gioielli - dragulji ¿Ifmolalon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Renzo Mattelig o vlogi in poslanstvu Zveze slovenskih izseljencev, ki praznuje 40-letnico delovanja /i3 Astronomski observatorij v Bazovici se bori proti zaprtju /7 Vladimir Nanut in dvajsetletna zgodba o uspehu MIB School of management /4 Primorski ČETRTEK, 15. MAJA 2008_ Št. 115 (19.205) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Srbiji se obeta proevropska vlada Rado Gruden Nedeljske parlamentarne volitve v Srbiji so prinesle prepričljivo zmago proevropskega bloka predsednika Borisa Tadica, istočasno pa negotovost in nevarnost, da zmagovalci volitev ne bodo uspeli sestaviti koalicije, ki bi imela večino v parlamentu. Vendar zdaj vse kaže, da bo Srbija le dobila vlado, ki bo imela trdno večino, predvsem pa naj bi bila proevropsko usmerjena, čeprav naj bi Tadicu večino zagotovili socialisti, nasledniki zloglasnega Slobodana Miloševica. S svojimi dvajsetimi poslanci so socialisti tista sila, brez katere ni mogoče sestaviti trdne vlade. Zato ni čudno, da jih snubijo tako v pro-evropskem kot v »nacionalističnem« taboru, kot kaže, pa se je njihov vodja Ivica Dačic odločil za vrnitev v Evropo po dolgotrajnem izobčenju zaradi Miloševicevih zločinov. Tadic in zavezniki so prepričani, da so socialisti danes povsem drugačna stranka kot nekoč, imajo pa tudi podoben program. Če bo res prišlo do dogovora med listo Za evropsko Srbijo in socialisti, potem bi lahko nova vlada skupaj z Liberalno demokratsko stranko in predstavniki manjšin imela kar 143 mest v 250-članskem parlamentu. To pa je taka večina, ki si jo želi tudi Evropa, brez katere za Srbijo ni prihodnosti. Nova srbska vlada bo morala ratificirati sporazum o stabilizaciji in pridruževanju EU, ki je omogočil zmago Tadicevega proevropskega bloka. Evropska unija pa bo morala Srbiji jasno povedati, kakšna prihodnostjo čaka. Obljube ne bodo dovolj, potrebni bodo konkretni ukrepi, da bodo Srbi razumeli, da njihova odločitev za Evropo ni bila korak v neznano. ITALIJA - Včeraj v poslanski zbornici Berlusconi dobil prvo zaupnico parlamenta Veltroni previden o možnosti dialoga z desno sredino TRST - Predstavniki slovenskih organizacij v uradu v Ul. Piccardi Uporabljajmo okence Splošno okence za slovensko govoreče državljane nudi storitve raznih javnih uprav TRST - Predstavniki krovnih in drugih slovenskih organizacij so bili včeraj na obisku v Ul. Piccardi št. 9/1 (na sliki Kroma), kjer že pet mesecev deluje splošno okence za slovensko govoreče državljane. Povabil jih je Vladni komisariat v Furlaniji-Julijski krajini. Namestnica vladnega komisarja Giuliana Perrotta ter predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka so bili mnenja, da je treba čim prej izboljšati vidnost urada in informirati državljane. Komisariat bo dal postaviti dvojezično tablo pred poslopje, krovni organizaciji pa bosta sprožili informativno akcijo. Na 6. strani RIM - Vlada Silvia Berlusconija je včeraj dobila prvo parlamentarno zaupnico in sicer v poslanski zbornici, medtem ko je danes na vrsti senat. Ministrski predsednik se je znova zavzel za dialog z Demokratsko stranko, ki sprejema politično ponudbo, a še kar previdno. Berlusconi se je med parlamentarno razpravo sprl z Antoniom Di Pietrom, ki očita Walterju Veltroniju politično »koketiranje« z vladajočo koalicijo. Za ponesrečeno izjavo je poskrbel predsednik zbornice Gianfranco Fini, ki je žvižge na račun di Pietra povezal z besedami, kijih je v parlamentu izrekel nekdanji javni tožilec. Na 5. strani Protest v Celovcu ob 53. obletnici ADP Na 2. strani Na Pomorski postaji zanimiv posvet o turističnem razvoju Na 3. strani V Trstu predstavili jazz festival Na 6. strani Posvet o učenju jezikov v naših šolah Na 14. strani Goriški SSO pri novogoriškem županu Na 15. strani JERUZALEM - Ob 60-letnici ustanovitve izraelske države George Bush od včeraj na uradnem obisku v Izraelu JERZUZALEM - Ameriški pred-sed nik Ge or ge Bush je vče raj do po to -val na uradni obisk v Izrael. Srečal se je s premierjem Ehudom Olmertom in predsednikom države Šimonom Peresom, danes pa bo spregovoril pred državnim parlamentom. Predsednik ZDA je po včerajšnjih srečanjih izrazil upanje, da bodo Izraelci in Palestinci podpisali mirovni sporazum še preden se zaključi njegov predsedniški mandat, ki se bo iztekel januarja prihodnje leto. Bushev obisk sovpada s 60-letnico ustanovitve Izraela, obenem pa z novimi izbruhi nasilja. Bush bo po Izraelu obiskal še Savdsko Arabijo. Na 18. strani Campionari & Company Čakamo vas z novo kolekcijo italijanskih modnih revij SAMO ZA VELIKOSTI 42 IN 44 NOV URNIK: 10.00 - 12.30 / 16.30 - 20.00 ^^m* + * * + + Ul. S. Kosovel, 9 Bazovica Tel. 040226244 2 Četrtek, 15. maja 2008 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Bog ne more biti na obeh straneh Jo2e Pirjevec Victor Magiar je rimski Žid srednjih let, ki sem ga spoznal pred nekaj leti na simpoziju v Sieni. Za sabo ima tragično družinsko zgodbo, o kateri govori v romanu: »In prišla je noč«. V njem pripoveduje o pogro-mu, do katerega je prišlo v Tripolisu leta 1967 in katerega tarča so bili lokalni Židje, »krivi«, da so njihovi izraelski rojaki zmagali v šestdnevni vojni proti Arabcem. Ma-giarova družina, ki je imela za sabo že pravo kalvarijo, se je komaj rešila in se zatekla v Rim, tako rekoč brez beliča v žepu. Tu je Victor odrasel, se bavil nekaj časa z mizarstvom, pozneje pa se je prelevil v uspešnega kulturnega delavca. Ker se sam čutim begunca, sem z Vic-torjem takoj našel skupno govorico, kar pomeni, da sva ostala v stiku. Pravzaprav sem jaz ostal na njegovi »mailing list« in imam tako privilegij, da od časa do časa dobim na svoj elektronski naslov, kakšno njegovo sporočilo, vezano po navadi na judovsko oziroma izraelsko stvarnost. Tega sem vesel, ker me zanima vse, kar zadeva Žide pa naj žive v diaspori ali v Izraelu. Ob nedavnih protestih proti izraelskim književnikom, do katerih je prišlo na knjižnem sejmu v Turinu, mi je Victor poslal razmišljanje, v katerem trdi, daje »država Židov postala Žid med narodi«. Zakaj? Zaradi reakcionarnih, rasističnih in panarabskih stališč tistih intelektualcev, ki da že desetletja oporekajo Izraelu pravico do obstoja v imenu historičnega revi-zionizma, katerega začetnica je bila Sovjetska zveza. Slednja je najprej gledala na židovsko državo kot na »rdeči klin«, ki se zabija v arabski srednji vek. Pozneje pa je spremenila svoje stališče do nje, jo proglasila za »predstražo ameriškega imperializma« in se povezovala z »naprednimi« režimi Naserje-vega tipa. Od takrat je v teku prava gonja proti Izraelu, ki mu očitajo naglavni greh: to da je Palestince oropal zemlje in da jim je preprečil oblikovati svojo državo. Moram reči, da me Victorjeva lekcija zgodovine ne prepriča povsem, ker se mi zdi pre ma lo raz čle nje na in za ra di te ga v bi stvu netočna. Toda o tem bi lahko napisal knjigo. Naj rajši v par stavkih povem, kakšen je moj odnos do Izraela danes. Začel bi z ugotovitvijo, da ne verjamem v mit o »obljubljeni deželi«, preprosto ker ne verjamem v Jahveja. Rekel bi, da je Izrael sad naciona-liz ma, ki se je raz vil iz ro man tič ne kul tu re 19. stoletja in je med svoje poganjke prišteval tu di si o ni zem. Je pa tu di po sle di ca ho -lokavsta, ki je zapustil v zmagovalcih druge svetovne vojne velik občutek krivde. Med voj no so na mreč pre ma lo sto ri li, da bi ga preprečili. Rezultat teh dveh elementov je bila odločitev, s katero so Združeni Narodi leta 1948 proglasili ustanovitev židovske države. S tem so seveda vcepili v tkivo arabskega sveta tujek, ki je povzročil neizbežno reakcijo. Račun zanjo plačujemo še danes. Ali to pomeni, da nasprotujem obstoju Iz-ra e la? Ne, ker pač vem, da je stvar nost, ki je preprosto ni mogoče odpisati. Čim prej se bo arabski svet z njo sprijaznil, tem bolje bo za vse, ker j e očitno, da do miru na Bližnjem vzhodu ne more priti brez simbioze med njim in Izraelom. Gre seveda za am bi ci o zen plan, s ka te rim pa bi se mo ra li Izraelci resno soočati, če nočejo doživeti poraza v merjenju moči z Arabci. Kajti čas ni na njihovi strani. Dosedaj so lahko računali na priliv iz diaspore, ki je krepil njihove pozicije v »obljubljeni deželi«. Po množičnem pri ho du rus kih Ži dov v ča su Brež nje -va, pa ni mo go če več pri ča ko va ti svež ih sil. Obdani od Arabcev, katerih demografska rast prekaša njihovo, imajo samo eno možnost, če nočejo živeti v večnem getu: razviti z nji mi kul tu ro di a lo ga. A do kler bo do eni in dru gi tr di li, da je Bog z nji mi, iz te mo -ke ne bo kruha. VREME OB KONCU TEDNA Z jugozahodnikom večja nestanovitnost Darko Bradassi_ Anticiklon, ki je več dni vztrajal nad Sredozemljem in nad večjim delom osrednje in severne Evrope že popušča. Po njegovi zaslugi so v zadnjem tednu ponekod na Skandinavskem polotoku beležili za ta čas zelo visoke temperature, ži-vosrebrni stolpec se je tudi na daljnem severu občasno povzpel nad 20°C, mestoma tudi nad 25°-C. Pri nas so bile temperature skladne z "zdravo" dolgoletno normalnostjo zadnjih desetletij v preteklem tisočletju. Prevladovalo je v glavnem sončno in stanovitno ter nadvse prijetno pomladno vreme z le občasno popoldansko krajevno spremenljivostjo. Najvišje temperaturne vrednosti so pri nas dosegale okrog 25°C, najvišjo vrednost v tem tednu je Deželna meteorološka opazovalnica ARPA-OSMER namerila v Gradišču ob Soči, kjer je bilo v torek 27,3°C. Noči pa so bile za ta čas še razmeroma mrzle, v nižinah in na Krasu se je ponoči ži-vosrebrni stolpec spustil do okrog 10°C ali celo za kakšno stopinjo nižje. Omembe vredna je ponedeljkova najnižja temperatura na Trbižu, 2,2°C. Evropski sever se je povrnil v zimo. Polarni zrak je izpodrinil toplejšega stanovitnega in je zadal anticiklonu nad severnim delom celine občuten udarec. Nad Sredozemljem pa toplejši sredozemski zrak popušča pod pritiskom atlantskih tokov. Kjer se je v zadnjem tednu zadrževal anticiklon, bo nastala nova vrzel v zračnem pritisku. Nad Sredozemljem se bo več dni zadrževala višinska dolina s hladnejšim in bolj vlažnim zrakom. Pomikala se bo počasi, ker jo bo na vzhodu zaustavljal anticiklon. Naši kraji bodo zato več dni na njenem vzhodnem delu, kjer bodo prevladovali jugozahodni tokovi, ki bodo proti nam prinašali povečini vlažen in nestanoviten zrak. Vremenska slika bo v prihodnjih dneh precej različna, kot v preteklem koncu tedna. Z vlažnimi jugozahodnimi tokovi se bo povečala nestanovitnost, zato bo manj sončnega vremena na račun večje spremenljivosti z občasnimi padavinami, predvsem v obliki ploh ali neviht. Dolgotrajnejših padavin sicer ne pričakujemo, pojavi bodo po vsej verjetnosti časovno in krajevno omejeni. To pomeni, da bodo v sicer prevladujočem okviru spremenljivosti občasno možne tudi vsaj delne razjasnitve. Kakorkoli že, bo vremenska slika v prihodnjih dneh precej nezanesljiva in bo treba predvsem od jutrišnjega dne računati tudi na verjetne vsakodnevne občasne padavine. Danes bo povečini delno jasno, v popoldanskih urah se bo oblačnost povečala. Proti večeru in ponoči bodo nastajale krajevne plohe in nevihte. Jutri in v soboto bo delno jasno do spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo občasne krajevne padavine, deloma plohe in nevihte, ki bodo pogostejše v popoldanskih urah. V nedeljo bo, kot kaže, spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, predvsem plohami in nevihtami. Vmes bodo možne delne razjasnitve. Vse te dni bo pihal šibak do zmeren jugovzhodni do jugozahodni veter. Najvišje temperature bodo zaradi manjšega sončnega žarčenja za kakšno stopinjo nižje kot v preteklih dneh, noči pa bodo toplejše. Na sliki: temperature v preteklem tednu so bile pri nas okrog dolgoletnega povprečja, predvsem v severozahodnem delu Evrope je bilo za ta čas zelo toplo, v vzhodnoevropskih državah pa razmeroma hladno. AVSTRIJA - Pobuda iniciative Demokracija in pravna država ob 53. obletnici podpisa ADP Protestno zborovanje v Celovcu, izjave • • • ■ • V • ■ • «V •■ril ■ in pozivi k rešitvi vprašanja dvojezičnih tabel CELOVEC - Včerajšnji dan je za koroške Slovence in podpornike njihovega boja za manjšinske pravice potekal v znamenju 53. obletnice podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP), magne charte slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. V celovškem Domu glasbe je zvečer potekalo protestno zborovanje kot »opozorilo na še vedno neizpolnjene obveze R. Avstrije iz sedmega člena ADP«, katero je priredila iniciativa »Demokracija in pravna država«, že pred tem pa se je oglasila tudi tako imenovana konsenzna skupina okrog zgodovinarja Stefana Karner-ja z izjavo za javnost. V njej njeni člani, med njimi predsedniki koroškega Hei-matdiensta, Zveze slovenskih organizacij in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Josef Feldner, Marjan Sturm in Bernard Sadovnik, ofenzivno zagovarjajo svoj predlog o dvojezičnih napisih iz leta 2005 oz. modificiran predlog iz leta 2006, obenem pa se skupina izreka tudi za nadaljevanje dialoga v deželi. Avstrijsko politiko pa poziva, naj uveljavi razsodbe ustavnega sodišča o dvojezičnih topografiji. Podpisniki izjave ob tem ugotavljajo, da je kompromisni predlog, ki ga je skupina predložila pred tremi leti, naletel doslej na zelo široko podporo. Tudi med prebivalstvom na Koroškem naj bi večina bila za rešitev topografskega vprašanja. Politika naj bi temu sledila in hitro pripravila rešitev problema, skladno s pravno državo. Izrecno člani Karnerjeve skupine poudarjajo, da bodo nadaljevali z dialogom in da se ne pustijo »od nikogar instrumentalizirati«. Predsednik ZSO Marjan Sturm je temu še pristavil, da čeprav topografija še vedno ni urejena, se je medtem v deželi le obrnilo na boljše. Za ureditev vprašanja pa je odgovorna in zadolžena slej ko prej avstrijska država oz. zvezna politika na Dunaju. K besedi se je javila tudi slovenska mladina na Koroškem in se odločno za- Slovenska koroška mladina je pripravila že več protestnih shodov zaradi zavlačevanja v zvezi z dvojezičnimi tablami vzela za »dosledno izpolnitev« sedmega člena Avstrijske državne pogodbe. Podpredsednik Kluba slovenskih študentov in študentk na Koroškem KSŠŠK) Dejan Zwitter, eden od govorcev na včerajšnjem protestnem zborovanju v Domu glasbe v Celovcu, je poudaril, da več kot pol stoletja zatem, ko se je Avstrija zavezala, da »uživajo državljani slovenske in hrvaške narodne skupnosti iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani (7. člen ADP), se še vedno zatika predvsem, kadar gre za vidno dvoj e-zičnost.« Podporno izjavo protestnemu zborovanju iniciative »Demokracija in pravna država«, ki je z včerajšnjo prireditvijo v Celovcu želela poudariti, da ima Republika Avstrija še posebej v spominskem letu 2008 tehten vzrok, da se spomni ob- veznosti iz tega mednarodnega dokumenta, ki ji je prinesel demokracijo in nevtralnost, sta posredovali tudi Evropska svobodna zveza (EFA) kot krovna organizacija regionalnih in manjšinskih strank v Evropi in Enotna lista (EL). V resoluciji EFA in EL zahtevata med drugim neposredno izvedbo sodb avstrijskega ustavnega sodišča glede na uradni jezik in dvojezično topografijo, spoštovanje manjšinskih pravic na Koroškem, posebej v zvezi s koroškimi Slovenci, spoštovanje pravne države in demokracije na Koroškem, v Avstriji in v EU in spoštovanje identitete vseh ljudi, ne glede na raso ali veroizpoved. »Stremljenja iniciative so tudi od vsega začetka zahteve in cilji EL. Glede na aktualno vse hujše razmere glede temeljnih pravic in zaskrbljujočih izjav politikov je protestna manifes- tacija potreben namig zvezni vladi, da med prebivalstvom začenja vreti,« še piše v izjavi EL. Na dan obletnice podpisa ADP, 15. maja, pa bo v klubu slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD) predstavitev nemškega prevoda knjige »Hoja za mavrico« - Auf den Spuren der Hoffnung«. Napisal jo je Tone Jelen, izšla pa je leta 2002 pri založbi Drava. V knjigi Tone Jelen, rojen leta 1916 v Zgornjih Libu-čah, pripoveduje o lastnih izkušnjah med drugo svetovno vojno. Poleg branja iz izvirnika bo v klubu KSŠŠD tudi diskusija o pomenu spominske literature. S svojimi prispevki, objavljenimi v več knjigah in časopisih, je odvetnik Tone Jelen bistveno dopolnil spominsko literaturo koroških Slovencev. Ivan Lukan BOCEN Ulica po tržaški antifašistki Adi Buffulin BOCED - Dan pred prvim majem je bila v Bocnu slovesnost ob poimenovanju ulice po antifašistiki Adi Buffulin. Slovesnost so pripravili občina Bocen, borčevska združenja ANPI in ANED ter delavska zbornica AGB/CGIL, udeležili pa so se je, poleg ožjih sorodnikov, številni krajani in predstavniki raznih organizacij in združenj. Po Adi Buffulini so poimenovali del dosedanje Genovske ulice, v bližini Rimskega mosta. Ada Buffulini je bila po rodu Tržačan-ka, po poklicu pa zdravnica. Z odporniškim gibanjem se je povezala že med študijem medicine v Milanu, njeno ime pa je povezano z ilegalnim delom organiziranja pomoči in zbiranja in pošiljanja informacij v zvezi z delovanjem nemškega taborišča v Bocnu. Skozi taborišče je šlo več tisoč, zlasti italijanskih Židov in protifašističnih borcev. Iz Bocna so jih pošiljali v druga taborišča. Zaradi mučenja je v taborišču umrlo več oseb. Zgodba o »lagerju« v Bocnu je prišla na dan pred kakšnim letom, ko so v tem mestu postavili tudi dokumentarno spominsko razstavo, za kar sije posebej prizadeval Dario Venegoni, sin pokojne Ade Buffulini. Dolga desetletja se je o zbirnem taborišču v Bocnu govorilo malo ali nič. V glavnem se je taborišče omenjalo v zvezi z iskanjem domnevno odgovornih in še živečih mučiteljev. Malo pozornosti je bilo namenjeno žrtvam in njihovi usodi. To se je zgodilo šele pred kakšnim letom, s postavitvijo razstave. Pri ohranjanju spomina na preteklost je dragoceno nalogo opravila prav Ada Buffulini, ki je leto dni sama preživela v zaporu in ki se je posvečala zlasti zbiranju pomoči in vzpostavljanju stikov med zaporniki in njihovimi družinami ter usmerjanju informacij, piše z velikim poudarkom dnevnik Dolomiten v izdaji 3. in 4. maja letos. Vest bo prav gotovo zanimala tudi marsikaterega bralca Primorskega dnevnika. (VK) / ALPE-JADRAN Četrtek, 15. maja 2008 3 POMORSKA POSTAJA - Drugi vrh o deželnem turizmu Bodočnost italijanskega turizma je v ovrednotenju manjših centrov Preko 350 turističnih operaterjev prisluhnilo vrsti strokovnjakov in menedžerjev TRST - Ameriški, angleški in nemški turisti radi načrtujejo svoje počitnice s pomočjo interneta: po spletu iščejo potrebne informacije, v iskalnike najraje vpišejo besedno zvezo »morje Italija«. Večina med njimi pa se na koncu raje odloči za Španijo. Zakaj? Na to in podobna vprašanja so včeraj skušali odgovoriti na Pomorski postaji, kjer so pripravili »2. summit deželnega turizma«, ki se ga je udeležilo preko tristo petdeset turističnih operaterjev iz vse Italije. Srečanje je priredila deželna turistična agencija TurismoF VG, za govorniški oder pa so stopili številni govorniki, v prvi vrsti menedžerji javnih ali privatnih turističnih ustanov. Uvodni pozdrav je udeležencem prinesel podpredsednik deželne vlade in odbornik za proizvodne dejavnosti Luca Ciriani, ki je izpostavil potrebo po skupnem dogovarjanju med osrednjo rimsko vlado, deželami in operaterji. Italija se še ni prilagodila tržnim spremembam, turiste sicer še naprej prijazno sprejema, ne trudi pa se, da bi privabila nove. Zaverovanost v sloves Italije ni več dovolj... Na včerajšnjem zasedanju so kot rečeno spregovorili strokovnjaki, ki se tako ali drugače ukvarjajo s turizmom. Najbolj reprezentativen med njimi je bil najbrž Giovanni Bastianelli, državni koordinator združenja Confturismo, ki zastopa okrog 220.000 turističnih podjetij. »Do leta 2015 lahko Italija postane številka ena na področju turizma,« je dejal Bastianelli, ki je prepričan, da je Apeninski polotok tudi danes kompetitiven. »Prav gotovo nimamo najbolj ugodnih cen, to pa zato, ker razpolagamo z bogastvom, ki ga predstavlja naša država: to dodatno vrednost pa so turisti pripravljeni plačati.« Italijanski turistični sektor beleži določen upad predvsem zaradi splošne ekonomske krize, kije zajela italijansko družbo, medtem ko se je število tujih gostov povečalo. »Tujce privabljajo predvsem krajevne posebnosti, zato je bodočnost turizma v ovrednotenju manjših centrov, tudi podeželskih. Milijone obiskovalcev, ki se podajo v Firence ali Benetke, moramo zvabiti tudi v manj znane kraje.« To pa je zaradi pomanjkljivih infrastruktur danes nemogoče: letališča, železniško in cestno omrežje, mestni prevozi, a tudi internetna ponudba so nezadostni. »Pravi problem pa predstavlja počasnost: od zamisli do realizacije mine v Italiji vse preveč časa. Prednost Španije je prav v (za nas nepojmljivi) naglici, v kateri je sposobna udejanjiti spremembe.« (pd) Prijazni dekleti sta udeležencem delili informativni material o zanimivostih in lepotah Furlanije-Julijske krajine KROMA FURLANIJA - Pokrajinski svet Predsednik videmske Pokrajine Pietro Fontanini dobil zaupnico VIDEM - Novi predsednik videmske pokrajinske uprave Pietro Fontanini je včeraj dobil zaupnico pokrajinskega sveta. Zanj je glasovalo 18 svetnikov Ljudstva svobode, Severne lige in UDC, proti pa 11 predstavnikov Demokratske stranke, Italije vrednot in Komunistične pre-no ve. Fontanini je podčrtal, da ne namerava ustvariti nepotrebnih polemik in nesoglasij med Trstom in Vidmom. V isti sapi pa je dodal, da bo morala deželna uprava pri delitvi finančnih sredstev in podpor upoštevati »objektivna merila«. »Nočemo nobenih privilegijev, temveč le to, kar nam pripada,« je dejal Fontanini, ki je trenutno najbrž politično najbolj vplivna osebnost v Severni ligi na deželni ravni. O njem se govori kot o možnem nasledniku iz red ne stran ki ne ko mi sar ke Ma nu e le Dal Lago, ki bo v kratkem zapustila to mesto, na katerem je požela kar nekaj le pih us pe hov. Fontanini, ki je bil svojčas predsednik deželne vlade, je takoj po volilni zmagi pojasnil, da mu je zelo všeč deželni zaščitni zakon za Furlane, ki ga je odobrila Illyjeva koalicija. Predsednik Pokrajine Videm je precej razjezil svoje desničarske zaveznike, ko je na vprašanja novinarja deželnega sedeža RAI odgovarjal v furlanskem jeziku, na ekranu pa se je pojavil italijanski prevod njegovih besed. Glavnina pokrajinskega sveta je vsekakor podprla Fonta-ninijevo početje. Pietro Fontanini je včeraj dobil politično zaupnico DEŽELA Danes Tondov KROMA TRST - Predsednik Renzo Tondo bo danes v deželnem svetu predstavil program svoje deželne vlade in obenem tudi njeno sestavo. Odbor sicer že pravnomočno deluje, zato je predstavitev odbornikov poteza, ki ima predvsem politični pomen. Isto velja za vladni program, ki odraža volilni program, s katerim je zastopnik desne sredine na aprilskih volitvah premagal Riccarda Illyja. Takoj po volilni zmagi je Tondo povedal, da bo na marsikaterem področju nadaljeval po Il-lyjevi poti, s časom pa se je pokazalo, da namerava ubrati čisto novo pot. Zgovoren je primer infor-matske družbe Insiel, ki bi jo Ton-do - kljub vlad ne mu de kre tu, ki to izrecno prepoveduje - ohranil v sklopu deželne uprave. Pred sed nik bo, kot smo že zapisali, v prvi osebi skrbel za zunanjo politiko Furlanije-Julijske krajine, kar je pozitivno. Na srečanju s slovenskim generalnim konzulom Jožetom Šušmeljem je Tondo izpostavil željo po ohraniti sedanjega sodelovanja s Slovenijo, spremembe zadevajo evrore-gijo in plinske terminale. Predsednik FJK načelno ne odklanja ev-roregije, meni pa, da se mora slednja ukvarjati predvsem s konkretnimi zadevami, kot je npr. zdravstvo. Tondo nasprotuje morskemu uplinjevalniku, podpira pa kopenski terminal Gas Natural pri Zavljah. Deželni svet je formalno konstituiran, uradno pa so oblikovane tudi svetniške skupine. Tri svetnike Mavrične levice bo po napovedih vodil Igor Kocijančič, ki je v pre te kli za ko no daj ni do bi že predsedoval skupini Komunis-tič ne pre no ve. BENEČIJA - Zveza izseljencev praznuje 40 let delovanja »Danes smo predvsem Slovenci po svetu« Stališča in pogledi ravnatelja Renza Matteliga - Jutri zvečer posvet v Coji pri Čenti z naslovom "Sanjal sem, da pride dan..." Renzo Mattelig, ravnatelj Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine VIDEM - Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije-Ju-lijske krajine praznuje letos 40-letnico dejavnosti. Ta častitljiv jubilej bo organizacija praznovala s posvetom, ki bo jutri zvečer ob 19. uri v kraju Coi a pri Čenti. Ravnatelj Zveze Renzo Mattelig je v pogovoru za Novi Matajur obnovil dejavnost in poslanstvo svoje organizacije, ki temelji na načelu »če si ne bomo pomagali sami, nam nihče ne bo pomagal«. Prav na tem prepričanju se je pred 40 leti rodila Zveza, ki se je borila za pravice beneških izseljencev, a tudi za bodočnost njihovih rojstnih krajev, saj so bili vsi emigranti pravzaprav prepričani, da se bodo prej ali slej vrnili domov. »V prvih letih svojega življenja je naša Zveza računala le na lastne sile in na požrtvovalnosti svojih ustanoviteljev,« pravi Mattelig. Takrat ni bilo pomoči s strani javnih ustanov in tudi z organizacijami slovenske manjšine v Italiji ni bilo nobenih stikov. Edina solidarnost je prihajala s strani redkih izseljenskih organizacij, ki so bile tudi same prepričane, da je treba končati s politiko besedičenja, praznega patriotizma in paštašute. Kljub pomanjkanju denarja so izseljenci začeli izdajati revijo Emigrant, ki še danes izhaja. Mattelig pravi, da je kasneje prišlo do stikov s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in z ostalimi manjšinskimi organizacijami. Zveza se je razvijala s svojimi »postojankami«, slovenski emigranti pa so s časom postali enakopravni drugim. Danes so razmere seveda povsem različne od tistih pred 40 leti. Mattelig zato raje govori o Slovencih po svetu, kot o emigrantih, ker smo danes dejansko vsi emigranti ali pa ni emigrant nihče. To je odvisno od zornega kota, s katerega gledamo sami sebe. Mattelig v Novem Matajurju podčrtuje, da Zveza izseljencev polaga veliko upanj na mlade. Po njegovem si ne smemo delati utvar, da bomo Zveza s svojimi pobudami "zgradila" Slovenca, ki naj bi bil tak, kot so bili njegovi predniki. Mladi si želijo novih pristopov, Slovenci po svetu pa so veliko bogastvo za vso manjšino. Odnosi Zveze z deželno upravo so po začetnih težavah danes dobri, stiki s Slovenijo - pravi Mattelig - pa redkejši in bolj na osebni ravni. Pot slovenskih izseljencev po svetu je bila zelo naporna in večkrat tudi trpka, pravi predsednik Zveze, ki je svojo zaključno misel v intervjuju za Novi Matajur posvetil beneškim rudarjem v Belgiji. Jutrišnjemu posvetu so dali naslov »Sanjal sem, da pride dan...«. Uvodni nagovor prav na to temo bo imel predsednik Zveze izseljencev Dante del Medico, 40 letno pot organizacije pa bodo nato prehodili senator Stojan Spetič, Stefano Predan in Giorgio Banchig, ki bodo tudi obravnavali aktualna vprašanja Slovencev v videmski pokrajini in v deželni stvarnosti. Na koncu bo Marco Stolfo, direktor Deželne službe za jezikovne in kulturne identitete govoril o večjezični FJK in njeni prisotnosti v svetu. Jutrišnjo prireditev v Coji bo popestril nastop kvinteta harmonik Kvintak pod taktirko Aleksandra Ipavca. 4 Četrtek, 15. maja 2008 GOSPODARSTVO INTERVJU - Pogovor z direktorjem MIB School of Management Vladimirjem Nanutom Dvajsetletna zgodba o uspehu podiplomske poslovne šole To zgodbo je ves čas pisal tudi Nanut - Jutri uradna svečanost ob 20-obletnici šole TRST - Tržaška podiplomska poslovna šola Mib School of management v teh dneh obhaja jubilejno 20-letnico delovanja. Ta šola je bila ena prvih poslovnih šol v Italiji, ki se je odločila za mednarodno obliko poučevanja. V tej odlični izobraževalni ustanovi učenje poteka pod vodstvom izbranih profesorjev iz vsega sveta, ki nastopajo skupaj z vodilnimi strokovnjaki iz regije, in oblikuje menedžerje, ki se odlikujejo po najvišjih strokovnih in etičnih standardih. V Mib šoli se združujejo akademska in strokovna odličnost, inovativno raziskovanje in intelektualna odprtost profesorjev, pa tudi sposobnost učinkovite komunikacije s poslovnimi voditelji. Seminarji so zasnovani glede na poslovne potrebe vsake organizacije in vsakega podjetja, poleg specifičnih seminarjev pa šola ponuja tudi široko paleto programov splošnega menedžmenta, vključno z mednarodnimi poletnimi šolami za mlade potomce naših emigrantov. Zgodbo o uspehu je vsa ta leta pisal znanstveni direktor šole, prof. Vladimir Nanut, s katerim smo pred uradno jutrišnjo svečanostjo po-kramljali o prehojeni poti, šoli na sploh in njenih vizijah. V teh dneh vaša podiplomska poslovna šola praznuje 20 let. Od kod ideja za ustanovitev tovrstne šole? Vse skupaj se je začelo v začetku osemdesetih let minulega stoletja, ko sem bil še predsednik deželne družbe Friulia. Bil sem v stalnih stikih s podjetniki v naši deželi, soočali smo se z različnimi problemi, v tistih letih pa sem veliko prijateljeval tudi s kolegi z Univerze Bocco-ni. Ko se je zaključilo obdobje pri družbi Friulia (leta 1987), sem ocenil, da je napočil pravi trenutek za vzpostavitev prvih podiplomskih tečajev v naši deželi. Uporabil sem vso pridobljeno podjetniško znanje, pristojne institucije so mi za ustanovitev šole namenile 250 milijonov takratnih lir. Ker je Trst v tistih letih predstavljal vrata proti vzhodu, sem hotel ustanoviti nekaj drugačnega, šoli sem že od vsega začetka želel dati mednarodni pečat, zato se je prvi podiplomski tečaj imenoval Master in international business. Takrat sem bil prepričan, da bi za Trst in našo deželo bila odlična priložnost, če bi sodelovala z deželami z vzhoda. Seveda pa si takrat nihče ni niti prestavljal, da bo le leto dni po ustanovitvi naše šole padel berlinski zid, kar je prispevalo k hitremu odprtju in glo- Znanstveni direktor Mib School of management, ki v teh dneh obhaja 20-letnico delovanja, prof. Vladimir Nanut je ves čas pisal zgodbo o uspehu te šole balizaciji vzhodnega trga. Zgodba o uspehu te šole je tudi vaša zgodba, saj ste za krmilom te ustanove že od vsega začetka. Nam lahko poveste, kateri so bili osrednji mejniki v zgodovini MIB šole? Po prvi ustanovni fazi je sledilo širjenje. Naš sedež je bil sprva v zelo majhnem poslopju v Ulici Flavia, potem smo se preselili na območje bivše umobolnice pri sv. Ivanu. Tudi tam smo imeli na razpolago majhne prostore. Leta 1994 pa smo se z Občino Trst začeli pogajati in se meniti o tem, da bi se naša šola preselila v prostore takrat zapuščene palače Ferdinandeo. S tako imenovanim vladnim komisarjem smo sklenili konvencijo o uporabi teh prostorov, nakar so sledila petletna obnovitvena dela, katerih naložba je bila vredna 6,5 milijard lir. Od leta 1999 se je nato šola naglo razvijala, saj smo poleg prestižnega slovesa imeli tudi prostore, ki so nam omogočali uva- janje novih študijski programov. Koliko poslovnih in podiplomskih programov za poslovneže ima trenutno vaša šola? Imamo tri enoletne »full time« tečaje, ki potekajo v angleškem jeziku. Potem imamo še tri »part time« programe ali tako imenovane executive master programe, ki so namenjeni osebam, ki so med tednom zaposlene. Ti tečaji potekajo v Trstu, Pordenonu in Rimu. Poleg teh tečajev naša šola pripravlja tudi tečaje za potomce naših emigrantov. Od konca julija do konca novembra običajno gostimo od 15 do 20 študentov, ki prihajajo z različnih celin, med študenti pa se vedno najdejo tudi posamezniki, ki prihajajo iz slovenskih izseljeniških družin. Poleg omenjenih tečajev pa je treba izpostaviti še krajše izobraževalne tečaje, namenjene menedžerjem in podjetnikom, ki lahko pri nas obogatijo svoje znanje. Ob tem se trudimo, da bi bilo pridobivanje novega znanja ukrojeno po meri vsakega posameznika oz. po meri potreb določenega podjetja. Od kod pa prihajajo vaši profesorji? Naša fakulteta ima približno 30 profesorjev, polovica jih prihaja s tržaške in videmske univerze, drugo polovico pa sestavljajo profesionalni strokovnjaki, ki so si znanje nabirali širom po svetu. Poleg teh stalnih docentov imamo še več kot 200 gostujočih profesorjev, ki prihajajo z različnih evropskih in svetovnih univerz. Gre potemtakem za izvirno kombinacijo lokalnih in globalnih perspektiv? Seveda, globalna perspektiva je rdeča nit vseh naših tečajev. Šola je v to investirala veliko, globalizacija in mednarodnost tako še naprej ostajata bistvena segmenta našega sistema. Koliko slušateljev ste našteli od ustanovitve leta 1988 pa do danes? Lahko rečem, da imamo več kot 1400 diplomiranih študentov, ki so opravili naše dolge tečaje. Še preden se je sedež naše šole preseli v poslopje palače Ferdinandeo smo pripravljali tudi izpo-polnjevalne tečaje za diplomirance, ki ob koncu študija niso našli primerne zaposlitve. Ti so se obrnili na nas, kjer so si pridobili še dodatno znanje, ki jim je nato pomagalo pri iskanju ustrezne zaposlitve. Teh slušateljev sicer nismo zajeli v statistiko o številu študentov, prepričan pa sem, da lahko govorimo o več tisoč osebah, ki so obiskovale omenjene izpo-polnjevalne učne programe. EVRO 1,5439 $ -0,22 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. maja 2008 Vaša šola je že zdavnaj prerasla meje Trsta in Italije. Kaj je po vašem mnenju v največji meri prispevalo k temu uspehu? Sta to morda moč vizije vaše ustanove in vaše dvajsetletno vodenje? Ze od vsega začetka je bilo pri nas relativno malo lokalnih študentov. Naša ciljna skupina so bili diplomiranci iz tujine. Kakovost naših storitev je prav gotovo eden od elementov, ki je prispeval k uspehu. Visoka kakovost programov in profesorjev ter visoko kakovostni metodološki pristop dela so nedvomno elementi, ki določeno ustanovo naredijo samosvojo, imenitno in edinstveno. Naš cilj je, da bi si naši slušatelji ob koncu študija pridobili odlično delovno mesto, na katerem bi lahko unovčili vse svoje pridobljeno znanje. Ob tem bi še povedal, da v proračun naše ustanove Dežela prispeva le 15 odstotkov sredstev, preostala finančna sredstva pa si moramo zagotoviti sami. Prav to avtofinanciranje prispeva k temu, da je potrebno visoko kakovost zagotavljati vseskozi, saj se pred zasebnimi vlagatelji ne bi radi predstavili v slabi luči. Državno financiranje pa je nemalokrat razlog za to, da se kakovost storitev postavi na stranski tir. Poleg kakovosti pa med faktorje, ki so prispevali k našemu uspehu, sodijo tudi vsebine učnih programov. Podjetja namreč ne potrebujejo toliko teorije, ampak visok nivo kompetentnosti. Mi stremimo k temu, da bi se udeleženci naših tečajev naučili različnih poslovnih spretnosti (spretnosti pogajanja, komuniciranja, vodenja), ob tem pa si prizadevamo, da bi vsak posameznik maksimalno izkoristil svoje potenciale. Slogan »Developing people potential« idealno opisuje poslanstvo naše šole. Sodelujete tudi z drugimi poslovnimi podiplomskimi šolami, med drugim tudi z blejsko poslovno šolo IEDC (International Excutive Development Centre) in z njeno direktorico dr. Danico Purg, ki velja za sodobnega guruja menedžmenta v svetu. Kako poteka vaše sodelovanje? Najino sodelovanje poteka na več frontah. Z dr. Purgovo sva bila denimo med ustanovitelji združenje CEEMAN (Central and east european management development association), v katerem je danes združenih več kot 150 šol iz vzhodne Evrope. Vzajemno sodelovanje pa poteka tudi med našo in blejsko šolo, ki sta približno enako stari. Jaz sem si od vsega začetka prizadeval, da bi se Trst s pomočjo naše šole nekoliko bolj odprl, kar mi je tudi uspelo, saj sem v dr. Purgovi našel idealno partnerico in sogovornico. Vzpostavili smo izmenjavo študentov, vsako leto pripravljamo Business tour (poslovno potovanje), v okviru katerega naši študentje obiskujejo različna uspešna slovenska podjetja in obratno. Nam ob koncu lahko zaupate še vizijo MIB school of management. Kakšni bi radi postali ali kaj bi morda radi še izboljšali? Ves proces našega delovanja je usmerjen v uspešno rast in razvoj. Dandanes je konkurenčnost vedno bolj močna, zato je za ohranitev pridobljenega položaja potrebna nenehna rast. Mi verjamemo, da bodo naša podjetja spoznala, da je njihova prihodnost odvisna od znanja, v katerega pa je treba veliko vlagati. V prihodnje bi radi organizirali še več izpopolnjevalnih tečajev za že zaposlene podjetnike, ciljamo pa tudi na tečaje, ki v žarišče postavljajo zavarovalniško dejavnost. Prizadevali si bomo, da bi podjetjem ponujali naše znanje in poglobljene raziskave o zavarovalništvu, ki je v globalnem gospodarstvu med ostalim temeljni vzvod za uspešno rast, po drugi strani pa bi radi okrepili tudi sodelovanje s tržaško in videmsko univerzo ter z lokalnimi znanstvenimi centri. Prepričan sem, da bomo na ta način lahko le še utrdili prestižni položaj naše šole v širšem evropskem kontekstu. Soneta Čoralič valute evro (povprečni tečaj) 14.05. 13.05. ameriški dolar japonski jen 1,5439 162,48 108119 1,5473 160,71 108139 kitajski juan ruski rubel 36,9008 7,4626 36,8267 7,4625 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt 0,79510 9,3078 0,79380 9,2940 JVCUJI\CI M UI1C1 norveška krona 7,8440 25,029 7,8460 24,939 LCJIVO IVI Ul 1C1 švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,6310 15,6466 249,96 3,3991 1,6227 15,6466 250,10 3,3838 LJUIJJM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5407 1 6558 1,5562 1 6408 ciVjLiaijM UUICII bolgarski lev rAmi in^Ki IA\/ 1,9558 3,6671 1,9558 3,6540 IUI 1 IU1 ohJ ICV slovaška krona II1Y*\\/CK I ifac 31,720 3,4528 31,710 3,4528 IILUVJM IILCIJ latvijski lats ICKI rpa 0,6978 2,5820 0,6975 2,5739 UIOLIMJM Itrcii islandska krona ti lira 122,88 1 9399 122,75 1 9364 LUI jNg lila hrvaška kuna 7,2525 7,2537 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 14. maja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) 2,505 2,72 2,93875 3,16813 4,38313 4,85625 4,88813 4,97 LIBOR (CHF) 2,34833 2,77 2,88 3,09 EURIBOR (EUR) 4,382 4,859 4,892 4,971 ZLATO (999,99 %%) za kg 17.932,28 € -56,08 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 14. maja 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 35,17 IMTTIDCI IDADA 3(1/11 +0,69 -1 20 KRKA 1 1 IKA KOPER 98,79 -0,75 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 66,53 266,37 -2,05 +0,06 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 677,56 250,64 -0,24 -0,35 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 104,35 DELO PRODAJA -ETOL 185,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 88,72 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 30,43 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A -0,69 -3,93 -3,32 -0,29 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 80,12 789,00 -1,03 -0,13 TERME ČATEŽ ŽITO 438,94 243,06 -0,73 +1,28 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 14. maja 2008 +1,41 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,3675 8,635 21 71 +0,96 +0,27 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 12,97 +0,79 +0,84 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 2,2775 7,685 1 665 +0,55 -0,41 EDISON ENEL ENI 7,01 -1,01 +1,42 FIAT FINMECCANICA 25,99 15,05 199 +2,85 +1,12 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 25,85 -2,50 -0,35 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 28,23 5,375 4 6375 +0,89 +2,07 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 19,42 1826 +2,60 -0,42 LUAU I IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 6,17 13 03 -1,71 -1,41 -0 11 PARMALAT PIREMI e C 2,185 +0,78 +1 33 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,5725 29,98 4315 +2,57 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,335 1411 +1,17 +2,13 TENARIS TERNA 18,43 +2,25 +3,31 UBI BANCA UNICREDITO UNICREDITO 2,805 17,39 -0,28 +1,99 UNIPOL 4,7825 2,1175 +0,47 +0,50 SOD NAFTE (159 litrov) 123,90 $ -0,26 IZBRANI BORZNI INDEKSI 14. maja 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 8.642,10 1.915,47 6.135,38 117,28 -0,54 -0,55 -0,91 -0,01 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 4.110,90 1.907,26 4.114,78 1.858,80 993,07 4.508,50 23.862,32 5.801,02 +1,87 -0,77 +3,02 +2,72 +1,01 +0,15 -0,59 +0,17 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.898,38 2.496.70 1.408,66 1.526,61 7.083,24 6.216,00 5.055,24 4.402.71 1.655,2 3.857,46 14.118,55 3.198,51 25.533,48 3.657,43 +0,52 +0,06 +0,40 +0,33 +0,07 +1,13 +1,36 +0,81 +1,06 +1,18 -0,15 -0,08 +2,73 / ITALIJA Četrtek, 15. maja 2008 5 POLITIKA - Desnosredinska koalicija prestala preizkušnjo v poslanski zbornici Berlusconi dobil prvo zaupnico Veltroni previdno o novi vladi Prepir med ministrskim predsednikom in Di Pietrom - Neposrečena izjava predsednika zbornice Finija RIM - Poslanska zbornica je s 335 glasovi za izrekla zaupnico vladi Silvia Berlusconija, proti kateri se je opredelilo 275 poslancev levosredinske opozicije. Ministrski predsednik se je tudi včeraj zavzel za dialog z Demokratsko stranko, ki pa precej previdno ocenjuje Berlusconijeva besede. Walter Veltroni pravi, da je pripravljen na dia log z des no sre di no, za to pa ča ka na kon kret ne ko ra ke pred sed ni ka vla de. Glasovanje o zaupnici (danes je na vrsti senat) je potekalo v znamenju prepira med Berlusconijem in Anto-niom Di Pietrom. Voditelj stranke Italija vrednot je znova odkrito povedal, da odklanja vsakršno politiko dialoga z desno sredino in da bo zato vztrajal pri svoji opozicijski vlogi. Tudi za ceno razhajanj z Demokratsko stranko, do katerih je že v prišlo v parlamentu in izven njega. Di Pietro se j e sprl tudi s pred-sed ni kom po slan ske zbor ni ce Gi an -francom Finijem. Nekdanji javni tožilec in minister je od Finija večkrat zah-te val, naj uti ša po slan ce des ne sre di -ne, ki so ga stalno prekinjali. »Vi imate seveda pravico do besede in prekinitve so obsodbe vredne. To pa je odvisno tudi od vaših besed,« je Fini zabrusil Di Pietru, ki je bil vse prej kot zadovoljen s predsednikovimi besedami. Fini si je glede tega svojega nepo-srečenega posega prislužil tudi kritike Demokratrske stranke in nekdanjega pred sed ni ka zbor ni ce Pi er Fer di -nanda Casinija. Berlusconi računa na sodelovanje z demokrati predvsem na področju reform, čeprav še ni pojasnil, kakšne re-for me si sploh že li. Pred nost bi mo ra -li vsi dati volilnemu zakonu, o katerem se navadno govori tik pred volitvami, ko pa i ma vsakdo v misl ih predvsem svoje interese in ne interese države in državljanov. Omenili smo Veltronijevo pre-vid nost. Di a log med ve či no in opo zi -cijo je po njegovem nujno potreben, pri čemer je voditelj Demokratske stranke postavil na prvo mesto omejitev t.i. stroškov politike, zmanjšanje števila parlamentarcev in avtonomijo javnih občil, začenši z ustanovo RAI. » Na po te zi je se daj ve či na,« je pre pri -čan Veltroni, ki mu je polemični Di Pietro pozneje očital, da ne vidi razlik med njim (Veltronijem) in vodjo poslancev Ljudstva svobode Fabriziom Cicchittom. V parlamentu bomo očitno imeli dve opoziciji. \ Stisk roke med Berlusconijem in Veltronijem pomeni začetek politike sodelovanja med vladno večino in levosredinsko opozicijo? ANSA SODSTVO - Zaradi domnevnega srečanja s Saladinom, vpletenim v afero Why not Predsednik združenja ANM Simone Luerti včeraj odstopil RIM - Predsednik državnega združenja sodnikov (ANM) Simone Luerti je včeraj odstopil. Za to se je odločil zaradi polemik, ki jih je povzročila vest o njegovem domnevnem srečanju s kalabrijskim podjetnikom Antoni-om Saladinom, do katerega naj bi prišlo 25. oktobra leta 2006. Saladino je bil vpleten v preiskavo »Why not«, ki jo je vodil javni tožilec iz Catanzara Luigi De Magistris in v katero je bil vpleten tudi bivši pravosodni minister Clemente Mastella. Luerti je bil namreč izjavil, da se ni s Saladinom srečal že več kot deset let. Odločitev o odstopu je padla med zasedanjem odbora ANM. Luertijev od- Simone Luerti stop bodo formalizirali na seji glavnega odbora ANM, ki je predvidena to soboto. Vest je posredoval javnosti sam Luerti na srečanju z novinarji, ki je sledilo popoldanskemu zasedanju ANM. »Čut odgovornosti do sodstva, zaradi katerega sem v preteklosti tudi sprejel težavno breme, in želja po popolni prozornosti mi danes svetujeta odstop,« je izjavil Luerti in dodal, da namerava z odstopom preprečiti zlorabe in zunanje pogojevanje italijanskih sodnikov v škodo neodvisnosti združenja ANM. Glede vesti o srečanju s Saladinom, ki so jo objavili nekateri časopisi, pa je Luerti povedal, da »to so nepopolne in ne poglobljene informacije, katerih posledica je bilo izkrivljenje resnice v škodo predsedniku ANM, in torej samemu ANM«. FIRENCE - Absurdna smrt šestnajstletne diabetičarke Vitamini namesto inzulina ... »Alternativno« terapijo naj bi ji predpisala antropozofinja, ki je živela med Vidmom in Milanom - Ogorčenje zdravniške zbornice FIRENCE- Preizkušeno in uspešno terapijo je zamenjala z »alternativno«: šestnajstletni diabetičarki naj bi namesto inzulina predpisala močne doze vitaminov C in E, zaradi česar je nastopila koma, njeno srce pa je včeraj dokončno prenehalo biti. Za smrt mlade Alessandre naj bi bila kriva Marjorie Randolph, antropozofinja, ki je sledila filozofskemu nauku Avstrijca Rudolfa Steinerja, po katerem naj bi se bil človek sposoben povzdigniti do nevidnega. »Poklic« naj bi opravljala v Milanu in Vidmu. Mlado Alessandro so od julija lani zdravili v pediatrični bolnišnici Meyer v Firencah; zanjo je na oddelku za pediatrično diabetologijo skrbela dr. Sonia Torni. Dekle je imelo sladkorno bolezen, zato je bilo vsakodnevno zdravljenje z inzulinom neizbežno. Zakaj sta se Alessandra in njena družina odločili, da bo opustila preizkušeno in uspešno terapijo, ostaja nejasno. Po prvi rekonstrukciji preiskovalcev naj bi jim homeopat iz Bologne svetoval pregled pri videmski »specialistki«, slednja pa naj bi odredila prekinitev inzulin-ske terapije. Od prvega maja je Alessandra opustila vsakodnevne doze inzulina in se zdravila z vitamini: po desetih dneh koma in srčni zastoj, nato brezupna hospitalizacija v pediatrični bolnišnici in smrt. Luigi Conte, predsednik furlanske zdravniške zbornice je medtem sporočil, da Marjorie Randolph (poznana tudi z imenom Maja) ni bila zdravnica in torej članica zbornice. Njeno ravnanje je označil kot hudodelsko. Dr. Sonia Torni, vodja deželnega pediatričnega centra za diabetologijo v bolnici Meyer v Firencah ANSA S Maščevanje nad Romi NEAPELJ - Na maščevanje nad Romi ni bilo treba dolgo čakati. Zadnja kaplja je bil poskus ugrabitve otroka v Neaplju. Besni in naveličani občani so od torka začeli napadati, prazniti in sežigati njihova naselja. Sile javnega reda se bojijo, da se bodo izgredi izrodili in da bi se lahko pripetilo kaj hujšega. Preiskava proti Travagliu in Santoru RIM - Urad za varstvo javnega obveščanja je začelo preiskavo proti vodstvu državne mreže Rai zaradi prvomajske oddaje »Anno zero« Michele-ja Santora in sobotne oddaje »Che tempo che fa« Fabia Fazia. Oddaji naj bi kršili 4. (o temeljnih človekovih pravicah) oziroma 48. člen (o nalogah javne televizije) listine o radioteleviziji. Oddaji, prva s poudarkom na Grillo-vem V-dayu, druga pa z gostom Mar-com Travagliom, naj ne bi spoštovali načel lojalnosti in nepristranske informacije ter blatili javne osebnosti. Štirinajstletnico ubili, ker naj bi bila noseča CALTANISETTA - Štirinajstletno Lo-reno Cultraro, ki so jo v sredo našli mrtvo na dnu vodnjaka le nekaj kilometrov od Niscemija, kjer je živela, so ubili trije mladoletniki. Kot so priznali, naj bi z njo večkrat spolno občevali, ko pa jim je zaupala, da je noseča, so jo iz strahu živalsko pretepli, zadušili, telo sežgali in ga odvrgli v vodnjak. Lorenini starši pa ne verjamejo pripovedi o hčerkini nosečnosti. Forleova spet v težavah RIM - Milanska sodnica za predhodne preiskave Clementina Forleo je ponovno v vrtincu polemik. Glavni tožilec kasacijskega sodišča Mario Delli Pri-scoli je včeraj uvedel sodni postopek proti njej; dolžijo jo pristranskega vodenja postopka proti Faridi Bentiwaa, ki je osumljena sodelovanja z islamskimi teroristi. Forleova naj bi določila predhodno obravnavo postopka in naj ne bi pristala na zahtevo po spremembi sodnika za predhodne preiskave. 24. junija bo morala pred disciplinarno komisijo višjega sodnega sveta. 6 Četrtek, 15. maja 2008 TRST APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it UL. PICCARDI - Obisk predstavnikov slovenskih organizacij Okence za Slovence si zasluži primerno vidnost Predsednika SKGZ in SSO sta se novi namestnici vladnega komisarja v FJKzahvalila za prizadevanje Predstavniki slovenskih organizacij, z Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko na čelu, so obiskali splošno okence za Slovence v Ul. Piccardi 9/1. Sprejeli so jih slovenski uradniki in namestnica vladnega komisarja v FJK Giuliana Perrotta. Ob predsednikih krovnih organizacij so bili v delegaciji tržaški občinski svetnik SSk Igor Švab, predsednik ZSKD Marino Marsič, predsednik ZSŠDI Jurij Ku-fersin in članica izvršnega odbora SKGZ Dorica Kresevič. Med včerajšnjim srečanjem so se vsi strinjali, da potrebuje okence za Slovence večjo vidnost, slovensko govoreče državljane pa bo treba spodbuditi, naj se poslužujejo storitev, ki jih nudi izkušeno osebje. Uradnikov je sedem, dva sta prisotna vsak dan (okence je odprto od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30). Giuliana Perrotta, ki je prišla v Trst pred nedavnim, je zagotovila, da bo Vladni ko-misariat postavil tablo pred poslopje, pripravil pa je že informativno gradivo. Okence ponuja najrazličnejše informacije v zvezi z javnimi upravami in brezplačne prevode dokumentov (prošenj, prizivov ipd.). Po poskusni fazi bi se lahko njegove pristojnosti povečale. Pavšič in Štoka sta se ji zahvalila za prizadevanje, poudarila sta tudi dobro delo tržaške in goriške prefekture pri izvajanju zaščitnega zakona. Krovni organizaciji bosta izvedli informativno akcijo med včlanjenimi društvi, Pavšič je napovedal tudi sestanek s slovenskimi mediji. Kufersin je svetoval vzpostavitev hitrih spletnih povezav med portali slovenskih organizacij in elektronskim naslovom okenca (navajamo ga ob članku). Švab je dejal, da pozorno spremlja tudi delovanje občinskega okenca v Ul. Giotto: po njegovem bi bilo dobro v prihodnosti spraviti oba urada pod isto streho ali vsaj v določeno bližino. Naloga okenca je zagotoviti italijanskim državljanom slovenskega materinega jezika, da v odnosih z javnimi upravami uporabljajo slovenski jezik, kot predvideva zakon št. 38/2001. Konec decembra so ga ustanovili Vladni komisariat, Tržaška prefektura, Tržaška kvestura, Agencija za prihodke, Carinska uprava in Deželni šolski urad. Sprva je sodeloval tudi Urad za motorizacijo, ki pa je teden pozneje prešel pod upravljanje Pokrajine Trst, tako da ne sodi več med državne uprave. Kmalu bo na vrsti sestanek med podpisniki dogovora in drugimi upravami, na katerem bodo preverjali delovanje urada in zanimanje s strani novih subjektov. (af) Drago Štoka in Rudi Pavšič z namestnico vladnega komisarja v FJK Giuliano Perrotta KROMA DRŽAVNO SPLOŠNO OKENCE ZA SLOVENCE (D.5.M) Ulica Piccardi št. 9/1 Avtobusi št. 5-19-11-22 Tet in faks 040-200404 Spletna stran www.prefettura.trieate.it Elektronska posta: slo v.oke n cenama i I .co m Mednarodni Forum Tomizza V kavarni San Marco bodo jutri ob 11.30 Milan Rakovac, Irena Urbič, Pa-trizia Vascotto, Rina Anna Rusconi in Fabio Scropetta predstavili mednarodni posvet Forum Tomizza 2008 in hkrati orisali jutrišnji sprehod po sledeh Fulvia Tomizze. Ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva bo Skupina 85 namreč priredila literarni sprehod posvečen Tomizzovevmu romanu »Il male viene dal nord«. Sprehod se bo začel ob 17. uri z ogledom razstave Bonomove poti v Narodnem domu in se nadaljeval proti evangeličansko-lu-teranski cerkvi, cerkvi rožnovenske device, škofiji, baziliki matere božje (z ogledom mozaikov), Bonomovi palači in se zaključil pred stolnico sv. Justa. Večeri v domačem krogu V Salezijanskem oratoriju S. Giovanni Bosco pri sv. Jakobu (Istrska ulica 53) se jutri ob 19. uri začenja tridnevna pobuda večerov v domačem krogu. Poskrbljeno bo za športne turnirje, glasbene in filmske trenutke, predavanja o družini in seveda lačne želodce. Literarno srečanje v avditoriju Revoltella Krožek za kulturo in umetnost prireja jutri ob 17.30 v avditoriju Revoltella srečanje z novinarjema Alessandrom Marzom Magnom in Antoniom Ca- - »Ernesto« v Aristonu Ob 10-letnici tržaške fakultete za arhitekturo bodo v kinodvorani Ariston ob 18. uri predvajali film »Ernesto« Salvatoreja Sampierija, ki temelji na romanu Umberta Sabe. Vstop je prost. Filmski večer na Pončani V Ljudskem domu na Pončani (Ul. Ponziana 14) bodo jutri ob 20.30 predvajali film »Giordano Bruno« Giuliana Montalda. Koncert v baru Crispi Music Bar Crispi vabi jutri ob 20.30 brezplačni koncert blues skupin Tommy Beltrame & The Blues Machine. Bend izvaja tudi rock in soft skladbe ter seveda coverje. Sprememba naslova Vodstvo mestnih muzejev zgodovine in umetnosti sporoča, da so se uradi preselili v Ulico Rossini 4. GLASBA - V gledališču Miela bo prihodnji teden prireditev Nove jazzovske poti 2008 Pet koncertov na zelo visoki kakovostni ravni Poropat: Pravi jazz festival, ki bi moral postati stalen V gledališču Miela bo nastopila tudi jazz skupina Tyft Jazz glasba na zelo visoki kakovostni ravni bo zaznamovala niz koncertov, ki bo prihodnji teden v gledališču Miela. Pokrajinska uprava bo namreč v sodelovanju s krožkom Con-trotempo in zadrugo Bonawentura priredila pet koncertov, ki bodo vsak večer od četrtka, 22. maja, do nedelje, 25. maja. Izjema bo sobota, ko bosta na vrsti dva koncerta. Koncerti, ki sta jih omogočila tudi Fundacija CRTrieste in tržaški zavod Goethe-Institut, bodo v okviru prireditve Nove jazzovske poti, ki jo pokrajinska uprava organizira že šesto leto zapored. Vendar je letos prišlo do pomembne spremembe, so poudarili včeraj na predstavitveni tiskovni konferenci. Če so bili koncerti v prejšnjih letih enkrat na teden, bodo tokrat Nove jazzovske poti v okviru štirih dni v Mieli, da pobudniki že upravičeno govorijo o festivalu jazz glasbe. Kot vselej doslej bo vsako predstavo zaznamovala kakovost, je naglasila pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in spomnila, da se je prejšnjih prireditev udeležilo mnogo ljudi, tako mladih kot starejših. Glede na kakovost in pomembnost dogodka bi morala torej prireditev postati stalna, je poudarila Poropatova. Niz jazz koncertov, ki bodo vsi ob 21.30, se bo začel v četrtek, ko bo v Mieli nastopil Andrea Massaria skupaj z New Time Trio. Massaria bo na odru predstavil svojo novo zgoščenko, posvečeno Apolonu in Dionizu. Z njim bodo igrali še Danilo Gallo, U.T. Gandhi in Enzo Carpentieri, medtem ko bo Luca DAgostino predvajal videoposnetke. Naslednji dan bo stopil na oder trio Tyft, ki ga sestavljajo Islandec Hilmar Jensson ter Američana Chris Speed in Jim Black. V soboto bosta, kot rečeno, dva koncerta. Ob 18.30 bo nastopil nemški duo Heinz Sauer (sax tenore) in Michael Wollny (klavir), medtem ko se bo ob 21.30 predstavil Nostalgia Trio Nilsa Wograma. S slednjim sodelujeta še Florian Ross in Srb Dejan Ter-zič. Festival bo v nedeljo sklenil švedski E.S.T. Esbjorn Svennson Trio. Vstop na prvi koncert bo brezplačen. Vstopnina za ostale štiri koncerte je 15 evrov oz. 13€ po znižani ceni in v pred-prodaji. Abonma za vse 4 koncerte je 50 evrov. Dodatne informacije nudita Miela (tel. 040365119, www.miela.it) in Controtempo (tel. 3474421717 ali 3484466770, www.controtempo.org). (ag) / TRST Četrtek, 15. maja 2008 7 OBISK V BAZOVICI - Ustanova deluje pod okriljem Vsedržavnega inštituta za astrofiziko Zakaj bi se odpovedali astronomskemu observatoriju? Med sobotnim dnevom odprtih vrat ga je obiskalo tisoč ljudi - Pomembna raziskovalna dejavnost Junija bo dopolnila šestinosemde-set let, a astrofizičarka in astronomka Margherita Hack se v Bazovico pripelje s svojim avtomobilom. Pri hoji si pomaga s palico, a se kljub temu poda na sprehod med kamne in nepokošeno travo kraške gmajne. »S tremi nogami ne morem pasti,« nasmejano odgovori sodelavcu, kiji ponuja pomoč. Z neverjetno življenjsko energijo, ki jo zaznamuje, se Margherita Hack še vedno posveča svojim ljubljenim zvezdam in drugim ne bes nim te le som, is to čas no pa se tu -di bori za preživetje astronomskega observatorija v Bazovici. Kajti nekateri bi radi, da bi znanstvena struktura, ki stoji nekaj metrov od spomenika Bazoviškim junakom, zaprla vrata. »Visoka šola Sissa se bo namreč izselila v bivši sana-torij pod Obeliskom, astronomski observatorij pa bi radi preselili v njen ba-zovski sedež,« pojasnjuje priznana astro-fizičarka, ki selitvi načelno ne nasprotuje. »Naš inštitut je namreč danes razdeljen med tri sedeže: grad Basevi v Ul. Tiepolo, vila Bazzoni v istoimenski ulici in observatorij v Bazovici. Zamisel, da bi njegovo delovanje združili na istem mestu, v tem primeru v bivšem sedežu Sisse, je dobra, zaprtje bazovskega observatorija pa bi bila velika napaka.« Podobnega mnenja so tudi številni strokovnjaki in znanstveniki: družbena in didaktična vloga, ki jo ta ustanova opravlja je neprecenljiva. Prejšnjo soboto, ko je v ustanovi potekal dan odprtih vrat, si je na primer veliko »kupolo«, teleskop, radijsko anteno, s katero opazujejo sonce, in druge aparature ogledalo okrog tisoč ljudi. »Razumljivo: ljudje želijo vedeti, kaj delamo z njihovim denarjem, saj gre za javno ustanovo.« Spomladi in jeseni prirejajo tu vodene »oglede« vesolja, študentje astronomije imajo vedno priložnost, da po-bliže spoznajo delovanje velikega teleskopa. Posebno zanimiv in uspešen je tudi projekt Zvezde gredo v šolo: s pomočjo interneta lahko učenci in dijaki opazujejo vesolje preko svojih šolskih računalnikov in prisluhnejo strokovni razlagi astronoma, ki v bazovski »kupoli« upravlja teleskop. Skratka, vse to bi s selitvijo zamrlo. Vrednost bazovskega observatorija pa ni samo v dejstvu, da širi znanost med mladimi in manj mladimi radovedneži. Tu opravljajo tudi pomembne znanstvene raziskave, saj se raziskovalci poslužujejo vseh najpomembnejših svetovnih teleskopov, ki so nameščeni tako v vesolju kot na zemlji. Značilnost observatorija v Bazovici pa sta predvsem posebna teleskopa, ki zapisujeta radijske signale, ki jih proizvaja Sonce. Fizikalni procesi, ki potekajo na Soncu, vplivajo namreč tudi na življenje na Zemlji: njim se posveča posebna znanstvena panoga, imenovana medplanetno vreme (»space weather«). Številna solidarnostna pisma mednarodno uveljavljenih znanstvenikov pričajo o vlogi, ki jo na tem področju odigrava bazovska ustanova. Merjenju in preučevanju izbruhov radijskih signalov, ki nastajajo v Sončevi koroni, se posveča tudi Pavel Zlobec. Resnici na ljubo ima za sabo štiridesetletne izkušnje in bi lahko odšel v zasluženi pokoj, a se še vedno rad ukvarja z znanstvenimi raziskavami. »On je na primer zaslužen za številne stike, ki jih je observatorij navezal s sorodnimi strukturami v Vzhodni Evropi,« pojasnjuje drug znanstvenik, Mauro Mes-serotti, in dodaja: »Dela bi bilo tu dovolj tudi za kakega mladega raziskovalca: marsikdo kaže zanimanje za to, a mu žel ne moremo nič ponuditi.« V zadnjih letih je namreč razpoložljivih sredstev vse manj, posebno odkar je ba-zovska ustanova pod okriljem Vsedržav-nega inštituta za astrofiziko (INAF). »Škoda, saj je medplanetno vreme disciplina v vzponu, ki bi lahko na primer koristila preprečevanju napak v satelitskem sitemu GPS. Nihče ne ve, kako koristna in pomembna bi lahko še bila njena vloga ... « (pd) Od leve proti desni: Margherita Hack, Pavel Zlobec, Mauro Messerotti in Mauro Pucillo, na spodnjem posnetku pa računalnik, ki ga uporabljajo pri projektu »Zvezde gredo v šolo«. KROMA DOLINA - V torek zvečer se je končala Majenca 2008 Podrli mogočni maj Vsak dan mnogo ljudi - Za prireditelje je obračun letošnje Majence nadvse pozitiven V torek zvečer so slovesno podrli mogočni maj KROMA S slovesnim podiranjem maja se je v torek zvečer v Dolini zaključila letošnja Majenca, ki je bila tokrat res uspešna. Prireditve se je vsak dan udeležilo veliko ljudi, te mu pa je ne dvo mno pri spe va lo lepo vreme, ki je zagotovilo nemoten potek raznih dogodkov. Mnogo ljudi je bilo tudi v torek, ki so - tako mladi kot starejši - z zanosom spremljali podiranje mogočnega maja. Po koncertu godbe na pihala Breg so okrog 19.30 pred maj prikorakali vašča-ni, parterji in parterce, na čelu katerih sta bila župan Majence San-di in županja Breda. Skupaj so zapeli tradicionalni himni (pred majem so zapeli Eno drevce mi je zraslo), na znak župana pa so nato ob zvokih godbe podrli maj. Praznik se je nadaljeval do približno 22. ure, ko se je začel praznik za domačine, ki je trajal pozno v noč. Udeležili so se ga mladi in va-ščani, ki so sodelovali pri pripravi in ki so s trdim delom zagotovili, da je bila tudi letos Majenca uspešna. Skratka uspešen zaključek kot uspešna je bila sploh celotna prireditev, pravijo pobudniki, po mnenju katerih je bil torej obračun Majence 2008 nadvse pozitiven. KONCERT Bob Log III navdušil tržaško publiko V soboto zvečer je v tržaškem gledališču Miela nastopil ameriški one-man band Bob Log III. Njegov nastop je, kot pričakovano, privabil veliko množico ljubiteljev bluza. Preden bi Log stopil na oder, je svoj nastop opravila garage-bluz dvojica Low Tune duo, ki pa ni vzbudila pretiranega zanimanja med občinstvom: glavna atrakcija večera je namreč bil karizmatični Bob... In res, nekako med triindvajseto in polnočjo se je Bob Log III prikazal na odru: nosil je svojo značilno čelado, iz katere je visela telefonska slušalka, ki je opravljala funkcijo mikrofona. Publiko je takoj presenetil, saj je nosil elegantno večerno obleko (neke vrste frak) in ne značilni svetlikajoči kostim: a že po prvi pesmi je Log postavil stvari na svoje mesto. Slekel je frak in ostal v črnem svetlikajočem kostimu. Presenečenj ni bilo konec. Nenadoma se je na odru prikazal gumenjak, v katerega se je ameriški glasbenik kar vlegel in nadaljeval z igranjem kitare. S pomočjo dveh sodelavcev se je Log podal na »plovbo« med publiko, ki je z rokami nosila gumenjak po dvorani. Med koncertom je glasbenik bil stalno v stiku z občinstvom in v določenem trenutku celo prepričal dve punci, da sta stopili na oder in se usedli v njegovo naročje. S puncama na kolenih je Log zapel znano pesem »Why don't you shit on my leg«, istočasno pa tudi uspešno tolkel na svoj boben ter seveda igral na kitaro... Pred začetkom pesmi »Boob scotch« je Log povabil ženski del občinstva, naj »položi« svoje prsi v kozarce moških sosedov, povabilo pa ni doživelo želenega uspeha. Namesto žensk sta na oder stopila dva fanta, ki sta razposajeno zaplesala med Logovim izvajanjem uspešnice. Koncert se je tako bližal koncu. Log je zaigral še nekaj pesmi in svojega značilnega bluza, med navdušenim vriskanjem publike pa tudi stopil z odra ter se sprehodil med občinstvom in odpravil v gledališki bar. R.D. TATVINA Radovedni sosedje so včasih koristni Tatovi zlezejo v stanovanja, potem ko so se prepričali, da ni nikogar doma. S tem še ni vse rešeno: paziti morajo tudi na radovedne sosede. Neznanca sta bila včeraj na delu v nekem stanovanju v Ul. Anani-an 5. Stanovalca ni v Trstu, tako da bi lahko mirno izpraznila vse sobe. Pri oknu onstran ulice je medtem stal sosed, ki ju je zagledal in poklical ka-rabinjerje: le-ti so posegli, a tatov niso našli. Lastnika ni, zato ni dano vedeti, ali sta neznanca kaj ukradla. 8 Četrtek, 15. maja 2008 TRST / PREDSTAVITEV - Knjiga Tito in tisti, ki so ostali (Tito e i rimasti) Priznanje Italijanom, ki so se odločili, da ostanejo v Jugoslaviji Obnoviti skupni večkulturni in večjezični prostor severnega Jadrana, ki gaje zgodovina dvajsetega stoletja tragično prizadela. To je skupni imenovalec, ki združuje govornike, ki so v ponedeljek v dvorani Luchet-ta, Ota in D Angelo, na tržaškem sedežu RAI predstavili knjigo Sergia Tazzerja Tito e i rimasti (Tito in tisti, ki so ostali). Knjigo, ki ima podnaslov Obramba italijanske identitete v Istri in Dalmaciji, sta na povabilo sindikalnega odbora slovenskega uredništva RAI, predstavila senator Miloš Budin in poslanec Roberto Antonione. Sergio Tazzer, ki ga širša javnost pozna kot voditelja zelo uspešne radijske oddaje EstOvest, je poudaril, da je knjigo napisal, da bi ovrednotil in dal priznanje Italijanom, ki so po koncu druge svetovne vojne odločili, da ostanejo v Jugoslaviji. Za to izbiro so pretrpeli prezir in pritiske novih oblasti in nerazumevanje, včasih celo zaničevanje, matične domovine. Kljub težavam pa so ohranili narodno identiteto. Poslanec Roberto Antonione je poudaril, da se zdijo iz današnje perspektive, ko združena Evropa odpravlja meje - dogodki, ki jih je opisal Tazzer, še posebej nesmiselni. Recept za boljšo prihodnost pa je dosledno odklanjanje nasilja. Senator Budin pa je na-glasil, da so zgodovinski procesi nastajanja nacionalnih držav v narodno mešanih območjih povzročili veliko gorja. Naloga politike pa je, da odgovorno in zavestno preseže zamere in tragedije iz preteklosti. Knjiga Tito e i rimasti je pri založbi Edi-zioni goriziane že doživela drugi ponatis. Z leve Walter Škerk, Roberto Antonione, Miloš Budin in avtor Sergio Tazzer KROMA ŠKOFIJA - Natečaj za šole v sodelovanju z odborom Corecom Mobilni telefon je lepo sredstvo, a ga je treba znati primerno uporabljati Na posnetku z leve podpredsednik Corecom Danilo Slokar, don Silvano Latin, škof Evgen Ravignani in predsednik Corecom Franco Del Campo KROMA »Naenkrat mi je bilo jasno, da ni pomembno imeti lep, grd ali najnovejši model mobilnega telefona. Bistveno je, da mi omogoča stik z osebami, ki jih imam rada.« Tako se konča spis nižješolke Gioie Semez, ki je prejela prvo nagrado na natečaju »Jaz in moj mobilni telefon«. S to pobudo sta tržaška škofija in deželni odbor za komunikacije Corecom želela sprožiti med šolarji razmislek o najbolj razširjenem tehnološkem pripomočku, ki je vse bolj prisoten tudi v učilnicah. Natečaj je potekal lani, bržkone ga bodo ponovili v prihodnjem šolskem letu. »Mobilni telefon je lepo sredstvo, ki nam omogoča stik s celim svetom, a ga moramo znati primerno uporabljati,« je bila misel tržaškega škofa Evgena Ravignanija na zaključnem srečanju. Na sedežu škofije v Kavani so se srečanja udeležili tudi glasnik škofije Silvano Latin, predsednik odbora Corecom v FJK Franco Del Campo in podpredsednik Corecom Danilo Slokar. Navzoči so bili dijaki italijanske nižje srednje šole G. Corsi, vključno z dekleti, ki so na natečaju zasedla prva tri mesta. Škof Ravignani je dejal, da uporablja mladina v kratkih telefonskih sporočilcih jezik, ki ne bi bil posebno všeč pesniku Pe-trarci. Kljub temu je med branjem spisov z zadovoljstvom opazil, da dijaki pišejo dobro, saj so besedila lepa in premišljena. Franco Del Campo je dejal, da so želeli prireditelji v glavnem podčrtati svetle strani uporabe mobilnega telefona, ki slonijo na pozitivnem odnosu do tega pripomočka. Vsekakor obstajajo tudi temne strani, ki so povezane z zlorabo telefonov. Omenil je npr. nasilna dejanja nad sovrstniki, ki jih šolarji snemajo in pošiljajo na svetovni splet. »Pogosto pozabljamo, da mora šola včasih tudi kaj prepovedati. Mobilni telefon ne bi smel soditi v šolo,« je rekel Del Campo. Organizatorji so povedali, da so bile z natečajem seznanjene vse šole tržaške pokrajine, odzvale pa so se samo tri nižje srednje šole, poleg šole Corsi sta bili to še šoli Bergamas in Brunner. Sodelovalo je 34 dijakov, vsak od njih je prejel knjigo in računalniški ključek USB. Dijakinje na prvih treh mestih so ob tem prejele še digitalni fotoaparat, IPod in predvajalnik DVD plošč. (af) TRIESTE TRASPORTI - Bilanca 2007 Lanski obračun je spodbuden »Stranke zadovoljne« - Tramvaj bo spet vozil »Podjetje je zdravo in za veliko večino uslužbencev lahko trdim, da so kompetentni in izredno pripravljeni.« Slika, ki jo je novinarjem na včerajšnji tiskovni konferenci orisal predsednik prevoznega podjetja Trieste Trasporti Dario Fischer, je kar spodbudna. To dokazuje tudi lanski poslovni obračun, ki je zabeležil 1.905.422 evrov konsolidi-ranega čistega dobička. Številke je prisotnim posredoval pooblaščeni upravitelj podjetja Cosimo Paparo. Med najpomembnejšimi je prav gotovo naložba 11.465.000 evrov za nakup novih avtobusov (nabavili so jih 57), kar pomeni, da razpolaga podjetje danes z zelo mladimi avtobusi. Maja je bil v deželi FJK napovedan natečaj za javne prevoze, vendar je bil zaradi spremembe deželne vlade termin pomaknjen za dve leti. »Podjetje se bo takrat moralo soočati z drugimi italijanskimi in tujimi tekmeci za upravo celotnega deželnega teritorija,« je pojasnil Paparo in dodal, daje podjetje pripravljeno na pomembno preizkušnjo. Na včerajšnjem srečanju pa niso izostale kritične točke. Mednje spada v prvi vrsti večkrat nespoštljivo ter povsem nesprejemljivo vedenje nekaterih voznikov, ki ovira rast in priljubljenost podjetja med prebivalci. Predstavniki vodstva so vsem županom v tržaški pokrajini, predvsem pa tržaškemu prvemu možu Robertu Dipiazzi postregli s podatki o potrebi po primernejših prometnih strukturah, ki bi omogočile hitrejše premikanje in posledično tudi lažji trgovski tok. »Naše mesto namreč ne razpolaga s preferencialnimi avtobusnimi progami, ki bi razbremenile mestni promet in občane prepričale, naj se poslužujejo javnih prevoznih sredstev,« je poudaril Paparo. Pri anketi med uporabniki se je naposled zaustavil direktor TT Pier Giorgio Luccarini. Iz podatkov izhaja, da je 94,17% vprašanih zadovoljnih s ponudbo podjetja. Najboljše ocene so si zaslužili skrb za okolje z manj onesna-žujočimi avtobusi vrst euro 3 in euro 4, čistoča in videz samih avtobusov (k temu spada tudi pozitiven odziv na nove barve avtobusov, ki spominjajo na naše morje) in pa profesionalnost osebja, tako voznikov, kot kontrolorjev in oseb, ki nudijo pomoč strankam, ki zavrtijo zeleno številko podjetja. Podjetje Trieste Trasporti razpolaga danes z 273 avtobusi, ki jih upravlja skupno 593 voznikov. Marsikoga je včeraj še zanimala usoda zgodovinskega tramvaja. Direktor Luccarini je z veseljem sporočil, da bo openski tramvaj prihodnji teden spet vozil. »Ravnokar opravljamo zadnje tehnične kontrole in v ponedeljek ali torek se bodo Tržača-ni lahko varno zapeljali do Opčin.« (sas) Vodstvo prevoznega podjetja Trieste Trasporti KROMA ODLAGALIŠČE Del gradbenega materiala morda • v I I v • prišel z nabrežja Zaplemba nezakonitega odlagališča gradbenih materialov na območju lesnega pristanišča je v Trstu močno odjeknila. Krajevna televizija je včeraj poročala o tem, da naj bi del onesnažujočega materiala prišel v odlagališče (in v morje) z gradbišč na tržaškem nabrežju, ko je tam prišlo do obnove cestišča. Znani sta medtem imeni upraviteljev podjetja ISP iz Tržiča (podjetje je upravljalo in zlorabljalo odlagališče). To sta Videmčan Diego Romanese in Cataldo Marinaro iz Crotoneja, oba bivajoča v Trstu. Poleg njiju so na seznam preiskovanih oseb vpisali še 10 gradbenih podjetnikov, povečini so iz Trsta. Medtem je pristaniška oblast zavrnila očitke združenja WWF, češ da bi morala območje nadzorovati. POMORSKI MUZEJ - Predstavitev pobud Nerazdružljiva vez med Trstom in njegovim morjem Globoka povezanost med Trstom in njegovim morjem je neizbrisna. Že več let jo ohranja in spodbuja tudi tržaški Pomorski muzej (Ul. Campo Marzio 5) s številnimi pobudami, srečanji, konferencami in razstavami. »V zadnjih letih se je zanimanje zanj vidno povečalo: od leta 2005, ko ga je obiskalo 3979 ljudi, se je število obiskovalcev lani skorajda podvojilo, saj smo jih zabeležili 6058,« je na srečanju z novinarji poudaril občinski odbornik za kulturo Massimo Greco. V okviru niza »Trieste, una storia scritta sull'acqua« (Trst, zgodba napisana na vodi) se bo v prihodnjih mesecih in vse do konca oktobra zvrstilo več pobud, ki bodo tržaški publiki in turistom ponudili bogat vpogled v tržaško življenje ob morju. Ravnatelj Pomorskega muzeja Sergio Dolce in predsednik združenja Marevivo Marino Vocci sta novinarjem postregla s pestrim programom, ki se je uradno začel že v ponedeljek, ko so predstavili lov na ciplje. Prihodnje srečanje bo na sporedu 26. maja, ko bosta novinar Alessandro Marzo Magno ter inženir oz. direktor Ribiškega muzeja Tržaškega primorja Franco Cossutta predstavila publikacijo »La carrozza di Venezia. Storia del-la gondola«, o romantičnem beneškem taksiju. Med poletna srečanja spada tudi predvajanje filma »Il relitto della corazzata Santo Stefano« ob prisotnosti avtorja Fabia Ru-bertija, ki ga bo predstavil novinar Pietro Spirito. Po poletnem premoru se bodo pobude spet začele 8. septembra s srečanjem s predstavnikom tržaške obalne straže Mi-chelejem Langello. Na začetku oktobra bodo v muzeju predstavili knjigo »Il Meridiano di Vienna. Igiornali di navigazione degli allievi della scuola nautica di Trieste 17631786«.; ob avtorici Diani De Rosa bo večer vodil Marino Vocci. Niz bo zaključilo srečanje, na katerem bosta 27. oktobra protagonista publikacija »Le navi del Lloyd Triesti-no dalle origini (1826) al 1918« in njen avtor Sergio Zorzon. Dejavnost muzeja pa se s tem nikakor ne bo zaključila. Novembra in decembra je predvidena vrsta zanimivih srečanj, kot je na primer tisto z Albertom Rizzom in njegovim vodnikom po Dalmaciji, z Mauriziom Eliseom, ki se bo poglobil v zgodovino križarskih ladij ali s predstavnikom Fincantieri Mauriziom Cergolom, ki bo predstavil stoletnico tržiške ladjedelnice. (sas) / TRST Četrtek, 15. maja 2008 9 TRST - V luteranski cerkvi so nastopili trije otroški pevski zbori Revija pomlad glasov vsebinsko posebno bogata Zbori srednje šole Sv. Cirila in Metoda, Kraški cvet in I cuccioli di Cantare v finale Šolski pevski zbor nižje srednje šole sv.Cirila in Metoda, otroški pevski zbor Fran Venturini, otroški pevski zbor Kraški cvet in vokalnoinstrumentalna skupina I cuccioli di Cantare so zbori, ki jih je žirija tržaške revije Primavera di voci izbrala za zaključno revijo, oz. izložbo deželne otroške in mladinske zborovske stvarnosti, ki bo l.junija v Pordenonu z gala koncertom v občinskem gledališču Verdi. Letošnja revija v Luteranski cerkvi je bila vsebinsko posebno bogata, saj je predstavljala na organizacijskem področju prvo sodelovanje Zveze slovenskih kulturnih društev s pokrajinsko sekcijo deželnega združenja USCI. Marino Marsič je na začetku revije poudaril prizadevanje ZSKD-ja za sožitje med narodnimi in jezikovnimi skupnostmi, ki sobivajo v našem mestu in revija je predstavljala spodbuden prikaz velikega napredovanja na tem področju. Marsič je obenem namenil hvaležne besede vsem staršem, ki verjamejo v zborovsko dejavnost, koordinirajo dejavnosti svojih otrok in jim sledijo na vajah in nastopih. Publiko je uvodoma pozdravil tudi tajnik deželne zveze USCI Pierfilippo Rendina. Sodelovanje italijanskega in slovenskega združenja zborov iz tržaške pokrajine se je odražalo tudi v dvojezičnih programih in povezovanju, za katerega je bil zadolžen Marko San-cin. Na sporedu dvourne revije je bilo letos osem otroških, mladinskih in šolskih zborov. Prireditev je prešla v živo že s prvim zborom in zagnanim nastopom mladih zbora srednje šole sv.Cirila in Metoda, za katerega je zborovodja Maurizio Marche-sich izbral primeren spored »mladostno« razpoloženih pesmi. Na klavirje spremljal Aljoša Starc. Bolj nežno so potem zazvene-li drobni toni malčkov glasbene šole Le Pic-cole Melodie, ki so s svojo spontanostjo zapeli dve uspavanki in dve ljudski pesmi pod vodstvom Giampaola Siona in ob klavirski spremljavi Stefana Clannerta. Revija se je prelila v zelo »zgodnjo pomlad« s čisto malimi pevci skupine Vigred, kije zapela ob sodelovanju istoimenske otroško-mladinske glasbene skupine. Srčkani člani zbora so strmeli v zborovodjo Aljošo Saksida, ki je zanje napisal dve skladbi. Za discipliniran in prepričan nastop šempolajske skupine je ob zborovodji skrbela tudi njegova sodelavka Tadeja Druscovich. Filmski svet je navdihnil dva zbora: I Cuccioli di Cantare so pod vodstvom Barbare Crapaz zapeli vrsto znanih motivov iz kulis otroških filmov, otroški zbor Claret pa se je osredotočil na songe iz filma The Sound of Music in je pel brez vodstva, saj jih je vodja Fabio Nesbeda spremljal na klavir. Aplavz publike je dovolj zgovorno pokazal, da je bil višek večera nastop odličnega otroškega zbora (v pretežno mladinski zasedbi) Kraški cvet. Sestri Karmen Korenje ponovno uspelo pripraviti nastop, ki je bil prepričljiv tako na tehnično-vokalnem kot na umetniškem nivoju. Spremljal je Alvaro Corral Matute. Lepo se je odrezal tudi zbor nižje srednje šole Lionello Stock, kije pod vodstvom sposobne Rosanne Posarelli prerastel mejo šolskega zbora. Revijo je sklenil otroški zbor Fran Venturini s svojimi vedno zahtevnimi, večglasnimi skladbami, pri katerih zaživi komunikacija med zborovodkinjo Suzano Žerjal, pianistko Nedo Sancin in pevci, njihovo medsebojno razumevanje, ki privede do enotnosti v zvoku in pristopu. Žirija, ki so jo sestavljali podpredsednik deželne zveze USCI Vincenzo Ninci, Janko Ban in Roberta Ghietti, je pohvalila raznolikost sporeda in je pri svojem ocenjevanju upoštevala prav značilnosti teh različnih stopenj zborovskega petja, zato so izbrani zbori zastopali tako otroško kot mladinsko in šolsko stvarnost. Tudi številna (in precej nedisciplinirana) publika je sprejela s toplino vse nastope in se je ob poslušanju gotovo sprostila in zabavala, v soglasju z besedami predsednika tržaškega zborovskega združenja Giampaola Siona: »Veseli smo, da smo lahko priredili ta praznik glasbe za otroke, ker otroci izražajo ob petju radost, na katero odrasli prepogosto pozabljajo.« Rossana Paliaga Pevski zbor nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda med nastopom v Luteranski cerkvi KROMA RAZSODBA Tonellottu dvajset mesecev zapora Tržaški sodnik Luigi Dainotti je včeraj izrekel obsodbo za bivšega predsednika Triestine Flaviana To-nellotta: eno leto in osem mesecev zapora. Kazen je celo strožja od one, ki jo je zahteval javni tožilec (eno leto in štiri mesece). Soobtoženki, To-nellottova sestra Donatella in žena Jeanine Koevets, sta bili obsojeni na šest mesecev zapora. Trojica je bila na zatožni klopi zaradi obtožb protipravne prilastitve in goljufije. V sezoni 2005/06 je Tonellotto načrtno sušil blagajno Triestine preko svoje nepremičninske družbe IPG. Ko so se tisto zimo nanj zgrinjali oblaki sodstva, je imenoval svojo ženo za predsednico nogometnega kluba, sestro pa je postavil na čelo družbe IPG FVG, hčerinske družbe IPG Milano. Milanski odvetnik Pierpaolo Scevola Ruscellotti, ki zastopa Flaviana in Donatello Tonellotto, je napovedal priziv. Sodnik je včeraj zavrnil njegovo zahtevo po ponovnem zaslišanju prič, v prvi vrsti predsednika nadzornega odbora Triestine Fulvia Degrassija. (af) GOSTOVANJE - Mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice je gostoval na Sardiniji Slovenske pesmi so odmevale tudi pri spomeniku padlim v mestu Mores Poleg treh celovečernih koncertov, ki jih je bazovski mešani pevski zbor Lipa imel na programu med svojim štiridnevnim potovanjem po severozahodni Sardiniji v okolici Sassari-ja, so se med prijetne obveznosti nepričakovano priključili tudi sprejem na županstvu in nastopi pred spomenikom padlih v mestu Mores ter glasbena kulisa pri otvoritveni svečanosti likovne razstave v kulturnem centru istega mesta.Tako so slovenske priložnostne pesmi zadonele na dan osvoboditve tudi na oddaljeni Sardiniji ko so pevci tudi položili k spomeniku vence s slovenskimi trakovi. V tem kraju so Bazovci na dan prihoda doživeli tudi edinstveno srečanje z Dušanom Simčičem, danes 88-letnim rojakom iz Pevme pri Gorici, ki v mestu Mores živi od leta 1940 ko so ga italijanske vojaške oblasti prisilno mobilizirale v posebne bataljone. Gospod Dušan, ki kljub vsemu govori čisto in prijetno slovenščino, se je po vojni odločil da tam tudi ostane, saj si je prav tam ustvaril družino in se lepo vključil v tamkajšnjo družbo, ki ga je tudi od vsega začetka zelo prijazno sprejela. Že v Gorici se je kot mladenič izučil za mizarja in to delo je opravljal tudi na Sardiniji, z uspehom, kot so potrdili mnogi mimoidoči sovašča-ni, ki so ga prijazno in z velikim spoštovanjem nagovarjali z iskrenim »sig-nor sindaco«.Naš gospod Dušan si je na mreč s po šte nim de lom v vrs tah ta -kratne komunistične partije Italije pridobil zaupanje domačinov, ki so ga leta 1975 tudi izvolili za župana. V družbi Bazovcev se je mudil kar cela dva dneva. Obujal je spomine in pravil o starših, ki so bili Brici z Oslavja, spominjal se je kolegov iz mladih let bodisi doma kot v taborišču. Le teh, pravi Dušan, naj bi bilo pokopanih na bližnjih pokopališčih in predvsem na pokopališču v Sassariju, nič manj kot 150. Življenjska zgodba Dušana Simi-čiča je bila sicer že podrobno opisana v knjigi Dorice Makuc »Sardinci«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi Družbi leta 2000. Takrat je o njem pisal tudi Primorski dnevnik.Težko se je bilo ločiti od take iskrene in prisrčne osebe kot j e Dušan Simčič. Od njega so se Bazovci poslovili z občutenim aplavzom in glo bo ko ga nje ni, saj je sko raj Bazovski pevci pri spomeniku padlim v mestu Mores devetdeset let dolga življenjska pot tega slovenskega rojaka res enkratna in posebno ganljiva. Tik pred svečanostjo polaganja vencev je zbor pel pri maši v stolnici, kjer j e večer prej i mel svoj prvi koncert na sardinskih tleh. Petje je seveda potekalo v slovenščini, obred pa v italijanščini;toda zelo prijazni župnik je poskrbel za dodatno presenečenje saj je, sicer po predhodnih navodilih pevovodkinje Tamare Ražem, zapel tudi po slovensko, in to popolnoma pravilno, brez vsakega posebnega prizvoka ali naglasa, kar je še bolj presenetilo vse prisotne Slovence.»Skoraj kot v Trstu!«, je nekdo mimogrede komentiral. Na svojem prvem celovečernem koncertu v kraju Mores se je zbor Lipa predstavil s programom sestavljenim iz 18 pesmi od katerih je bila skoraj polovica slovenskih narodnih in umetnih.Kot običajno kadar zbor Lipa gostuje po Italiji, je za povezavo med koncertom poskrbel Andrea Mu-las, predsednik zbora in drugi tenor, ki je s svojim prikupnim podajanjem na kratko orisal delovanje zbora in društva Lipa ter na splošno Slovencev na Tržaškem. Po koncertu je bilo takoj razvidno, da so bile te slovenske in tržaške »zadeve« za večino poslušalcev popolna novost in zato tem bolj zanimive.Za zaključek koncerta je zbor poskrbel za poseben finale, ki je hotel biti presenečenje a istočasno tudi poklon domači publiki in njeni kulturni dediščini. Zapelje namreč njihovo vsem znano »Non potho reposare« katero je naštudiral nalašč za to priliko pod mentorstvom, za prevod in izgovorjavo, svojega člana Mulasa, ki, kot mnogi že vedo, j e po rodu Sardi-nec in prav iz kraj a Mores. Po drugem koncertu na glavnem trgu v kraju Bonorva, so Bazovci svoj tretji celovečerni koncert oblikovali v stolni cerkvi v morskem mestu Bosa skupaj z zborom »Lachesos« iz More-sa in z vokalno skupino iz samega mesta Bosa, ki se je predstavila s svojim tradicionalnim načinom petja imenovanim »su cuncordu«, za katerega je važno omeniti, da ga je UNESCO zaradi izvirnosti in posebne zgodovinske važnosti vključil v svetovno kulturno dediščino. Muzikologi namreč smatrajo, da sega izvor takega načina petja kar v prazgodovino tega otoka, ko so tam živela ljudstva protosardincev. MePZ Lipa se torej vrača iz gostovanja z zares bogato bero uspešnih nastopov in ganljivih srečanj, za kar gre zahvala tudi Zvezi Slovenskih Kulturnih Društev (ZSKD) in samemu Društvu Lipa, ki sta potovanje podprla. Posebno zahvalo pa brez dvoma zasluži tudi Andrea Mulas, požrtvovalni predsednik zbora, ki je z zares ne-utrudljivo vnemo pokazal svojim so-pevcem vse, kar je najlepšega in najbolj zanimivega na tem delu njegove rodne Sardinije in predvsem okoli nje-go ve ga roj stne ga mes ta Mo res od ko -der se je Mu las že kot mla de nič iz se -lil in kmalu nato pristal v Bazovici. Tu se je tudi srečno poročil in postal navdušen sogovornik kar se tiče slovenske kulture in slovenskih bazovskih navad, kot je sam povedal tudi svojim sardinskim rojakom, ki so ga prišli ob tej priliki množično poslušat in pozdravljat. (L .V.) 10 Četrtek, 15. maja 2008 Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm prireja v sodelovanju z Visoko šolo modernih jezikov za tolmače in prevajalce Simpozij ob petstoletnici rojstva Sobota, 17. maja, ob 9.00 - Narodni dom v Trstu, ul. Filzi 14 Predavali bodo: Boris Paternu, Silvano Cavazza, Majda Merše, Erika Fornazarič, Igor Škamperle, Marija Mercina, Marta Ivašič V razstavni dvorani Narodnega doma sta do sobote odprti razstavi »Bonomovepoti« (šolski projekt liceja Prešeren) in faksimilirane izdaje Trubarjevih knjig (v postavitvi NŠK). Urnik: 10.00-12.00 in 16.00-18.00 Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 15. maja 2008 TORKVAT Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.30 - Dolžina dneva 14.56 - Luna vzide ob 16.06 in zatone ob 3.13. Jutri, PETEK, 16. maja 2008 UBALD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,5 stopinje C, zračni tlak 1015,3 mb ustaljen, veter 11 km na uro zahodnik, nebo jasno, vlaga 66-od-stotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,9 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. maja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni Trg 12 (040 367967), Ul. Ma-scagni 2 (040 820002), Opčine - Piaz-zale Monte Re 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni Trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Piazzale Monte Re 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ut Kino ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »Juno«. AMBASCIATORI - 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Il cacciatore di aquiloni«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Iron man«. ARISTON - Dvorana rezervirana. CINECITY - 16.05, 17.00, 18.35, 19.30, 21.30, 22.00 »Speed Racer«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Notte brava a Las Vegas«; 16.00, 17.15, 18.45, 19.40, 21.30, 22.10 »Iron Man«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Saw 4«; 17.45, 22.00 »21«; 16.00, 20.10 »U2-3D«. EXCELSIOR - 17.00 »Racconti da Stoc-colma«; 21.00 »The Hunting Party«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.00 »Mongol«. FELLINI - Dvorana rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 20.00, 22.10 »Carnera -The Walking Mountain«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Il treno per Darjeeling«. KOPER - KOLOSEJ - 20.10 »Tekla bo kri; 20.40 »Točka prednosti«; 18.40 »Kronike Spiderwick«; 19.00, 21.20 »Dokler naju Jackpot ne loči«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Il cacciatore di aquilo-ni«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Notte brava la Las Vegas«; Dvorana 3: 16.30 »Speed Racer«; 18.30 »Un amore senza tempo«; 20.30, 22.15 »Saw IV«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15 »I demoni di San Pietoburgo«; 22.15 »21«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Iron man«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Notte brava a Las Vegas«; Dvorana 3: 17.20, 19.50, 22.15 »Speed Racer«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »Carnera - The walking mountain«; Dvorana 5: 18.00 »Saw 4«; 17.45, 20.00, 22.00 »I cac-ciatori - The hunting party«. Čestitke Danes praznuje svoj okrogli rojstni dan naša zvesta pevka IVANKA. Da bi bila še mnogo let zdrava, vesela in z nami še veliko let pela, ji želi Repentaborski cerkveni pevski zbor. Obvestila SKD FRANCE PREŠEREN - TELOVADBA obveščamo, da bo odslej vadba Pilatesa, Body tehnike in telovadbe za hrbet potekala po sledečem urniku: torek 19.00 - 20.00 PBT II., 20.00 - 21.00 telovadba; sreda 19.00 - 20.00 Pilates I.; petek 18.00 - 19.00 Pilates II., 19.00 - 20.00 telovadba, 20.00 - 21.00 Pilates II. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER V NARODNEM DOMU V TRSTU (Ul. Filzi 14) vabi slovenske organizacije, ki bi rade posredovale informacije o svojih pobudah, da kontak-tirajo urad ob sledečih urnikih: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure, na tel. št.: 040-3481248 ali e-mail: info@narodnidom.eu. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 16. maja, ob 16.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo «Stanje ustne votline sladkornega bolnika«. Predaval bo direktor stomatološke klinike prof. Roberto Di Lenarda. Vabljeni vsi. PILATES-SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno vadbo, ki bo potekala vsak petek od 19. do 20. ure ali od 20. do 21. ure, v društvenih prostorih. Pojasnila na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). KD PRIMAVERA -POMLAD prireja predavanje na temo: »Homeodina-mično kmetijstvo: Kako obdelovati sušna področja z gojenjem življenja v zemlji«. Predavanje se bo vršilo v prostorih Dom Brdina na Opčinah danes, 15. maja 2008, ob 20. uri. Predavanje bo vodil priznani kmetijski izvedenec in raziskovalec homeodi-namičnega kmetijstva pri društvu L'albero della vita iz Trsta gospod En-zo Nastati. Vpisovanje in podrobne informacije do 15. t.m. na tel. št.: 3474437922. Vljudno vabljeni. ČLANI POKRAJINSKEGA SVETA SSK in kandidati deželnih volitev v okrožju Trst, ste vljudno vabljeni na povolilno družabno srečanje, ki bo v petek, 16. maja, v gostilni Pri Vodnjaku na Jezeru z začetkom ob 20. uri. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM ob priliki 5. obletnice ustanovitve društva vabi na priložnostno »Zaključno prireditev« v soboto, 17. maja, ob 20.30, v športnem centru Er-vatti pri Briščikih. Toplo vabljeni! AŠD SOKOL vabi vse člane, športnike in prijatelje na čiščenje športnega igrišča AŠD Sokol v soboto 17. in 24. maja od 14. ure dalje. Vsakdo naj prinese delovno opremo in orodje. Po opravljenem delu bo sledila bogata »merenda« v domači osmici pri »ŠPJ'LNIH«. Toplo vabljeni. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v so- TRST boto, 17. maja, odhod avtobusa za nastop na proslavi na Kozjanah ob 9. iz Padrič. V torek 20. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop na Dnevu Mladosti, ki bo v Kambreškem, v nedeljo, 25. maja. V NEDELJO, 18. MAJA bo v Barko-vljah, v cerkvi Sv. Jerneja prvo sveto obhajilo, med mašo od 11. ure. Enajst prvoobhajancev bo stopilo prvič k obhajilni mizi, oblečeni bodo v nošah. Pel bo Mladinski zbor Kraški cvet, pod vodstvom sestre Karmen. SKD VIGRED, Kulturno društvo To-maj, Razvojno društvo Pliska, OŠ Du-tovlje in COŠ Stanko Gruden vabijo na Festival prijateljstva - Kosovelov večer 2008; v ponedeljek, 19. maja, ob 20. uri, v Štalci v Šempolaju. V sredo, 28. maja, ob 20. uri, v Kulturnem domu v Tomaju. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred, učenci COŠ Stanko Gruden in OŠ Dutovlje, pevka Martina Feri in dramski odsek SKD Vigred. SKGZ IN ITALIJANSKA UNIJA vabita na predstavitev zbornika ob zaključku evropskega projekta SAPEVA »Vloga manjšin v novi Evropi« v ponedeljek, 19. maja, ob 17.30 v prostorih Narodnega doma v Trstu - Ul. F.Filzi 14. FOTOVIDEO TRST 80 vabi ljubitelje fotografije na redni sestanek članov, ki se bo odvijal v Gregorčičevi dvorani, Ul. San Francesco 20 v torek, 20. maja ob 20.30. Kdor si želi pokazati ostalim izbor fotografij, naj jih prinese s seboj na cd-ju ali pa tiskane. Seznanili vas bomo tudi s projekti, ki jih nameravamo izvesti v teku leta. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo v soboto, 24. maja, od 8. ure dalje. Sledila bo tradicionalna špagetada. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN CPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni šmar-nični »Koncert Marijinih pesmi«, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v petek, 30. maja, ob 20. uri. Koncert oblikujejo OPZ Vesela pomlad, MlDPS Vesela pomlad in ŽPS Vesela pomlad, ki jih vodi Mira Fabjan, ter MoPS Sv. Jernej in MePZ Sv. Jernej, ki ju vodi Janko Ban. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič-Fabjan. Toplo vabljeni! AŠD SOKOL v sodelovanju z ZSŠDI vabi vse člane, starše, prijatelje in simpatizerje na »Zaključno športno akademijo« z družabnostjo dne 30. maja, ob 18. uri v nabrežinski telovadnici. Nastopali bodo vsi najmlajši društveni športniki. Toplo vabljeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004, v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 31. maja, na tel. št.: 040-226332 ali na info@cheerdance-millenium.com. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. PEVSKI ZBOR I. GRUDEN praznuje letos 40-letnico delovanja. Obletnico bomo proslavili s koncertom 14. junija v Nabrežini in vabimo bivše pevke in pevce, da skupaj zapojemo dve pesmi. Vaje za to priliko bodo 6., 9. in 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni! SKLAD »MITJA ČUK« obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis do 6. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko« za deklice in dečke rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp se bo vršil od ponedeljka 9. junija do sobote 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ORATORIJ 2008 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH: Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi animatorji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Program bo potekal v dveh tednih za različni starostni skupini. Začetek ob 9. uri, zaključek ob 16. uri. Možno je pripeljati otroke tudi prej po dogovoru. Število je omenjeno, za vsako skupino največ 25 udeležencev. Vpisovanje in informacije do 10. junija na telefonsko tajnico 040-211113 ali 335-8186940. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bodo Poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce odvijale v Rakovem Škocja-nu od 21. do 26. julija. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št.: 040635626, 0481-531495). 0 Prireditve GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh. Godba bo nastopila danes, 15. maja, ob 20. uri v Slivnem. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja danes, 15. maja, predavanje na temo »Triglavski ledenik in klimatske spremembe«. Polti-sočletno zgodovino ledenika bo prikazal univerzitetni, diplomirani geograf Borut Peršolja, v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, ob 20.30. DRUŠTVO NOE' v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin-Na-brežina organizira v petek, 16. maja, ob 20.30, v Grudnovi hiši v Na-brežini, predstavitev knjige »Poesie Prime« Stefana Sacherja, z nekaj pesmimi v prevodu Alda Rupla. Knjigo in avtorja bo predstavil David Bandelj. Info: 349-8419497. -/ SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, vabi v petek, 16. maja, na Literarno srečanje z Miroslavom Košuto, ob izidu knjige »Teža sončnega« (odgovori, govori in zagovori). Z avtorjem se bo pogovarjala Tatjana Rojc. Glasbena kulisa Simona Slokar - Čelo. Začetek ob 20.30. SKD LONJER - KATINARA vabi na ogled gledališke predstave »Srčni mrk« v izvedbi dramske skupine KD Rovte - Kolonkovec, ki bo v soboto, 17. maja, ob 20.30 v ŠKC v Lonjerju. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst - Gorica - Videm prireja v sodelovanju z visoko šolo modernih jezikov za tolmače in prevajalce »Simpozij ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja« v soboto, 17. maja, ob 9. uri v Narodnem domu v Trstu, Ul. Fil-zi 14. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na praznik otroškega likovnega in glasbenega ustvarjanja »MALE USTVARJALNE ROKE«, v nedeljo, 18. maja, ob 17. uri, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Na programu sta predstavitev in nagrajevanje izdelkov likovnega natečaja »Rdeče češnje, dar pomladi«, v glasbenem delu pa nastop učenk in učencev OŠ Livade iz Izole s spevoigro »Show strahov«. Kioski delujejo od 16. ure dalje. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju s Tržaško Folklorno Skupino STU LEDI vabi v torek, 20. maja, ob 20.30, v gledališče F. Prešeren v Boljuncu, na večer folklornih plesov iz Srbije »IGRAJ KOLO...... Nastopa Folklorna skupina Gradimir iz Beograda. Vstop prost. MOŠKA VOKALNA SKUPINA »LIPA« pod okriljem SKD Lipa vabi na 4. srečanje »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v prostorih Športnega centra Zarja v Bazovici v soboto, 24. maja, ob 20.30. Program oblikujejo: MoVS Lipa, MoPZ Skala, Hrušiški fanti, PD Slavček. Vabljeni ljubitelji petja! SKD VESNA IZ KRIŽA vabi vse člane, prijatelje in ljubitelje petja na 40. izvedbo revije »Pesem ne pozna meja«, ki bo v Domu Alberta Sirka v Križu v soboto, 24. maja, ob 19.30. Sodelujejo: MePZ »Svoboda« in Moška skupina »Un s Trboul« iz Trbovelj, MoPZ »Franc Zgonik« iz Branika, MoPZ »Foltej Hartman« iz Pliberka, MoPZ »Društvo vinogradnikov Go-ričko« iz Murske sobote, MePZ »Avgust Pavel« iz Gornjega Senika v Porabju, Ženska vokalna skupina in MoPZ »Jezero« iz Doberdoba in domača ŽPZ in MoPZ »Vesna«. 0 Mali oglasi PRODAM stanovanje v Rojanu v zelo dobrem stanju, sončno, s samostojnim ogrevanjem, 55 kv. m. Okvirna cena 118.000 evrov. Tel. 3482711691. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica 2 krat-3 krat tedensko. Telefonirati v večernih urah na tel. št.: 3384360677. IŠČEM gume pirelli p6, 195/60r 15. Tel.: 349-5236657. POTOVANJE V GRČIJO s Primorskim dnevnikom od 18. do 25. maja za 2 osebi, oddam. Tel. 392-6166694. PRODAM fiat 1, letnik '87, bele barve, s klimo, prevoženih 77.000 km, edini lastnik, cena 500,00 evrov. Zainteresirani lahko pokličejo ob uri obedov na tel.: 040-413429. PRODAM gumijasti motorni čoln, so-lemar 25 offshore exclusive, letnik 2003, komplet s prikolico in motorjem mercury 250 verado, letnik 2005. Tel. 346-3081632 ali 338-7659177. PRODAM raznovrstno rabljeno pohištvo po ugodni ceni. Tel. 040575145 ali 348-2801144. PRODAM traktor Zetor 7245, letnik 1988, 1280 prevoženih ur, kabina 4x4, zračne zavore za prikolico Paternia-ni in traktor Zetor 6711, letnik 1978, obnovljen motor, 530 prevoženih ur, varnostni lok. Tel. 040-228932 ali 00386-040302044. V BOLJUNCU ob cestnem jarku smo našli žensko denarnico brez dokumentov. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.: 040-228382. V JAMLJAH dajem v najem starejšo hišo, deloma opremljeno, z vrtom. Klicati ob večernih urah na 0481419993 ali 335-8006548. / TRST Četrtek, 15. maja 2008 1 1 ÜÜ Osmice DRUŽINA PERTOT (Špj'lni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Ma- vhinjah odprla osmico. Obiščite nas! Tel. 040-299442. OSMICA SILVANO FERLUGA vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnov-ca št. 4. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia v Medjivasi št. 6. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO smo odprli pri Batkovih, v Repnu. Ob domači kaplici nudimo domač prigrizek.Tel.: 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja v Samatorci št. 50, tel. na št.: 040229224. Vabljeni! SALOMON je v Rupi odprl osmico. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. 9 Šolske vesti ZGODOVINSKA RAZSTAVA »BONO-MOVE POTI«: Ob Trubarjevem letu in natečaju za šole FAI-Fondo per l'Ambiente Italiano, Vas dijaki in profesorji 1. klasičnega razreda liceja France Prešeren v Trstu vljudno vabimo na ogled zgodovinske razstave o škofu Petru Bonomu, Trubarjevemu učitelju. Razstava bo na ogled do 17. maja, v Narodnem domu v Trstu, na Visoki šoli modernih jezikov, Ul. Filzi 14, s sledečimi urniki: od ponedeljka do petka, od 16. do 18. ure; v ponedeljek, torek in četrtek tudi od 10. do 12. ure; v soboto, 17. maja, od 9. do 13. ure. Veseli bomo, če boste prišli. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: naravoslovni »Živijo Ke-kec« v Kranjski Gori, od 8. do 14. junija (od 1. do 5. razreda); biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); kraso-slovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 24. do 29. junija (od 5. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. M Izleti IZLET SPDT NA KUCELJ: SPDT organizira v nedeljo, 18. maja 2008, avtomobilski izlet na rob Trnovskega gozda in sicer na Kucelj, najbolj razgleden vrh v grebenu Čavna. Naš pohod se bo Začel s Predmeje, vasice nad Ajdovščino. Predvidevamo 4 - 5 ur hoje. Izlet vodi Livio Semec. Odhod udeležencev bo ob 7.30 izpred spomenika v Križu. KRIŽKA SEKCIJA VZPI ANPI obvešča udeležence izleta v Jasenovac - Zagreb v nedeljo, 18. maja, da bo odhod avtobusa iz Križa pri spomeniku ob 6.30. Potrebna je veljavna osebna izkaznica. OBČINA ZGONIK vabi v nedeljo, 18. maja, na »Pohod prijateljstva Zgonik -Pliskovica«. Odhod ob 13. uri v Zgoniku (pred Županstvom). Ob 15. uri Metlarski praznik v Pliskovici. Program: sajenje trsa najstarejše trte na svetu, nastop najmlajših Pliskovljanov ter Kd Kraški šopek in dua Metlarja, sprevod metlarjev, sežiganje metel, ob 17.uri športne igre, ob 19. uri briško-la, sledi ples z ansamblom MAK. V PETEK, 30. MAJA, ko praznujemo praznik Jezusovega presvetega srca, vabimo šolske sestre de Notre Dame na romanje na Trsat, na otok Krk ter na otok Cres. Stroški za avtobus, ladjo, vožnjo po Cresu in kosilo znašajo 50,00 evrov. Avtobus bo s Trga Oberdan odpeljal zjutraj ob 6. uri, s Sesljana ob 6.15, iz Nabrežine ob 6.20, iz Sv. Križa ob 6.25, s Proseka ob 6.30, iz Opčin ob 6.40. Vpišite se čimprej na tel. št.: 040220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili podrobnejše informacije. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC priredi, ob priliki nastopa na pevskem festivala »I castelli incantati«, od 3. do 6. julija 2008, avtobusni izlet v okolico Rima. Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije lahko pokličete tel. št.: 3386064971 (Sonja). Prispevki Ob prvi obletnici smrti drage mame Dragice Lozej vd. Vremec darujeta hči Mir jam in sin Drago z družinama 25,00 evrov za SKD Tabor, 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Opčin, 25,00 evrov za Zinkov dom, 25,00 evrov za SOMPD Vesela Pomlad. Ob obletnicah smrti dragih Stanka in Adrijane Skrinjar darujeta Etko in Neva Jogan z otroki 50,00 evrov za Sklad Lucchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin. V spomin na Atilija Kralja daruje žena Miranda 3.000,00 evrov za SKD Primorec, 100,00 evrov za godbo Viktor Parma, 100,00 evrov za cerkev Sv. Andreja, 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah, 3.000,00 evrov za SKD Tabor, 100,00 evrov za knjižnico P. Tomažič in tovariši, 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za Krut. V spomin na Matejko Peterlin Maver darujeta sestri Lučka in Anka 50,00 evrov za CPZ sv. Jernej z Opčin. Ob 40. obletnici smrti drage sestrične Ide Bolčič darujeta Neva in Ada 20,00 evrov za Sklad Lucchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin. V spomin na drago gospo Danilo daruje Miranda Kralj 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Darija Starca in Marija Što-ke darujeta Anica Bandelj Ciani in Bruna Cijak 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Matejko Peterlin Maver daruje Vijolica Hrovatin 50,00 evrov za CPZ sv. Jernej z Opčin. V spomin na Ludvika Pirca darujejo va-diteljica in članice telovadne skupine AŠK Kras 40,00 evrov za AŠK Kras. Ob praznovanju rojstnega dne daruje Justina Prenselj 20,00 evrov za VZPI ANPI. V spomin na Ludvika Pirca daruje Marija Milič iz Saleža 15,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda. V isti namen darujejo telovadkinje veteranke 40,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda. ^ Zapustil nas je naš predragi Ferdinando Bratoz Žalostno vest sporočajo žena Joža, hči Loredana in Paolo, sin Albert in Susy, vnuki Marko, Norman, Gregor in Lara ter vse ostalo sorodstvo. Od pokojnega se bomo poslovili 19. maja ob 14.00 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Opčine, 15. maja 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob izgubi dragega očeta sočustvujejo z Loredano, mamo in bratom družine Lovrenčič, Petaros in Sosič Starši in otroci vrtca A. Fakin na Colu sočustvujejo z učiteljico Loredano ob izgubi dragega očeta. Ob boleči izgubi predragega očeta sočustvujejo z Loredano ravnatelj, učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva na Opčinah t Kruta usoda je iztrgala iz našega objema ljubljenega sina in brata Mateja Lachija Žalostno vest sporočajo mama Petra, papa Marko in brat Ivo, vse tete, strici, bratranci in sestrične ter prijatelji vsi. Od njega se bomo poslovili v petek, 16. maja ob 11.30 pri spomeniku v Križu. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Križ, 15. maja 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Matej, tvoj nasmeh in tvoja dobrota bosta ostala vedno v naših srcih. Hvala za vse, kar si nam dal. Teta Nadi, stric Genio, Veronica in Anna Dragemu Mateju v slovo. Teta Alma, stric Berto, Giorgia s CIaudiom in Albertinom Dragemu Mateju zadnji objem. Teta Vojka, stric Gino, sestrični Arianna in Kristina, Alfonso, CIaudio in mala Elisa Dragi Matej, kruta usoda te je v poIni mIadosti od-trgaIa od nas, a ti ostaI boš za vedno v naših srcih. Teta Mira, bratranec Fabio z Danjelo, Vanjo in Maxom. Dragi Matej Tvoj nasmeh in tvoja radost bosta vedno v naših srcih. AIexa, teta Neda, stric Pino, teta VIatka, Ivona, Sandra Trst, Split, 15. maja 2008 Zunaj slapovi pomladni vetrovi svobodni vrhovi -vse zeleni Ti pa umakneš oči... (S. Kosovel) V pomlad je za večno odšel naš ljubi Matej Lachi Ostal boš vedno v naših srcih. Tvoji bratranci: KoIja, Dunja, Monika in Nina KinkeIa Danilo, Zdenka, Peter z Natašo in Matej PIesničar Portorož, Koper, 15. maja 2008 Dragi Matej, z veIiko boIečino v srcu te vse tri skupaj zadnjič pozdravIjamo. ''Sestre Bezinke'' z Damjanom in PaoIom Občuteno sožaIje Ivotu in staršem. Čas bo zacelil rane neizmerne žalosti, a gIoboka praznina bo spremIja-Ia moje življenje. Čau Matej, tvoja ''rožica'' "Matej, ne sk'rbt, n'b'ma držali r'k u varštu!'' Usi u'd uza Ciao Matej, nikoIi te ne bom pozabiI. OstaI boš vedno v mojem srcu Erik AIievo Ob boIeči izgubi dragega Mateja izrekajo iskreno sožaIje svojcem. Boris, SIavi in Maja Ob prerani izgubi našega predragega Mateja izrekamo Ivotu in družini iskreno sožaIje. Martin in Erika z družino Dragi Ivo, ob težki izgubi brata Mateja smo ti blizu. Ožja klapa iz Križa: Tomaž, Erika, Jara, Katrin, Alexander, Marko, Matija, Daniel, Simon, Nicoletta, Veronika, Jerica Dragi Ivo, ob nenadni izgubi dragega Mateja smo z misIijo pri tebi in tvoji družini. Giulia, Iztok, Jasmina, Noemi, PameIa in Suzi Dragi Matej, res je, da samo dobri umrejo mIadi, a brez tebe je življenje prebridko. Naj ti bo Iahka tvoja ljubljena kriška zemIja. Z družino sočustvujemo prijateIjice in prijateIji Pozdrav našemu Mateju in iskreno sožalje družini. PIavi Pretreseni ob vesti, da nam je kruta usoda iztrgaIa dragega Mateja, izrekamo družini gIoboko sožaIje. Zmago in SIavica ter Kati, VaIentina in Mitja z družinami V teh težkih trenutkih izražamo študentje iz H3 svoje sožaIje in bIižino prijateIju Ivu. Podjetje Dotcom izreka iskreno sožaIje Ivu in družini ob izgubi Mateja. Andrej, Marko, Uroš, Andrej, Luca in Andres CeIotni zavod Da Vinci SandrineIIi - ravnatelj, kolegi, docenti in študentje - je Petri ob strani v tej hudi težki preizkušnji. Matej, tvoje prelepe oči in tvoj krasen nasmeh nama bodo ostali za vedno v srcu. Hvala za vse, kar si nam dal, hvala za vsak trenutek. Iskreno sožalje bratu Ivotu in staršem Mateja in Tanja (kavarna Gruden) Ciao, Matej! Adam, Ivan, Matej Žalovanju se pridružujejo p'r Bibcu: Sandro, Ingrid, Alexander, Katrin, Annamaria in Ardemia Čau Laki, hvala za vse lepe trenutke! Clara, Martina, Romina, Sabrina, Uroš Čau Matej! S tabo odhaja del najinega življenja. Za vedno v najinih srcih. Lili in Igor - Oxis Ob prerani izgubi dragega Mateja Lachija izrekamo, z gIoboko žaIostjo v srcu, svojcem iskreno sožalje vsi pri AŠD Mladina Skupaj z nami si tvoriI začetno skupino roIkarjev. Praznino tvoje izgube bodo poIniIi spomini na enkratne dogodivščine in brezskrbni smeh. Rolkarji Mladine Matej, pogrešaIi bomo tvojo požrtvovaI-nost in navezanost na vas. OstaI boš vedno v našem spominu. Iskreno sožaIje družini in ostaIemu sorodstvu. ŠD Vesna SKD Vesna gIoboko žaIuje in sočustvuje z družino ob kruti izgubi svojega odbornika Mateja. Ob tragični smrti Mateja Lachija izreka iskreno sožaIje vsem svojcem Jus Križ Ciao Matej, ostaI nam boš v trajnem spominu. PrijateIji ekipe ReaI - Kras V Rajonskem svetu za Zahodni Kras je nastaIa veIika praznina. Prerano nas je zapustiI svetnik MATEJ LACHI. Ob boIeči izgubi izrekamo hudo prizadeti družini gIoboko sožaIje svetniki Rajonskega sveta za Zahodni Kras Zadnji pozdrav velikemu prijatelju. Čau Matej! Repenski Bunkerji Matej, hvala za vzpodbujanje in vse lepe trenutke, ki smo jih skupaj doživeli. Skupini Fiberglas in Freak waves Ob nenadni izgubi brata Mateja sočustvujemo z Ivom in družino vsi iz društev MOSP in SKK Dragi Ivo, tebi in družini naše iskreno sožaIje. Bi - Pi Matej! SZSO Ob prerani izgubi Mateja Lachija izrekamo družini in svojcem iskreno sožaIje. SŠKD Timava in vsi prijateIji iz Medjevasi in Štivana PrijateIju Ivu in družini izrekamo v teh težkih trenutkih gIoboko sožaIje Jure, Linda, Damjan, Igor, Ivan, AIeš, Rok in Uroš Ob mnogo prerani izgubi dragega prijateIja Mateja izrekajo svojcem iskreno sožaIje čIani pustne skupine ŠempoIaj Dragi Matej, težko in zeIo tesno nam je, a nosiIi te bomo vedno v naših srcih. Občuteno sožaIje izrekamo bratu Ivu, staršem in sorodnikom. Vojko in družina Zotti 12 Četrtek, 15. maja 2008 KULTURA / CANNES - Začetek 61. filmskega festivala Za zlato palmo se poteguje 22 filmov Festival odprli s filmom Slepota brazilskega režiserja Fernanda Meirellesa CANNES - Tema, ki jo lahko preizkusijo samo tisti, ki ne vidijo, je sinoči odprla 61. izvedbo Festivala v Cannesu. Drzna in dokaj svojevrstna odločitev za filmski festival, katerega je prav gotovo ena osrednjih značilnosti ravno vid. Vid in svet gibljivih sličic, ki ga bo na francoski obali vse do nedelje 25. maja zastopala številna reprezentanca svetovnih zvezdnikov. Po rdeči preprogi so se včeraj prvi sprehodili protagonisti otvoritvenega filma »Blindness« (Slepota) brazilskega avtorja Fernanda Meirellesa: Julianne Moore, Mark Ruffalo, Danny Glover in Gael Garcia Ber-nal. Scenarij je režiser povzel po istoimenskem delu portugalskega pisatelja Joseja Sa-ramaga in izlil tudi na filmsko platno apokaliptično napoved, s katero je Nobelov nagrajenec zaznamoval svoj roman. V izboru za zlato palmo, ki bo čez dobrih deset dni nagradila najboljši film letošnje izvedbe, je tokrat 22 filmov.Wim Wenders, Clint Eastwood, Steven Soderbergh in brata Dardenne, so le nekatera imena od svetovno znanih režiserjev, ki spet tekmujejo na Croisette. Novinca v boju za zlato palmo sta letos argentinski režiser Pablo Trapero in izraelski avtor Ari Folman. Močno so zastopane Latinska Amerika in Združene države. Zlato palmo so med letošnjimi kandidati za odličje doslej že prejeli Atom Egoyan, Wim Wenders in brata Dardenne. V glavni konkurenci so štirje ameriški filmi, trije celovečerci iz Francije, po dva iz Italije, Argentine in Brazilije ter po en film iz Turčije, Belgije, Nemčije, Kanade, Izraela, Singapurja, Kitajske, Filipinov in Madžarske. Kar nekaj zanimivih filmov bo prikazanih izven konkurence, med njimi animirani ameriški film »Kung Fu Panda« Marka Osbornea in Johna Stevensona ter novi Indiana Jones, »Indiana Jones and the Kingdom of the Crystal Skull« Stevena Spielberga. Očarljivemu in karizmatičnemu Sea-nu Pennu v Cannesu letos niso zaupali najlažje vloge. Tega se je ameriški filmar, ki bo do 25. maja predsedoval žiriji letošnjega fes- O nagradah bodo v Cannesu odločali (od leve) Apichatpong Weerasethakul, Rachid Bouchareb, Natalie Portman, Marjane Satrapi, Jeanne Balibar, Sean Penn, Alexandra Maria Lara, Sergio Castellitto in Alfonso Cuaron ANSA tivala, najbrž zavedal že včeraj, ko se je v družbi ostalih članov žirije, mehiškega režiserja Alfonsa Cuarona, iranske vinjetistke Marjane Satrapi, igralk Natalie Portman, Alexandre Marie Lare, Jeanne Balibar, italijanskega igralca Sergia Castellita, francoskega režiserja Rachida Bouchareba in tajskega režiserja Apichatponga Weerasethakula srečal z novinarji. A nič zato. Kljub temu, da Pennu nekateri že očitajo, da je v tekmovalnem sporedu med zelo verjetnimi zmagovalci tudi Clint Eastwood, se pravi režiser, s katerim si je Penn prislužil oskarja, kaže, da ga taka namigovanja ne skrbijo. Penn seje namreč perfektno vživel v svojo vlogo in letos prvič uvedel nov sklop: »predsedniški film«. Se pravi filmsko delo, ki si ga izbere predsednik žirije in ga festival predvaja njemu v čast. Tako bo tudi na platnu slavnega Palaisa zaživel dokumentarec The third wave o skupini prostovoljcev, ki je leta 2004 ponudila pomoč žrtvam tsunamija. Predsedniška želja, pač. (Iga) ZAGREB Hrvaški prevod Žižkove knjige ZAGREB - V Zagrebu so v torek zvečer predstavili hrvaški prevod najnovejše knjige teoretika psihoanalize in filozofa Slavo-ja Žižka O nasilju. Na predstavitvi v knjigarni Profil Megastore v okviru 5. zagrebškega sejma knjig je urednik zbirke Book marker, Kristijan Vujičic poudaril, da se je ta prevod pojavil le nekaj mesecev po objavi knjige v Londonu.Recen-zent knjige Marijan Krivak je ocenil, da Žižek v svoj i zadnji knjigi tematizira nasilje in njegovo pojavnost. Dodal je, da avtor piše o subjektivnem in objektivnem nasilju, ki je pogojeno s sistemskim nasiljem liberalne demokracije kot "svetovnim družbenim redom za vse čase". Kot je poudaril, Žižek sklene, da je nasilje inherentno pozitiven fenomen, če spreminja tisto, kar je treba spremeniti, obenem pa opozarja, da takšnega nasilja ni lahko prepoznati in razločiti. Zadnji stavek v knjigi se namreč glasi: "Ne storiti ničesar je včasih najbolj nasilno, kar lahko sto rimo." Žižkova knjiga razvija teorijo političnega nasilja, njen paradoks pa je v tem, da je največ nasilja ravno v časih, v katerih živimo, vendar ga nikoli nismo poznali manj kot da nes, je ob pro mo ci -ji knjige izjavil prevajalec Tonči Valentic. Medtem ko so mediji obsedeni z nasiljem, se o nasilju zelo malo govori s filozofskega as-pekta, je še dejal Valentic. Zagrebška založba Ljevak je v svoji zbirki Book marker v torek predstavila tudi hrvaški prevod knjige Sovraštvo demokracije francoskega filozofa Jacquesa Ran-cierea. Gre za prvi prevod kakšne Rancierejeve knjige v hrvaščino. BENETKE - Od danes do 20. junija v Slovenskem razstavnem prostoru v Galeriji A+A Razstava o partizanskem tisku Gre za izbor del z istoimenske razstave v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani leta 2004/2005 Danes ob 18. uri bodo v Benetkah v Galeriji A+A, Slovenski razstavni prostor, San Marco 3073 odprli razstavo z naslovom Partizanski tisk. Gre za izbor del z istoimen- število kulturnikov, leto 1944 pa je kot posledica njihove dejavnosti in na pobudo partije prineslo razmah partizanske likovne dejavnosti in dvig kvalitete tiska kot ce- " * L jgttt n, rrn iol idilo /i, U A t f * h 1 * ß f * Š '¡ J t ÍJ a S.* \ / S» i» p.1 ^ ji ■ ■ lote. V vlogah partizanov umetnikov so se znašli ustvarjalci kot Nikolaj Pirnat, France Mihelič, Božidar Jakac in veliko mladih, ki so šele začeli svojo ustvarjalno pot: Alenka Gerlovič, Lojze Lavrič, Vito Globočnik in Ive Šubic. Partizanska grafika, risba pa tudi večji del tiska izraža socialnokritično naravnanost, prilagojeno razmeram in intencijam vojnega časa. Pomenila je moralno podporo narodnoosvobodilnem boju, sistematično ustvarjanje jugoslovanske zavesti na podlagi politike bratstva in edinstva. Partizanska umetnost je trdno verjela v zmago in politični pomen narodnoosvobodilnega gibanja. Ob razstavi v MGLC je leta 2004 izšla istoimenska knjiga kot slovensko angleška publikacija, ki je leta 2005 je prejela nagrado Najlepša slovenska knjiga. Tokrat bo izšel italijanski katalog z izborom slikovnega gradiva in petimi teksti iz zgoraj ome- njene publikacije avtorjev Donovana Pa-vlinca, Božota Repe, Andreja Šemrova, Rastka Močnika in Brede Škrjanec. Kustos razstave je Donovan Pavlinec, postavitev in koordinacija pa sta delo mag. Breda Škr-ja nec. Razstava bo na ogled do 20. junija 2008, ogledati pa so ji je mogoče od torka do sobote med 11. in 14. ter med 15. in 18. uro. Pripravila jo je Galerija A+A v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom, Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Obalnimi galerijami Piran. S podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestno Občino Ljubljana. ske razstave v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani leta 2004/2005. Na ogled so likovne podobe in primeri slovenskega partizanskega tiska med letoma 1941 in 1945, kot so grafični listi, plakati, knjige, letaki, ilustracije v časnikih in drugi tiskani informativni periodiki, karikature, osnutki za partizanski denar, učbeniki in grafike. Eksponati so s področij umetnosti, uporabne umetnosti in politič-noideološke propagande, ki v Italiji še niso bili razstavljeni. V času druge svetovne vojne je partizansko vodstvo dobro poznalo in učinkovito uporabljalo elementarno moč tiska, ki omogoča hitrejše širjenje vedenja in idej. V Sloveniji je delovalo sedemnajst tiskarn, med partizani se je povečalo / AVTOMOBILI Četrtek, 15. maja 2008 13 VW - Wolfsburg vstopa v nov razred Passat CC je štirivratni kupe z zmogljivimi motorji Zanimive tehnične novosti, malo prostora na zadnjih sedežih Limuzine, ki imajo dvoje vrat, že poznamo, poznamo pa tudi kupeje s štirimi vrati in prav v to skupino sodi tudi novi VW passat CC, ki je skoraj limuzina pa v resnici to tudi ni. Passat CC je za pet centimetrov manjši v višino, ima nižji količnik zračnega upora (0,29) in ima sedež manj. Passat CC je tudi manj kot phaeton, ki ostaja zastavonoša družbe iz Wolfsburga. S passatom CC se je VW vrinil v prestižno skupino, v kateri je že mer-ce des CLS in v ka te re ga bo do kma lu vstopili tudi Porsche in Aston Martin. V načrtih Nemcev najbrž ni to, da bi konkuriral tem prestižnim znamkam, svoj prostor pod soncem pa bo zadnji Volkswagnov izdelek le dobil, čeprav stane kakih 4 tisoč evrov več od enakovredne limuzinske različice, katere značilnosti se v notranjosti takoj prepoznajo. Kdor je kdaj vozil novega passata, se bo takoj znašel tudi v ceceju. Nova so volanska stikala in stikala klime, ki pa jih bodo, tako pravijo, prav kmalu presadili tudi v druge volkswagne. Prednja sedeža sta zelo udobna, namesto klopi sta zadaj dva sedeža, ki pa nista primerna za dva odrasla, normalno raščena človeka, saj je prostora za glavo bore malo, ker streha pada proti prtljažniku. Ko smo že pri strehi, naj po ve mo, da pas sat CC nu di pa no ram -sko stekleno streho, nad katerimi osebno nisem navdušen, saj se avto kaj rad pretvori v savno, če seveda streha ni pomična. Pri passatu pa se streha, ki je dolga 75 cm in omogoča gledanje neba samo vozniku (za katerega pa je to lahko usodno) in potniku na prednjem sedežu, le dvigne za nekaj centimetrov. Nesrečna potnika na zadnjih sedežih sta prikrajšana tudi za ta užitek. Velik plus pri tem štirivratnem kupeju je prtljažnik, ki je zelo prostoren. Ko govorimo o tehničnih novostih, naj omenimo sistem "lane assist", ki vozilo ohranja na vozišču, to je sistem, ki preprečuje, da nezavedno prevozimo črte na vozišču. Funkcija je enaka, delovanje pa povsem drugačno kot na primer v audiju A4, ki trese volanski obroč, in dru ga če kot pri ci tro e nu C5, ki strese voznikovo zadnjico. Pri passatu sis tem opo zo ri voz ni ka, da je za šel na drugo stezo tako, da volan rahlo sili v desno, kar pa ni povsem prijetno. V dokumentaciji, ki jo VW ponuja ob predstavitvi novega passata CC, še zlasti poudarjajo nadzor delovanja podvozja. Sistemu pravijo DCC, vozniku pa omogoča, da izbere enkrat športni, drugič pa udobni program. Razlika pa je odločno premalo občutna. V comfort programu avto nikakor ni mehak, v športnem pa ne trd. Touaregovo in phaetonovo zračno vzmetenje nudita več učinka. Motorji se začenjajo s "pohlevnim" 1,8 TSI bencinskim 4-valjnim turbo motorjem; 1798 kub. cm; 160 KM, s katerim požene avto do najvišje hitrosti 222 km/h. Ko smo že pri bencinarjih, moramo omeniti najmočnejši agregat 3,6 FSI 4Motion: bencinski 6-valjni motor; 3597 kub cm; 300 KM, samodejni 6-stopenjski menjalnik DSG; štirikolesni pogon; 250 km/h. Na dizelskem področju je za sedaj na voljo le 2,0 TDI dizelski 4-valjni motor; 1968 cm3; 140 KM, prednji pogon; 213 km/ h. Cene gredo od 30 tisoč do 43 tisoč evrov, ob tem, da si lahko privoščite za doplačilo cel kup dodatne opre- S passatom CC se je VW vrinil v prestižno skupino, v kateri je že mercedes CLS in v katerega bodo kmalu vstopili tudi Porsche in Aston Martin PREPLAH VZDA se sprašujejo, če so hibridi škodljivi Hibridi bodo za okolje res mnogo boljša izbira od klasičnih vozil, ko bo njihov razvoj dosegel nekoliko višjo stopnjo, a ameriški znanstveniki že sedaj raziskujejo, ali so hibridi nevarni za zdravje njihovih lastnikov. Kot vse elektronske naprave imajo tudi hibridni avtomobili elektromagnetna polja, za katera je dokazano, da lahko resno ogrozijo zdravje. Največje vprašanje je, ali hibridi ustvarjajo tako velika elektromagnetna polja, da lahko ta ogrozijo zdravje potnikov. Ker smo vseskozi obkroženi z elektromagnetnimi polji, ne vemo, kolikšno sevanja lahko ogrozi zdravje. Vendar znanstveniki iz ameriškega Inštituta za zdravje in Inštituta za rakave bolezni ugotavljajo, da lahko dolgotrajno izpostavljanje močnemu elektromagnetnemu sevanju povzroči raka. Največja proizvajalca hibridnih vozil Toyota in Honda trdita, da so njihovi hibridi varni in da izžarevajo enako količino elektromagnetnega sevanja kot avtomobili na klasični pogon. Priznanje za BMW BMW je že četrto leto zapored pometel s konkurenco in si pridobil naziv najboljšega motorja leta 2008 za 3-litrski vrstni šestvaljnik (z oznako N54 B30), ki skupaj z dvema turbinskima polnilnikoma proizvede 306 KM in navor 400 Nm v območju od 1300 do 5000 vrtljajev na minuto. Bavarci motor vgrajujejo v vse različice serije 3 in serije 1, po novem pa tudi v model X6. Motor slovi po visokih zmogljivostih v kombinaciji z nizko porabo goriva in to brez turbo luknje. Na letošnjem izboru je BMW po mnenju 65-članske žirije iz 32 držav prekosil konkurenco v vseh pogledih, saj je (če štejemo zraven še 1,6-litrski štirivaljni motor, ki je nastal v sodelovanju s skupino PSA) kar šestkrat stopil na najvišjo stopničko v skupaj dvanajstih kategorijah. Toyota in Volkswagen sta tako kot lansko leto osvojila po dve lovoriki, vsak po eno pa sta domov odnesla Porsche in Subaru. AUDI Q5 - Za zdaj še ni cene SUV za udobno vožnjo po brezpotju Združuje dinamiko športne limuzine z izjemno prilagodljivo notranjostjo Stran pripravil Ivan Fischer Po velikem športnem terenskem vozilu Q7, je sedaj Audi predstavil tudi manjši Q5, ki združuje dinamiko športne limuzine z izjemno prilagodljivo notranjostjo in raznolikimi možnostmi za prosti čas in družino. Močni in učinkoviti motorji, stalni štirikolesni pogon quattro ter odzivno podvozje tvorijo dovršeno tehnično osnovo za ceste in brezpotja. Če k temu dodamo še sedemstopenjski menjalnik z dvojno sklopko S tronic in voznodinamič-ni sistem Audi drive select, je na dlani, da je Q5 tehnološko zelo dovršen avto. Audi Q5 je dolg 4,63 m in širok 1,88 m, v višino pa meri le 1,65 m in ima tako v primerjavi s tekmeci najbolj športna proporcionalna razmerja. Design Audija Q5 je s športno eleganco ter ostro začrtanimi linijami in ravnimi površinami popoln odraz značaja znamke Audi. Na obeh stra- neh velike mreže hladilnika z enodelnim okvirom izstopata markantna žarometa. Kot dodatna oprema so na voljo bikse-nonske luči in dnevne luči s svetlečimi diodami. Stranska dela zaznamujejo velika kolesa in robovi, ki se dvigajo proti zadku. Strešna linija, okronana s strešnimi letvami, poudarja kupejevske linije vozila. Pokrov prtljažnika, ki sega v stranska dela, razkriva sorodstvene vezi z večjim au-dijem Q7. Tako kot pokrov motornega prostora je izdelan iz aluminija. S paketom zunanje opreme S line novi visokoz-mogljivi SUV dobi odločne športne poteze, medtem ko alternativni paket terenske opreme (offroad style), ki vključuje ščitnika za podvozje spredaj in zadaj ter 19-colska platišča, poskrbi za izrazito suveren in robusten videz. Cena novega SUV še ni znana. 1 4 Četrtek, 15. maja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it SLOVENSKE ŠOLE - Posvet Jezik, jeziki in šola v priredbi SSŠ in slovenske pokrajinske konzulte ŠOLA Didaktiko jezika prilagoditi • t v lit ■ ••• spremenjeni solski populaciji Suzana Pertot: Število italijanskih otrok se je skoraj podvojilo - Franco Fabbro: En sogovornik, en jezik En sogovornik, en jezik. Tega načela bi se po mnenju izvedencev morali strogo držati učitelji in vzgojitelji slovenskih šol v Italiji, ki jih spremenjene družbene razmere z rastočim številom otrok iz mešanih in čisto italijanskih zakonov postavljajo pred vrsto novih izzivov. Le-ti so bili v središču posveta o poučevanju jezikov in šoli, ki sta ga v torek organizirala Sindikat slovenske šole in slovenska konzulta pri goriški pokrajini. Predavanje, ki je potekalo na sedežu pokrajinske uprave, so oblikovali posegi nevrologa Franca Fabbra z Videmske univerze, Carle Beltramini iz Mednarodne šole v Trstu ter psihologinje in raziskovalke Suzane Pertot. O aktualnosti problematike poučevanja jezika v zamejskih šolah je pričalo veliko število učiteljev in vzgojiteljev, ki so napolnili dvorano pokrajinskega sveta. »Družba se hitro spreminja, na to evolucijo pa se mora primerno odzivati tudi slovenska šola,« je udeležence v imenu goriške pokrajine uvodoma nagovoril odbornik Marko Marinčič in nadaljeval: »Pri tem se je treba opirati na znanstvene osnove, ne pa na apriorne opredelitve. Pomembna je tudi izmenjava mnenj in izkušenj, dobra priložnost za to pa so ravno tovrstna srečanja.« Nove zahteve slovenskega šolstva na Goriškem in Tržaškem učinkovito izražajo podatki, ki jih je na torkovem srečanju predstavila Pertotova. Med leti 1995 in 2003 je namreč število otrok, ki prihajajo iz čisto slovenskih zakonov, zdrknilo z 61 na 41 odstotkov, delež otrok iz mešanih zakonov pa se je povišal od 31 do 44 odstotkov. »Ob tem se je število otrok, ki prihajajo iz čisto italijanskih družin, skoraj podvojilo, saj smo z osmih odstotkov prešli na 15,« je povedala Pertotova in pristavila: »Glede na te podatke je jasno, da je stopnja znanja slovenščine pri otrocih, ki obiskujejo naše vrtce in šole, zelo raznolika. Učno osebje pa je še vedno usposobljeno za poučevanje otrok, pri katerih je materni jezik slovenščina. Zato si iz težav pomaga vsak po svoje z različnimi prijemi in metodami. Glede na to, da so rezultati večkrat uspešni, menim, da bi bilo treba te dobre in večkrat neznane prakse zbrati in širiti med učitelji.« Prednosti in dinamike večjezične vzgoje so bile v središču posega, s katerim se je v torek predstavil Franco Fabbro. Poudaril je, da bi se moralo učenje drugega jezika začeti čimbolj zgodaj, na primer že v Posveta v pokrajinski palači v Gorici se je udeležilo veliko šolnikov in javnih delavcev BUMBACA jaslih, saj so otroci v prvih letih življenja veliko bolj dovzetni. Fabbro se je osredotočil tudi na problem mešanja jezikov, ki se mu morajo učitelji in vzgojitelji izogibati, če želijo preprečiti pojav interference in omogočiti otrokom, da se dobro naučijo drugega jezika. Kdor v šoli poučuje jezik, kot je slovenščina, mora z otroki izključno in dosledno uporabljati le eno kodo, je prepričan Fabbro. O učinkovitih metodologijah, ki se jih vzgojitelji lahko poslužujejo pri poučevanju drugega oziroma tujega jezika, je spregovorila Beltraminijeva. Povedala je, da se na mednarodni šoli na Opčinah, kjer poteka pouk izključno v angleščini, srečujejo s podobnimi težavami kot učitelji v slovenskih šolah v zamejstvu; vsi učenci namreč ne obvladujejo angleščine v enaki meri, zato se učitelji poslužujejo posebnih tehnik. Predsednik slovenske konzulte pri pokrajini Peter Černic, ki je koordiniral torkovo srečanje, in tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič sta bila nad odzivom vzgojiteljev in učiteljev zelo zadovoljna. »S prirejanjem posvetov in seminarjev za šolnike nameravamo nadaljevati. Glede na dober odziv sklepamo, da obstaja zanimanje za izpopolnjevanje in izmenjavo dobrih praks,« j e ocenil Prinčič. (Ale) GORICA - Natečaj goriške klekljarske šole Umetnost čipk V samostanu uršulink nagrajevanje in razstava V soboto, 17. maja, bo v samostanu uršulink v Ulici Palladio v Gorici potekalo nagrajevanje prvega natečaja v izdelavi čipk, ki gaje priredila goriška čipkarska šola. Na tekmovanje, ki so ga razpisali na temo »Il bordo-Rob«, se je prijavilo enaindvajset čipkaric iz Furlanije-Julijske krajine in iz drugih dežel. Vzporedno z nagrajevanjem, ki bo ob 11.30, bo čipkarska šola odprla tudi razstavo, ki bo na ogled do 25. maja. »Ob izdelkih udeleženk natečaja si bo mogoče ogledati prostore samostana uršulink in nekatere dragocene čipke, ki jih v njem hranijo,« je povedala predstavnica čipkarske šole Lucia Pillon. Razstava bo odprta vsak dan med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro, ob nedeljah pa bo popoldanski urnik podaljšan do 18. ure. Ob natečaju, v okviru katerega je najlepše čipke izbrala mednarodna žirija, bo potekala vrsta spremnih pobud. Med 19. in 25. maj em bo npr. na ogled razstava izdelkov, ki so jih uresničile dijakinje drugega razreda zavoda Cossar v okviru čipkarskega tečaja, med 17. in 25. majem pa bo v galeriji v Ulici Ascoli potekala tudi razstava likovnih del petih članov združenja Prologo, ki jih je navdihnila tema čipkarskega natečaja. »Rob« bodo vsak s svojega zornega kota prikazali umetniki Silvia Klainscek, Stefano Ornella, Paola Gasparotto, Claudio Mra-kic in Alessandra Ghirardelli. V palači Coronini-Cronberg bodo v istih dneh na ogled tri obleke, ki so jih izdelale učenke goriške čipkarske šole v okviru projekta »Intrecci naturali«. Vzgoja k zdravi prehrani Otroke je treba že od zgodnjih let vzgajati k zdravemu in pravilnemu odnosu do hrane, saj predstavlja le-ta enega izmed pomembnejših vsakodnevnih dejavnikov, ki pripomorejo k zdravemu življenju. To je sporočilo projekta »Malice«, ki so ga v ponedeljek predstavili na sedežu goriške pokrajine. Gre za osveščevalno akcijo o pravilni prehrani, ki se bo do sobote, 17. t. m., odvijala na osmih osnovnih šolah v osmih različnih goriških občinah. Nosilca pobude sta goriška pokrajina in goriško zdravstveno podjetje. Pri projektu sodelujejo občine Škocjan, Turjak, San Pier d'Isonzo, Fo-ljan-Sredipolje, Zagraj, Gradišče ob Soči, Krmin in Koprivno. K pobudi je pristopila tudi nižja srednja šola Loc-chi iz Gorice. »Iz statističnih podatkov je razvidno, da se dobrih petindvajset odstotkov otrok nepravilno, predvsem pa preveč visokokalorično hrani, kar privede do prekomerne teže in debelosti. Pred globalnim problemom nezdravega zahodnjaškega življenjskega sloga pa si ne smemo prikrivati oči,« je povedala Di Marina Faganel, odgovorna pri uradu za prehrano in živilsko higieno goriškega zdravstvenega podjetja, in dodala, da gre ob sestavi zdravih jedilnikov otroke spodbujati tudi k različnim oblikam gibalne dejavnosti. Udeleženim šolam in njihovim otrokom bo v prihodnjih dneh osebje goriškega zdravstvenega podjetja brezplačno delilo primerno in zdravo malico. Le-ta bo sestavljena pretežno iz sadja, sadnih jogurtov in peciva brez dodatka umetnih sladil. Pozornost bodo namenili tudi prevzgoji napačnih kulturnih modelov fast-food prehranjevanja. Strokovnjaki za prehrano bodo na razpolago za svetovanje tudi staršem, saj sama malica v šolah brez »pravilnega« zajtrka, kosila in večerje ne more zagotoviti zdravega dnevnega prehrambenega procesa. Družinam bodo ob priliki izročili spremno informativno zgibanko. Organizatorji si prizadevajo, da bi s skupnimi močmi vseh pristojnih institucij to poskusno obdobje, ki so ga sicer v lanskem šolskem letu že uvedli v občinah Krimin in Koprivno, v prihodnjih letih podaljšali, kajti le dolgoročno ozaveščanje lahko omogoči spremembo načina prehranjevanja. (VaS) Ob 20. obletnici ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic Vas vljudno vabimo na srečanje z nekdanjim vodjo odbora IGORJEM BAVČARJEM Uvodoma bo spregovoril Boris Peric KULTURNI DOM GORICA (ul. I.Brass 20) danes, 15. maja 2008, ob 18. uri Vabi vse gospodarstvenike na predavanje RAZVOJNA USMERITEV SEVERNOPRIMORSKE REGIJE Pogovor s predsednico In Prime Almiro Pirih in z direktorjem Razvojne agencije - ROD Ajdovščina Davidom Bratožem V ponedeljek, 19. maja ob 18.30 v prostorih goriškega kulturnega doma v Ulici Brass Doberdo e Savogna Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje www.bccdoi.lt OBČINA GORICA ŠOLSKI IZLET - Videli so muzeje, razstavo in še kaj Pevmski osnovnošolci obiskali slovensko prestolnico Učenci Osnovne šole Josipa Abrama iz Pevme so v četrtek, 24. aprila, obiskali Ljubljano. Ogledali so si Naravoslovni in Na rod ni mu zej ter raz sta -vo Egip čan ska re ne san sa, ki je v Cankarjevem domu. Sprehodili so se tudi po ljubljanskih ulicah, kjer so si ogledali zanimivosti starega dela mesta, tržnico, Zmajski most, Tro-mostovje, Prešernov trg in kip ter druge zanimivosti. Na trgu pred Državnim zborom so se tudi fotografirali z novoizvoljeno senatorko Tamaro Blažina in de žel nim svet ni kom Igorjem Kocijančičem, ki sta se prav te daj mu di la v Ljubljani, kjer sta se srečala s slo ven skim zu na njim ministrom Dimitrijem Ruplom. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 15. maja 2008 15 GORICA/NOVA GORICA - Delegacija SSO pri novogoriškem županu Mirku Brulcu Sodelovanje mora naprej, tudi z novimi vsebinami Brulc napovedal nov sestanek s slovenskimi organizacijami v Italiji, da bi zastavili konkretne projekte »V tem trenutku smo po našem mnenju v nekakšnem prehodnem obdobju, ko je, z ozirom na nove uprave, pri nas nujno poiskati nove poti sodelovanja. Za nas je prav stik z Mestno občino Nova Gorica vitalnega pomena,« je na obisku pri novogoriškem županu Mirku Brulcu dejal Janez Povše, predsednik Sveta slovenskih organizacij za Goriško. Župana je obiskal v družbi štirih članov deželnega izvršnega odbora, z namenom, da preverijo stanje sodelovanja, ki po Povšetovih besedah »sploh ni majhno« ter da odkrijejo nove možnosti v interesu obeh prostorov. Povše je novogoriškemu županu tudi v imenu prisotnih kolegov - Petra Čer-nica, Iva Cotiča, Walterja Bandlja in Miloša Čotarja - prenesel željo po še večji ozaveščenosti tistega sodelovanja, ki že obstaja. Nove možnosti vidi predvsem v skupnem soustvarjanju novega prostora, ki je nastal po odpravi mejnih kontrol. »Z majhnimi koraki bomo dosegli veliko,« je prepričan župan Brulc. »Če bodo pri tem težave z goriško občinsko upravo, bomo projekte skupaj z vami peljali brez nje. Ne moremo namreč čakati, da se določeni ljudje na oni strani zbudijo,« je povedal novogoriški župan. Z nekaj besedami je preletel nekatere bolj ali manj vzpodbudne dogodke zadnjega časa: spomnil je na nekatere težnje po ponovnem postavljanju meje med Goricama in v zvezi s tem obljubil, da bo na takšne poskuse ostro reagiral, z veseljem pa se je pomudil tudi pri nedeljski proslavi ob odkritju Trubarjevega spomenika pred rubijskim gradom: »Ta proslava mi je dala nove energije, še posebej govora Mirana Košute in pre-fekta de Lorenza!« Brulc je še poudaril nujo po medsebojnih srečevanjih, čezmejnem načrtovanju in skupnem reševanju težav ter dodal željo, da bi z goriško občinsko upravo stopili skupaj pri velikih dogodkih na eni ali drugi strani meje, »saj imamo lahko od tega oboji koristi«. Povedal je še, da se v prihodnje obeta vrsta povezovalnih čezmejnih dogodkov, kot je npr. vsakoletni koncert na meji, ki bodo pokazali, na kakšni stopnji je energija sožitja obeh prostorov. »Sodelovanje mora vsekakor naprej, iskali bomo nove vsebine. Sedaj moramo biti Slovenci na obeh straneh meje eno - eno telo, čeprav smo morda v različnih strankah...«je prepričan Brulc, ki je napovedal nov sestanek s slovenskimi organizacijami v Italiji, ki naj bi se zgodil v kratkem, na njem pa naj bi se zastavili konkretni projekti. Na pobudo Walterja Bandlja, ki je tudi predsednik rajonskega sveta Podgora, bo novogoriški župan predlagal predsednikom tamkajšnjih krajevnih skupnosti, ki so na slovenski strani enakovredni sogovorniki goriškim rajonskim svetom, naj vzpodbudijo sodelovanje z njimi.(km) Novogoriški župan Mirko Brulc (levo) in predsednik SSO za Goriško Janez Povše na včerajšnjem srečanju KM DOBERDOB - Po nedavnem sporu ob glasovanju variante št. 8 Stranke večine zagotovile podporo županu Vizintinu do konca mandata Paolo Vizintin Kriza, ki jo preživlja večinska koalicija v doberdobskem občinskem svetu, je bila glavna točka sestanka, na katerem so na povabilo župana Paola Vi-zintina sodelovali predstavniki krajevne Združene levice, Demokratske stranke, Stranke komunistične prenove in Demokratične levice. Kot piše v noti za tisk, je župan uvodoma obrazložil nelahko situacijo, ki je nastala na občini, potem ko je na zadnji seji občinskega sveta ob glasovanju o varianti št. 8 splošnega občinskega regulacijskega načrta ostal brez glasov svetovalcev večine, kar je po njegovih besedah močno ogrozilo samo nadaljevanje mandatne dobe. Poudaril je, da se je iz nastalega stanja mogoče izvleči le ob enotnosti med Združeno levico in svetniško skupino Demokratske stranke ter ob njuni polni podpori. Sledila je poglobljena in konstruktivna razprava, iz katere je jasno izhajalo, da večinsko koalicijo veže dogovor z volivci, ki je bil skupaj s programom odobren v občinskem svetu. Zato mora vsakdo prevzeti svoje odgovornosti in se do konca mandata držati sprejetih obvez do občanov. Predstavniki političnih sil so poudarili predvsem dejstvo, da mora sedanja uprava nadaljevati svoje delo po začrtani poti z odprtim soočanjem in demokratičnim odločanjem ter s tem napovedali nadaljnjo polno podporo županu do konca mandatne dobe. O varianti št. 8 splošnega občinskega regulacijskega načrta pa so izrazili načelno pozitivno mnenje s priporočilom, naj se posamezna vprašanja ustrezno obravnavajo v pristojni občinski komisiji in v sami svetovalski skupini. Razpravo je zaokrožil župan Vizintin z željo, da bi politične sile, ki danes vodijo doberdobsko občino, pripomogle k uspešnemu zaključku mandata in med seboj sodelovale tudi v prihodnosti. Zahvalil se je vsem prisotnim za izraz polne podpore vseh komponent večinske koalicije njegovi upravi, se zaključuje tiskovno poročilo. NOVE NAVADE - Primer prenovljene samopostrežne restavracije Presta Goričani po padcu meje vse pogosteje zahajajo na cenejše kosilo v Novo Gorico Posledice odprtih meja se kažejo tudi v čisto vsakdanjih rečeh. V Novo Gorico, na primer, začenjajo v času kosila zahajati tudi zaposleni s sosednje Gorice. Kosila so namreč na slovenski strani meje veliko cenejša, eden od takšnih primerov, ki beleži vedno več gostov s sosednje države, je tudi pred kratkim prenovljena samopostrežna restavracija Presta, kije od nevidne mejne črte na Erjavčevi ulici oddaljena nekaj sto metrov. »Kar deset odstotkov dnevnih gostov, vseh beležimo okoli 800 dnevno, predstavljajo Goričani. Vedno več jih prihaja k nam,« pojasnjuje direktorica Urška Kavšek. Temu zagotovo botruje tudi dejstvo, da je bila Erjavčeva ulica, ki se na goriški strani nadaljuje v Škabrijelovo, z lanskim »padcem meje« odprta tudi za promet in ne le za pešce. Do omenjene restavracije se sedaj z goriške strani pride zlahka in hitro: sredi Erjavčeve je treba zaviti v levo in po nekaj metrih se gost že znaj- de pred omenjeno restavracijo. Italijanske goste na slovensko stran privlači predvsem cena: za kosilo je treba v Presti odšteti 4,5 evra, medtem ko bi na italijanski strani zanj odšteli enkrat več. Iz restavracije razvažajo tudi hra no v ne ka te re ob ra te, v tem seg -mentu si želijo prodreti tudi na goriški trg. Presta, nekdaj SGP-jeva delavska menza s pridihom »tozd prehrane«, se je po nedavni prenovi spremenila prijetno samopostrežno restavracijo, tako da sedaj delavci predstavljajo le še 40 odstotkov gostov. Pred poldrugim letom je namreč restavracija zamenjala lastnika, ki si je zadal smele cilje: poleg omenjene prenove videza restavracije in ponudbe, nameravajo prenoviti nekdanji samski dom, ki tudi spada pod njihovo okrilje. Tam je 150 ležišč, ki so praktično vse leto zase de na, ne kaj več kot 50 le žišč, ki jih tudi nameravajo v kratkem prenoviti, čez leto oddajajo študentom, poleti pa popotnikom. (km) Jedilnica novogoriške restavracije Presta KM I. Bavčar v Kulturnem domu Danes ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici srečanje z bivšim slovenskim ministrom in gospodarstvenikom Igorjem Bavčarjem. Govoril bo o začetku procesa demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, v katerem je odigral pomembno vlogo pred 20 leti ustanovljeni Odbor za varstvo človekovih pravic, kateremu je Bavčar predsedoval. Srečanje, ki ga soprireja SKGZ, bo uvedel in vodil Boris Peric. Snovanja na goriškem gradu V okviru niza glasbene šole Emil Ko-mel bo drevi ob 20. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev na goriškem gradu koncert renesančnih in baročnih pesmi »Muovete al mio bel suon«. Nastopili bodo mladi glasbeniki iz dežele FJK in iz Slovenije, ki bodo izvajali Monteverdijeve, Frescobaldijeve, Po-scheve, Praetoriusove, Handlove in Bachove skladbe. Drevi uvod v festival eStoria Predstava »Eneida in herojstvo« v izvedbi Vittoria Sermontija bo drevi odprla četrto izvedbo festivala zgodovine eStoria v Gorici. Naslov spektakla, ki ga je italijanski pisatelj, režiser in igralec oblikoval izrecno za goriško publiko in bo na sporedu v Verdijevem gledališču z začetkom ob 20.45, ni naključen: tema letošnje izvedbe festivala, ki bo potekal v goriškem mestnem središču do nedelje, so namreč heroji, protagonisti zgodovine v najširšem pomenu besede. Medtem so včeraj že postavili šotore na ljudskem vrtu, ki bo glavno prizorišče dogajanja. Na razpolago bo kakih 500 sedežev, na prodaj pa bo približno 20 tisoč knjig. Grof Carlo Coronini jr. slikar Danes ob 17.30 bo v konferenčni dvorani v bivši konjušnici palače Coroni-ni-Cronberg v Gorici predavanje o življenju in delu grofa Carla Coroni-nija jr. (1870-1944). Vse življenje se je bavil z likovno umetnostjo. O njem bo govorila Emanuela Uccello v okviru niza »Visto e non visto«. Gherghetta posegel pri deželi Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je kot predsednik deželnega združenja pokrajin (UPI) posegel pri deželni upravi, da bi do konca leta podaljšala rok, v katerem krajevne uprave lahko vprašajo za brezobrestna posojila, pa tudi da bi pokrajinam dodelila primerna finančna sredstva v primeru, da bi jim naložila skrb za prevoz prizadetih šolarjev. Gherghetta se je v teh dneh prvič srečal z novoizvoljenim predsednikom videmske pokrajine Pietrom Fontani-nijem. »S srečanjem sem zadovoljen, saj sem lahko ugotovil, da s Fontani-nijem zasledujeva podobne cilje,« je dejal. Specialna olimpijada Novogoriška Osnovna šola Kozara je letošnja gostiteljica 15. regijskih iger specialne olimpijade Slovenije Primorsko notranjske regije. Specialna olimpijada je namenjena osebam z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem razvoju. Enodnevni dogodek je v sredo, 14. maja, slovesno odprl novogoriški župan Mirko Brulc. (km) Novogoriški košarkarji v 1A ligi Novogoriški župan Mirko Brulc bo danes sprejel vodstvo in igralce članske ekipe Košarkarskega kluba Nova Gorica. Ti so se minuli teden po dobljeni tekmi proti KK Parklji Bežigrad uvrstili v 1. A slovensko košarkarsko ligo. Sprejema se bodo udeležili funkcionarji kluba, trener s pomočnikom in igralci. (km) Evropska kooperacija Danes bo med 9. uro in 13.30 na sedežu Tržaške univerze v Ulici Alvia-no v Gorici potekal posvet na temo Evropskega kooperacijskega združenja. Predaval bo Renato Mosconi. 1 6 Četrtek, 15. maja 2008 GORIŠKI PROSTOR MADŽARSKA - Nastop pri Slovencih v Porabju Blek Panters pustili pečat Doberdobska skupina prodrla s svojimi popevkami »Kaj je res to vaša skupina? Skupina, ki deluje v okviru slovenske manjšine v Italiji?« To je bilo prvo vprašanje, ki nam je bilo postavljeno v Monoštru na Madžarskem pri Slovencih v Porabju po zaključku pisanega in zabavnega koncerta skupine Blek Panters iz Doberdoba. Odgovor na zastavljeno vprašanje pa je bil ravno tako jasen in jedrnat: »Pravilno ste zastavili vprašanje, a ne pozabiti še, da smo tudi iz Doberdoba, z goriškega Krasa...« Dober dob ci so torej v petek zve -čer v slovenskem hotelskem centru Lipa v Monoštru prijetno presenetili prisotne, tako tamkajšnje Slovence kot tudi madžarsko govoreče gledalce. Najbolj zgovorno je dejstvo, da so nekateri izmed prirediteljev takoj zaznavali, da bi lahko bili doberdobški fantje primeren ansambel posebnega festivala alternativne glasbe, ki vsako leto poteka v Monoštru v poletnem času. Skupina Blek Panters je v glavnem v Porabju predstavila pesmi iz svojega zad nje ga al buma, ki so tudi izven na -ših meja znala ogreti prisotne. Pesmi kot Mulo mauta, Žile, Mora, Pu meš pu teč itd. so pus ti le do lo čen pečat tudi v najbolj vzhodnem delu slovenske narodnostne skupnosti. Še posebej pa je zadela v črno Sipa, ki se je predstavila na oder pri zaključ ni sklad bi. Torej lahko trdimo, da po lanskem uspehu Etnoploč tria z Vladom Kres- [13 Lekarne dežurna lekarna v gorici AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. dežurna lekarna v mošu MORETTI, ul. Olives 70, tel. 048180270. dežurna lekarna v krminu BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. dežurna lekarna v tržiču RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. dežurna lekarna v štarancanu SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. ~M Gledališče v dvorani bergamas v gradišču: 16. maja ob 21. uri (izven abonmaja) Lucio Belviso »Pianofortissi-mo«; informacije na tel. 0481-92683. v slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici bo v četrtek, 15. maja, ob 20.30 gledališka predstava »V vlogi žrtve. Teater absurda v policijski izvedbi« (brata Presnjakov). m Kino gorica kinemax Dvorana 1: zaprta. Dvorana 2: Gorica Kinema 17.45 -20.45 »Shine a Light«. Dvorana 3: zaprta. corso: zaprt. tržič kinamex: zaprt. linom in po skupinski razstavi goriških fotografov Skupine 75, so tudi Blek Pan-tersi, z raznimi Gergoleti, Perici, Lako-viči, Fer folji, da ne pozabi mo na »tuj -ca« Martino Feri in Iztoka Cergola, pustili svojo sled v Porabju ter tako dodatno utrdili stike med Slovenci v Italiji in Porabju. In ravno v tem smislu je zvenel pozdrav Jožeta Hirnoka, predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem, kateri je podčr tal, da med seboj no sodelovanje manjšin nas skupno utrjuje. Predsedniku Hirnoku se je v imenu ansambla zahvalil kitarist Peter Gergolet in izpostavil, da gostovanje doberdoš-ke skupine v Porabju je tudi obogatitev za člane in spremljevalce, saj pomeni odkritje in spoznavanje nove stvarnosti, oziroma slovenske prisotnosti na Ma džar skem. Naj ob koncu dodamo, da je koncert v Monoštru sodil v okvir glasbenega festivala Across the border 2008, ki ga v sodelovanju prirejata Kulturni dom v Gorici in kulturna zadruga Maja. Ob tej priložnosti je tudi ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel izročil predsedniku ZSM Hirnoku, posebno spominsko plaketo, ki priča o plodno vzpostavljenem sodelovanju na kulturnem področju med Slovenci v Porabju in Kulturnim domom iz Gorice. Na obzorju je tudi gostovanje Porabcev pri nas na Goriškem s posebno likovno razstavo in gledališko predstavo. (ik) Koncerti KONCERT z naslovom Meja: simfonija glasov bo v organizaciji tednika Voce Isontina v petek, 16. maja, ob 21. uri v župniji v Podturnu. Nastopili bodo otroci zbora Sanroccocanta. SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: danes, 15. maja, ob 20. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici koncert z naslovom »Muovete al mio bel suon« (renesančne in baročne pesmi in plese izvajajo mladi glasbeniki iz dežele FJK in Slovenije); informacije na tel. 0481532163, scgvkomel@tin.it; vstop prost. ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica vabijo na zaključno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske Naša pomlad 2008 v četrtek, 22. maja, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo otroški pevski zbori Višaji - OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, OŠ Šempas, OŠ Dobrovo-Kojsko, OŠ Komen podružnica Štanjel, OŠ Draga Bajca Vipava, glasbena šola Koper podružnica Izola, glasbena šola Koper; mladinski pevski zbori OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, vokalna skupina Bodeča neža Vrh, dekliški pevski zbor Elum -DMOPP Bakla Postojna. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo v maju profesorji vseh oddelkov šole nudili brezplačne poskusne individualne lekcije za otroke; prijave na GORICA KINEMA Shine a light: Stonesi in Scorsese Ena izmed najbolj slavnih skupin v zgodovini rocka, ki jo je med nastopom v živo posnel najpomembnejši ameriški režiser. Drevi bo v okviru ki-noateljejevega niza Gorica Kinema na ogled film, ki spektakularno združuje dve legendi show businessa: Rolling Sto-nese in Martina Scorseseja. Ameriški režiser je namreč avtor dokumentarca o Jaggerjevem bendu z naslovom »Shine a light«, ki bo na ogled v dvorani 2 goriškega Kinemaxa ob 17.45 in ob 20.45. Umetniško srečanje med angleško skupino in ameriškim režiserjem se je uresničilo jeseni 2006, na dveh večerih v newyorškem gledališču Beacon Theatre. Rezultat ni le film-koncert: je potovanje, obogateno z arhivskimi posnetki, skozi zgodovino skupine, ki bo kmalu praznovala petdeset let delovanja, a še vedno oddaja isto energijo kot na začetku. Scorsese, oboževalec skupine (njegova sta tudi filma Poslednji valček, o skupini Band, in No direction home, o Dylanu) je to energijo poudaril z izbiro zaprtega kraja in najboljših tehnikov, pa tudi s pozornostjo za detajle. Tudi Stonesi niso varčevali z glasovi, instrumenti in energijo: povabili so k sodelovanju tri ugledne goste, nekatere komade so prvič izvedli v živo in kameram so podarili spektakel, ki bo ostal v zgodovini rock n' rolla, kot je pokazalo navdušenje publike na Berlinalu. »Shine a light« je tematsko povezan s filmom, ki bo zaključil sezono 2007-2008 niza Gorica Kinema v četrtek, 29. maja: gre za »Joe Strummer: the future is unwritten«, režiserja Juliena Templeja, ki govori o pevcu skupine Clash. Med obema filmoma bo oklepaj namenjen tudi slovenski kinematografiji: 22. maja se namreč vrača Film Video Monitor s sentimentalno komedijo Marka Naberšnika Petelinji zajtrk, ki je požela številna priznanja na Slovenskem filmskem festivalu (najboljša režija, scenarij, igralec protagonist, nagrada publike), in je privabila v dvorane 200.000 gledalcev ter tako inkasirala 700.000 evrov. tajništvu Glasbene matice v Gorici, kor-zo Verdi 51, tel. 0481-531508, od ponedeljka do petka med 15. in 17. ure. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest na 48-urnem tečaju Uvod v Web Publishing, ki se bo začel v maju in bo potekal dvakrat tedensko ob torkih in petkih z urnikom od 18. do 21. ure. Glavni cilj projekta je nuditi tečajnikom osnovno poznavanje za sestavljanje spletnih strani. Sposobnosti, ki jih bo vsak udeleženec razvijal, so vezane na funkcije osnovne uporabe programskega jezika HTML. Interesenti naj pohitijo z vpisom; informacije na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51, tel. 0481-81826. M Izleti DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK vabita na avtobusni izlet v Belo Krajino v nedeljo, 25. maja; informacije in vpisovanje na tel. 0481482015. KRAJEVNE SKUPNOSTI Solkan, Pev-ma-Štmaver-Oslavje, Stražice in Sveto-gorska-Placuta vabijo na 9. čezmejni Pohod treh mostov, ki bo v nedeljo, 18. maja. Zbirališče bo od 9. ure dalje pri bivši karavli v Solkanu, kjer bo tudi cilj; štart ob 9.30. Med potjo bosta delovali dve okrepčevalnici, v Štmavru in pri pevm-skem mostu. NA SPREHODU PO TRŽIŠKEM OZEMLJU: v nedeljo, 18. maja, kolesarski izlet po zaščitenih območjih Cavana in Schiavetti z zbirališčem ob 9. uri na parkirišču Gaslini (ul. Valentinis), ob 9.15 pred stolnico v Tržiču (ul. F.lli Rosselli) in ob 9.30 na cesti za Marino Julijo pred silosi De Franceschi za udeležence, ki bodo prišli z avti. Izlet se bo zaključil ob 13. uri. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 0038653023030) vabi v nedeljo, 18. maja, na izlet na Dovško babo (1891 m) - Karavanke (nezahteven pohod v mesecu cvetenja narcis, možnost organiziranega prevoza, vodi Simon Gorjup). Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih danes, 15. maja, ob 18.30 uri. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 0038653023030) vabi v soboto, 17. maja, na izlet po grebenih Gore (lahka pot, možnost organiziranega prevoza, vodi Rajko Slokar); sestanek z udeleženci v društvenih prostorih danes, 15. maja, ob 18. uri. SPDG obvešča, da je odhod pohod-niškega izleta na Bevkov Vrh (1050 m) na Cerkljanskem v nedeljo, 18. maja, predviden ob 8. uri iz parkirišča pri Rdeči hiši. Prevoz z lastnimiprevozni-mi sredstvi; informacije na tel. 048181965 (Boris). SPDG vabi na drugi društveni sezonski izlet z gorskimi kolesi. V nedeljo, 18. maja, bo na vrsti Slavnik po dolini Glinščice (približno 45 km razdalje za 1000 m višinske razlike); zbirališče ob 8. uri na parkirišču pri Rdeči hiši; informacije na tel. 328-8292397 (Robert). □ Obvestila DRUŠTVO SABOTIN vabi danes, 15. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na redni občni zbor na sedežu društva v Štmavru. ZGODOVINSKI AVTOBUS ESTORIABUS bo v okviru goriškega festivala eStoria vozil od 16. do 18. maja. V petek, 16. maja, bodo z avtobusom obiskali Gradišče in sosednje kraje, kjer je bila med leti 1615-1618 druga beneško-avstrijska vojna; izlet bo vodil vojaški zgodovinar Riccardo Caimmi. V soboto, 17. maja, je predviden obisk Čedada in Ogleja; udeležence bo spremljal profesor srednjeveške zgodovine Paolo Cammaro-sano. V nedeljo, 18. maja, pa se bodo z avtobusom odpravili v Kobarid, kjer si bodo ogledali muzej prve svetovne vojne in vojaško kostnico; obisk bo vodil novinar Marco Cimmino; informacije in prijave na tel. 0481-539210. KD OTON ŽUPANČIČ, KZPMK GALEB IN ZSKD vabijo osnovnošolske otroke na ustvarjalne delavnice, ki bodo potekale v domu A. Budala v Štandrežu; prvo srečanje v soboto, 17. maja, od 15. do 18. ure pod mentorstvom Alenke Hro-vatin in Jane Pečar; informacije in prijave še danes, 15. maja, na tel. 3403447695 (Tamara Butkovič) po 18 uri. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). POLETNO SREDIŠČE SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA v Gorici bo delovalo od 9. junija do 18. julija in od 25. avgusta do 5. septembra, od ponedeljka do petka; vpisovanje in podrobnejše informacije daje uprava na tel. 0481533495 ob delavnikih med 13. in 18. uro najkasneje do 23. maja. BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 17. maja, z začetkom ob 8. uri na igriščih v Štandrežu in So-vodnjah (ob slabem vremenu v Gradišču) 6. mednarodni balinarski ženski turnir. Nastopalo bo dvanajst ekip iz naše dežele in Slovenije; informacije na tel. 0481-531611. DRUŽBE I RIS, IRISACQUA IN ISOGAS obveščajo, da je okence v ulici San-tAmbrogio v Tržiču zaprto zaradi dezinsekcije. Dejavnosti tržiškega okenca bo do nadaljnjega prevzelo okence v ulici Cau de Mezo v Ronkah, ki bo odprto od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 14. in 18. uro. KMEČKA ZVEZA iz Gorice obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim interesentom za izpolnitev davčne prijave ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na ZSKD (tel. 040635626, 0481-531495). NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški -/ kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija, Vila Vicentini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ronke, do 12. ure 30. maja. OBČINA DOBERDOB obvešča svoje občane in lastnike zemljišč, ki se nahajajo v občini, da je sprožila postopek za sprejetje variante št. 8 k splošnemu regulacijskemu načrtu. Med direktivami, ki jih je občinski svet sprejel s sklepom z dne 18. avgusta 2007, predvideva varianta morebitno spremembo v zazidljive nekaterih do dandanes nezazi-dljivih zemeljskih površin. Med postopkom sprejetja variante bo občina upoštevala le prošnje za variante, ki jih zainteresirani zasebniki vložijo na občinski tehnični urad najkasneje do 15. maja. 0 Prireditve KULTURNI DOM GORICA IN SKGZ vabita ob 20. obletnici ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic na srečanje z nekdanjim vodjo odbora Igorjem Bavčarjem iz Ljubljane v četrtek, 15. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Uvodoma bo spregovoril Boris Peric. KULTURNO ZDRUŽENJE PROLOGO IN IAV (Itinerari Arti Visive) prirejata niz kratkometražnih filmov, ki jih je uredil Pierluigi Pintar z naslovom »Qui, al-trove« na sedežu združenja Prologo v ul. Ascoli 8/1 v Gorici: 16. maja ob 21. uri »interno 9« in »Il prigioniero« (režija Davide Del Degan) in »Hej Tovariši« (režija Gregor Božič). SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA prireja informativno predavanje na temo razvojne usmeritve Severnoprimorske regije; v goste bosta prišla Almira Pirih, predsednica podjetja Imprime, in David Bratož, direktor Razvojne agencije - ROD Ajdovščina. Potekalo bo v ponedeljek, 19. maja, ob 18.30 v prostorih Kulturnega doma v ulici Brass v Gorici. Poskrbljeno bo tudi za simultano prevajanje v italijanščino. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) bo v petek, 15. maja, ob 17.30 predavanje o Karlu Coronini-ju ml.; informacije na tel. 0481-533485. 0 Mali oglasi PRODAM ALFA ROMEO 155, letnik 1995, v odličnem stanju, cena 1.000 evrov; tel. 0481-539974, 349-8149391. Pogrebi DANES V KRMINU: 11.00, Luigi Felcaro iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 12.15, Giorgio Visin-tin iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na glavno pokopališče. ^ Zapustila nas je naša draga Amalia Colja vd. Ulian stara 83 let Žalostno vest sporočajo otroci Luciano, Nerina in CIaudio z družinami in vsemi sorodniki. Pogreb bo v petek, 16. maja ob 14.00 v župnijski cerkvi v Doberdobu. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili njen drag spomin. Doberdob, 15. maja 2008 Priznano pogrebno podjetje Preschern - Ronke Ob boleči izgubi očeta, tasta in no-nota JOŽEFA RADETIČA izražajo predsednica in odborniki AŠKD Kremenjak iz Jamelj globoko sožalje prizadetim svojcem. / PRIMORSKA Četrtek, 15. maja 2008 17 KOPER - Srečanje slovenskih in hrvaških županov obmejnih istrskih občin Prvi meščani za sodelovanje in zelo kritični do Jorasovih akcij Pobudo za srečanje je dal koprski župan Popovič - Joras zavrnil očitke KOPER - Župani slovenskih in hrvaških obmejnih istrskih občin so včeraj v Kopru govorili o zadnjih dogodkih na mejnem prehodu Sečovlje. Strinjali so se, da občine dobro sodelujejo in da je težave treba reševati na prijateljski način. So bili pa kritični do Jo-ška Jorasa, ki je zavrnil očitke, da njegov na čin ni pri me ren in da je po li tič -no motiviran. Koprski župan Boris Popovič, ki je dal pobudo za srečanje, je povedal, da čezmejno sodelovanje nemoteno poteka, zadnje incidente pa so po njegovem mnenju provokacija. "Za Jorasom stoji odvetnik Danijel Starman in nekateri drugi politiki ali ljudje, ki imajo želje po uspehu v politiki in na volitvah," je dejal. "Situacija res ni rešena in optimalna, naša stran na tisti strani nima pris toj nos ti in je ne mo re ime ti, do kler se Ljubljana in Zagreb oz. preko nekoga tretjega ne dogovorita, kje je realna meja," je dejal. "Meja bi že bila lahko dorečena," je dodal in pristavil, da gre kritika tako slovenski kot hrvaški politiki, incidente pa je označil za nedopustne. Popovič je še izrazil upanje, da bo Hrvaška čim prej postala članica EU, saj me ni, da bo do te žave po tem manj -še. Po besedah piranskega župana Tomaža Gantarja bi se morali za način reševanja težav dogovoriti vladi obeh držav, in sicer preko ene od mednarodnih institucij. Glede Jorasa je Gantar me nil, da je v stis ki, po leg te ga pa v tem vidi neke vrste osebne interese in vrsto politične promocije, ki nikakor ne sodi v ta okvir. Gantar je dejal, da so med občinami prijateljski odnosi in tako naj bi reševali tudi težave. Pri tem je izpostavil vprašanje oskrbe z vodo, kjer je piranska občina še posebej vezana na hrvaško stran. "Ne moremo na račun nekaj korit izsiljevati incidentov ali česarkoli, nenazadnje to vpliva na ljudi, ki živijo na obeh straneh meje, ki problema morda dovolj dobro ne poznajo, ta odnos pa na zgrešen način prikazuje sodelovanje med občinami na različnih straneh državne meje," je še komentiral Jorasovo ravnanje. Napove-da na za po ra ces te in shod po Gan tar -jevih besedah ne vodita nikamor. Takšen način po njegovih besedah postavlja obe državi v "pat pozicijo", v kateri niso možne racionalne odločitve. Poudaril je, da imajo obmejne občine iste cilje, pri čemer je izpostavil višji nivo turizma in prizadevanja, da bi celotno območje naredili lepo in prepoznavno. "Potrebno in smiselno je energijo vlagati v smer prijateljskega sodelovanja, ne pa v smer zaostrovanja na način, ki sigurno ne more pripeljati do primernega rezultata," je zaključil Gantar. Joras je povedal, da ga izjave Gantarja kot piranskega župana čudijo, saj naj bi točno vedel, do kod sega občina. Še posebej pa je Joras presenečen nad izjavami Popoviča. "Pri njem so bile ravno tako kršene človekove pravice, in se zadeva ni vodila po postopkih pravne države, on je prav tako žrtev tega, ampak je pripravljen zaradi političnih soglasij stvari pomesti pod preprogo," je dejal Joras, ki je dodal, da njegovo stališče obžaluje. "Meja na Dragonji je bila za nas šok, danes s Schengnom doživljamo zopet drugačno situacijo, kije prehod meje dodatno zaostril, jutri bodo tu vinje-te in vse te novonastale situacije niso dobrodošle pri naših krajanih, čeprav ti sprejemajo realnost in se obnašajo korektno," pa je v imenu prisotnih županov hrvaške Istre dejal župan Umaga Vlado Kraljevič. Dogajanje na sami meji pa po njegovi oceni otežujejo dirigirani incidenti, ki samo še dodatno otežujejo stvari. "Med nami je ostalo malo mostov, namesto, da bi te zaščitili in gradili nove, poskušajo nekateri te mostove zrušiti," je dejal in dodal, da se tega ne sme dopustiti, saj imajo obči- Sporno območje ob mejnem prehodu Sečovlje buri duhove ne veliko skupnega in je sodelovanje na lokalnem nivoju zelo dobro. Kot je napovedal, bodo čez 15 dni vsi danes prisotni župani v Umagu podpisali izjavo o sodelovanju obmejnih občin v Istri. Županja občine Buje Lorella Li-moncin Toth je dejala, da Joras ni kriv za vse težave, ampak so krivi politiki, ki dovolijo, da se to dogaja in ni logičnega sodelovanja in želje, da se težava re ši, pri če mer sa ma me ni, da je re ši -tev ved no mo go ča, ven dar je za to po -trebna dobra volja. Glede spornih parcel, ki jih je občina Buje prodala, je dejala, da obstajata zasebna in državna lastnina, za Jorasovo hišo pa je dejala, da ni legalizirana. "Menim, da mora pravna država obstajati na obeh straneh," je dejala. Na vprašanje, zakaj so šli v prodajo zemljišč, je odgovorila, da gre za državno zemljo, države pa morajo to reševati. Po njenih besedah bi Joras lahko kandidiral na razpisu in si vrt kupil. "Če on ne želi nekih stvari legalizirati, mi je žal," je dodala. Glede postopkov prodaje spornih zemljišč je Joras dejal, da so postopki popolnoma jasni. "Nekdo mora za to izraziti potrebo, prijaviti na občino, ta da pobudo naprej, ministrstvo oz. lastnik zemljišča soglaša s to prodajo in potem se razpis realizira," je dejal. Po Joraso-vem mnenju bujska občina da pobudo za prodajo zemljišč, saj ministrstvo v Zagrebu po njegovih besedah ne ve, da te parcele obstajajo, prav tako naj ne bi mo glo ve de ti, če je znan ku pec. "Dr ža -va da le soglasje," je dejal. (STA) Norveška sredstva za prenovo gledališča KOPER - Mestna občina Koper je prejela odločitev Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Norveške, ki je podalo pozitivno mnenje glede sofinanciranja projekta prenove Gledališča Koper. Kot je znano, se je koprska občina že v lanskem letu prijavila na razpis tako imenovanega norveškega mehanizma za financiranje prenove koprskega teatra. Tako bo občina v okviru projekta »Cultural Revival of City Core« prejela 500 tisoč evrov finančne pomoči za sicer dobre tri milijone evrov težko naložbo prenove gledališča. Sicer pa naj bi bilo v prihodnjih dneh znano tudi ime izvajalca, ki bo prenavljal koprski teater. Na razpis se je prijavilo 6 ponudnikov, kot običajno pa bodo tudi pri tej naložbi izbrali tistega, ki je podal najugodnejšo ponudbo. V okviru omenjene naložbe bodo prenovili trenutno povsem neprimerno gledališko dvorano in vhodni del gledališča. V času prenove bodo večino gledaliških predstav uprizorili v dvorani v Hrvatinih in v Marezigah, pa tudi v drugih dvoranah koprske občine. Prenovljeno gledališče bo nared predvidoma do konca leta. LOKEV - Novogradnje pod vprašjem V Škibinih verjetno ne bo novega naselja Tomaž Gantar LOKEV - Ljubljanska družba Ramin-vest načrtuje v Škibinih, zaselek z nekaj hišami leži pred vhodom v Kobilarno Lipica (KL) z lokavske strani, postaviti naselje s 34-imi enostanovanjskimi hišami v dveh nizih. Investitor je za projekt pridobil naravovarstveno soglasje Agencije RS za okolje (ARSO), na občini Sežana pa so na tej podlagi odmerili komunalni prispevek. Za izdajo gradbenega dovoljenja družbi manjka še soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Tam so že zavrnili vlogo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev, ker sodijo Škibini v vplivno območje KL, na katerem posegi, ki bi škodovali kulturnemu spomeniku, niso dovoljeni. Pojdimo po vrsti. Avgusta lani so na ARSO investitorju izdali naravovarstveno soglasje, ker po njihovi oceni »predvideni poseg ne bo ogrozil lastnosti ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitat-nih tipov, zaradi katerih je območje vključeno v ekološko pomembno območje.« Zraven so dodali še seznam naravovarstvenih usmeritev. Na pobudo Civilne iniciative Kras (-CIK) so v začetku leta predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (MOP) opravili nadzor nad prostorskimi akti občine Seža- SEŽANA - Prostorska ureditev v občini Skupina Tomajcev sprožila spor pred ustavnim sodiščem TOMAJ - Na zadnji seji sveta občine Sežana je župan Davorin Ter-čon pozval Ministrstvo za okolje in pro stor ( MOP), naj za šest spor nih lo -kacij - Tomaj, Križ, Grahovo Brdo, Voglje, Škibini in Lokev, kjer naj bi bile predvidene pozidave na zemljiščih, ki so še v kme tij ski ra bi, spro ži ustav -ni spor in se neha igrati z občino. Očitno takrat še ni vedel, da je za to že poskrbela skupina Tomajcev, ki je sredi februarja na Ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselja v občini iz leta 2002. "Občina bi morala spoštovati opozorila MOP," je ob tem pojasnil prvopodpisani Vojko Pintar, "ter prostorsko ureditvene pogoje in druge prostorske akte, zlasti družbeni plan, uskladiti z zakonom." Ker pa slednja tega ni naredila, so sklenili pravico uveljaviti sami. Župana Terčona je novica razveselila: "Pričakujem, da bo tudi MOP sprožil ustavni spor še v drugih spornih primerih, kot je bilo obljubljeno. Na občini že več mesecev čakamo na ta korak." Po njegovih besedah občina nima nobenega namena načrtovati gradnje na kmetijskih zemljiščih, "in če bo sodišče v katerem od primerov ugotovilo, da gre za neusklajenost, bomo rade volje sprejeli razsodbo." Napovedal je še, da bodo tudi sami s spremembami prostorskih načrtov skrčili precej obširna zazidalna območja po vaseh. Po ocenah naj bi bilo teh v občini na voljo šest milijonov kvadratnih metrov, če bi jih pozidali, pa bi se lahko nanja naselilo 25 tisoč novih prebivalcev. Za ko men tar smo vpra ša li tu di na Direktorat za prostor, ki je januarja in še enkrat marca opravil nadzor nad prostorskimi akti občine in ugotovil neskladje. Direktorica Metka Černelč je povedala, da zaenkrat še ne pripravljajo svoje zahteve za ustavno presojo. "Občini smo dali dovolj ča- Davorin Terčon sa na razpolago in pričakujemo, da bo neskladje odpravila." Kar pa zadeva spreminjanje veljavnih prostorskih planov, je Černelčeva še dodala, da na direktoratu razen v primerih, ko gre za projekte, vezane na pridobivanje evropskega denarja, ne zagovarjajo spreminjanja starih načrtov, ampak pripravo novih. Od lanskega leta je namreč v veljavi nov zakon o prostorskem načrtovanju, ki je državi omogočil večji nadzor nad pripravo prostorskih aktov. (I.C.) na in ugotovili, da so v šestih naseljih predvidene pozidave na zemljiščih, ki so še vedno v kmetijski rabi. Občini so naložili, naj problem odpravi, sicer bodo sami podali zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti omejenih aktov. Z občine so žogico vrnili MOP, češ da sami nezakonitosti niso našli. Prve dni maja letos so na občini na osnovi naravovarstvenega soglasja investitorju odmerili komunalni prispevek, rekoč, da bi v primeru zavlačevanja lahko ostali brez njega. »Predvsem mora država razmisliti, kaj je zanjo sprejemljivo in kaj ne,« je komentiral župan Davorin Terčon. »Dejstvo je, da se ta pozidava nahaja na vplivnem območju KL, ki je nastalo s spremembo zakona o KL. Meni se to početje zdi nenačelno. Po eni strani pošiljajo z MOP opozorila na občino, ki so zame sporna, po drugi strani pa sami omogočajo pozidave pred vrati kulturnega spomenika.« Drugače so ravnali na ZVKDS, kjer so zavrnili izdajo kulturnovarstvenih pogojev, vloge za soglasje pa, kot so pojasnili, niso nikoli niti prejeli. V odgovoru na naše vprašanje so zapisali, da je predlagani poseg v neskladju z načrtovanim prostorskim razvojem KL, ki za ustrezno delovanje potrebuje tudi območje izven zaščite. »Gre predvsem za urejanje mirujočega prometa in rešitve, povezane s konjeniško dejavnostjo, ki bodo predvidoma locirane ob sežanskem, lokavškem in bazoviškem vhodu in bodo urejene na podlagi občinskih prostorskih aktov. Skladno z navedenim je ZVKDS izdal odločbo in dopolnitev odločbe, da gradnja na obravnavanih parcelah ni dovoljena.« Na Upravni enoti Sežana so povedali, da vloge za izdajo gradbenega dovoljenja še niso prejeli, da pa so se na to pripravili. »Na ZVKDS smo se pozanimali, ali je bilo izdano kulturnovarstveno soglasje. In ker smo dobili negativen odgovor, gradbenega dovoljenja verjetno ne bomo izdali,« je povedala načelnica Sonja Kovačič. Svoj angažma v postopku pa napovedujejo tudi v Civilni iniciativi Kras. »Mi bomo zahtevali od ARSO obnovo postopka,« je povedal Robert Rogič. «Prvič, ker za soglasje nista bila vprašana dva soseda mejaša in drugič, ker j e po vladni uredbi iz 24. aprila letos to območje znova vključeno v Naturo 2000. To pa pomeni, daje pred vsakim posegom potrebno izdelati presojo vplivov na okolje. V tem primeru pade naravovarstveno soglasje v vodo, ker bodo na Zavodu za varstvo narave imeli pravno podlago, da izdajo negativno strokovno mnenje oziroma soglasja ne potrdijo.« Ker je območje pomembno tudi z vidika varovanja ptic, bodo v postopek vključili še Društvo za preučevanje in opazovanje ptic, ki deluje v javnem interesu. Irena Cunja 18 Četrtek, 15. maja 2008 SVET / JERUZALEM - Obisk sovpada s 60-letnico ustanovitve izraelske države Ameriški predsednik HELSINKI Finska Patria Bush na obisku v Izraelu osumljena Danes bo Bush govoril v izraelskem parlamentu, obiskal pa bo tudi Savdsko Arabijo korupcije JERUZALEM - Ameriški predsednik George Bush je včeraj Izrael označil za demokracijo, ki se bori proti »silam terorja«. »Tukaj smo v srcu cvetoče demokracije, toda ta demokracija se mora podobno kot druge demokracije soočati s skrajneži in teroristi,« je dejal Bush po srečanju z izraelskim premierom Ehu-dom Olmertom v Jeruzalemu. Bush je izrazil upanje, da bodo Izrael in Palestinci mirovni sporazum sklenili še v času njegovega mandata, ki se izteče januarja prihodnje leto. Ob tem je izrazil vso podporo Izraelu, predsedniku Šimonu Peresu pa je dejal, da morajo ZDA podpirati svojega »najtesnejšega zaveznika in prijatelja na Bližnjem vzhodu, edino pravo demokracijo, v boju proti silam terorja«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Bush je tudi dejal, da za nasiljem v sosednjem Libanonu stoji Iran. »Iran podpira Hezbolah in to so prizadevanja Irana za destabilizacijo mlade demokracije. ZDA trdno stojijo ob vladi Fuada Si-niore,« je dejal Bush, ki bo v danes nagovoril izraelski parlament. Bushev tokratni obisk na Bližnjem vzhodu sovpada s 60. obletnico ustanovitve Izraela in novim razmahom nasilja v regiji, ki hromi izraelska in palestinska prizadevanja za mir. Iz Gaze so včeraj poročali o štirih mrtvih Palestincih, ki so bili po navedbah zdravniških virov ubiti med operacijo izraelske vojske na območju. Tudi sam bližnjevzhodni mirovni proces je dosegel le malo napredka po mirovni konferenci v ameriškem Anna-polisu, ki jo je novembra lani gostil prav Bush. Bush bo poleg Izraela tokrat obiskal še Savdsko Arabijo, kjer se bodo spomnili na 75-letnice odnosov med ZDA in tem z nafto bogatim kraljestvom, ter Egipt, kjer se bo med drugim srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. To je že njegov drug obisk na Bližnjem vzhodu po januarju letos, pred-tem pa se zadnjih sedem let ni mudil ne na izraelskem ne na palestinskem ozemlju. (STA) Ameriškega predsednika in soprogo Lauro sta na letališču pričakala predsednik države Šimon Peres in premier Ehud Olmert ANSA JERUZALEM - Na dan Bushevega prihoda v Izrael Iz Gaze izstreljena raketa zadela izraelski nakupovalni center JERUZALEM - Raketa, izstreljena z območja Gaze, je včeraj zadela nakupovalno središče v mestu Aškelon na jugu Izraela. Po prvih podatkih reševalcev je bilo ranjenih najmanj 14 ljudi, od tega trije huje, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Odgovornost je že prevzela palestinska skrajna skupina Islamski džihad. Vojaški radio je poročal, da je raketa zadela tretje nadstropje nakupovalnega središča. AP navaja, da doma na rejene ra ke te, s katerimi skraj ne -ži z območja Gaze praviloma obstreljujejo Izrael, nimajo zadostnega dometa, da bi lahko dosegle Aškelon, ki leži kakih 15 kilometrov od meje z Gazo. (STA) HELSINKI - Finska policija je včeraj sporočila, da so v torek prijeli dve osebi v okviru preiskave, ali je finsko podjetje Patria podku povalo urad ni ke, da bi pridobilo pogodbe s Slovenijo in Egip tom, poroča fran cos ka tis -kovna agencija AFP. Namestnik direktorja Patria Slovenija Andrej Mla de nov je za STA pojas -nil, da o tem ne bo daj al iz-jav.Podjetje je Egiptu prodalo topniško proizvodno tehnologijo, Sloveniji pa oklepna vozila in tope. »Preiskujemo, če so podjetje ali nekateri izmed njegovih zaposlenih krivi podkupovanja,« so v izja vi spo roči li s fin ske ga Državnega urada za preiskave (-NBI). Pri tem so še spo roči li, da so v torek are ti ra li dve ose bi. NBI ni ho tel ko men ti ra ti vso te denarja, ki naj bi bil uporabljen za podkup ni no, prav tako pa ni ho tel raz kri ti na rod nos ti osum -ljencev. Kot so sporočili, pričakujejo, da bo šlo za dolgotrajno pre is kavo. Patria je v izjavi, ki jo je objavila na svoji spletni strani, za-ni kala ob tož be, in ob tem pove -dala, da je NBI v torek preiskal dve izmed njenih pisarn. Pri preiskavi so zasegli podatke v zvezi s pogodbo s Slovenijo in z delom, ki je vodilo do sklenitve pogodbe.»Poleg tega na željo podjetja tudi preiskujemo, če so bili v poročilih medijev objavljeni zaupni poslovni podatki,« je za AFP pove dal visoki predstavnik NBI Jan ne Jae r vinen. Finska je lastnica 73 odstotnega deleža Patrie, medtem ko je ostalih 27 odstotkov v lasti Evropske aeronavtične obrambne in vesoljske agencije (EADS), še poroča AFP. (STA) MJANMAR - Vojaške oblasti prikrivajo grozljivo tragedijo Združeni narodi opozarjajo, da je žrtev ciklona več kot sto tisoč YANGOON/NEW YORK / LONDON - Mjanmarski državni mediji so včeraj sporočili, da je v divjanju ciklona Nargis, ki je jug države opustošil 3. maja, umrlo 38.491 ljudi, pogrešanih pa je 27.838. Ocene mednarodnih človekoljubnih organizacij medtem še vedno govorijo o veliko več žrtvah, mednarodna skupnost pa postaja v luči togosti mjan-marske vojaške hunte vse bolj obupa-na.Novi uradni podatki o številu žrtev in pogrešanih v vremenski ujmi govorijo o štiri tisoč več mrtvih kot v torek. Ranjeni so medtem 1403 ljudje, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP še poročal mjanmarski državni radio. Združe ni na rodi med tem opo -zarjajo, da je žrtev več kot 100.000. Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca je po drugi stra ni vče raj spo roči la, da je po oce -nah 22 človekoljubnih organizacij, ki sodelujejo v humanitarnih prizadevanjih za pomoč prizadetim v Mjanma- Mednarodna skupnost je spričo togosti mjanmarskih oblasti vse bolj obupana, število žrtev ciklona pa dobiva biblijske razsežnosti ANSA ru, število žrtev med 68.833 in 127.990. Še bolj katastrofične so ocene, ki jih je med današnjo izredno razpravo o humanitarni krizi v Mjanmaru v britanskem parlamentu omenil britanski minister za mednarodni razvoj Douglas Alexander. »Verjamemo, da so resnične številke veliko večje. Nekatere človekoljubne agencije na terenu sedaj ocenjujejo, da je umrlih in pogrešanih več kot 200.000,« je poslancem povedal Alexander. (STA) ZDA - Volitve v Zahodni Viginiji Močna, a zgolj simbolična zmaga Clintonove NEW YORK - Newyorška senatorka Hillary Clinton je v torek po pričakovanju brez težav zmagala na volitvah za izbiro predsedniškega kandidata demokratske stranke v zahodni Virginiji. Tiskovna agencija AP in ameriške televizije so jo razglasile za zmagovalko na podlagi vzporednih anket nemudoma po zaprtju volišč.Opazovalcem je že pred bilo jasno, da je zmagala senatorka, glede na to, da je več kot 60 odstotkov udeležencev vzporednih anket podprlo zamisel o začasni odpravi zveznega davka na bencin v času poletnih počitnic. Njen demokratski nasprotnik senator iz Illinoisa Barack Obama je zamisel označil za sprenevedanje, ki ne bo rešilo problema visokih cen bencina. Vzporedne ankete so potrdile, da so se volitev udeležili trdni člani senatorkine baze. Skoraj vsi belci, več kot 60 odstotkov starejših in podobno število manj premožnih ter ljudi brez višje izobrazbe. Zmaga Clintonove je zato simbolična in ji bo malce pomagala v pogajanjih z Obamo, da iz končnega poraza potegne kar največ, morda podpredsedniški položaj. V Zahodni Virginiji je bilo na voljo le 28 delegatov za strankarsko konvencijo konec avgusta v Denverju, kjer bodo potrdili zmagovalca. Clintonova jih je osvojila najmanj 15 s čimer je skupni zaostanek v delegatih zmanjšala na 163,5. Do konca procesa izbire demokratskega kandidata je le še 5 volitev na katerih si bosta kandidata proporcionalno razdelila manj kot 200 delegatov. Obama vodi v anketah Montane, Oregona in Južne Dakote, Clintonova pa v anketah Kentuckyja in Portorika, ki je za splošne volitve 4. novembra nepomemben, ker njegovi prebivalci nimajo volilne pravice.(STA) w Četrtek, 15. maja 2008 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it ¿Primorski ~ dnevnik TENIS - Pri samih 25 letih Heninova kot številka 1 predčasno končala kariero Razlog morda neurejene družinske razmere - Zmagovala povsod razen v Wimbledonu RIM - Belgijka Justine Henin je pri 25 letih sklenila končati teniško kariero! To je prvič, da se z igrišč umika aktualna števika ena z lestvice WTA. Razlogi so, kot je pojasnila osebni in družinski. Heninova ima za sabo težko otroš tvo, po ne sre če no po ro ko, pre -kinjene odnose z očetom in problematične s številnimi brati, pred leti pa ji je umr la tu di ses tra, na ka te ro je bi la še posebej navezana. Poleg tega je pogostokrat bolna (pred važnimi dvoboji je velikokrat imela težave z želodcem) in ima tudi težave z mišicami. Čeprav se je v zadnjih dneh čedalje glasneje govorilo o morebitnem koncu kariere, je včerajšnja potrditev teh novic vendarle presenetila mnoge po vsem sveta. Zanimivo je, da 25-let-na igralka še pred tedni zelo zavzeto govorila o letošnji sezoni in tudi nastopu na olimpijskih igrah v Pekingu. »Ze dlje časa razmišljam o prekinitvi kariere, zdaj pa je odločitev v meni dokončno dozorela. Očitno je prišel konec ene lepe življenjske avanture,« je dejala Heninova, ki so jo mnogi imeli za edino pravo naslednico Martine Navratilove in so jo v mnogo-čem primerjali z Rogerjem Federerjem. Petindvajsetletna Belgijka je odločitev o upokojitvi objavila natančno leto po tem, ko je enako odločitev sprejela še ena vrhunska belgijska teniška igralka Kim Clijsters, nekoč prav tako prva igralka sveta. Razlika je le v tem, da je Henino-va lo par v kot po lo ži la pri 25 le tih, medtem ko je Clijstersova to storila pri 23 letih, obe pa sta enakega mnenja, da obstaja življenje tudi zunaj teniških igrišč. Justine Henin je letos nastopila na samo šestih turnirjih, zmagala pa je v Sydneyju in Antwerpnu. Za največje dosežke na svoji bogati športni poti si šteje sedem zmag na turnirjih za veliki slam. Leta 2004 j e bila najboljša na odprtem prvenstvu Avstralije v Mel-bournu, dvakrat se je veselila zmage na odprtem prvenstvu ZDA (2003, 2007), med tem ko je na te niš kih igri ščih Ro -land Garrosa v Parizu pokal za zmagovalko v zrak dvignila kar štirikrat (2003, 2005, 2006, 2007). Neuspešna je bila samo v Wimbledonu. NOGOMET MA MIVKI »Azzurri« z Leghisso danes po TV BENIDORM (Španija) - Italijanska reprezentanca v odbojki na mivki, za katero igra tudi Michele Leghissa iz Medje Vasi, se je na kvalifikacijah za nastop na SP že uvrstila v osmino finala, v njej pa se bo danes pomerila z Belorusijo. Tekma bo ob 11.30 tudi neposredno po TV Eurosport 2). V primeru zmage bi se »azzurri« v če-trtfinalu srečali z zmagovalcem dvoboja med Ukrajino in Anglijo. KLASINIC ODHAJA - Napadalec hrvaške reprezentance Ivan Klasnic bo po koncu sezone zapustil Werder Bremen. Glavni razlog naj bi bila tožba, ki jo je nogometaš sprožil proti klubskima zdravnikoma zaradi neustreznega zdravljenja, zavoljo katerega je moral Klasnič na dve presaditvi ledvic. DEVETAG - Dvaindvajsetletna goriška odbojkarica Francesca Devetag, članica Sassuola Volley in nekdanja valovka, bo do jutri na preizkušnji pri klubu Minetti Vicenza. HOKEJ NA LEDU - V prvem četrtfi-nalu SP je v Quebecu Švedska po podaljšku premagala Češko s 3:2 (0:0, 1:1, 1:1; 1:0). Justine Henin je štirikrat zmagala na pariškem Roland Garrosu, dvakrat je slavila zmago na odprtem prvenstvu ZDA, enkrat pa v Avstraliji ANSA NOGOMET Ruski Zenit je osvojil pokal UEFA MANCHESTER - Nogometaši Zenita iz Sankt Peterbur-ga so zmagovalci pokala UEFA. V finalu v Manchestru so premagali Glasgow Rangers z 2:0 (0:0). Strelca zadetkov pred 48.000 gle dal ci sta bi la De ni sov v 72. minuti in Zirjanov v sodnikovem po dalj šku. Zma ga rus ke ga moš -tva, prva v tem pokalu, je bila zaslužena, saj so ves čas pritiskali. Igralci Zenita so stalno skušali graditi igro, Škoti pa so predstavi li svoj obi čaj ni or ga ni zi ra ni bunker, s katerim so v polfinalu proti Fiorentini izsilili podaljšek in enajstmetrovke, kar je tudi sinoči bil več kot očitno njihov cilj. V določenem trenutki se je celo zde lo, da jim bo us pe lo, do kler ni Igor denisov dosegel prvi odločilni zadetek. Šele tedaj so se igral ci Ran ger sa po da li v na pa -di in bili dokaj nevarni, vse njihove upe pa je že po izteku 90 minut pokopal Zirjanov. Ze nit je na po ti do fi na la v koš pospravili angleški Everton, španski Villarreal, Marseille, Bayer iz Leverkusna in münchen ski Bay ern! KOLESARSTVO - 5. etapa dirke po Italiji Srečni Rus, jezni Škot Pavel Brut najboljši v peterici ubežnikov - Pellizotti obdržal roza majico - Danes najdaljša etapa Škot Millarr je pravkar odvrgel kolo s strgano verigo prek ograje v jarek ANSA NOGOMET Prašnikar za Cottbus še dve leti COTTBUS - Potem ko je slovenski nogometni strokovnjak Bojan Prašnikar obdržal nemški prvoligaš-ki klub Energie iz Cottbusa v elitni druščini nemške bundeslige in ga rešil pred izpadom v drugo ligo, se je klubsko vodstvo z njim odločilo podaljšati sodelovanje. Pogodbo so mu podaljšali še za leto dni, do 2010, je potrdil direktor kluba Steffen Heidrich.Prašnikar je po mnenju strokovnjakov s tem, ko je klub obdržal v prvi ligi, storil pravi čudež. »Trener je moštvo prevzel v izjemno težkem položaju in svojo nalogo odlično izpolnil. Zato smo zelo veseli, da bomo z njim sodelovali še naprej,« je dejal Heidrich, poln hvale na račun Prašnikarja pa je bil tudi predsednik kluba Ulrich Lepsch: »Bojan Prašnikar je velika osebnost, ki je z disciplino in natančnostjo pre-rodil naše moštvo. Veliko ve o nogometu in je storil velik korak naprej tudi v taktičnem smislu.« KOŠARKA - B2-liga AcegasAps danes spet proti Bassanu TRST - Tržaški AcegasAps bo na današnji drugi tekmi končnice za obstanek v košarkarski B2-ligi v tržaškem Palatrieste proti Bassanu lahko računal tudi na doprinos Guerre, malo verjento pa je, da bi pravočasno okreval tudi Pilat. Tržačani so v nedeljo prepričljivo dobili prvo tekmo, igra pa se na tri zmage. Pričetek tekme bo ob 20.30. Sinočnji izid: Falconstar Tržič -Oderzo 91:73 (stanje 2:0) SIENA ŽE V POLFINALU - Četrtfi-nale A1-LIGE, 3. tekma: Montepaschi Siena - Upim Bologna 85:74, stanje 3:0, Pre-miata Montegranaro - Armani Milan 72:90, stanje 1:2 NBA - Detroit Pistons so v polfinalu vzhoda z 91:86 premagali Orlando Magic in se s skupnim izidom 4:1 že šesto sezono zapored uvrstili v konferenčni finale, kjer se bo pomeril z boljšim iz dvoboja med Boston Celtics in Cleveland Cavaliers. Medtem pa so na zahodu New Orleans Hornets v domači dvorani s 101:79 premagali San Antonio Spurs in povedli v zmagah s 3:2 ter spravili branilce naslova prvaka, ki lovijo peto zvezdico v desetih letih, v škripce. TERME CONTURSI - Kdor je upal, da bo razgibana peta etapa s ciljem v strmini, nekoliko poživila doslej bolj nezanimiv Giro, se je krepko uštel. Favoriti so se držali v ozadju, etapo pisano na koži Paola Bettinija pa je nepričakovano osvojil Rus Pavel Brut (Tinkoff Credit Systems). Sicer je etapa praktično že od starta minila v znamenju petih ubežnikov. Pobeg je uspel Luisu Laverdi, Johannesu Frohlin-gerju, Davidu Millarju, Pavelu Brutu in Franciscu Perezu Sanchezu, ki vse do cilja niso dovolili, da bi jih glavnina ujela. Edini, ki mu med omenjenimi to ni uspelo, je bil Millar, saj se mu je dober kilometer pred ciljno črto strgala veriga na kolesu. Sestopil je s kolesa in v valu jeze zalučal kolo čez ograjo v jarek, kar je bil tudi najzanimivejši dogodek etape. Glavnina je v cilj privozila v času za-ostanka31 sekund peto uvrščenega Bettinija V generalni razvrstitvi Slovenci niso povečali zaostanka za vodilnim Pellizotti-jem, so pa pridobili nekaj mest. Danes bodo kolesarji pred 265 kilometrov dolgo in hkrati najdaljšo etapo na Giru Vrstni red 5. etape (Belvedere Ma-rittimo - Terme Contursi, 203 km): 1. Pavel Brut (Rus/Tinkoff Credit Systems) 5;04:52; 2. Johannes Frohlinger (Nem/Ge-rolsteiner) + 0:04; 3. Luis Felipe Laverde (Kol/CSF Group Navigare) 0:10; 4. Francisco Perez (Špa/Caisse d'Epargne) 0:25; 5. Paolo Bettini (Ita/Quick Step) 0:31. Skupno: 1. Franco Pellizotti (Ita/Li-quigas) 21:46:49; 2. Christian Vandevelde (ZDA/Slipstream Chipotle) + 0:01; 3. Danilo Di Luca (Ita/LPR Brakes) 0:07; 4. Morris Possoni (Ita/High Road) 0:08; 5. Vin-cenzo Nibali (Ita/Liquigas) isti čas; 40. Simon Špilak (Slo/Lampre) 1:10; 52. Tadej Valjavec (Slo/AG2r-La Mondiale) 1:30; 77. Jure Golčer (Slo/LPR Brakes) 4:09 ŠTANGELJ - Eden najboljših slovenskih kolesarjev Gorazd Štangelj je izpustil prvi del sezone, saj lani ni obnovil pogodbe z moštvom Lampre. Nekaj časa je razmišljal o upokojitvi, a jo je prestavil, saj se bo na dirke vrnil v dresu Liquigasa, s katerim se je dogovoril za sodelovanje. Tako bo Novomeščan postal klubski kolega Mateja Mugerlija. »Nimam še tekmovalnega načrta in ne vem, če bom nastopil na dirki Po Sloveniji. Zaenkrat imam potrjen nastop na dirki v Kranju in na dirki Po Luk-semburgu,« je dejal Štangelj. D. POZZECCO »Ali je Contador v formi?« Nabrežin-ski kolesar Da-nie - l Pozzecco je prejšnji konec tedna tekmoval na gorsko-kole-sarski preizkušnji pri Roveretu (tekmo je organiziral Pozzeccov klub Arcobaleno Carraro Team) in zasedel solidno 4. mesto. »Sem zadovoljen s svojim nastopom. Forma je vedno boljša,« je povedal Pozzecco, ki pozorno sledi Giru d'Italia. »Mislim, da bo letošnji Giro nekoliko drugačen od prejšnjih. Nekateri favoriti že zaostajajo za precej sekund, tako da bo v naslednjih dneh in še predvsem v Alpah zelo zanimivo.« Tam se bo najbrž odločalo o zmagovalcu? »Tako je. Giro se vsako leto odloča v Alpah. Tudi kronometri bodo zanimivi.« Kdo so glavni favoriti za končno zmago? »Tudi letos bodo najbrž Italijani. Mogoče Simoni, Di Luca ali Ricco.« Za koga pa navijaš? »Všeč mi je španski kolesar Alberto Contador. Sprašujem pa se, ali je Contador v dobri formi, saj so ga na Giro povabili šele nekaj dni pred začetkom. Najbrž se pripravlja na francoski Tour, na katerem se je lani izkazal.« Pa tvoji načrti? »Vneto treniram za nastop na mednarodni dirki pri Lugagnanu blizu Piacenze, ki bo prihodnjo nedeljo (25. t.m.). Nastopili bodo vsi najboljši kolesarji, z mladinskimi selekcijami vred.« (jng) 20 Četrtek, 15. maja 2008 ŠPORT / KOŠARKA - Četrtfinale končnice moške D-lige Breg po novem porazu izločen iz boja za C2-ligo V Dolini usoden slab začetek - Pokopal jih je nekdanji zmagovalec Koračevega pokala Bullara Breg - GSA Nuovo Basket Udine 74:81 (12:28, 38:45, 57:61) BREG: Sila 21 (5:6, 5:10, 2:9), Widmann 2 (-, 1:3, 0:2), Jevnikar 8 (-, 1:4, 2:2), Laudano 12 (-, 0:5, 4:11), Lorenzi 4 (2:4, 1:5, 0:1); Cerne 10 (4:4, 3:6, -), Ciacchi 9 (2:2, 2:3, 1:2), Grazioso nv, Škorja 8, Križman (-, 0:2, 0:3), trener David Pregarc. Brežani so izgubili tudi drugo tekmo četrtfinala proti ekipi GSA Nuovo Basket Udine in tako izpadli iz končnice. V uvodnih minutah sta obe ekipi zelo slabo branili. Poleg tega so Brežani slabo igrali tudi v napadu, tako da je bil izid na svetlobni tabli sredi četrtine že 2:12. Končno sta Jev-nikar in Sila v slabi minuti s trojko oz. košem takoj razpolovila zaostanek. Žal pa so za tem dosegli prav toliko točk do konca četrtine, razigrani Videmčani pa so jih zbrali kar 16. In prav 16 pik razlike so si gostje priborili ob koncu tega dela, predvsem po zaslugi šestih uspešnih trojk. Po dvominutnem odmoru so Brežani strnili svoje vrste v obrambi. V tem delu sta izstopala predvsem Škorja (8 točk, 2 pridobljeni žog in 5 skokov) in Cerne (prav tako 8 pik in dve pridobljeni). Razlika med ekipama se je tako postopoma manjšala. Minuto pred koncem prvega dela so imeli gostje le tri pike naskoka, sodniki pa so dosodili tehnično napako Škorji, tako da so gostje s štirimi uspešnimi prostimi meti bivšega A li-gaša Bullare in trojko spet povečali prednost na deset točk. Po glavnem odmoru je razlika med ekipama ostala dalj časa skoraj nespremenjena. S consko obrambo 3-2 so Brežani pridobili več žog in se s trojko Ciacchija in protinapadom Widmanna približali na dve točki (52:54). Razlika med ekipama se je spet povečala po tehnični napaki trenerju Pregarcu, tako da so morali domačini spet nadoknaditi večji zaostanek. V zadnjem delu je med gosti prišla na dan utrujenost, tako da so veliko grešili, Brežani pa so bili le malo bolj odpočiti in se dve minuti še zadnjič približali na dve piki (71:73). Za tem so zapravili dve žogi, kar so gostje nemudoma izkoristili, Laudano pa je s trojko spet obudil upanje 120 gledalcev v dolinskem športnem centru Silvana Klabiana. Žal pa so domačini za tem zgrešili vse ostale poskuse izza črte treh točk (le 2:12 v tem delu). Gostje pa so dosegli še nekaj lahkih košev in zasluženo slavili. S 24 točkami je bil nekdanji zmagovalec Koračevega in ita-lianskega pokala, štiriinštiridesetletni Bul-lara najboljši strelec srečanja. Mitja Oblak Ostali izid: Tolmezzo - San Vito 85:80 (stanje 1:1). Danes: Tarcento - Mon-falcone in Perteole - UBC Videm. Ivan Ciacchi je s pridobljenimi žogami in protinapadi približal Breg nasprotniku v zadnji četrtini KROMA KARATE - Shinkai klub na DP za rjave pasove Jernej Legiša na 6. mestu v katah V kraju Abbiategrasso pri Milanu je minulo nedeljo potekalo 6. državno prvenstvo rjavih pasov. Prvenstva so se udeležili tudi karateisti iz naše dežele, med katerimi so bili trije člani zgoniškega kluba Shinkai: Jernej Legiša in Matjaž Guštin (letnika '91) ter Lenart Legiša ('93). Lenart in Jernej sta pravico do nastopa na državnem prvenstvu dobila že letos marca na deželnih kvalifikacijah, Matjaž pa se je na državno fazo uvrstil neposredno pred nedeljskim nastopom. Najboljše je nastopil mladinec Jernej Legiša, ki se je v katah (obveznih likih) uvrstil v finale in bil na koncu šesti: »Glede na to, da je to državno prvenstvo in sem v zadnjem obdobju manj trenin-ral, je rezultat dober. Cilj pa je bil vsekakor osvojitev črnega pasu,« je po nastopu ocenil nastop Jernej, ki mu niti letos ni uspelo osvojiti črnega pasu, ki ga podeljujejo najboljšim (število prejemnikov je odvisno od števila nastopajočih). V ku-miteju (borbi) pa je bil izločen že v prvem korgu. »Lani, ko sem na državnem prvenstvu nastopil prvič, sem bil nasprotno ze- lo dober v kumiteju, slabši pa v kataju,« je še pojasnil. Med mladinci je nastopil tudi Matjaž Guštin, ki je bil v obeh zvrsteh že v začetnih krogih izločen. Za Lenarta Legišo pa je bila to prva državna izkušnja, kjer je v tako v posameznih likih kakor v borbah solidno nastopil. Naše karateiste je spremljal trener Sergij Štoka, ki je bil med tekmovanjem član ene izmed šestih sodniških komisij. V Abbiategrassu sta lep uspeh dosegla člana goriškega društva Sankaku Isonzo. Ambra Vecchiet inAlessio Lastella sta bila med kadeti druga in sta si prislužila črni pas. JADRAN MARK Danes po zmago v Videm, sledi pa Ardita Cilj jadranovcevje danes v Vidmu jasen. V telovadnici v Ul. Maran-goni (pričetek tekme ob 20.45) želijo po prepričljivi zmagi na prvi tekmi doma preteklo nedeljo dokončno obračunati z videmskim CBU, ki jim letos na treh dosedanjih medsebojnih tekmah še ni prišel do živega. Nedeljski nastop pri Briščikih je pokazal, da so jadranovci vstopili v končnico optimalno pripravljeni. Vsi igralci se počutijo dobro, le Saša Ferfoglia je v nedeljo staknil lažjo poškodbo, a bi moral danes igrati. Jadranovci so zdaj tudi psihološko v prednosti, saj imajo v rezervi še vedno morebitno tretjo tekmo, ki bi bila v nedeljo, 18. maja pri Briščikih. V primeru zmage bi Jadran prvo polfinalno tekmo odigral šele prihodnji konec tedna, njegov nasprotnik pa bi bila goriška Ardita, ki je sinoči že izločila tržaški Santos. Sinočnji izidi 2. četrtfinalnih tekem: Cormons - Venezia Giulia 77:80 (stanje 0:2), Ardita - Santos 100.81 (stanje 2:0), CUS Udine - Ronchi 89:83 (stanje 1:1). ALPE ADRIA TOP15 - V tekmi 3. kroga mednarodnega turnirja je Jadran ZKB v gosteh po dobri igri z 84:74 (17:17, 42:34, 62:48) klonil pred ljubljansko Olimpijo. Za Jadran, ki je zadnjo minuto igral samo s štirimi košarkarji, so točke dosegli: Škerl 10, Dellisanti 9, Sacher 16, Ban 25 in Ber-netič 16, igrala pa sta še Zudek in Longo. Že jutri bodo jadranovci ob 18. uri pri Briščikih gostili moštvo KK Pula 1981. Seminar ZSŠDI Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo v sodelovanju s košarkarsko zvezo FIPpriredil v soboto v nabrežinski telovadnici seminar za trenerje mladinske košarke. Ob 15. uri bo Marjo Gerjevič predvala o individualni tehniki v napadu, ob 17. uri pa bo državni trener Mario Blasone govoril o igri ena na ena (napad in obramba). ODBOJKA - Under 13 Bor Co.A.La na povratni tekmi do seta Bor Co.A.La - Virtus 1:3 (15:25, 25:8, 18:25, 8:25) BOR CO.A.LA: Cella, Macor, Jerjan, Ghersi, Olivo, Pozzo, Pincer, Furioso, Zonch, Pillepich, Giannotti, Rabak. Trener: Marko Kalc Borovke so izgubile tudi povratno srečanje proti Virtusu, ki se je tako povsem zasluženo uvrstil v finale prvenstva U13. Domače igralke so srečanje začele živčno in premalo samozavestno, tako da so nasprotnice brez večjih težav osvojile prvi set in si s tem zagotovile nastop v finalu. Pla-ve so se nato sprostile in dva seta igrale dobro in požrtvovalno, tako da so v drugem nizu povsem nadigrale Virtus, tretji set pa je bil izenačen do rezultata 17:17. Takrat je Kalčevim varovankam zmanjkalo moči. (T.G.) UNDER 14 ŽENSKE Brunner - Kontovel 3:0 (25:9, 25:18, 25:22) KONTOVEL: Paoli, Agosta, Ban, Bresciani, Cassanelli, Concina, Daneu, Gui-na, Klobas, Ziani. Trener: Veronika Zuzič. Kontovelke so proti fizično močnejšim in starejšim nasprotnicam gladko izgubile, a so se jim v vsakem setu boljše upirale. UNDER 12 Volley 3000 - Breg 0:3 (11:25, 15:25, 17:25) BREG: Barut, Klun, Kraljič, Zaccaria, Vinci, Kalin, Novello. Trener: Daniela Ze-riali Brežanke so igrale v glavnem zelo dobro in zasluženo zmagale. Nekaj težav so imele le na začetku drugega seta, ko so po lahki zmagi v uvodnem nizu popustile. Domačinke so povedle 7:0, to pa je bilo tudi vse, saj so naše igralke izenačile že pri 10. točki in v nadaljevanju uveljavile svojo premoč. Sokol - Oma 2:1 (22:25, 25:20, 31:29) SOKOL: Valeri, A. in M. Pertot, Ferfoglia, l. in H. Zidarič, Kojanec, Trobec, Rau-bar, Kante, Moro, Leghissa. Trener: Ivana Gantar. Sokolovke so proti enakovrednemu tekmecu že drugič prevladale, saj so Omo tudi v prvem delu prvenstva premagale z enakim izidom. Začele so sicer dobro, a so v končnici prvega niza popustile in predale zmago nasprotnicam. Samozavestno so igrale v drugem nizu, v zadnjem pa je bilo že od uvodnih udarcev zelo izenačeno, s kančkom sreče pa so igralke Sokola zasluženo osvojile niz. Balinanje Gaja danes za finale Gajini balinarji bodo danesodigrali prvo dodatno tekmo za uvrstitev v deželne kvalifikacije. Ob 19. uri bo njihov nasprotnik v domu Pristaniških delavcev Ca-priva. TENIS - V moških deželnih ligah Težaven začetek za Gajini moštvi Dve od ekip teniške sekcije pri Gaji, ki so prijavljene v prvenstvih nižjih lig, so v nedeljo začele s svojimi tekmovanji. v članski D1 in D2 ligi. Tema bosta sledili v naslednjih tednih še dve ženski ekipi v D2 ligi in tri mladinske - under 12, 14 in 16 za dekleta. Gajini člani so v obeh tekmovanjih nastopili kot novinci, saj sta obe postavi v lanski sezoni napredovali iz nižje lige. V D1 ligi so odigrali prvo srečanje proti ekipi iz Fiume Veneta Matej Cigui, Daniele Morossi in Elvis Matejčič, ki predstavljajo jedro postave, v katero se bosta vključila po potrebi še Koprčana, ki pri društvu že sodelujeta kot trenerja Anej Morel in Sandi Grom. Srečanje proti furlanski ekipi so remi-zirali s tem, da sta točki zagotovila Cigui in Morossi v singlih, medtem ko je Matejčič svoje srečanje izgubil, ravno tako kot kasneje dvojica Cigui/Morossi. Ta ekipa ima za sabo še eno neodigrano srečanje, kije bilo premeščeno na kasnejši datum, zato ker so bila igrišče TC Grignana, na katerem naj bi se srečanja odvijala, zaradi poteka Bavisele nedostopna. Še teže je šlo gajevcem v D2 ligi. Gostili so ekipo iz Kr-mina. Massimiliano Borsetti je zagotovil edino posamezno zmago, medtem ko sta Ilvio Vidovich in Massimo Mele izgubila svoji srečanji. Sicer je Vidovichu uspelo speljati dvoboj v tretji set, v katerem pa so mu zmanjkale moči za zmago. Tudi dvojica Borsetti/Vidovich je igubila srečanje v tretjem setu, tako da je bil končni rezultat v korist Krmina 3:1. JADRANJE - 23. spomladanski pokal v Cervii Čupini optimisti nabirali lepe izkušnje Na dvodnevni državni regati jadralci iz vse Italije Ob toplem in sončnem vremenu se je v nedeljo zaključila v Cervii že 23. izvedba pokala Spring Cup, ki vsako leto privabi v znano letovišče Milano Marit-tima številne male jadralce iz Italije in tujine. Gre za že tradicionalno jadralsko pobudo, ki se neprekinjeno odvija od leta 1985 in predstavlja pravo zbirališče malčkov iz razreda optimist. Letos se je na regatnih poljih zbralo kar 176 posadk, ki so uživale v odličnih vremenskih razmerah, z rahlim, a nestabilnim vetrom. Med malimi jadralci, ki so se prejšnji konec tedna pomerili v Cervi-ji, so tudi predstavniki JK Čupa. V razredu Juniores so nastopili Mirko Juretič, Thomas Gruden in Chantal Zeriali. V soboto so odjadrali skupno 3 plove, v nedeljo pa 2. Termični veter, ki je pihal do 5 m/s, in nizki val sta ugodno vplivala na jadranje malega Thomasa, ki iz regate v regato dosega vidnejše rezultate. Ob zaključku dvodnevne regate se je Thomas, kljub dobrim posameznim uvrstitvam (pred 15. mestom), uvrstil na 33. mesto v konkurenci 95 posadk. Slabšo končno uvrstitev gre pripisati dvem diskvalifikacijam zaradi predčasnega štarta. Med kadeti so Čupine barve branili Haron Zeriali, Martina Husu in Cecilia Fedel. Mladi jadralci so dnevno opravili 2 plova, v katerih se je tokrat najbolj izkazal Haron Zeriali s končno uvrstitvijo na 13. mestu na skupno 80 vpisanih. Gruden (Sirena) solidno Jadralca Sirene Giulia Ceschiutti in Danjel Gruden sta prejšnji konec tedna nastopila na trofeji Lisa Rochelli, ki jo organizira tržaško društvo Grignano-Bar-cola. Pred barkovljanskim nabrežjem so v različnih starostnih kategorijah nastopili v jadralnih razredih snipe, 24, 47, standard laser, radial laser in laser 4,7. V razredu radial laser se je Giulia Ceschiutti ( 4. med ženskami) uvrstila na 10. mesto. V konkurenci 21 jadralcev je 1. mesto osvojil Gianluca Salateo (Pietas Julia). V razredu laser 4,7 pa je solidno jadral mladi Danjel Gruden, ki je bil na 11. (3. med jadralci pod petnajstim letom starosti). KOLESARSTVO - SK Devin Matteo Visintin uspešen tudi na dirki v Ajdovščini Kolesarji SK Devin ZKB so se tudi pretekli konec tedna udeležili treh kolesarskih dirk. Najmlajši so nastopili na cestni dirki po ulicah Ajdovščine. Na 12 km dolgi progi je Matteo Visintin med 32 nastopajočimi pobegnil skupno z Jonom Božičem (Adria Mobil) in ga premagal v šprintu. Dan kasneje je kolesarski klub iz Rovereda in Piano v por-denonski pokrajini priredil dirko za 2.Veliko nagrado Eurosalda-ture in naštel kar 180 vpisanih. V kategoriji G4 se je med 40 udeleženci Tomaž Crismancich pridružil ubežnikom in osvojil zadovoljivo 13. mesto. V kategoriji G6 je večja skupina kolesarjev složno vozila do cilja, med dirko pa je bilo nekaj poskusov bega, ki se jih je udeležil tudi Visintin, a brez uspeha. V končnem sprin-tu je osvojil 4. mesto. Začetniki SK Devin ZKB so se v nedeljo podali v Povolet-to pri Vidmu, kjer je kolesarski klub Cividale Val Natisone na cestni dirki naštel 90 prijavljenih kolesarjev. Začetniki 1.letnika so prevozili 28 km dolgo progo s povprečno hitrostjo 29,5 km/h. V konkurenci 40 kolesarjev se je dobro odrezal Devinovec Erik Mozan, ki je osvojil 12. mesto. Prvi je bil Emanuele Berton (Pasiano) Začetniki 2.letnika so prevozili 36,9 km dolgo progo s povprečno hitrostjo 35,1 km/h. Na tej dirki se je po prvi polovici proge podalo v beg pet kolesarjev, ki so privozili do cilja. Devinova predstavnika Peter Sossi in Enrico Catania sta popustila v zadnjem krogu in nato tudi odstopila. Prvo mesto si je prislužil Elia Botosso (Sanvitese). / ŠPORT Četrtek, 15. maja 2008 21 NAŠ POGOVOR - Nekdanji Krasov trener Sergej Alejnikov pred odhodom v Lecce »Med nogometaši in mano ni bilo zaupanja« Kras ni imel »liderja« - Profesionalec ne razume amaterja - Odslej najmanj v D-ligi - Se zanj zanima Triestina? V openski kavarni »Vatta« smo se lani (10. junija) z nekdanjim sovjetskim zvezdnikom Sergejem Alejnikovom spoznali, včeraj pa v istem kraju tudi poslovili. Športno oblečen, prijazen in tokrat vse prej kot redkobeseden. Z (zdaj že) nekdanjim beloruskim trenerjem repenskega Krasa smo se ob sončnem jutru usedli za mizo pred opensko kavarno in pokramljali o marsičem: o Sovjetski zvezi, mednarodnem nogometu in nazadnje (obvezno) tudi o Krasu. Pri Juventusu so ga ogoljufali menedžerji Najprej malo zgodovine. Kako se spominjate svojih nastopov z reprezentanco Sovjetske zveze? To so bila leta, ko smo vsi igrali nogomet, ker nam je bil ta šport všeč in smo ga ljubili. Nihče ni igral, da bi zaslužil oziroma obogatel. Danes ni več tako. V glavnem se igra samo za denar. V nekdanji Sovjetski zvezi smo športniki igrali predvsem za prestiž in slavo. Tudi za državo, ki je veliko vlagala v vse športe, ne samo v nogomet. Treba je bilo dokazati, da smo boljši od Združenih držav Amerike in ostalih evropskih držav. Na vsaki tekmi smo dali vse od sebe. Z Gorbačovom in perestrojko so se začele prve težave in Sovjetska zveza je zašla v krizo. Tudi na športnem področju se je zataknilo in rezultati niso bili več tako dobri. Nogomet je bil v Rusiji in vseh nekdanjih državah Sovjetske zveze v krizi vse do zadnjih let. Šele s Putinom so se začele stvari obračati na bolje. Moskovski CSKA je pred leti osvojil pokal Uefa, letos se je do finala prebil Zenit. Ruska reprezentanca se je uvrstila na EP, prihodnji teden pa bo v Moskvi finale lige prvakov. Tudi zimske olimpijske igre leta 2014 bodo v ruskem Sočiju. Skratka v državah nekdanje ZSSR se šport znova dviga na noge. Športniki ste za razliko od drugih imeli tudi možnost, da ste potovali v tujino... Imeli smo to srečo, da smo veliko potovali. Vsekakor so bila naša potovanja v tujino omejena le na letališče, hotel in stadion. Le na letališčih nam je uspelo kupiti kako darilce za družino in za kakega prijatelja. Iz hotelov pa smo lahko odšli le v spremstvu agentov. Vse je bilo strogo kontrolirano. In vaša sezona pri Juventusu? To je bila prava pravljica, ki se je končala prezgodaj. Že po letu dni so me namreč odpisali, čeprav sem podpisal pogodbo za tri sezone. V tej sezoni smo povrh tega osvojili pokal Uefa in državni pokal. Zakaj vas niso potrdili? Skupaj z Zavarovom sva bila prva no- Beloruski trener Sergej Alejnikov, letnik 1961, je tudi ambasador evropske nogometne zveze UEFA KROMA gometaša iz nekdanje Sovjetske zveze, ki sva prišla na Zahod. Resnici na ljubo prišla sva v svet, ki ga nisva poznala. Denarne pogodbe so bile za nas španska vas. Dejansko so me menedžerji ogoljufali in po uspešnem letu pri Juventusu so me prodali v Lecce. Si mogoče spoznal Moggija? Sem ga, četudi je bil takrat pri Napo-liju. V nogometnem svetu je bil zelo spoštovana oseba. Najbrž je še. Koliko pa se je do današnjih dni spremenil nogomet? Veliko. Tehničnih igralcev 'a-la' Baggio ni več. Dandanes vse bolj iščejo hitre in fizično močne nogometaše. Prav zaradi tega je vse več poškodb. Ste mogoče videli, kako je v nedeljo posredoval Materazzi. Kriminalno. Fifa in Uefa bi morali poostriti kazni.« Ali je bilo mogoče pred leti manj poškodb? Niti ne. O tem se je le manj pisalo. Mediji imajo predvsem v Italiji preveliko moč. Televizijske športne oddaje dajejo preveč pozornosti tako imenovani 'movioli,' ki bi jo morali prepovedati. Tisti, ki se s tem ukvarjajo, največkrat nimajo pojma o nogometu. V Angliji ni tako. Tam imajo drugačno kulturo nogometa. Nogometaši ne hlinijo poškodb. V Italiji pa so postali nogometaši že pravi gle-dališčniki. Tega ne maram. Posebno poglavje so tudi navijači. Bil sem na tekmi angleške prve lige in domača ekipa je izgubila s 3:0. Po trikratnem sodnikovem žvižgu so navijači svojim vseeno zaploskali. V Italiji tega še nikoli nisem videl. Čez manj kot mesec dni se bo v Avstriji in Švici začelo evropsko prvenstvo. Kdo je vaš favorit? Nimam favoritov. Rad bi gledal le lep nogomet. Tega na svetovnem prvenstvu v Nemčiji leta 2006 nisem videl. Bilo je žalostno. Zvezdniki so igrali brez prave volje in se niso potrudili. Kdo pa bo v nedeljo zmagal 'scu-detto': Inter ali Roma? Želim si, da bi zmagala Roma. Zakaj pa? Razlogov je več (smeh). Alejnikov o Krasu... Poglavje zase pa je letošnja sezona v promocijski ligi. Kaj ni šlo? Začetek je bil dober in sploh nisem pričakoval tako slabega konca. V teku sezone sem bolje spoznal vse igralce. Izven igrišča so vsi pridni fantje, na igrišču pa niso dali vse od sebe. Niso se potrudili, kot bi bili morali. Posebno so me razočarali mladi, ki jim je bilo vseeno, kako so igrali. Očitno jih ne zanima, da bi napredovali. Igralci niso pomislili tudi na trud odbornikov in na navijače, ki so nam vseskozi vestno sledili. Kdaj so nastale prve težave? Ko se je v slačilnici šušljalo, češ zakaj igramo s štirimi branilci, zakaj to itd. Igralci so se začeli pritoževati in so vso krivdo zvalili na trenerja. To ni bilo dobro. Med nami pa ni bilo niti pravega dialoga. Na začetku prvenstva sem jih opozoril, naj me obvestijo o katerikoli težavi in problemu. Ni bilo tako. Med nami ni bilo zaupanja. Ne vem zakaj. Očitno je za večino igralcev nogomet le konjiček.« Ekipi je manjkal pravi 'lider,' ki bi v pravem trenutku zagrabil za situacijo... Nedvomno. Mogoče smo zgrešili, ker na začetku sezone nismo zadržali Salatina. On je pač hotel proč. Nekateri igralci pa niso bili sposobni igrati v promocijski ligi.« Športni vodja Goran Kocman je bil zelo kritičen. Nogometaše naj bi pri Krasu preveč razvadili. Se strinjam. Na začetku sezone smo bili prepričani, da jim bomo s tem še dodatno pomagali, da se bodo bolj potrudili. Ni bilo tako. Morali bi biti bolj strogi. Kako pa bi ocenili prvenstvo promocijske lige? Vsako prvenstvo primerjam z A-ligo. Razlika med profesionalnim in amaterskim nogometom znaša nekaj svetlobnih let. So pač dva različna svetova. Profesionalec s težavo razume problematiko amaterskega nogometa. To pomeni, da ne boste več trenirali amaterskih ekip? Tako je. Sprejel bom le ponudbe od D-lige navzgor. Večina nogometašev v D-ligi že misli profesionalno.« Bi dali kak nasvet Krasu za prihodnjo sezono? Javno raje ne. Privatno bi lahko. Razšli smo se prijateljsko in z vsemi bi rad ostal v dobrih odnosih. Navsezadnje sem se pri vas na Tržaškem imel odlično. Živel si pri Banih. Kako si se počutil. Odlično. V Banih bom ostal še kak teden, nato bom odšel v Lecce, kjer imamo hišo. Imeli ste priložnost, da ste od bliže spoznali slovensko manjšino... Slovenci in Belorusi imamo podobno mišljenje in podoben karakter. Vsi smo namreč Slovani. Ste zelo gostoljubni. To sem opazil na Kraški ohceti v Repnu. Kje pa boste trenirali v prihodnji sezoni? Res še ne vem. Resnih ponudb nisem še dobil. Vas je mogoče poklicala tudi Trie-stina? Krožijo govorice, da se v Trstu zanimajo zame. Vsekakor me doslej ni nihče poklical. To pa bi bila zanimiva ponudba. Jan Grgič NOGOMET Ljubitelji Sesljana prvi krog pred koncem Why not Sesljan - Virscit Tržič 4:2 (3:2) STRELCI: Vrše 3, Svab SESLJAN: Blason, Nabergoj (Za-nella), Sedmak, Milcovich, Štoka, Švab, Candotti, Milkovič (Guštin), Princival, Vrše, Vatta (Gregori). Z zmago proti zadnje uvrščenemu so se Sesljanci prebili na sam vrh lestvice in tekmo pred koncem prvenstva imajo dve točki prednosti pred ekipo iz Gorice. Tekma je bila precej nervozna, kar je razvidno tudi iz treh enajstmetrovk, gostje pa so dokazali, da niso vredni zadnjega mesta. V 8. minuti prvega polčasa so po-vedli in to je bilo za domačine kot hladna prha. Takoj so reagirali in tudi izenačili v 16. minuti, ko je Vrše lepo izvedel enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil po prekršku nad sesljanskim napadalcem. Domačine je nato povedel v vodstvo Švab. Gostje so nato izenačili po eajstmetrov-ki. Tik pred koncem prvega polčasa pa so domačini zopet povedli z Vršetom, ki je spet mojstrsko izvedel enajstmetrovko. V drugem polčasu so domačini dosegli še četrti gol z Vršetom v 26. minuti. CICIBANI Pieris - Mladost B 2:4 (2:2, 2:0, 0:0) STRELCA: Juren 3, Gaja Žužič. MLADOST: Zanier, Gergolet, Tre-visan, Fajdiga, S. Žužič, G. Žužič, Juren, Podveršič; trener D. Gergolet. Cicibani Mladosti so po dobri igri zasluženo zmagali. Danes (17.30) bodo v Doberdobu igrali še proti Turriacu. Turnir Daniele in Vito Danielis Kras - Bilje 3:1 (0:1, 1:0, 2:0) STRELCA: Vidali 2 in Kocman. KRAS: Kosovel, Vidali, Kocman, Suppani, Udovič, Cherin. Kljub okrnjeni postavi je repenski Kras premagal Bilje s 3:1. Kot najboljša drugo uvrščena ekipa so se krasovci uvrstili v finalni del turnirja. Kras bo danes ob 19.00 igral proti Juventini. Ob 18. uri pa bo Hit Nova Gorica igral proti Az-zurri. Pomlad je izpadla. Submission Fighting Devid Miklus bi še lahko bil državni prvak Goriška ekipa v borbah OKC se pod vodstvom trenerja Giampaola Orzana vrača s 4. nastopa italijanskega prvenstva v zvrsti Submission Fighting, ki je tokrat potekal v Milanu z odličnimi rezultati: Devid Miklus z zlato kolajno v kategoriji -85 kg, Daniele Orzan s srebrno kolajno v kategoriji -88 kg razred A, Patrik Komjanc s srebrno kolajno v kategoriji -85 kg in Marianna Corriga s srebrno kolajno v ženski kategoriji. Devid Miklus je potrdil, da ima dobre možnosti. da osvoji italijansko prvenstvo. PLANINSKI SVET Triglavski ledenik in klimatske spremembe SPDT vabi člane in prijatelje gora na predavanje, ki bo danes, 15. maja 2008, ob 20.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. O Triglavskem ledeniku ali Zelenem snegu, ki leži v Julijskih Alpah, na severovzhodni strani pod vrhom Triglava (2400 -2560m) bo predaval Borut Peršol-ja univerzitetni, diplomirani geograf. V sedemnajstem stoletju je ledenik segal do severne stene Triglava. V zadnjih sto letih pa opažamo kako se njegov obseg in debelina nenehno manjšata. Danes meri le o,5 ha. Triglavski ledenik je zadnjih šestdeset let deležen stalnega opazovanja in raziskovanja. Predavatelj bo govoril tudi o metodah opazovanj in o raziskavah opravljenih zlasti v zadnjem desetletju. (M.P.) Izlet SPDT na Kucelj Kot napovedano se bodo planinci, člani SPDT podali v nedeljo, 18. maja 2008 na Kucelj, najbolj raz- gleden vrh v grebenu Čavna, to je na rob Trnovskega gozda.V mesecu maju je to področje poraščeno z enkratno floro, ki nudi obiskovalcu še poseben užitek. Udeleženci se bodo zbrali ob 7.30 pri spomeniku v Križu. Z osebnimi avtomobili bodo nadaljevvali pot do Predme-je, male vasice nad Ajdovščino. Od tu se bodo napotili do Doma na Čavnu - koče Antona Bavčerja in se nato povzpeli na vrh Kuclja. Predvidevamo 4 - 5 ur nezahtevne hoje. Izlet vodi Livio Semec. Vabljeni !(V.K.) Srečanje SPDT z društvom GEM iz Bassana V nedeljo, 25. maja 2008 bo SPDT imelo v gosteh prijateljsko društvo GEM iz Bassana di Monte Grappa. Z njimi smo navezali prijateljske stike, ko smo bili njihovi gostje meseca oktobra 2007. Člane SPDT vabimo, da se srečanja udeležijo. Zbirališče bo na Jami v Boljuncu ob 10.00 uri. Od tod se bomo podali preko doline Glinščice do Botača. Pot bomo nadaljevali po Poti prijateljstva do Podbeke in mimo Beke do Ko-rošice. Po Tigrovi poti in po Slovenski tranzverzali bomo dospeli na Socerb in nadaljevali do Prebenega, kjer bo sledila družabnost. Člani, ki se mislijo udeležiti pohoda se morejo predhodno javiti do torka, 20.05.2008 na tel. 040/220155 (Livio) ali tel. 040/2176855 (Vojka). Za šoferje, ki so pustili avtomobile v Boljuncu je zvečer predviden prevoz iz Prebenega v Bolju-nec. Vabljeni ! (V.K.) Pohod na Socerb V nedeljo, 25. maja 2008 bo tudi že tradicionalni izlet iz Doline - Zgurence, po stari romarski poti na Socerb. Zbirališče bo ob 12.30 v Zgurenci. Nočni rokovnjaški pohod Trojane - Črnivec Meddruštveni odbor Kam-niško-Bistriškega območja in P.D. Kamnik organizirata v soboto 17.-18.maja 2008, 18. Nočni rokovnjaški pohod Trojane - Črnivec. Predvideno je deset ur hoje po srednje težki poti (40 km dolga pot z višinsko razliko 770 m). Start: Trojane, 17. maj ob 20.30. (M.P.) Planinska šola SPDT Mladinski odsek Slovenskega planinskega društva Trst prireja od 7. do 12. julija 2008 že osmo izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Med tednom bomo hodili na izlete različnih težavnostnih stopenj, prosti čas pa bomo izrabili za razne igrice v koči in v njeni okolici. Glavni cilji planinske šole so spoznavanje narave, gibanje v naravi - varna hoja v hribih in družabno življenje. Začetek junija bo informatvni sestanek. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite na tel. 338 5953515 (Katja). SPDG po Cerkljanskem sredogorju SPDG vabi v nedeljo, 18. maja svoje člane in prijatelje na planinski izlet po Cerkljanskem sredogorju z vzponom na Bevkov vrh(1051m).Vrh se nahaja med de- snim bregom reke Idrijce in regionalno ceste Cerkno-Podjelovo Brdo-Sovodenj-Gorenja vas. Izhodišče krožne ture, ki se bo odvijala pretežno po kolovozih in markiranih poteh je v vasi Sovo-denj(592m). Predvidenih je približno šest ur prijetne hoje s številnimi krajšimi postanki. Med potjo si bo mogoče na turističnih kmetijah kupiti hlebec domačega sira. Pred sestopom bodo udeleženci za dalj časa postali v Planinski koči na Ermanovcu. Oskrbniki bodo planincem nudili topel obrok in pijačo. Zbirališče bo v nedeljo na trgu pri Rdeči hiši ob 8.uri. Podrobnejše informacije so na razpolago na telefonski številki (3397047196). 22 Četrtek, 15. maja 2008 PRIREDITVE / LJUBLJANA - Knjigi, ki ju je, samo ali skupaj z drugimi, založilo ZTT Danes dopoldne predstavitev knjige o partizanski epopeji na Slovenskem Zvečer bo sledila predstavitev dela Bogdana Pogačnika Skrivnost Benetk LJUBLANA - Danes ob 11. uri bodo v konferenčni dvorani ljubljanske Mestne hiše na Mestnem trgu 1 predstavili knjigo Resistance, Suffering, Hope - Odpor, trpljenje, upanje, ki so jo priznani avtorji pripravili za funkcionarje in in-štitucije Evropske unije. Knjigo o partizanski epopeji v letih 1941-1945 na Slovenskem so založili Zveza borcev NOB, Založništvo tržaškega tiska in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Zbornik, ki zaobjema NOB z različnih zornih kotov, sta uredila Jože Pirjevec in Božo Repe. V knjigi lahko tako beremo prispevke Janeza Stanovnika, Janka Pleterskega, Jožeta Pirjevca, Boža Repeta, Damijana Guština, Gorazda Baj-ca, Janka Kostnapfla, Matjaža Kmecla, Borisa Paternuja, Franca Fabca in Darje Kerec. Knjiga je bogato opremljena z ilustracijami, za katere je poskrbel Franc Fabec, ki o njih piše v svoji razpravi. Knjiga je v angleščini. V času, ko Slovenija predseduje Evropski uniji, bodo namreč knjigo razdelili politikom, funkcionarjem in inštitucijam Unije. Glavni pobudnik za zgodovinski zbornik je bila prav ZZB NOB Slovenije, ki je želela seznaniti vodilne v EU z veliko in krvavo epopejo malega naroda, ki se je z vsemi svojimi silami uprl nacifašis-tičnemu okupatorju. Gre za izjemno zgodbo v evropskem merilu (zaradi števila žrtev, zaradi organiziranosti osvobodilnega boja in zaradi posebnosti, da so partizani smatrali svojo borbo ne le kot oborožen upor, ampak tudi kot kulturno afirmacijo slovenskega naroda), ki jo velja predstaviti Evropi in njenim inštitucijam. Prav tako danes pa bo Založništvo tržaškega tiska v Galeriji na Bregu 2 v Ljubljani ob 20. uri predstavilo novo knjigo Marka Pogačnika Skrivnost Benetk vitalno-energijske razsežnosti vodnega mesta. Avtor, konceptualni umetnik, kipar, ki se že vrsto let posveča geomantiji - zdravljenju zemlje, nas s svojo knjigo vabi v vodno mesto,da bi zaslutili njegovo vitalnost in se napolnili z neslutenimi studenci življenja. V dušo nam zari- suje podobe drugačnih Benetk, ki jih tudi po večkratnih obiskih nismo zaslutili, ali pa smo jih, in to v hipu zabrisali. Na predstavitvi bosta prisotna tudi avtor knjige Marko Pogačnik in avtor fotografij Bojan Brecelj. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Slovensko stalno gledališče Danes, 15. maja, ob 10.30 / v mali dvorani Marko Sosič: »Tubotubatubetubi-tu«, abonma zlata ribica. Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli Nicola Fano: »Lillipupa« / režija: Antonio Calenda; igrajo: Angela Pagano, Ivan Schiavi, Agostino Oliviero - violina, Pie-rangelo Fevola - tamburica, Massimo Bi-clungo - kitara. Do sobote, 17. maja, ob 21.00 ter v nedeljo, 18. maja, ob 17.00. Gledališče La Contrada Marcello D'Orta: »Io speriamo che me la cavo« / režija: Domenico M. Corra-do; igra: Maurizio Casagrande. Jutri, 16. in v soboto, 17. maja, ob 20.30, v nedeljo, 18., in v torek, 20. maja, ob 16.30, od srede, 21., do sobote, 24. maja, ob 20.30 ter v nedeljo, 25. maja, ob 16.30. Gledališče MIela V ponedeljek, 19. maja, ob 21.21 / »Pupkin Kabarett« gorica Kulturni dom V soboto, 17. maja, ob 20.30 / komedi-ja-musical »Quel vizietto« v izvedbi gledališke skupine Gruppo Qaos iz Forlija. V ponedeljek, 19. maja, ob 20.30 / gledališka predstava »Duohtar pod mus« v režiji Vita Tauferja, igrajo Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc in Boris Cavazza (predstava v abonmaju SSG 2007/08). _SLOVENIJA_ nova gorica Slovensko narodno gledališče Brata Presnjakov: »V vlogi žrtve« / danes, 15. maja, ob 20.30. ljubljana SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 15. maja, ob 19.30 in v petek, 16. maja, ob 11.00 in ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 17. maja, ob 19.30 / Pier Paolo Pasolini: »Svinjak«. Mala drama Danes, 15. maja, ob 20.00 / Barbara Novakovič Kolenc: »Molière«. Jutri, 16. maja, ob 20.00 / Yukio Mi-shima: »Markiza de Sade«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 15. maja, ob 20.00 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. Jutri, 16. maja, ob 11.00 / Carlo Gol-doni: »Beneška dvojčka«. Jutri, 16. maja, ob 19.30 / Heiner Muller: »Kvartet«. V soboto, 17. maja, ob 20.00 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. Mala scena MGL Danes, 15. maja, ob 17.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. Jutri, 16. maja, ob 20.00 / T. Stoppard: »Roženkranc in Gildenstern sta mrtva«. V soboto, 17. maja, ob 19.30 / M. Krajač, S. Banich Sodaberg: »Stvarajuci Eve«. Mladinsko gledališče Danes, 15. maja, ob 20. uri / »Somrak bogov«, režija Diego de Brea. Jutri, 16. maja, ob 19.00 / Tena Štivčic: »Fragile«, režija Matjaž Pograjc. V soboto, 17. maja, ob 20.00 / Jacob in Wilhwlm Grimm: »Sneguljčica in sedem palčkov«, režija Vito Taufer. V nedeljo, 18. maja, ob 19.00 / po H. Gui-bertu: »Mlado meso«, režija Ivica Buljan. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Gledališče Verdi Gaetano Donizetti: »Roberto Deve-reux« / danes, 15., ob 20.30 v soboto, 17. maja, ob 17.00, v nedeljo, 18. maja ob 16.00 ter v torek, 20. maja ob 20.30. Gledališče Rossetti Disney: »High School Musical« / priredila Compagnia della Rancia, v režiji Sa-veria Marconija. Danes, 15. maja, ob 16.00 in ob 20.30, jutri, 16. maja, ob 20.30, v soboto, 17. maja, ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 18. maja, ob 17.00. Gledališče Miela Danes, 15. maja, ob 21.15 / koncert Ales-sandre Celletti (klavir) ob spremljavi Marcella Piccininija (bobni, tolkala). Jutri, 16. maja, ob 21.15 / koncert s Federico Principi (klavir) in Desiree In-fascelli (harmonika in tamburica). V soboto, 17. maja, ob 21.15 / koncert Carla Boccadora. Miramarski tropski park V nedeljo, 18. maja, ob 11.00 / »Piccolo concerto per i colibri« - na flavto bo igral Tommaso Bisiak. videm Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 21. maja, ob 20.45 / nastopaga Orchestra della Societa Filarmonia in Coro del Friuli-Venezia Giulia. _SLOVENIJA_ koper Dvorana Pokrajinskega muzeja Koper V nedeljo, 18. maja, ob 19.00 / koncert MePZ Obala Koper pod vodstvom Maje Cilenšek; solista: bariton Samo Ivačič in pianistka Tatjana Jercog. sežana Kosovelov dom Danes, 15. maja, ob 19.00 / koncert učiteljev Glasbene šole Sežana. kostanjevica Samostanska cerkev Gospodovega oznanjenja V torek, 20. maja, ob 20.00 / koncert Igorja Zobina - harmonika. cerkno ■ 13. mednarodni festival Jazz Cerkno Danes, 15. maja, ob 18.00 European Movement Jazz Orchestra (Slo., Port., Nem.), ob 19.30 Manuel Mengis Gruppe 6 (Švi.), ob 21.00 Lovro Ravbar Sextet (Slo., Aut.). Jutri, 16. maja, ob 20.00 Damir Ima-movic Trio (BiH), ob 21.30 Z. Kaučič, S. Turkoz, G. Maier (Slo., Švi., Ita.), ob 23.00 Bojan Z Trio (Fra., Niz.). V soboto, 17. maja, ob 20.00 Caetitu (Bra., VB, Nem.), ob 21.30 Paolo Angeli, Antonello Salis (Ita.), ob 23.00 Han Bennink Trio (Niz., Ita.). postojna Jamski dvorec V četrtek, 22. maja, ob 20.30 bo v okviru Postojna Blues Festivala igrala skupina Hiša. ljubljana SNG Opera in balet Ljubljana Jutri, 16. maja, ob 19.30 / Giacomo Puccini: »La Boheme«. Cankarjev dom Danes, 15. maja, ob 20.30 / »Serata artistica giovanile« - nova predstava ko-reografinje Maje Delak. Do jutri, 16. maja, ob 19.30 / v Dvorani Slovenske filharmonije »Noč, sanje, molitev« - koncertni teden s klarinetistom Matetom Bekavcem. Križanke Danes, 15. maja, ob 19.00 / koncert Da-vorja Radolfija. V petek, 30. maja, ob 20.30 / Oliver Dragojevic & Klapa Bonaca. Mediapark Cvetličarna Danes, 15. maja, ob 21.00 / koncert Janeza Bončine - Benča. V soboto, 17. maja, Bon Giovi (tribute to Bon Jovi). V četrtek, 22. maja, ob 21.00 / koncert skupin Divlje jagode in Atomsko sklonište. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Slovensko stalno gledališče: do 23. maja bo na ogled razstava Fotokrožka Trst 80 »Človek in čas«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. V gledališču Miela bo do 17. maja na ogled razstava »L'inutile indispensabile«. Svoje izdelke razstavlja 110 umetnikov. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cai- ro« in »Armeni a Trieste tra Settecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih. V Trgovinski zbornici je na ogled razstava slik o Somaliji. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V kavarni San Marco bo do 18. maja na ogled razstava Niccie Quarto »La vo-lutta e il sogno«. Spazio comunicarte (Ul. S. Nicolo 29) / do 24. maja bo na ogled razstava »Stefano Valvasori - +«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 16. do 19. ure. škedenj Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. opčine V galeriji Milka Bambiča (Proseška ul. 131) bo do jutri, 16. maja, na ogled slikarska razstava »Naturalistična estetika« društva likovnih dejavnosti Pozej-donka iz Kopra. Urnik: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. repen Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. nabrežina V dvorani Iga Grudna bodo do 18. maja na ogled slike Klavdija Palčiča. Urnik: v soboto, od 17. do 19. ure, v nedeljo, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kavarni Gruden so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Laurenti. Urnik kavarne, ob sredah zaprto. gorica ČEZMEJNA RAZSTAVA slikarja Franceta Slaneta v organizaciji Kulturnega doma v Gorici in galerije Artes iz Nove Gorice bo na ogled do 30. maja v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) in v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). Urnik: v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici pa ob delavnikih od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: / do, 30. junija, bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un secessio-nista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V Državni posoški knjižnici bo 31. maja na ogled razstava »I sogni di Arturo Nathan« (izbrana dela od 1922 do 1943). doberdob V Modra's galeriji bo do 25. maja, na ogled razstava slikarja Mirana Kordeža z naslovom »Z vetrom«. Urnik: ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro. števerjan V gostilni Koršič bo do 25. maja na ogled fotografska razstava z naslovom Pomlad 2008; razstavljajo Erika Makovc, Monika Zajšek, Elija Mužič, Fabijan Mužič, Evgen Komjanc, Toni Gomišček, Mihael Corsi in Marjetka Plesničar. tržič Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. codroipo (videm) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silenzio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ piran Galerija Herman Pečarič / še danes, 15. maja, bo na ogled razstava ob 100-let-nici rojstva slikarja Viktorja Birse. V Mestni galeriji Piran bo do jutri, 16. maja, na ogled razstava Edvarda Zajca z naslovom: »Umetnik in računalnik«. Urnik: od 11. do 17. ure. koper Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. padna Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. lokev Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. tomaj Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). vipava Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. branik Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. miren Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. nova gorica V Mestni galeriji Nova Gorica (Trg E. Kardelja 5) bo do 30. maja na ogled razstava z naslovom Lujo Vodopivec Skul-pture. Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. solkan V Galeriji Tir v KC Mostovni bo do konca maja na ogled razstava akademskega slikarja Janeza Zalaznika »Sladke laži in druge nečednosti«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11. do 15. ure. V Galeriji Dimenzija napredka, na Veliki poti 15, bo do 30. maja, na ogled razstava slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Obrobje«. idrija Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. kobarid Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. lokavec Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. ljubljana Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Spomeniškovarstveni center (Trg francoske revolucije 3) / do 24. maja bo na ogled razstava »Restavratorstvo = Z členov«. trenta Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. tolmin Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, IS. maja 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Kotiček 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Io sto con lei 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in L. Giurato) 10.40 Aktualno: Dieci minuti di...pro- grammi dell'accesso 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana storie (vodi C. Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.50 Aktualno: Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Film: Se cucini ti sposo (kom., ZDA '00, i. N. Kinski) 18.50 Kviz: Alta tensione (vodi Carlo Conti) 20.00 23.20 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Capri - La nuova serie (i. G. Pession) 23.25 Aktualno: Porta a porta Rai Due 6.25 17.20, 19.50 Resničnostni šov: X Factor 7.00 Variete: Random, sledi L'albero az-zurro 9.15 Aktualno: Garden 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Aktualno: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Variete: Pirati 0.25 Nan.: Law & Order ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Si gira 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nan.: Wind at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo, sledi Dnevnik - Neapolis 15.15 Kolesartsvo: 91. Giro d'ltalia 18.10 Dok.: Cose dell'altro Geo, sledi Geo&geo 18.15 Vremenska napoved 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti - TGiro 20.20 Aktualno: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Piedone lo sbirro (kom., It. '73, r. Di Steno, i. B. Spencer) 22.55 Deželni dnevnik, sledi Primo Piano 23.30 Dok.: Sfide - Gli uomini che fece-ro la Desmosedici 0.20 Nočni dnevnik, sledi športne vesti Rete 4 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nan.: Hunter 10.30 Nad.: Sentieri 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Bianca 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.35 Nan.: Detective Monk 16.35 Film: Il prigioniero della miniera (western, ZDA, '54, r. H. Hathaway, i. G. Cooper, S. Hayward) 18.40 21.10 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 0.20 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 23.20 Film: Dave - Presidente per un giorno (kom., ZDA, '93, r. I. Reitman, i. K. Kline, S. Weaver) 1.50 Dnevnik, vremenska napoved in pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Aktualno: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (vodi M. De Filippi) 16.15 Resničnostni šov: L'album di Ami-ci 17.00 Film: Rosamunde Pilcher - Al cuor non si cmanda (kom., Nem., '02, r. D. Kehler, i. K. W. Diess) 18.50 Kviz: 50 - 50 (vodi G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Nan.: I Cesaroni (i. C. Amendola, E. Sofia Ricci) 22.15 Nan.: Un ciclone in famiglia 4 (r. C. Vanzina, i. M. Boldi, 3. del) 23.30 Variete: Maurizio Costanzo Show 1.20 Nočni dnevnik O Italia 1 6.10 Nan.: Otto sotto un tetto 6.35 13.40, 17.15 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: A casa con i tuoi 11.25 Nan.: Will & Grace 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Variete: Candid Camera 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La tv della realta' 21.10 Aktualno: Il Bivio - Fabrizio Corona 23.30 Film: Kill Bill - Vol. 2(akc., ZDA, '03, r. Q. Tarantino, i. U. Thurman, D. Hannah) 1.55 Šport ^ Tele 4 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: Domani si vedra' 9.30 Talk show: Formato famiglia 13.35 Aktualno: ...A tutto gas 14.00 Aktualno: La Tv delle liberta' 15.00 Conosciamo i nostri ospedali 15.15 Klasična glasba 15.50 Dok.: Dokumentarec o naravi 18.35 Aktualno: Obiettivo lavoro 19.00 Aktualno: La Provincia ti informa 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Osservatorio industriale - Strategie per il futuro 22.45 Il Rossetti 23.30 Dialogo con ... 23.50 Film: La verita negata (dram., '97) La 7 6.00 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne cesti Aktualno: Omnibus Aktualno: Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: Matlock Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Le vite degli altri Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Marlowe indaga (triler, VB, '78, r. M. Winner, i. R. Mitchum, S. Miles) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik 1.30 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Crossing Jordan Variete: Speciale Chiambretti, sledi Markette - Tutto fa brodo in tv (T Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00,15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 15.45 Risana nanizanka 9.30 Pod klobukom (pon.) 10.05 18.40 Risanke 10.15 Dok. nan.: Koža, dlaka, perje (pon.) 10.20 Nan.: V dotiku z vodo 10.50 Pogovorna oddaja: Izbrano poglavje (pon.) 11.35 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tv serija: Začnimo znova (pon.) 13.45 Kviz: Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - hidak 16.05 Kratki igr. film: Kaj nam je bilo tega treba 16.20 Enajsta šola 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Štafeta mladosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Dok. serija 20.55 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Film: Zatočišče 1.15 50 let Televizije, Tv dnevnik 15.5.1990 (pon.) (t Slovenija 2 6.30 9.30, 12.30, 1.35 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 11.00 Otroški infokanal 14.20 Globus (pon.) 14.50 Dok. oddaja 15.40 50 let televizije 16.05 Prvi in drugi (pon.) 16.25 Evropski magazin 16.55 dobrote istrske kuhinje 17.25 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Regionalni program: Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Z glasbo in plesom 19.25 Zapojte z nami 20.00 Cirkom Regional 2008, gala večer 21.30 Nad.: Pod rušo 22.20 Film: Skrivnosti srca 23.55 Film: 29. ulica (pon.) 14.20 Iz arhiva po vaših željah 15.10 Manchester: nogomet finale pokala Uefa 17.10 Pogovorimo se o ... 18.00 22.50 Izostritev (program v slovenskem jeziku) 18.35 0.30 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.55 Glasb. odd.: In orbita 20.25 Avtomobilizem 20.40 Film: Ljudje orli (akc., r. D. Hickox, i. J. Coburn) 22.30 Primorska kronika (program v slovenskem jeziku) 22.50 Izostritev 23.25 Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) 0.00 Vremenska napoved 0.05 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 20.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Odprta tema: Lovstvo v Sloveniji 18.00 Brez panike 18.45 Rally magazin 19.15 Mladi @ -a+e 19.55 EPP 20.20 Kultura 20.30 Primorski poslanci 21.30 Naj viža 22.45 Kulturni utrinek (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 6.00 Aktualno: Pregled tiska, sledi Secondo voi 6.20 Aktualno: Peste e corna e gocce di storia 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.00 8.00, 8.45, 10.30 Aktualno: Buon-giorno con Telequattro 2008 -Svetnik dneva, horoskop, pregovor Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti RADIO TRST A 13.00,19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranji dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Ciril Kosmač - Pomladni dan (6. nad.); 10.40 Kantavtorji; 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napo-vednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, planinski vodnik, kino; 18.30 Glasbena razglednica - Naša pomlad 2008; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do Repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Malčki o... ; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 11. maja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVdT nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Proti nam bodo pritekali jugozahodni tokovi, ki bodo po- Nad zahodno in srednjo Evropo je plitvo območje niz- stopno močnejši in bolj vlažni. kega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi priteka nad naše kraje topel in še razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.30. Dolžina dneva 14.56. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.06 in zatone ob 3.13. A BIOPROGNOZA Pri vremensko najbolj občutljivih ljudeh se bodo občasno pojavljale z vremenom povezane težave. MORJE Morje mirno, temperatura morja 16,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.37 najnižje -37 cm, ob 8.28 najvišje 17 cm, ob 13.56 najnižje -27 cm, ob 20.24 najvišje 49 cm. Jutri: ob 3.07 najnižje -45 cm, ob 9.06 najvišje 21 cm, ob 14.29 najnižje -25 cm, ob 20.49 najvišje 50 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........18 2000 m............5 1000 m ..........13 2500 m............2 1500 m............8 2864 m............0 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 7 in pol, po nižinah pa 6 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O 5/24 TOLMEČ O 9/23 O PORDENON 11/24 TRBIŽ O 5/20 O 3/21 KRANJSKA G. & O GRADEC 7/25 O 4/24 S. GRADEC O TRŽIČ 6/23 CELJE 7/25 O y~,J MARIBOR O 8/26 PTUJ O M. SOBOTA 07/26 VIDEM O 10/25 ČEDAD O 11/24 O KRANJ GORICA O O N. GORICA niti O LJUBLJANA 9/24 N. MESTO 8/25 POSTOJNA /V O O 4/21 V /^J-, —---- fJV, KOČEVJE ZAGREB 9/26 O ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo delno jasno, v popoldanskih urah bo v Alpah in predalpah spremenljivo s krajevnimi nevihtami, ki bodo zvečer lahko zajele tudi nekatere nižinske predele. Ob morju in v nižinah bodo pihali šibki krajevni vetrovi Večinoma sončno bo, popoldne se bo v zahodnih krajih pooblačilo. Pihati bo začel jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, ob morju okoli 12, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj C. 58 TOLMEČ O 10/20 O GRADEC 10/25 TRBIŽ O 8/16 o 5/20 KRANJSKA G. ^r^. VIDEM O č>- 11/22 O PORDENON 12/21 Sk 6& ČEDAD O 12/21 CELOVEC O 8/24 oSk TRŽIČ 9/22 0 /P KRANJ i? o 7/24 S. GRADEC CELJE 10/25 MARIBOR O 11/26 PTUJ O M. SOBOTA O 10/26 M' GORICA O 14/22 O N. GORICA 12/23 71 s-1 N. MESTO 11/25 / r> O ___- O LJUBLJANA 12/23 POSTOJNA , , O 7/20 V jJV. K°ČEVJE J^ ^N - o " ČRNOMELJ ZAGREB 12/26 O REKA 14/24 f NAPOVED ZAJUTRI Spremenljivo oblačno bo, predvsem v severnih in vzhodnih nižinskih predelih in v gorah se bodo pojavljale nevihte. Zvečer bodo padavine obilnejše. Ob morju bo nekaj več sončnega vremena. Jutri in v soboto bo spremenljivo oblačno. Predvsem v zahodni polovici Slovenije se bodo pojavljale krajevne plohe in posamezne nevihte. Več sonca bo na severovzhodu države. Pihal bo jugozahodni veter. D OPIS IZ MEHIKE - H i š a, kjer je stanoval in bil umorjen Stal inov nasprotnik, izgl eda kot nekakš na trdnjava Trockijev zadnji dom Coyoacan je predel na jugu glavnega mesta Mehike; njegovo ime pomeni v staroselskem jeziku »kraj ko-jota«. V to vas so se naselili prvi španski prišleki, conquistadores, v času, ko so na novo gradili uničeni Tenochtit-lan (nek da nje glav no mes to az teš ke ga cesarstva). V bližnji kraja San Angel pa so se ustalili frančiškani in dominikan-ci. Vojaki in cerkveni dostojanstveniki... dva nosilna stebra Conquiste. Glavno mesto je v svoji nenehni rasti že pogolt ni lo ti dve nek da nji va si. Od centra se do Coyoacana pripelješ z metrojem v niti pol ure vožnje. Med zanimivosti tega okraja spada zagotovo hiša, kjer je sovjetski revolucionar Lev Davidovič Trotskij preživel zadnje dni svojega življenja. Trotskijev dom izgleda kot nekaka trdnjava, saj ga branijo visoki zidovi in stražarnice. Okna, ki gledajo na cesto, so praktično do vrha zazidali z opekami. V notranjosti te strukture se pa nahaja lep vrt z bujnim zelenjem, ki še ohranja sledi konjičkov svojega gospodarja: kaktuse in zajčje kletke. V tako imenovano Casa Viena 19 v Coyoacanu, se je Trotski preselil s svojo ženo, Natalijo Sedovo, leta 1939, potem ko je prišlo do nesoglasja z Diegom Rivero, mehiškim muralistom, ki ga je imel v gosteh od njegovega prihoda v Mehiko 1937. Prav začetna podpora Trotskiju je povzročila izgon znanega mu ra lis ta iz Ko mu nis tič ne Stran ke Mehike, ki se je zoperstavljala nasprotniku Stalina. Nesoglasja med Rivero in Trotskijem so prišla na dan v trenutku, ko se je Rivera opredelil za predsedniškega kandidata, Juana An-drewa Almazana. Trotski je takrat izjavil, da ne čuti več moralne solidarnosti do anarhističnega mišljenja Rivere, mehiška sekcija Četrte Internacionale pa je oznanila, da se je Rivera dokončno oddaljil od socialistične struje. Prav Rivera, skupaj z Octaviom Fernandezem, ki je bil tudi blizu Trot-skijevih idej, je bil zaprosil takratnega predsednika Cardenasa, naj privoli k dodelitvi političnega azila Trotskiju, ko se je le-ta nahajal v hišnem priporu na Nor- veškem. Leta 1936 je Mehika res dodelila Trotskiju in njegovi ženi politični azil, nakar sta lahko odplula proti tej državi. Lev Trotskij je začel tavati po svetu kot izgnanec takoj po prevzemu ob-lastiv Rusiji s strani Stalina. Čeprav je po Leninovi smrti 1.1924 izgledalo, da je prav Trotskij, organizator Rdeče Armade, njegov logični naslednik, je v resnici oblast uspelo prevzeti Stalinu. Tako se je že leta 1925 začela močna kle-vetniška kampanja zoper Trotskija, ki je bil prisiljen oditi v izgnanstvo: prej v Kazahstan, nakto pa v Turčijo, Francijo in na Norveško, dokler mu Mehika ni poodelila političnega azila. Med svojim izgnanstvom je revolucionar za- čel oblikovati protistalinistične skupine in Četrto Internacionalo. Trotskij v Mehiki vsekakor ni bil na varnem. Že leta 1940 je doživel prvi napad na svoj dom. Atentat so izvedli stalinovi agenti v Mehiki, na čelo katerih se je postavil muralist David Alfaro Sique-iros. Tolpi, ki je štela kar dvajset ljudi, je uspelo priti v notranjost utrjene hiše s pomočjo Trotskijeve ameriške straže Sheldona. Napadalci so iz vrta prestre-lili hišo: Trotskij se je rešil nepoškodovan tako, da se je skril v edino mesto, ki ni bilo dosegljivo izstrelkom, napadalci so pa ranili njegovega vnuka Sevo. Trotski ni imel enake sreče v dru gem aten ta tu, ki se je iz ka zal za končnega. Hišo so po prvem napadu še bolj utrdili, a zaman... saj je morilec prihajal iz ožjega kroga Trotskije-vih prijateljev. Avgusta 1940, tri mesece po prvem atentatu, je usmrtitev Trotskija uspela španskemu stalinistu Ramonu Mercaderju. Mercader se je zapletel v ljubezensko razmerje s trockistko Silvio Agelov (Trockijeva tajnica v času obiska Komisije Dewey) in se tako vključil v ožjo revolucionar-jevo družbo. Mercador se je Silviji, kot tudi ostalim Trotskij evim znancem, predstavil kot belgijski novinar. Trotskija je zahrbtno ubil s cepinom, ravno ko je le-ta sedel v svoji delovni sobi in prebiral njegov članek. Stalinova vlada je vsekakor preganjala celotno Trockijevo družino: dva sinova sta bila ubita, dve hčeri pa sta mladi umrli v mukah. Samo trem Trockije-vim vnukom se je uspelo ohraniti pri življenju v času Stalinovih preganjanj. Danes je Trockijev dom lepo ohranjen muzej, ki hrani vrsto fotografij Trockija v Mehiki, njegove zapiske in pisma, serijo knjig in vrsto drugih predmetov, ki jih je Trocki hranil doma. Muzej je v lasti Združenja za pravico do azila... Mehika je takrat bila edina država, ki je dala Trockiju novo možnost dostojanstvenega bivanja, čeprav se je v resnici to izkazala kot smrtna obsodba. Petra Šegina Na fotografijah (v smeri urinega kazalca) spomenik Levu Trockiju; fotografije, razstavljene v hiši; zunanji posnetek bivališča; njegova delovna soba