbi radi nadprodukcije šolsko izobraženega ženstva zaprta vrata, kjer se deli vsakdanji kruh.
Oglejmo si druge narode, zlasti Cehe! Tam kar mrgoli gospodinjskih šol. A kaj imamo pri nas? Lahko bi rekel ni česar.
Občine večjih mest v Sloveniji imajo dobro voljo In tudi dobro razumevanje, kaj je dobro gospodinjstvo, ali za napravo talcih šol je povsod izgovor: ne moremo, ni denarja. Nihče drugi ni tako interesirali na osnovi gospodinjskih šol, k.o kor javni nameščenci. Javni nameščence je danes največji siromak: privošči naj se mu vsaj to, da bo imel priliko dobiti za družico v gospodinjstvu razumno ženo, ki mu bo pomagala lajšati s svojim razumnim gospodinjstvom njegovo zlo.
Uradnik, sploh javili nameščenci, obrtnik, trgovec itd. potrebujejo razumne gospodinje, ali mu jo zamore dati sedanja šola " Na to nai odgovorijo tu«ši v-.lihi krogi!
Javni nameščenci’ nismo proti temu, da so s tako hitrostjo podržavili gledališče, konzervatorij. Glasbeno Matico in drugo, nasprotno, kdo je tega bolj vesel nego so javni nameščenci! Saj vidijo v tem napredek kulture, toda ne bi se smelo pri tem pozabiti na naše gospodinjstvo meščanskih slojev, ki mora biti absolutno na prvem mestu našega javnega življenja. Javni nameščenci prednjačijo v vsakem oziru v delu za dobrobit države, ali ne sme se pozabljati, da so tudi oni ljudje. Dajte torej priliko našim deklicam, da se Izobrazijo v gospodinjstvu, ker to je naša bodočnost!	A, S,
*	.. t • '	r '■ i
Do tu naš dopisnik. Ali, mislimo, tako na kratko se prevažnoga ženskega vprašanja ne da odsloviti. Res je, treh« nam je gospodinjskih šol za meščanske kroge, toda ti krogi imajo preveč deklet, da bi se mogla uveljaviti vsa v gospodinjstvu. Kam z drugimi hčerami? V zadnji dobi je sililo mlado ženstvo v celin tropah v trgovske tečaje. Mnogo, premnogo jih jc ostalo brez služb. Večina je imela pač premajhno šolsko prediznbraz-bo in v tistih trgovskih tečajih srt si pridobile deklice le nekaj površnih pojmov. V praksi so ostale take na hitrico politi-rane simplicijkc neuporabne. Mnogo jih je zato službe izgubilo. Po vojni najdejo te ženske še težje služb, ker povsod je moških ponudnikov dovolj. Za temeljito izobražene, naravno inteligentne, resne in pridne deklice pa bo tudi vbodoče n10-gočc najti službo. Zares dobrih in spretnih tipkaric, korespondentk, blagajničark, ckspeditnih, poštnih in računskih pomožnih uradnic jc Še vedno premalo. Tudi ** učiteljice se jc znova odprla lepa bodo--nost, odkar so še regulirale plače. ^>ol bo vedno več, a specijalno za meščanske t« ženske srednje šole je danes še dosti premalo kvalificiranih kandidatk. Zdi se trn pa, da bo celo za učiteljstvo naših ljudskih šol treba sčasoma zahtevati višje in širše izobrazbe. Predvsem temeljitejše predizobrazbe. In kar se tiče žensk
Odletel je kot kragulj s plena neslišno: nošenog, brz ie zbežal preko travnikov pred mojimi prijatelji, ki so prihiteli na romoč. Niso ga zasledovali, pač pa so men? pomagali na noge. Došli so v pravem času’
Oni. moi sovražnik pa je bežal, se v vzvestni daljavi pkrenil. se ustavil, pokleknil na levo koleno in nam pretil poševno pomembno z zravnano desnico ‘n se grabil z levico za prsi. Nekaj ie vpil. c kaljeni oboroženi so se spustili moji .riiatelii za njim v tek; oni tam na se ie počasi dvignil in pobegnil.
..Ubil bi me. kal sc. ve!« — sem hli-oal in se pogrezal v črmožljive. turobne misli. Nikamor več se nisem unal sam. Resnica- šele ob novačenju sem ga zopet naletel.
Odda leč že sem ea spoznal med uka-iričo in zibajočo se gručo z belimi listki Iri nušlicci za klobukom. Tesnoba mi je
| navalila na srce - kot pred leti. — Oči I j uprte v tla sem hotel neopažen mimo J I gruče. Toda tudi on me je spoznal — — J izločil se ie iz družbe tor mi zastavil pot. Sredi prometne ceste v mestu... Tre- j nutno sem se oziri v njegove zlovešče, ! črne oči. stopil v stran In korakal sem naprej nanetih živcev, trepetajočih mišic, | odrevenelih nog da sem se komaj presto- | t-al. Kai ho? Vsak trenutek sem pričako- | val. da skoči za menoj in me udari. To- j da ie le zakričal:
»Hudič, kajkrat sem bil tepen v šoli, ti na nikoli l I e potrpi, bova delila skupai batine! Ce si le potrien, ti prokleti človek ti------—!«
Niso mc vzeli v vojake — in videla se nisva nikdar več. Morda se pa še srečava. — • — ~ Kje si. moj sovražnik? Kličem te na mejdan!
Neverjetno, kako razburien jc završi! svoie nrinovedovanie moj prijatelj.
Fr. Rojec (Ljubljana);
Samouk,
Padla je lani na nekem shodu v Ljubljani beseda „samouk**. Z njo je hotel govornik osmešiti svojega nasprotnika. Jaz pa, ki že od nekdaj visoko cenim samouke, sem takoj postal pozoren na poniževanega samouka. Zaslutil sem v njem moža, ki noče le po opičje posnemati vsega, kar dobrega in slabega k nam prihaja iz tujine, ampak misli tudi z lastno glavo ter se trudi, da bi tudi sam napravil kaj novega, kaj samostojnega med Slovenci. Od takrat sem z zanimanjem zasledoval vsa njegova dejanja 1« res kmalu spoznal, da je dober In koristen samouk. Bil je že na precej visokem mestu, odkoder pa ga je izpodrinil strankarski nasprotnik in brez sramu nadaljeval — njegovo zapričeto delo.
Samouki so kot duševni delavci boki misleci ter navadno najboljši in vca'
v javnih uradih, ju jasno, da se bode zahtevala zanje čim dalje boljša kvalifikacija.	'ir-
Kakor moštvo, prav tako se bo mo ralo torej ženstvo vbodoče učiti še dosti več, kakor doslej, ako bo hotelo zmagovati v konkurenčnem boju za obstanek. Tisti slaboglasni vojni maturanti bodi/ ; naglo skrahirali, ako ne bodo s privatnim ; učenjem nadomestili kar so zamudili. Po ; šolah že krepkeje natezajo uzde mladini j in zahteve novega učnega reda morajo . biti višje in strožje, kakor so bile v dobi 1'>H -191S. Svet se rafinira in rafinirati se mora vzporedno tudi umstvena in srč- j na kultura ■ Zakaj naš narod ne more v prosveti nazaj, nego mora naprej, vedno višje!
Tako moramo torej tudi javni name- j ščenei svoj ženski naraščaj neprimerno | bolje oborožiti za življenski boj, kakor so bile oborožene naše matere ali naše že- | itc. Če smo iskreni, priznajmo, da ni poprečno tiiti najbolj izobražena današnja i žena izobražena dovolj, ako se ni slučajne utegnila še v zakonu izobraževati j dalje. Večina pa se ni utegnila ter je po- ; zabila še večino tistega, kar si je bila ! pridobila v šoli. Najvišji ženski šoli pa sta bili doslej licej in preparandija! Kdor | ima sam /.eno ali hčere, ki so makar z 'odliko! absolvirale ti ^oli, ve dobro, i kakšna je v jedrif ta izobrazba in to ob- : zv:je.. A ogromna večina naših žen j hna jedva 4—8 razredov ljudskih šoi. Da resnično izobražen mož ob taki ženi nima , ulč drugega, nego kuharico in soprogo, : je jasno. Toda življenje je dolgo, in Iz- j tbražen mož. zahteva od svoje žene po- ■ leg sklede in postelje še kaj drugega, j prav tako važnega.
Možje bodoče dobe pa bodo zalite- j vali še več in več. Že zdaj lahko opaža- i mo, da sc moški čim dalje manje ženijo; j boje se pač, da ne bi vztrajali poleg današnjih žen! Hvala Dogu, da smo prc brodli dobo, ko sc je smatrala najneved- ! nejša žena za najboljšo. Toda posebno I visoko se nad to dobo še nismo dvignili. |
Zato povsem pritrjujem dopisniku, | da nam treba dobrih gospodinjskih šol, a j dostavljam: treba pa jim je poprej še | najvišje šolske izobrazbe. Le dekle, ki | ima široko umsko in srčno kulturo in ki i zna po vrhu prav dobro gospodinjiti, ima ! bodočnost. Le tako dekle bo vredna že- | na bodočega javnega nameščenca ter mu bo donašala srečo v hišo. Kar pa se deklet ne bo moglo ppmožiti, naj bi se z Najboljšimi šolami in najvišjimi uki kva- : Inficiralo za samostojno živjjensko borbo! j Le pod tem pogojem bo upravičeno tek- I tnovalo z moškimi. Že danes imamo med 1 seboj koleginje, ki so vredne tega na- n slova.	;
Toda • poleg učiteljic, profesoric, zdravnic, lekaniikaric, ..trgovskih, obrtnih, bančnih in javnih uradnic ter poleg omoženk bo ostajalo še vedno dosti žensk iz meščanskih krogov. Ne bodo hotele biti delavke ali dekle, nego bodo hrepenele po boljših službah ter po lepšem socijalnom stališču. !n prav za te deklice se pri nas premalo stori! Marsikatera niti ne ve, da imamo izvrstno državno obrtno šolo, kjer se lahko nauče različnih zelo dobičkanosnih obrtov. Zares dobrih in spretnih šivilj za obleko in perilo, zares dobrih modistk, veziljk in raznih izvrše-vaik domačih potrebščin nam primanjku je prav zelo. Večina šivilj itd. je primitivno diletantovska, nespretna, brezokusna in šušmarska. Mojstrice prešteješ na prstih ene roke, a te so večinoma oderuške. Zato bi biio treba našo obrt še močno pn-polniti. da se bomo vsaj približali Dunaju ali — Parizu!
A tudi obrtnica bo resnično umetnica svoje stroke le tedaj, če bo imela dovolj predizobrazbe. če bo imela omiko ne le v prstih, nego tudi v možganih. Inteligenca vedno ne zadošča; treba je duševnega obzorja, estetske omike, znanja historijo, tehnike i. dr. Pri nas pa so doslej k obrtom odrivali večinoma le tisto ženstvo, ki ni bilo že prav za nobeno drugo uporabo ali ki zaradi svoje revščine ni moglo več hoditi v šolo. Zato pa je naša ženska obrt tako silno zanemarjena in propala. Treba bo torej še temeljitih reform.
Žensko vprašanje je veliko in težko Zadeva močno interese javnih nameščencev, vse inteligence in vsega naroda. Pravilno pa ga bomo reševali le. če se ga lotimo z vidika kritičnejše in rafinira nejše bodočnosti, nego z vidika naše šc vedno primitivne, konservativne ali celo reakcionarne sedanjosti.
Gyi\aekophilus.
B. (Maribor):
Tajna kvalifikacija.
Peskova zadeva razburja že mesece slovensko zavnost. Nikdo ni zaslišal obtoženca, nikdo ne navede dokazov, ne izda tožnikov ter mu jemlje brez sodnije ali častnega razsodišča osebno čast in poštenje. Honiosexualen je pa basta!
Meni g. Pesek osebno ni znan. Tudi ne vem. ali je kriv alt nedolžen, eno pa je jasno: „da se resnica prav spozna, jc treba čuti oba zvona!“ Sumničenje brez prič, ki so pripravljene javno izpovedati in dokazati svoje trditve, zaporedne trditve, ne da se navedejo okoliščine dejstva, so sredstva nenravna in zavržna, ki kažejo našo javno moralo v čudni luči in dajejo izredno slabo izpričevalo naši politični poštenosti.
Naj sodi kdo, kakor hoče, v dvoboju za Peska in proti Pesku, do tega zaključka mora priti vsakdo z normalno razvitim pravnim čutom: dokler se ne navedejo imenoma priče, ki so izpovedale proti Pesku in dokler se ne prinese dokazov za trditev potom sodnije ali nepristranskega častnega razsodišča, tako dolgo ne rešijo položaja vse instance gori do ministrskega sveta.
Nekako temno mi je še pred očmi slučaj Hardcn-Eulenburg, ki je v njem odločilo koncem koncev tudi navzlic vsem dvornim spletkam neodvisno sodišče in zdravniški votum proti miljencu vsemogočnega Viljema II. Trezen človek ne uvidi, zakaj bi se ne moglo v tem slučaju postopati na isti način.
Ne dvomim na nepristranosti javnih fimkcijoiiarjev, ki so imeli opravka s to zadevo. Upravičen dvom pa mi vstaja z ozirom na priče, ki so se izjavile v Pe-skovi zadevi, ker nimajo toliko poguma, da bi se odzvale ponovnemu Peskovernu pozivu, da bi ga javno ožigosale in mu pred sodnijo dokazale grehe, ki jih je zakrivil.
Za nas uradnike pa je zadeva, kakor drugače krajevnega pomena, vendar izredno važna iz drugega vidika, ker so zavzeli v njej merodajni krogi stališče, ki ga mora uradništvo kot absolutno nesprejemljivo zavračati: to je način tajne kvalifikacije. Vsem starejšim tovarišem je več ali manj’ v spominu, koliko časa in boja je stalo, predno smo v „blago-pokojni“ Avstriji dosegli šele z najnovejšo službeno pragmatiko pogled v osebno ocenjevanje s strani predstojnikov. Ako pa so se poslužili to pot vladni krogi — sicer v slučaju neuradnika — tajne ocene, kdo nam jamči, da ne bodo hoteli uvesti istega običaja v postopanju tudi za uradnike? Upam pa, da smo si v j tem edini brez razlike strank in ne ozi-; raje se na to, kako presoja vsak tovariš | Peskov slučaj:	tajno ocenjevanje bodi
I pokopano z bivšo monarhijo vred! Vlada I ki bi ne marala upoštevati te naše želje, t zadene v tej točki na odločni odpor v i sklenjenih naših vrstah.
j Vestnik.
Razmerje med predstojniki in podložniki. Pišejo nam: Nimam namena, tu-i kaj enega ali drugega oddelkovodjo v tem oziru žaliti, žal, da se še najdejo v zboru fin. kontrole predpostavljeni od-delkovodje, ki ne poznajo predpisov, ali jih nočejo poznati napram svojim podložnim. Ne bom dosti razpravljal o tem, naj navedeni samo en slučaj! Poznam tovariša, ki je začasni pripravnik v Prekmurju, vesten in točen, vršeč službo strogo po predpisih, brez najmanjše kaz-
nih največji možje v vseh narodih. Deli- i 'no jih lahko v dve skupini. V prvo spa- 1 aajo raziskovalci in izumitelji, ki po last- : nih mislih in pripomočkih izpopolnjujejo ; razne vede ter ustvarjajo tudi nove Iz- i najdbe v strojstvu, umetnosti in prirodi. Slovenci se, žal, do zdaj še ne moremo Ponašati s slavo takih velikih mož. V ; nrtigo skupino pa štejemo one ljudi, ki so podarjeni s takimi izvanredni mi te-osnhni in duševnimi močmi, da se sami družbi in po knjigah izobrazijo ter na-raznih jezikov in ved,
, Naj Vam opišem takega samouka 0ri'Ke skupine!
v v Jaz sem se ž njim seznanil leta 1892.
^ z-adru, ki je sedaj italijanski. Služila ka" skupui pri 6. stotniji 22. pešpol-in ^ot vojaški novinec je znal govoriti bil Z3,1' k srbohrvaščino, a v pisavi je delec t za^etni^- P° stanu je bil polje-c- »ako je bilo zapisano v njegovem
vojaškem službenem listu, ki sem mu ga večkrat prepisal za razne vloge.
Imenoval se je Jakob Barbir. Iz katerega dalmatinskega kraja je bil doma, tega se več ne spominjam. Ko sem prišel k stotniji, je bil on že stotnijski narednik. Ker je bil jako marljiv in obenem ukaželjen, je prostovoljno oskrboval namesto računskega podčastnika tudi stot-nijsko skladišče ter vodil njegov imovinski zapisnik.
Kmalu po mojem prihodu se je ra-j čunski podčastnik poslovil od stotnije in | odšel na stalni dopust. Barbir pa se je že j čutil toliko izvežbanega v njegovih po-: slih, da jih je prevzel za njim in sam po-| stal računski podčastnik, a jaz sem mu i bil dodeljen za pisarniškega pomočnika.
Dobro sva se razumela. Vedno mi je | bil blagohotno naklonjen, jaz pa sem ga i lahko zadovoljil z vsakim pisarniškim , delom. Kadar mi je zmanjkalo pisanja, ‘ sem risal in slikal v pisarni zanj in za
j častnike, kar mi je donašalo tudi nekaj j prepotrebnega postranskega zaslužka za ■ kak priboljšek. Saj sem bil navezan le na vojaške dohodke, ker nisem dobival j'od nikoder nobene podpore.
Barbir je bil jako ponosen na svoje znanje, ki si ga je pridobil z lastno prid-; nostjo v svojem prostem času med vojaškim službovanjem. Večkrat sva se pogovarjala o šolah in raznih svetovnih zadevali. Lahko se je govorilo ž njim o vsem kakor s kakšnim v šolah izobraženim človekom. Zlasti mi je rad pripovedoval, kako se je učil najprej slovniških pravil materinega jezika, notem pa se je začel vaditi tudi v branju in pisanju nemščine in laščine. Med tem seveda ni zanemarjal vojaških dolžnosti. Bil je vedno med prvimi. Bral je pa tudi razne zabavne in poučne knjige kakor tudi časopise.
(Konec prihodnjič '
ni. Toda v političnem mišljenju je nasproten svojemu oddelkovodju; zato gd ta, če le more najti vzrok, denuncira kot protidriavneKa, dasiravno nima dokazov za to najmanj; grozi se mu enostavno z odpustoni iz službe i. t. d. ne da bi imeli dokaze. Tovariš mi toži, da je njegovo stanje v te n pogle'u silno neprijetno; ni si .svest, da ne bo danes ali jutri postavljen na cesto; ravno tako je tudi z oceno, kakor omenja g. Višnjan v svojem dopisu. Takšen oddelkovodja, ki svojega podrejenega sumniči in nazivlje protidržavnega, tudi ne bo nikdar tako ocenil kot v resnici zasluži. Navedel bi lahko mnogo takih primerov. V splošnem je stanje nas začasnih zelo neprijetno pri takih predpostavljenih (pripominjam pa, da to ne gre vsakemu oddelkovodji, ker so izjeme.) V tem pogledu bi bilo umestno, ako bi društvo nekoliko razpravljalo na svojih zborovanjih za mlade člane društva fin. kontrole. — Dodatek uredništva: Prinašamo ta dopis, dasi ne moremo verjeti, da bi pri fin. kontroli celo v službi vladalo strankarsko preganjanje. Ce pa se najde kje grda izjema, naj se oškodovanci obračajo na svojo vzorno organizacijo, ki gotovo napravi red. Kolegijalnost nad vse! — Dotični pripravnik v Prekmurju pa naj se vede in naj govori tako, da bo vsak dvom o njegovi zvestobi do države izključen! Ravno v Prekmurju je treba državi iskrenih, državi in dinastiji odkrito vdanih držav, nameščencev.
— Zbirka predpisov za finančno kontrolo. Društvo finančne kontrole v Ljubljani se je namenilo, da izda sčasoma zbirko vseh predpisov, ki zadevajo službo finančne kontrole. Kot prvi zvezek te zbirke izide meseca oktobra t. 1. knjižica »Trošarina na žganje«, ki jo ie sestavil tov. Zvonko Česnik, preglednik v Ljubljani. Knjižnica bo injela približno isti obseg, kakor ga imajo »Trošarinski ipred-oisi«. izdani od delegacije. Vsebovala bo vse stare in nove predpise v trošarini na žganic, kolikor lih mora finančna kontrola pri izvrševanju službe poznati. Kot uvod bo kratek izvleček iz tehnologije o žganju. na koncu knjige pa bodo tabele za izračunavanje proizvodnosti žgalne pripra-ve. trošarine za 24 ur in za posamezne ure (brez popusta in s popustom), izračunane višine kotlov, števila ur pri trošarine prostem kuhanju žganja itd., ter nekoliko obrazcev za važnejša pismena dela v tej stroki. Knjižica ie namenjena predvsem mlajšim .tovarišem, ki bi radi napravili tepite; prišla pa bo prav — že radi slovenskih strokovnih izrazov in številnih tabel — tudi starejšim tovarišem. Ker društvo ne razpolaga z velikim kapitalom. ki ie danes nujno potreben za tiska-nie vsake, še tako majhne knjižice, se bo
tiskalo ie toliko izvodov, kolikor jih bodo j naročniki v naprej plačali. Cena za en iz- i vod (s stroški za razpošiljanje vred) je ' določena za društvene člane z 10 dinarji, j za nečlane pa z 12 dinarji. Naročila spre- j , jema društveni blagajnik do konca mese- j ca septembra t. i. Denar naj se vplača na | društveni račun s poštno položnico, vendar na vsak način ločeno od članarbje. Na j srednjem delu položnice se spredaj na ; gornjem robu napravi označba »Trošari- \ na«. Za tako označbo ni treba plačati ni- : kake poštnine. Imena naročnikov naj se J naznanijo posebej v pismu ali na dopisni- ' ci. Kdor nima položnice za društveni ček. ; račun, naj pošlje denar s poštno nakazni- ]
’ co na naslov: Ivan Kenda.jpreglednis f. k. j v Ljubljani. Ambrožev trg 3. Na naročila. | za katere se odpadajoči znesek ne plača i | do konca tega meseca, se ne ozira. Rav- j notako se ne ozira na naročila oseb, ki ni- ! so javni nameščenci, ker knjiga ni name- j njena širšemu občinstvu. Kdor želi v pol- j platno vezano knjigo naj to izrečno nave- 1 de in pošlje poleg cene za knjigo še 1 in j pol dinarja za vezavo, skupno toraj člana j 46 K. nečlani pa 54 K. Cena knjige je na- i videzno nekoliko visoka, a upoštevati je | treba, da se bo tiskalo le omejeno število izvodov in da odpade zato na posamezen izvod znatno večji del tiskovnih stroškov. ; kakor če bi se tiskala ta knjiga v več tisoč ' izvodili.	|
Činovnička korupcija. Zagrebški „Naš i I Glas" poroča: Narodni poslanik Koda Mi i letić podnio je preko narodne skupštine j interpelaciju ministru nutarnjih poslova o , aferi Nikole Petroviča „Čekmežara“, koji je postao šef političkog odsjeka u ministarstvu policije na ovaj način: svršio je i čet-ri razreda pučke škole, izmedju osta i loga bio je crkvenjak, pratilac volova na j transportima, željeznički namještenik, čudnim slučajem dospio je za činovnika u j ministarstvo saobraćaja, za godinu dana : preskočio je pet činovnih razreda, ond:'
; prešao u ministarstvo nutarnjih poslova . kao šef personalnog odsjeka, a iza prvih ; napadaja i otkrića nekih njegovili prlja i vih afera promaknut je za šefa političkog odsjeka. Ova se afera nastavlja u „Bal-kanu“ od četvrtka, „Balkan" iznosi ovo pismo, koje je primio njegov urednik. Gospodine Saviču! List, kome ste vi na čelu. već i deseti put napao me bezobrazno. Ja sam predratni dugogodišnji saradnik . Balkana". „Novog Svijeta" i „Malog Žurnala". Uvjeren sam, da čak i vi ne vjerujete u ono što o meni iznosite. Zbog toga vas pozivam, da u roku tri dana de-nantujete sve eno, što ste o meni iznijeli inače uhiii ću vas kao psa gdje vas sret-: iiern ili stignem. Ja sam sedam godina ratovao za ovu zemlju i nedozvoljavam da me vi, kao bijesan pas, bezrazložno na-‘ padate. Beograd. 15. augusta 1921. Nik.
Petrovič, šef personalnog odsjeka miti. unutr. djela. G. Savič obraća se otvore nitn pismom ministru Pribičeviću, pa traži, da se Petrovič radi ove prijetnje povuče pred sud i predbacuje mu, što odmah poslije prvog napadaja u „Balkanu" nije protiv njega poveo istragu. Ako mu pak vlast ne bi dala zaštite, dočekat će g. Petroviča revolverom. — Za ovakve slučajeve je već i korupcija preblag izraz.
Za kratek čas. »Pravicoljub« predlaga k členu 6S osnutka zakona o državnici uradnikih in službenikih sledeči dodatek: 'ržaviii službenik preneha biti. kdor svoj urad povsem zanemarja* izkazuje zasebna sovraštva in ne reši vsled tega kol-kovane prošnje ali uradnega akta več kakor eno leto. četudi država sama ali pa stranka vsled tega škodo trpita.« Utemeljuje na ta dodatek, ki ga kljtfb resnim časom ne mprerno smatrati za resnega, takole:	»Taka primerna določba bi mo-
rala biti v pragmatiki (!) sprejeta, ker tl-Ki gospodje ne spadajo v pošteno držav' no službo. Jaz setu v tem oziru kot stranka vsaj 10 krat prizadet in kako naj si notem '.ubogi lajik pomaga. Pa taki ljudje še izvanredno avanzir#jo.* O. Z. tega predloga ne komentira, upa pa. da bosta Jetegacija ministrstva iinanc in g. Pra-vicoliUb že sama med seboj opravila.
Pragtnaiika In sluge. Pišejo nam: Nu večkratni poiziv k piavočasnim opombam glede pomanjkljivositi nove službene pragmatike si dovoljujem tudi jaz nekaj omeniti. Pri vsej reči se mi dozdeva, da hi bil sluga po novi pragmatiki degradiran in postavljen v štatus sužnih, ker se nikjer ne čita o kakšnem varstvu in kakšnih pravicah temveč le o dolžnostih. Dolžnosti bi morale biti pa tudi a nravicami zvezane. Tudi nisem bral. po kolikih letih doseže sluga čin poduradni-ka. in sicer le po sposobnosti. Tudi bi se nai ga pustilo doseči čin urachvka ako se zato potrudi in dokaže zmožnost. Glede naziva omenim, da naj se glasi: sodni, davčni, šolski sluga itd. Pri sodnih slu-g ah posebno na deželi, ko je navadno eden izvršilni organ in eden ietniški PaJ:' nik. se ga naj naziva no funkciji
tff IV	• ■* -rmr^rr- .•w»<*»««>»>■»,■ »v*« *-'
Naimajte inseiate in pnspeohe za tiskovni sklad tei pridobivajte nove ------------ naročnike.'---------------
Priporoča se tvrdka 4—6
Jos. Peteline
trgovina z galanterijskim in modnim blagom, zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov.
Ljubljana, Sv. Petra n. 7.
1
REG. ZADRU Z 0. J J LIHI
diTiljije jmii islužbutra posojila na osebni kredit prali poroštvi, zananki na slofbooe prejemke ia zastali tiiljiiskib palic aa daljio dika ia prali malim mešalnim odplačilom :: 7% obresti.
1AIHLHE VUGE SE OBRESTUJEJO PO
47.-
Prošnje sa raSajtja zala hitro. Zahtnajti pnspikt!
NajstareJSa spedlcljska tvrdka v Slovenil* ■
I R. RANZINGER |
Ljubljana spiditiiska pisana Ljubljana fl
_ J ^ ^. A. *    v _	rtrvna
I
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče š poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Ranzlnger. 24—2 Interurban telefon 60.
Narožalte in širite „Naš Glas)
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makao Dachs. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.