228. številka. Ljubljana, v četrtek 4. oktobra. XXI. leto, 1888. SLOVEM MOR Izhaja vsak dan ivečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-o rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lfub 1 jano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zh tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za it z d a n i 1 a plačuje se od četiristopne pi>tit-vrste po 6 kr.. če Be oznanilo jederkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravniStvoje v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Vse čast. p. n. naročnike, ki naročnine še neso poslali, prosimo, da blagovoljno to store, da nam ne napravlja.jo nepotrebnega dela". Upravništvo „Slovenskega Naroda". V Kjultljjtiii l oktobra. Letos je minilo deset let, kar je Srbija postala samostojna država. Veliko veselje je takrat vladalo po vseh srbskih pokrajinah, da neso vet zavisne od turške države. Povsod so se gojile velike nade, kako lepo se bode razvijala mlada a čvrsta slovanska državica in množilo se narodno blagostanje. Pa tudi Slovani zunaj srbske države, smo se veselili, dobro vedoč, će se oČvrsti katerakoli panoga slovanstva, da to koristi vsemu slovanskemu telesu. Žalibog, da s© te nade neso uresničile. Zgodilo se je baš nasprotno. Odnošaji v Srbiji so sedaj slabši nego so bili pod turškim vrhovnim gospodstvom. Krivda za to pa zadeva nekatere srbske državnike, ki so le gledali na svojo korist, pohotno življenje svoje, ne pa na korist narodovo. Tajiti se ne more, da je baš pravoslavna cerkev mnogo pripomogla, da se je ohranila narodnost srbska v takih težavnih dobah, kakor jih je prebil narod srbski. Dolžnost osvobojene državo bi bila gledati, ds ae ne žali in ne spodkopuje veljav a cerkve. A srbski državniki, ki so prišli na krmilo kmalu po Itorolinskem kongresu, gledali so le, kako bi oslabili moč in veljavo cerkve in jo uklonili za svoje namene. Metropolita Mihajla poslali ^o v pro-gnanstv in vsa cerkvena mesta so dobili vladi udani pristaši, ki so pa bili znani mej narodom po izprijenosti svoji, ljudje, katerih torej narod spoštovati ni mogel. Ko so se taki elementi polastili cerkve, je pač čisto naravno, da se je mej narodom jela širiti demoralizacija. Nič bolje nego s cerkvijo, je pa s šolo. Iz vseh šol je naprednjaška vlada izrinila učitelje, ki neso bili njeni pristaši in je namestila s svojimi kreaturami. Novi učitelj inesoi meli potrebnega znanja, vsaj ni nikdo gledal na njih sposobnost, ampak gledalo se je vedno le na to, kacega političnega prepričanja je dotičnik. Zaradi tega je šola pri narodu zgubila vso veljavo, saj se je pokazalo, da učenci se v nji aičesar ne nauče, največkrat celo popačijo. Najslabše je pa s srbskimi financami. Če tudi je Srbija jaka rodovitna zemlja in ima mnogo dohodkov, vender je ima sedaj že 329 mili j. frankov dolga, to je blizu 170 frankov na vsacega prebivalca. Pri tem je pa omeniti, da so se zadnji čas sklenile razne trgovinske pogodbe, ki škodujejo srb-skej trgovini in obrti ter je bodo s časom popolnoma uničile. Srbija je v dolgovih, blagajnice so prazne, vlada sama ne ve, kako dobiti denarja. Sedaj so razpisali loterijsko posojilo, pod ne baš ugodnimi pogoji. Za posojilo zastavili so državni tabačni monopol. Finančno stanje je tako žalostno, da se Kristić ni upal predložiti skupščini budgeta. ampak je rajši poprej zaključil njeno zborovanje. Železnica, ki se je zgradila, bode le Dunajskim Židom donašala dobička, Srbi pa nemajo od nje druzega nego dolgove. O pravosodji se v Srbiji več govoriti ne more. Pri sodiščih se ravna po tem, kakega političnega prepričanja je kdo. Da bi vladni nasprotnik dobil pravico, še misliti ni. Madjarski upliv, ki se je razširil po Srbiji, je tudi v tem oziru jako neugodno uplival. Da Srbi ie preradi posnemajo napake Arpadovcev, to nam dokazuje baš njih slabo državno gospodarstvo in sprijeno pravosodje. Na- prednjakom ni mart za blagor naroda, njim je le za to, da se obdrže na krmilu in si polnijo že^e. Da to dosežejo, pripravljeni so najbistvenejše državne in narodne koristi izdati tujcem. Raz por v kraljevej rodbini tudi kaj neugodno upliva na narod. Po deželi se širijo razne vesti, ki morajo mej preprostimi seljaki zamoriti vsako spoštovanie do vladarja. Mej raznimi strankami po deželi pa vlada veliko sovraštvo, ki ovira vsak razvoj. Ta razkroj sega v vse javno življenje. To so v kratkem naslikane žalostne razmere v Srbiji. Res Škoda je toliko krvi, ki se je prelivala za osvobojen je in vzbujala nekdaj za vlade Miliajlove tako divne nade, ki so pa seda; izginile, kakor morska pena. Iz deželnih zborov. ZDeželrii z;"bor lacrazijslsi. (VIII. seja dne 1. oktobra 1 888.) (Dalje.) Poročevalec profesor Šuklje obžaluje, da se je pri proračunu o normalno-šolskem zakladu unela jezikovna debata, za katero nikakega povoda ni. Le v kratkem hoče odgovarjati, kajti vsa ta stvar je do ozbilja premleta in slišalo sp dar.es ni novih argumentov. Slovenski poslanci hočejo ljudsko šolo tako, kakor jo določuje državni zakon na versko- naravni podlagi, da si v isti prihodnji možje in žene pridobe tako znanje, katero jirn je v življenji potrebno, dočim nasprotna stran stoji na omejenem stališči, da je najpotrebnejšijrekvizit ljudske Šole učenje nemškega jezika. Te naloge pa slovenska ljudska šola nikakor nema. Kar se tiče trditev, danes slišanih, da v Kranjski narodna večina deželnega zbora nemški jezik pesti, je to ueistinito. Pač pa je resnično, da ni dežele v Avstriji, v kateri bi se jemalo toliko ozira ua pouk nemškega jezika v ljudskih šolah, kakor na Kranjskem in v tem oziru kaže se lahko na Galicijo, Češko, Moravsko in Dalmacijo.} To očitanje je torej popolnoma neosnovano i u slovenski poslanci pač niso Herodeži nemškega jezika. Predbacivalo se je tudi od nasprotnih govornikov, da smo iztirali nemški jezik iz strokovnih šol, a v tej zadevi se govornik sklicuje lahko na klasično pričo (baron Schvvegel), kateri ne sedi na tej, nego na nasprotni strani zbornice in kateri je trdil, da na strokovnih Šolah pouka v nemškem jeziku ni treba, akoravno ga je narodna stranka vspre-jeta sama v učui načrt. Poslanec Dežman je zopet tožil, kako slabo je ljudsko šolstvo na Kranjskem, in trdil, da slovenski učenci iz Kranjske kar tru-moma hite v nemške ljudske šole Beljaške, Celovške in Celjske. To pa ni izredna prikazen in se godi na mejah zmironi, kajti prebivalcu Kranjskogorskega okraja ugaja gotovo bolje svojo deco poslati v šolo v Beljak, mesto v Ljubljano. Dežmanu se tudi toži, da se pošiljajo otroci na gimnazijo „\vegen des Brodervverbes", no to menda vsaki oče stori zaradi tega, kajti za zabavo tako rekoč se deca ne pošilja v srednje šole. Trditev Dežmanu, da je tako malo učencev na realki in da vse sili le v gimnazijo, ni istinita. Nikoli ni bilo v prvem razredu realke Ljubljanske še toliko učencev, tudi takrat ne, ko so bile ljudske šole na Kranjskem osnovane po Dežmanovih nazorih, ko ravno letošnje leto Jako neprijetno, pravi poročevalec, dimila ga je neka opazka Dežmanova, katera diši nekako po denuncijaciji. Rekel je, da se za slovenske paralelke na Ljubljanski gimnaziji izpit učencem toliko olajša. To pa tis res. Govorniku, ki je bil sam kot bivši pro- fesor na Ljubljanski gimnaziji izpraševatelj učencev, je znano, da se pri skušnjah postopa strogo po zakonitih določbah, in da je veliko več priza-nesljivosti proti nemškim, ko pa proti slovenskim učencem. (Klici: Čujte! Čujte!) Poslanec Dežman skliceval se je tudi na proteste koroških občin zoper poslovenjenje koroških ljudskih šol, ko je preprijazno ocenil delovanje slovenskih državnih poslancev v državnem zboru za slovensko ljudsko šolo mej koroškimi Slovenci. Slovenski državni poslanci bi se tudi lahko sklicevali na ogromno Število zaupnic, katere so od Slovencev iz Koroške dobili za njih postopanje v državnem zboru. A kaj pa so ti protesti, katere sklepajo nemčurski občinski zastopi na Koroškem, nikakor pa Slovenci, druzega ko nekaj kosov papirja, ki nema nikakeršne vrednosti. Vse kaj druzega pa je živi protest zoper po-nemčevanje slovenskih ljudskih šol na Koroškem, katerega so oddali volilni možje pri volitvi deželnega poslanca Gregorja Ein s p i e I e r j a, kajti izvoljen je bil s toliko veČino slovenski poslanec v koroški deželni zbor, kakor nikdar Še doslej in to je gotovo najboljši živi protest zoper germanizacijo. Dežman pa tudi trdi, da ljudstvo ne Kranjskem nikakor ni sporazumljeno s tem, da se slovenski državni poslanci utikajo v državnem zboru v šolske zadeve sosedne Koroške. Govornik dvomi, da bi imel Dežman kak mandat v imenu slovenskega ljudstva govoriti. Sicer pa bode kmalu poglavitna skušnja, ali uživajo slovenski poslanci zaupanje svojih volil-cev, slovenskega naroda. Prihodnjo spomlad bodo nove volitve za deželni zbor kranjski, takrat naj razvije gospod Dežman iti njegova stranka svoj prapor, takrat se bode po glasovanji morda pokazalo, ali narodna stranka zastopa narod tako, kakor isti želi, ali pa stranka g. Dežmana. (Dobro! Dobro!) KoneČno govornik priporoča, da se preide v specijalno razpravo. Poslanec Dežman izprosi besedo za faktični [»opravek in trdi, da ni rekel, da bi bile skušnje za učence slovenskih razredov na Ljubljanskem gimnaziji ložje, rekel je Ie, da je, ker ni neobhodno potrebno znanje nemškega jezika pri vsprejemnem izpitu, da je s tem mnogokaterim omogočeno skušnjo dostati. Poročevalec prof. Šuklje odgovarja, da je Dežmana tako razumel. Potem se preide v podrobno razpravo in ae odobre vse posamične točke brez razprave. Le pri točki „za neobligatni pouk nemškega in slovenskega jezika", za katerega je ustavljena svota 600 gold., vpraša Dežman, naj mu poročevalec pove koliko slovenske dece se neobligatno uči nemškega jezika in koliko nemške dece slovenskega jezika. Poročevalec prof. Šuklje odgovori, da mu ni bilo mogoče dobiti izkaza v roke o številu učencev in učenk, kateri se neobligatno poučujejo v drugem deželnem jeziku, le toliko je po izkazu remune racij razvidno, da se je pouk delil na 27 šolah. Deželni predsednik baron VViukler pove, da se doslej izkaz o številu učencev še ni dogotovil da ga bode v kratkem predložil. Potem se vsprejmo vse ostale točke proračuna in skupni proračun v tretjem branji. Poslanec prof. Š u k 1 j e potem poroča o § 8. letnega poročila deželnega odbora, glede obligatnega pouka nemškega jezika na ljudskih šolah. Deželni šolski svet je z ukazom z dne 5. februarja 1887 št- 656 iz leta 1885. zapoveđal, do se mora na vseh tri- in večrazrednih ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikom na Kranjskem a šolskim letom 1887/8 v tretjem šolskem letu pričeti poučevanje v nemščini kot obligatnem predmetu ter je pri poučevanji v nemščini po razmerah razuma in napredovanja posluževati se nemškega učnega jezika. Temu ukazu se je oporekalo in c kr. deželnemu svetu zdelo se potrebno z dopisom z dne 24. deeembra 1887. štv. 2721, vsem okrajnim šolskim svetom naznaniti, da so v omenjeuem ukazu izostale besede ,,zvunaj Ljubljane, kjer se nemščina kot obligatni predmet že zdaj poučuje." Opomiujeni ukaz naj se torej glasi, da se mora na vseh tro- in večrazrednih ljudskih šolah s slovenskim učnim lezikom na Kranjskem zvunaj Ljubljaue, ker se nemščina že zdaj poučuje kot obligatni predmet, s šolskim letom 1887/8 v tretjem šolskem letu pričeti priučevanje v uemščini kot obl'gatnem predmetu, ter se je pri poučevanji po ra/merah razuma in napredovanja učencev posluževati nemškega učnega jezika. Mej tem časom pa je državno sodišče pritožbo Šmarijske šolske občine ne spodnjem Štajerskem rešilo tako, da se slovenski otroci ne morejo siliti k obligatnemu učenju nemškega jezika iu po tem odločilu bode se odslej ravnalo naučno ministerstvo. Finančnemu odseku se je zdelo potrebno, da se tudi na Kranjskem navedeni ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta spravi v soglasje s postavnimi določbami in z razsodbo državnega sodišča, zato nasvetuje sledečo resolucijo: „C. kr. deželni šolski svet se pozivlje urediti pouk nemškega jezika na onih slovenskih ljudskih šolah, na katerih je bil dozdaj uveden kot obligaten predmet, v tem zmj8lu, da so k temu predmetu primorani le oni učenci, katerih zakoniti zastopniki (stariši, varuhi) pričetkom šolskega leta izrecno ne naznanijo šolskemu vodstvu, da se dotični učenci ne bodo udeleževali tega pouka. (Konec prih.) IDeželni z*bor grorišlci. (VI. seja dne 2 6. sept. ob 51/*- uri zvečer.) Odsotna sta bila baron Locatelli in Nikolaj Benardelli. Najprej se prebere in potrdi zapisnik prejšnje seje po navadi. Potem preide zbor k dnevnemu redu in pridejo na vrsto najprej poročila deželnega odbora. Dr. Abram poroča o pošiljanji potirancev z Goriškega v Ljubljansko prisilno delavnico ter priporoča, naj dovoli deželni zbor deželnemu odboru, da sklene pogodbo z deželnim odborom vojvodine kranjske glede prehrauitnine goriških malopridnežev v Ljubljani na nedoločen čas in tako, da se bo smela pogodba razveljaviti samo s privoljenjem visoke vlade, ker le pod tem pogojem je vlada voljna dati svojo pomoč pri razširjenji in vzdržavanje Ljubljanske prisilne delavnice. Zbor pritrdi temu predlogu. Dr. Pajer poroča o prošnji Ane Pelikanke iu Alojzija Klementa radi povračila vojnih škod iz časov francoskih vojsk. Prošnja odstopi se deželnemu odboru z naročilom, naj jo priporoči veleslavni deželni vladi v dobrohotni pretres. — Risarski šoli za kamnoseke na Brežini dovoli se razen že pred leti določenih jedenkratnih 600 gld. še drugih 200 gld , ki se bodo plačevali kot stalni donesek vsako leto za vzdržavanje rečene šole; kajti le pod tem pogojem obečala je tudi vlada svoj letni donesek v korist imenovane šole. — Dedičem ranjkega piofeeorja Mateja Lazarja dovoli se z ozirom na to, da je ranjki '20 let deloval za naravoslovni oddelek deželnega muzeja brez vsukatere plače (razen nagrade 700 gld. za vseh 20 let skupaj) in da ni zapustil svojima otrokoma premoženja, 300 gld. Pri tej priliki dovoli se tudi še živemu Henriku Maionici, od nekaj let sem Lazarjevemu tovarišu za zgodovinski in Btarinski oddelek muzeja, 150 gld. z glavnim razlogom, da oskrbuje za silo tudi naravoslovni oddelek, odkar je Lazar umrl. O prošnji učiteljskih društev za politične okraje Tolminski, Goriški in Sežanski za preuredbo učiteljskih plač preide se iz uzrokov, navedenih na prošnje leta 1885., 1886. in 1887. in ker deželni dohodki se neso še zboljšali, na dnevni red. — Prošnja ra-čunarskega kalkolanta (števca) Jožefa Defiorija za stalno nameščenje se zavrne. — Prošnja županstva v Romansu, da bi se izbrisala predplača 1108 gld 20 kr. za popravo jezov v Prati, reši se s tem, da se odloži izterjevanje te predplače, dokler ne da visoka vlada v to Bvoje podpore. — Na prošnjo izvrševalnega odbora za grajenje ekonomičnih (malih) železnic v Furlaniji, da bi se mu podelila podpora s katero bi mogel meriti železnico tudi po Vipavski dolini, predlagal je petici jaki odsek podporo 1500 gl Dr vitez Tonkli hvali v daljšem slovenskem govoru započeto delo ter pojasnjuje, kake velike koristi bi bi o za Vipavsko dolino, ako bi bila po železnici zvezana z Gorico ter dalje s Furlanijo in z italijansko Benečijo, iu kake velike koristi bi bilo tudi za železnico v Furlaniji, ako bi dobivala drva, sadje in sočivje iz rečene doline ter iz državnih gozdov nad njo. Pravi, da obitnija v Vipavski dolini bi na novo oživela in da mnogovrstna korist bi se vidtla na vsako stran. Slednjič predlaga, naj se zviša podpora od 1500 gld. na 2500 gld., kar zbornica tudi stori. - Neki dijak Noe Oblak dobi podpore 30 gld.; ustav, sv. Alojzija v Gorici pa 100 gld. Drugih predmetov ni bilo določenih za to sejo; zato jo glavar sklene ob 7'/* ori zvečer. Prihodnja in morda zadnja seja bo v soboto 29. t. m. o 5. uri popoludne. Ako dovršijo odseki svoja dela in ako si ne pridejo poslanci v Čem navskriž zaključi se najbrže pričujoče zasedanje e to sedmo sejo. Finančnega in pravnega odseka poročilo o novem mestnem posojilu. (Poročevalec dr. Tavčar.) Slavni mestni zbor! Mestna občina Ljubljanska izpolniti ima še marsikako težavno nalogo, da si je v komaj minolih dneh izvršila dela, na koje bodo še naši potomci lahko pouosni. Napela, da, prenapela je že pri tem svoje financijelne moči in v zadnjih letih investovala toliko glavnice, da mora naša skrb biti, o pravem času in v pravem trenutku vse potrebno ukreniti, da bi mestno gospodarstvo ne zabredlo v kaiamitete, kojih nasledki se niti misliti ne smejo. Da mesta gospodarstvo ni slabo, najbolje se razvidi s tega, da dobivajo redni stroški, znašajoči...... 162.145 gld. pokritja.......* 171.918 „ tako da se izkaže vsaj za 1. 1887 prebitka........ 9773 gld. Kakor vsako občino, tarejo pa tudi Ljubljansko mestni, občino izredni izdatki, ki leto za letom ogromno naraščajo. Ne le, da ima občina zidati luksurijozna šolska poslopja, glede kojih se danes vse mogoče in nemogoče zahteva, skrbeti ji je pa tudi za naprave, koje more imeti vsako moderno mesto, Če hoče doseči časom primerne napredke. Pri nas pa se te na|>rave|tem nujnejše, ker se bodo ž njimi zdatno zboljšale zdravstvene razmere, ki so v resnici slabe, a vender ne tako slabe, kakor bi želeli naši politični nasprotniki. V tem oziru sezidalo je mesto novo klavnice, novo vojašnico in pripravlja se ravnokar sezidati vodovod, tedaj stavbo, ki je epohalna za vsako mesto, ter bode epohalna tudi za našo belo Ljubljano. Pri vseh teh napravah se pa ue sme niti za trenutek s pogleda puščati, da imajo velikansk pomen, ne samo za sedanjost, temveč še veliko bolj za prihodnjost. To, kar je sezidalo se v naših časih, bode prave sadove še le takrat nosilo, ko druzih spominov na naše dnove ne bo premnogo živelo, in ko naši nasledniki ne bodo čutili več tistega groznega bremena, kojega imamo nositi mi, trudeč svojega duha, kako bi skupaj znosili v teh, za denar silno dragih časih,! tiste previsoke svote, koje moramo potrositi, če naj se naše prekrasno mesto razvije do tiste stopinje, kojo mora doseči, ako naj je v istini pravo mesto v ti kronovini. Če torej zidamo in dragi denar trošimo ne samo zamo za sedanjost, temveč za prihodnjost, je gotovo pravično, da ne krvavi samo sedanjost, in da se obremene tudi prihodnje generacije, ki bodo z naših naprav imele glavne dobičke. To pa se drugače nogo s posojili doseči ne da, taka posojila neso druzega, nego doneski, s katerimi priskoči pri hodnjost sedanjosti na pomoč. Taka posojila neso znaki slabega gospodarstva, nasprotno znaki bo zdravega in pametnega gospodarstva, samo da se najmejo v pravem trenutku, in da obsegajo ravno tisto svoto, o kateri se mora trditi, da je v resnici potrebna, neobhodno potrebna. O tem je izključen vsak prepir, o tem so učenjaki jedini, in nespametno bi bilo, če bi vas dalje s tem trudil. Finančni in pravni odsek bila sta soglasno mnenja, da je v gospodarstvu mestnih tinancij nastopil trenutek, ko je treba neobhodno misliti na novo posojilo, to se pravi, ko je treba neobhodno misliti na to, da se naših potomcev premoženje že sedaj upreže k plugu, kojega mora sedanjost po trdih in kamnitih tleh vleči. Kakor se je živo ču tila ta potreba, ravno tako pa sta bila tudi oba odseka prepričana, da bode visoki deželni zbor, ki nikakor ne sme prezreti blagostanja prvega deželnega mesta, blagohotno podpiral naše korake, in da nam ne bode delal nepotrebnih težav. Tem bolj pa smemo to pričakovati od visoke vlade, koja nas b kategoričnimi dekreti sili, da naj bi kar čez noč presttojili mesto, prenaredili kanalizacijo, in Bplob vse učinili, da bi postala Ljubljana najzdravejše mesto pod božjim nebom. Če se torej od te utrani od naše občine vse zahteva, potem se morajo tudi na drugi strani odpreti vrelci, da bode imela občina kaj v roke vzeti . če bode hotela vse zvršiti, kar visoka vlada zahteva. Da se sprevidi potreba novega posojila, imajo se pred vsem v pretres vzeti financijelni pripomočki, na koje sme mesto računiti v prihodnjih dveh ali treh letih, potem pa tudi tinancijelne potrebščine, kojim bode občina v ravno tistem času zadostiti morala. Takoj se opazi, da potrebščine z pripomočki v nikakem razmerji neso. a) Financijelni pripomočki. Pri napravah, ki so važne v prvi vrsti za prihodnjost, opira se naša občina jedino le na tisti fond, ki si ga je ustanovila z loterijskim posojilom. V tem zakladu leži ji vrednost papirjev za kurzno vrednost......... 1,080.459 gld. Ti papirji stali so občino . . . 1,130.092 „ tako, da je danes diference . . 49.633 gld. Kurz teh papirjev, ki posebno v današnjih dnevih, ki pezi bojazen pred vojno kakor Črn oblak nad obdelanim poljem, tarejo mestno gospodarstvo, se je od 1. januvarja 1888 do 3. avgusta 1888 zboljšal za 92.260 gld. A zboljšati bi se moral še za 49.633 gld., da se doseže kupna cena. Pričakuje se lahko mnogo, ker so se kurzi od novega leta zdatno poboljšali, in ;gotovo je, da bodo sedaj v zimi, ko se vojne za hip bati ni, kazali tendenco, še višje stopiti. Istina pa je tudi, da je za občinsko gospodarstvo, kjer ni toliko reserve, kakor pri kakem mogočnem zavodu, nevarno, prenevarno, imeti tako ogromno število državnih papirjev v tako negotovih časih v svojih blagajnicah. Mesto Ljubljansko za milijon državnih papirjev nema primerne reserve v svojih rokah, in naravno je, da je tudi imeti ne more! Zategadel morajo mestnega premoženja gospodarji v prvi vrsti za to skrbeti, da se odrine tisto breme, kojega prouzročuje milijon tija in sem zibajočih se državnih papirjev. V ta namen morali se bodo prej kot mogoče prodati v mestni roki tičeči državni papirji — in naj se zgubi tudi tista ponižna reserva, ki ima pokriti kurzne zgube I — ali moralo se bode tudi vse storiti, da mestna občina ne zagazi v zadrego, skoro vse svoje imetje utakniti v državni papir. To vse pa za danes ne spada tu sem. Ne smemo pa misliti, da ima naša ^estna občina na razpolaganje še celo zgoraj omenjeno kurzno vrednost v znesku 1,080.459 gl. — kr. S tega sezidala se je klavnica, sezidala se je deloma pred vsem orjaška vojašnica. V ta namen porabil se je znesek....... 528.069 „ 50 „ kojega dolžujemo njižje avstrijski eskomptni družbi, koja ima papirje v zastavi. Ostane torej še samo . . 552.389 gl. 50 kr. Tukaj pa se ima odbiti še nom. 76.000, koji služijo za kavcijo pri užitniuskem zakupu , in deloma tudi za mestno hranilnico. Kurzno vrednost te reservirane mase, preračuni se okroglo na . ._60.000 n — n Potem pa ostane še . . . 492.389 gl. 50 kr in s tem zneskom dani so sploh vsi pripomočki, na koje sme mesto računiti, pri orjaških izplačilih, kojim se v letu 1889 ali pa vsaj v letu 1890 in 1891 izogniti ne bode dalo. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje tftežele. V Ljubljani 4. oktobra. V Dunajskih listih zopet čitamo, da se čefiki veleposestniki mislijo ločiti od češke stranke. To se pa bode še le zgodilo pri prihodnjih deželno-zborakih volitvah. Poskusili bodo tedaj Nemce spraviti v deželni zbor. Če se jim to posreči, bodo v deželnem zboru zavzeli nezavisno stališče mej Nemci in Čehi. Delali bodo na to, da se zahteve Nemcev vzamejo v pretres v deželnem zboru in 8e jim ustreže, v kolikor so opravičene in je to mogoče. Veleposestniki se za trdno nadejajo, da Nemci pri- dejo v nov deželni zbor. Izstopili so iz deželnega zbora, ker je večina prezirala njih predloge, a s tem nikakor neso hoteli demonstrovati proti instituciji deželnega zbora. V novem deželnem zboru pa mo rajo poskusiti, če jih bodo še tako prezirali. Sicer ni gotovo, a vender je mogoče, da se ločijo veleposestniki od zastopnikov češkega naroda. Jim ni nikdar bilo dosti ležeče na narodnosti, temveč so jo hoteli porabiti le za sredstvo za druge namene. V moravNkem deželnem zboru predlagal je šolski odsek, da bi se deželni zbor izrekel proti nameravani premembi šolskega zakona. Proti tej resoluciji izrekel se je škof Bauer in predlagal, da se o njej preide na dnevni red. Ta predlog je pa bil zavržen. Srednja stranka ni glasovala. Sedaj bi bilo imelo biti glasovanje o resoluciji sami. Ker sta pa desnica in srednja stranka ostavili d^orauo, se je morala seja zaključiti, ker zbor ni bil več sklepčen, ker tudi treh levičarjev ni bilo pri seji. — Nemški listi se zaradi tega jako jeze, če tudi se liberalci sami kaj radi poslužijo tega sredstva, kadar se jim pokaže priložnost. Na Češkem so ostavili deželui zbor. Tudi na Kranjskem in v državnem zboru so že bili poskusili, in le zategadel neso dalje „štrajkali", ker so videli, da bi jim škodovalo. Ker je bil „Vorarlberger Tagblatt" v štirih tednih štirikrat konfiskovan, je 18 poslancev v preriiirlNltcni deželnem zboru zaradi tega inter pelovalo vlado. Okrajno glavarstvo je pa konfisko-valo zgoraj omenjeni list še tisti večer, ker je objavil interpelacijo. To je vzbudilo veliko nevoljo mej poslanci. Več poslancev je naznanilo deželnemu glavarju, da se ne udeleže več zborovanja, če se konfiskacija ne razveljavi, kajti to vender ne gre, da se dela deželnega zbora konfiskujejo. Državno nadpravništvo je potem konfiskacijo razveljavilo. Z veseljem beležimo, da so se deželni poslanci pred-arlski tako možato potegnili za tiskovno svobodo, zaslužili bi, da bi je tudi drugod posnemali, kajti tiskovna svoboda spada mej tiste dobrote, katerih nikoli ni preveč. Vitanje države. V Srlnji bodo v kratkem za več okrajev proglasili obsedno stanje. Kralj je nekda že podpisal dotični ukaz. Po vsej deželi vlada velika razburjenost. Kristić se nadeja, da se bode s silo ohranil red. Kdaj bodo volitve v novo skupščino, se ne ve, ker se jih vlada ne upa razpisati, dokler se duhovi malo ne pomirijo. V drugi polovici tega meseca povrne se rn-Htti car v Peterburg in potem se bodo nekda vršile razne premembe v ruskej upravi. Odstopila bodeta uekda minister notranjih zadev Tolstoj in kavkaski generalni gubernator Dondukov Korsakov. Vojaška oblast v Kijevu bode prevzel general Dra-gomirov, civilno, ki se bode od vojaške ločila, pa general Gresser. Fi*iiii«»«»%fc* hočejo uvesti ostrejšo kontrolo nad tujci. Predsednik je že podpisal dotični dekret. Povod temu je uekda to, da Nemci vedno vohuna-rijo po Francoskem. — Boulanger vrne se baje že danes v Pariz. Kje je bil tačas, se ne ve. Najvažnejši dogodek v vnauji politiki je prihod iic>iuNltega cesarja na Dunaj. Nemški listi pišejo, da bode ta pohod še utrdil nemško-avstrijsko zvezo. „\Viener Abendpost" kaj laskavo pozdravlja prihod nemškega vladarja in posebno naglasa, da je zasluga tripelalijance, da se je tako dolgo ohranil mir, in da je glavna naloga tej zvezi, da Evropi ohrani blaginjo miru. Ruski listi se pa nadejajo, da bode nemški cesar na Dunaj pregovoril cesarja Frana Josipa, da bo Avstrija privolila, da se bolgarske zadeve urede po volji Rusije. Nemški šovinisti pa goje' nado, da bode prihod nemškega eesaija močno uplival na avstrijsko notranjo politiko in bode po-gladil levičarjem pot na vladno krmilo. Poslednje 8e nam ne zdi verojetno, kajti Bismarck preslabo sodi o naših liberalcih, da bi jim pomagal na krmilo. Domače stvari. — (Presvetlega cesarja imendan) praznoval se je danes v našem stolnem mestu jako slovesno. Vojaštvo imelo je duhovno opravilo ob 8. uri v nunski cerkvi, učenci srednjih in ljudskih šol pa v raznih cerkvah. Ob 10. uri služil je kne-zoškof dr. Misija slovesno sv. mašo, kateri so pri sotstvovpu: deželni predsednik baron VVinkler, deželne sodnije predsednik K o č e v a r , cesarski svetnik Murnik, kot zastopnik nenavzočnega deželnega glavarja, kupčijske zbornice predsednik Kušar, župan GraRselli, mnogo deželnih poslancev, uradnikov, profesorjev in učiteljev, kakor tudi množica pobožnega občiustva. — (Dnevni red IX. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 6. okt. 1888. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika VIII. deželno-zborske seje 1. oktobra 1888. 2. Naznanila deželno-zbor8kega predsedstva. 3. Poručilo deželnega odbora o potrebnih prenaredbah deželno-zborskega sklepa dne 21. januvarja 1888. glede zopetne zgradbe deželnega gledišča. 4. Ustno poročilo finančnega odseka o tem, da se v deželni prisilni delavnici v Ljubljani ustanovi služba duhovnika. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji šoiskega odseka obrtne nadaljevalne šole v Kočevji za podporo. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Katarine Kurent, udove glavnega odgonskega sprevodnika v Ljubljani, za podaljšanje njene miloščine. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-cestntga odbora Krškega glede podpore za napravo držajev ob Mirnski okrajni cesti. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora Krškega glede podpore za preložitev klanca na Selah. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora Metliškega glede preložitve okrajne ceste Verčice-Semič-Černo-melj in uvrštenja mej deželne ceste. 10. Ustno po ročilo finančnega odseka o prošnji podobČine Visoko, okraja Kranjskega glede podpore za nov most čez Kokro. 11. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva v Želimljah, da bi se izbrisalo posojilo za zgradbo ceste iz Studenca na Golo. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva na Vojskem, okraja Logaškega, glede podpore za popravo ceste. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Janeza Pintareli iz Ajdovščine za podporo vsied škode po povodnji. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Vinica, da se prekliče prepoved namakanja konopelj v Kolpi. 15. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora v Trebnjem, da bi se cesta Radna-Mokronog Mirna-Velika Loka do državne ceste uvrstila mej deželne ceste. 16. Ustno poročilo upravnega odseka o statutu in programu za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu. — (Praznovanje 40letnice cesarskega vladanja) vršilo se je danes jako slovesno v mestni revni hiši na Karlovški cesti. Ob 8. uri bdi so reveži pri sv. maši v sv. Jakoba cerkvi, kamor so šli v sprevodu. Poslopje revne hiše bilo je okrašeno s cesarskimi in narodnimi zastavami. V gorenjih in dolenjih prostorih, kjer je bilo pokrito za obed, stali sta podobi cesarja in cesarice z zelenjem okrašeni. Na račun blagega dobrotnika revežev, g. Auerja, bilo je 95 revežem pogoščenih z juho, mesom in prikuho, pečenko in salato poleg tega pa je gosp. Auer še podaril 100 litrov piva in mnogo steklenic vina. Mej obedom so revno hišo obiskali: župan gospod G ras se 11 i, duhovni svetnik, mestni odbornik župnik Rozman in mestni odbornik Kajzel. Gosp. župan in mestni župnik imela sta slavnosti primerne govore in nazdravljala dobremu cesarju. Reveži pa so v mnogih napitnicah zahvaljevali se blagemu dobrotniku gosp. A u e r j u. Upravitelj revne hiše, g. Lahainer, kateri si je stekel za res v tem zavodu že dokaj zaslug, se je jako mnogo trudil, da je slavnost tako lepo uredil, za kar mu gre popolno priznanje. — (»Edinosti") poslednjo številko zaplenilo je državno pravdništvo zaradi članka „Narodnost in vera". Danes došlo nam je drugo izdanje. — (Iz Celja) se nam piše: Dopis o škandaloznem dogodku v razstavi popraviti je tako: D a ni bil g. Walland, trgovec v Celji, t i b t i, ki je kričal: „Die Pfaffen sollen hinaus!", ampak da je to bil znani rogovilež Jože VValland iz Konjic. Gospod Alojzij VVal-land, trgovec v Celji, pri rabuki ni bil niti prisoten. — (V Cel ovci) bil je dne 1. t. m. znani renegat Matschnig zaradi razžaljenja časti na tri tedne v zapor, poostren vsak teden s postom, obsojen. — „V rtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v 10. štev. nastopno vsebino: Sonet. P. J —k. — Justin in Justinijan. — Ne obetaj preveč. — Noč. (Janko Barle). — Ti-rolci. — Matija Černi. Fr. Hubad. — Moja babica. Janko Barle. — Krokar, vrana in kavka. — Listje in cvetje. — Vrtec stoji za vso leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — (Vreme) postalo je jako neugodno. Včeraj in predvčerajšnjim pihal je jako neprijeten jug in daai smo imeli že 3. oktobra, znojili smo se kakor mej mašami. Razun soparnega juga vrste se silne plohe, druga za drugo in ako je v vinogradih tudi tako, bode grozdje izvestno začelo pokati in gniti. — (Občina Dol) v zvezi s šolskim svetom priredi v proslavo 40 letnega vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I. dne 6. in 7. oktobra 1888 slavnost z nastopnim vsporedom: Dne 6. oktobra ob 1ji7. uri zvečer potrkavanje po cerkvah, strelja- nje z možnarji in razsvetljava. Dne 7. oktobra ob 10 uri slovesna sv. maša, po sv. maši nagovor mladine, potem se pripno trakovi na šolsko zastavo v spomin slavnosti. Odhod k cesarski lipi in drugi nagovor šolski mladini. PogošČenje šolske mladine in razdelitev knjižice »Naš cesar". Popoludne bode v gostilni g. Janeza Leve a občna zabava, pri kateri bode svirala godba 17. pešpolka. — K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi slavnostni odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Koprivnica 3. oktobra. Na cesti mej Novimgradom in Virjem bila karijolna pošta oropana. V ukradeni poštni vreči bilo 14.000 gl. Voznika so prijeli in rekel je, da je za „nagrado" 50 gld. poštno vrečo izročil neznanemu možu. Dunaj 4. oktobra. (»Pol. Correspon-denz"). Nemški cesar podelil Kalnokvju bri-ljante k redu črnega orla, ministerskemu predsedniku Tiszi, vrhovnemu komoruiku grofu Trautt-mannsdorfu red črnega orla, sekcijskemu načelniku Szegenvju briljante k redu rudečega orla, sekcijskemu načelniku V vnanjem ministerstvu Pasettiju, dolenjeavstrijskemu namestniku Pos-Bingerju kronin red prve vrste, županu Dunajskemu Uhlu red rudečega orla druge vrste z zvezdo, policijskemu predsedniku Kraussu kronin red druge vrste z zvezdo. Cesar obiskal zjutraj cesarja avstrijskega, da mu je čestital na imendnevu, potem vsprejel pronašanje Herberta Bismarcka. Proti 9l/8. peljala sta se oba cesarja v novo dvorno gledališče. Krasne stavbe notranji prostori bili električno razsvetljeni. Darila za „Narodni Dom". Prenesok . . . 17570 gld. 12 kr. Fran Maj zel j V Beli cerkvi..... 1 „ — „ Anton Mariuič, zastopnik banko „Slavije" v Podravljah......... — „ 49 „ Josip PogSa, zastopnik banke „Slavije" v Središči.......- • . — „ 93 , Iz pusice v Fr. Šliborjovi gostilni v Selcih 1 „ 70 „ Pri dobri volji.......... — „ 04 „ Veselo društvo nabralo na večer H. dne julija v Senožečah ....... S „ — „ Razupita in krokarska družba v Cemše- niku............ 4 p 94 „ Harol Hofer, župnik in zastopnik banke „Slavije" na Cateži....... 7 „ 34 „ Matija lludovernik, učitelj in zastopnik banke „Slavije" v Dobrepolji ... — „ 23 „ Ivan Vesel, dekan v Trnovem, nahral v veseli družbi v Bistrici...... 10 , 44 „ Vinko Marijanovič, zastopnik banke „Slavije" v Patina......... — „ 24 „ Odvetnik pri banketu „ Sokolovem * . . 10 „ — „ Naklanci pri sv. Gotardu...... 2 „ — „ Durakarii v Šiuariji pri Jelšah .... — „ 50 „ Vek. Sorč, zastopnik banke „Slavije" v Bolci........... — ■ 23 Skupaj . . . I701o gld. 38 kr. Odprto pismo Ljubljanskej mesarskoj zadrugi v Ljubljani. Pri mesariji vzrastel, mesari! sem sani za se okolu štirideset let, brez da bi se bil kdo spodtikal nad mojo obrtjo. Pred dvema letoma sem zraven stare bolezni popolnoma oslepil, tako da uesfcin mogel več delati in prepustiti sem moral vodstvo mesarije in vsega gospodarstva sploh svojemu sitni Ivanu, kateri je — če prav Vi v svojem preklicu pravite, da ne — vender-!e pravilno oproščen, kar Vam bodem na drugem kraji dokazal; učenec pa nikakor ni, kajti ćlovek, kateri mene in vso mojo rodbino živi, mora hiti že kaj več, kot učenec. Ako je moj pin Ivan v „SlovetiBkcm Narodu" in v uradnem listu „Laihacher Zeitung" priporočal dobro meso in lino postrežbo, je to storil le na moj ukaz, in jaz mislim, da imam ravno tako pravico, priporočevati se v časopisih, kakor sploh vsak drug obrtnik. Obžalovanja in grajo vredno je Vaše postopanje meni nasproti in bi zelo rad zvedel, kaj da sem zakrivil in komu Rtodl kaj zalega, da me starega in slepega reveža — oziroma mojega sina — tako netaktno obrekujeto po časopisih. — Vprašam, se li ne skriva za tem zaničevanjem malomarna noVoSljivost? — — Kar pa se tiče Vaše opombe, kako meso da jaz, oziroma moj sin Ivan Jager, prodajam, se ne morem prečuditi, da Vas je najedenkrat prevladal proroški duh, kajti v svojem preklicu slavnemu občinstvu že naprej prorokujete, kako meso da se v mojej mesnici sekalo bo«l«!? — — Vprašam pa mesarsko zadrugo in njenega predstojnika Janeza Kopača, čo zamore z mirno vestjo roko na srce položiti in dokazati, da Se nikdar nobenega bika ali krave ni zaklal V V Ljubljani, dne 3. oktobra 1888. Tomo J"ag'er, (B55) mesarski mojster. »J_ ht i umski iw a»toji (331—228) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Meteorologično poročilo. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 5 « 7. ajutraj 2. popol. 9. zvečer 725-0 mm. 726 3 mm. 727 2 mm. 19 0' C 22-8" C 20 1* C m.jz. m. jz. m.jz. obl. obl. obl. 20 3Gmm. dežja. Srednja temperatura 20-6u, za 7-3^ nad normalom. dne 4 oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld Srebrna renta ..... Zlata renta......, b marčna renta .... . Akcije narodne banke ... „ Kreditne akcije..... , London........„ Srebro ........ , Napol......... t C. kr. cekini .... „ Nemške marke..... „ 4°/c državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1>S64 Ogerska zlata renta 4° „ Ogerska papirna renta B**/0 B°/0 štajerske zemljišč, odvez, obli Dunava reg. srečke 5n , . Zemlj. abč. avstr. 4' , zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žoloznice Kreditne srečke , , , , . 100 gld. Radolfove srečke..... 10 Akcije anglo-avstr. banke 120 ., Trammway-drnšt. velj. 17o gld. a v. 8M6 8210 HO.io 97-40 875-— 308-10 121 05 9-601/, 5-74 59 57«/, B60 gld. 104» . - gld. 100 gld. 132 170 99 90 105 119 123 99 182 112 gld, danes 31-50 82*80 110*2 ' 97*65 878*— 31060 121 -tf5 9-58 «/i 5-73 59-32'/, 7f» kr. 25 „ 90 „ 50 " 75 „ 40 75 absolviran. z vsemi državnimi izniti in z juilicijelniui rigo-rozom, iačo mesto konclpijenta pri kakem odvetniku. Naslov pove iz uljudnosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (657—1) T it j o i : 3. oktobra: Pri 'ii»li< i ; Stake iz I.ipskcga. — Lenk, Retten-berg, Danzinger& Winzerl I Dunaja. — Aichelburg iz 15k'da. — VVagepfeil iz Celovca, Torko iz Celovca. Pri sinu: Conrad iz Maribora. — Pollak z Dunaja. — Blechingcr iz Slovenske Bistrico. — Ruiloll i/. Karlovca. — lialdaut' iz Gradca. — Anteni iz Truta. — liruschino iz Tržiča na Primorskem. — Kropa-ček iz Zagreba. — Savnik iz Kranja. Pri itt h,tri jskt-iii «e-•.mi-,1 liittner iz Celovca. Pri Južnem kolodvoru: Kasan iz Gradca. — B gotti z Dunaja. — Sei-gerschmidt iz Pulja. Pri liaviirtkem dvoru: Vattolo iz Ljubljane. V IZ ITN ICE priporoča v Ljubljani. •K* •Hf* *m* *M* *X* ♦M* *X* Važno za trošilce tolstenin w naravnost od proizvoditelja: Ia. Poštanska svinjska mast v sodih po la. n „ ti m r n i I S tem priporočamo danes, dajoč na prosto volio, da se plačilo nakaže ali znesek pošlje, iz Budimpešte najboljše baze sledeče blago 100 K 60—100 K . gld 67. 180—200 K . „66 ir rt ti it n m ** povojen namizni špeh (1 kosi 100 K).....„6 debeli špeh za kuhanje v 4 ploščah...... „5 S 58 — povoj eno svinjsko meso v kosih po */i K m več » 62-— povojena gnjat broz špeha......... » 70 — povojeno pleče „ „......... • „ 65.— Carsko meso, lino, mlado v kosih po 2 K in več . „80.— ogerske salami najboljše baze........ „ 150.— „ „ dobre baze......... „ 135.— in oskrbujemo proti naročilu nakup vseh ogerskih pridelkov po libe-ttf ralnih pogojih iz prve roke in tudi prevzamemo prodajo tamošnjih w gredočih pridelkov na Ogerskem v konsignacijo ali na stalen račun 4 proti gotovini in so nam uzorci ali preskušnje vedno po godu. B....................... _ jR Mejnaro&ni posredovalni "bureau za trgovino in obrt, XK LBudimpešta, Gyar-utcza 5. (620—8) fl\ S Z velespoštovanjem %ff TJ šojam se p opustim svojo Zahvala in priporočilo. občinstvu naznanjati, da s 1. ilnem novembra t. 1. trgovino z galanterijskim blagom, z oljnatimi barvami Ig tiskanimi slikami, zrcali, zlatimi okrajki (Goldleisten), OlltlSmi in allnnll...! I«n».>r>».! damAvi i i n l , > • 4-.. '. .... '. XXXXXXXXnXXXXXXXXXXXKXXXXXX i n n n n n n n n n n n s * K X X X X X X X X I suhimi in oljnatimi barvami, firneži, vsakovrstnimi laki in šolskimi pripravami v KiMlovljiei in da i istim dnem otvor m drugo s še bolj izbranim blagom v JKt-fLiiji lii«^;. štev. 15:5. Slike se pri meni devajo v okvir in 8e za to nastavljajo najnižje cene. Zahvaljujoč za do sedaj skazano zaupanje prosim tudi" nadalje za mnogobrojna naročila, obetajoč solidno postrežbo in'kolikor mogoče nizke cene. Mm hv. Miklavžu in za Božič imel bodeni lepe in primerne stvari v zalogi. „ , ... L velespoštovanjem J. P ANTONI. V Radovljici, v oktobru 1888. (656—1) xxxxxxxxxxxxxxnxxxxxxxxxxxx \»jcrn<\jsi izvor za kii|iovanJe za zimsko sezfjo in llozic ! J. & S. Kessler v Brnu, Ferdinandove nlice št. 7 sn., r-SLZipošiljata. po poštnem po-vzetji: 10 metrov zimskega lodna za ženske obleke, dvojne širokosti 10 inrtniv Vallerio-flanele za žu-nske obleke, najnovejši uzoree lo metrov kalmuka, težko baze, najnovejši uzoree gld. 5.50 Kld. 4— lo metrov barhanta za obleke, težke baze, najnovejši uzoree gld. y.7o gld. -d — 10 metrov blaga za ponoćne suknje, križastega, naj no vej Si »zoreč gld. 2.50 vatlov Prostejevskoga barhanta, moder in rujav gl. 5, bel in rudeč gld. 6.— gld. 8.75 gid. 6.— gld. 6^ gld. 1.50 ;Mo m tra blaga za moško obleko ah. zimo, la. gld. o.no, ila. 2 lo liirtrablaga za zimske snknje. modnega, la. gld. 10.—, Ha. 2-10 metra blaga za ogrtače, modnega 6 kap iz pliia za gospode in dečke l zimska posteljna odeja iz Rouge, kompletna_ gld. 3.— l zabraka, li>0 cm. dolga, 130 cm. široka, Ia. žoTta gld. 2.50, Ha. siva gld. 1.50 1 Angora-ogrinjalo, za zim« ,0/4, Ia. gld. 6.—, Ila. gld. 2.80 1 ženski Jopič iz ovčje volne, (Jersevvseh modne barve Ia. gl. 3, Ila. gld. 1.S0 •i krili iz klobnčine, bogato tamburirani, rudeči, sivi in rujavi 6 parov zimskih nogovio, pletenih, v vseh barvah, progastih 1 platnena rjuha, 2 metra dolga, brez Šiva lo metrov posobne preproge, težke 1 moška srajoa, bel 3 delavske srajce i/, teškega oksforda .'i pare gač iz barhanta, platna Ia. gld. 2.50, Ila. U parov zimskih kratkih nogovio, pletenih, v vseh barvah 6 ženskih srajo iz močnega platna ali sifona, 1». gld. 5.—, Ila. gld. 8.- gld. 1.50 gld. 1.60 baze in barvasta. Ia. gld. 1.80, Ila. gld. 3.50 gld. 1.20 gld.2,- gld. 1.80 gld. 1.10 nočni korseti iz sifona, vezani Ia. gld 4.—, Ila. gld. 3.25 gld. 1.80 1 zastor iz Jute, turški naris, Ia. gld 3.50, Ila. gld. -J.30 1 garnitura pregrinjal, 1 prt in 2 post. pregr, iz ripsa gld. 4.50, iz jute gld. 3.50 29 vatlov domačega platna, teške baze, ž/4 gld. ^.50, 4/4 39 vatlov oksforda, najnovejši naris gld. 4.20 gld. 4.50 2!» vatlov kaaafasa, najnovejši naris, najboljše baze prti, vseh barv, e/4 gld. 2.—, n/4 8H3BJq MSM'IlISJISMSSgBR^SSMSSSSSJMSSJSJSSSSSSSSaMSaSSSJ gld. 6.— gld. 1. Uzorci zastonj in franko. (580—*) »mislimi rj \mnu m »iiimflmsdagragagiamBMS^^ sejnimi........ii ms m i ■ mi i...........i m i m m niTrmiTu i rMece trfžnoloiače mazilo i dobi se v škatljicah po 60 kr. * V l.ju'iljnui v lekurni ..pri zlaleiu jelenuk. S 10 hektolitrov izvrstne, domaće, obdacene sli vovkie, po 50 kr. liter, 636-4) l»ro«ia mi* n a drobno ali pa skup aj Poskninje pošilja na zahtovanje l*. j, župan pri Sv. Trojici pri Mokronogu i Dolenjsko). imiiTli . nep<> teml»ra i. 1. odprl v Gallć-tovi hiši na Glavnem trgu, tik rotovškega poslopja, jako lepo opravljeno v kateri bodem prodajal le izvrstno meso od pitanih volov. 0b jednem si usojam naznanjati, da so bode prodaja v bim».j< doBeđanfl ■■ii'i na >l4'slnoHt lr{;ii, v CamtOllI-ja fiiši. kakor doslej nadaljeval;). Za mnogobrojna naročila so priporoča s spoštovan j imii (632—3 ^ im s;ii--.k : mojster. >7C Zsz yc yc y/c. ^ ^c$c$£^^ r Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodno Ti«k:u-neu.