Poštnina platana v gotovini.
ŠTEV. 33.
Posamezna številka Din 1'—.
V	LJUBLJANI, petek, dne 12. februarja 1926.	LETO	III.
Ixhaja v«ak dan opoldne, izvaemšl nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20'--, inozemstvo Din 30-—.
Heodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IH UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi s* n« vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismeni« vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.838.
Za enakopravnasl
* Prvi predpogoj vsake pravne države je, da so vsi državljani ne saimo po zakonu, temveč tudi dejansko enakopravni, l)a bi bila ta temeljna zahteva pravne dr--žave v Jugoslaviji uresničena, ne more biti niti govora. V skupščini je dr. Korošec to neovrgljivo dokazal.
Vsa generali teta srbska, vsa diplomacija tike raj izključno srbska, orožništvo, . carinsko osobje vse v pretežni večini srbsko in postaja vedno bolj srbsko. Zato pa plača Slovenec neposrednih davkov 171 •dinarjev letno, Srb pa le 61. Kjer so dobrote, odhaja Slovenec s praznimi rokami, kjer pa dele bremena, tam je Slovenec prvi.
fo so dejstva, to je suha resnica. Ena-- k^pravnosti ni in s praznimi frazami o *<^vu se te resnice ne da utajiti.
* v> ^ a enakopravnost mora biti, če hote država obstati, če noče, da propade, dudstvo ne more trpeti večno zapostavljanja in ge ga trpi, je zapisano smrti.
t eprav je vse to tako jasno, da ne moje biti bolj, pa vendar vidimo, da ne pridemo do enakopravnosti, če se ne bomo *a njo z vso silo borili. Iz proste volje je Beograd ne bo hotel dati, to dokazujejo ! vse izjave njegovih vodilnih mož, dal jo bo le prisiljen. Vzrok več, da se za enakopravnost borimo.
Da ne bo naš boj brezuspešen, je go-tovo, ker je naša zahteva talca pravilna, -«Ja se diskvalificira kot državnik vsak, kdor je ne pripozna in izvede. Toda tudi najbolj pravilna ideja propade, če se za njo pravilno ne bori.
Dosedaj se Slovenci nismo prav borili xa enakopravnost. Nismo bili enodušni, temveč imeli smo izdajalce v lastnih vrstah. Ti izdajalci so bili oni, ki so mislili, da prilezejo na ta način kvišku, da obrekujejo v Beogradu svoje domače politične nasprotnike. S klevetanjem brata so se hoteli prikupiti mogotcem, da so prejeli kost, so zavrgli enakopravnost.
In še danes se to godi. Še danes smatrajo nekateri za svojo največjo dolžnost, da opisujejo večino slovenskega naroda avstrijakantsko in protisrbsko. In ve-mauejo roke, če se kratkovidni, 1Wid.1 * .M*ih klevet JK služujejo, če ne za-JKL*1 8 kl^ebnkov tako, kakor
Ti ^!0daii Beogradu pogum in argument, da je pokopal enakopravnost. Ti ljudje pa m Se danes glavna ovira,
• de boj slovenskega naroda za njegovo ■enakopravnostjo nima onega uspeha, ka-, kar bi ga mogel in moral imeti. Zato je <reba s temi ljudmi obračunati, ali pa bomo večno brez pravic.
Po paragrafu smo, kot rečemo vsi enakopravni. Dejansko pa je sitvar druga in **> tako dolgo ostala druga, dokler ne bo-«»o Slovenci sami mogli kontrolirati, če »e sak on tudi izvaja. To pa bomo dosegli Če bomo vsi Slovenci združeni v eni ^krajini in če bo ta res samoupravna.
jamstvo za slovensko enakoprav-‘Z** je zato združena samoupravna blo-
*	0 niora biti naša kardinalna zahteva,
> 'IK)ra biti zahteva vseh naših strank.
» , ' treba z avtonomijo, federacijo in sfl-" JJ®« »težkočiti boja, ker ni glavno besc-^v®6 stvar. Slovenci hočemo, da v To i0 ^ad<yvab odločujemo le mi sami. neitatj8!^?0 1,1 od tega ne moremo od-nuje, n««	,>a m (a naSa Pravica i,ne"
tudi v	dn	t0	pravic(>
klinih m M!r,nl1 odločujemo sami, v ^XaiTr'U’'lUnno » ^vati in Sr-.. ^Pornzuu! zato nismo zfl ou.jomac.fo, zato tudi nismo za cenlrali-*em.
Radičev govor v skupčfini.
Beograd, 12. februarja. Ko se je na skupščinski seji razpravljalo o interpolaciji Kapitanoviča, je povzel besedo Št. Radič in je v svojem govoru navajal razloge za svoje potovanje po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Radič je govoril pred dobro obiskano dvorano, polno galerijo občinstva in diplomatskim korom. Za časa Radičevega govora ni bil prisoten v skupščini minister zunanjih poslov dr. Ninčič in ne minister notranjih del Boža Maksimovič, sicer pa so bili navzoči vsi prvaki strank. V skupščino je bila. vržena parola, da naj bo za časa Radičevega govora popoln mir, vendar pa se radikali niso mogli vzdržati, da na nekaterih mestih ne aplavdirajo. Ko je Radič končal svoj govor, se je ta govor v vseh političnih krogih komentiral.
Radičev govor se smatra za prav lepo pohvalo narodnega sporazuma in Paši-ča. Govor je napravil zelo pcvoljen vtis tako na člane vlade kakor tudi na opozicijo, zlasti na one stranke, ki stoje na programu sporazuma.
Sicer ni bilo v političnem življenju drugih dogodkov. V avdienco je bil sprejet predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič, ki se je mudil na dvoru od 5. in pol do 6. in pol.
Načelniki parlamentarnih skupin so imeli konferenco, na kateri se je razpravljalo o tem, da se skliče prihodnja seja šele v torek, ker sta jutri in v ponedeljek pravoslavna praznika. Te konference pa se niso udeležili samostojni demokrati in je ostalo pri tem, da bo seja v soboto dopoldne.
RADIČEV GOVOR.
Beograd, 12. februarja. Na včerajšnji popoldanski seji je bila na dnevnem redu interpelacija Mustaj-bega Kapitanoviča o pašnikih v Bosni. Interpelant utemeljuje interpelacijo. Na njegovo interpelacijo odgovarja minister za agrarno reformo Pavle Radič. Govorili so še državni podsekretar ministra za agrarno reformo dr. Andric in narodni poslanci Kulundžič, dr. Paleček in Matič.
Nato je povzel besedo minister prosvete št. Radič in izvajal:
Moji predgovonriki so v svojih govorih ponovno naglašali, da ta vlada nima programa in da nima, čeprav je seljaška vlada, seljaškega programa. V teku svojega govora je izvolil moj predgovornik omeniti narodni sporazum in je rekel, da ta sporazum ni objavljen in da se o njem ne ve nič. Vi vsi veste, da je vse, kar vsebuje narodni sporazum, povedano tudi v vladni deklaraciji. Toda isti gospodje, ki grajajo, da narodni sporazum ni objavljen in da ta vlada ni seljaška, da ne vodi seljaške politike, isti gospodje store vse, ne samo da bi ta vlada ne mogla izvesti svojega programa, ampak da bi sploh padla.
Doživeli smo te dni, da so se iz kuhinje naše opozicije servirale neresnične in izmišljene informacije, ki se dajo dobro primerjati z nesrečno depešo iz Erosa iz 1870. leta, ko je Bismarck kon-feriral s francoskim poslanikom o nekaterih zunanjih vprašanjih in se je lepo od njega poslovil. Istočasno pa je poslal depešo v Pariz, da je bil francoski poslanik drzen in da ga je zato dal posaditi na piano. Francoski parlament, ki je prav takrat zasedal, je proglasil,
da je s tem hudo kršeno mednarodno pravo. Prišlo je do vojne. Grda izmišlo-tina in laž je bila povod, da sta dva velika sosedna naroda izkrvavela in se odtujila tako, da smo šele nedavno v Lo-camu doživeli njih zbližanje.
8. t. m. je tuji zavod, ki ima madjar-ski in italijanski kapital, poslal nekemu beograjskemu listu depešo, v kateri pravi, da je podpredsednik HSS dr. Maček imel skupščino v Jastrebarskem pred 7 tisoč ljudmi in rekel, da radikalna stranka ne izvaja sporazuma in da zato predsednik HSS Štefan Radič preseka sporazum, da bodo volitve v juniju in da bo potem sklican brvatski sabor. Vobče je trdilo vse časopisje, da sem tudi jaz na potovanju po Bosni in Hercegovini govoril proti sporazumu, srbstvu in Srbom, da sem imenoval Francoze budale, da sem rekel, da mora Solun biti naš in zlasti, da sem izjavil, da bodo skupščinske volitve še to leto in mogoče že na poletje. No, vse to, ne samo da ni resnica, ampak je povsem iz-mišl
Jasna je pot, ki vodi do enakopravnosti in ves slovenski narod mora stopiti na to pot. Nobene fraze gfi ne smejo premotiti na tej jn*ti, ali pa b ■ ostaila enakopravnost večno le ne 1 > vij iv ideal.
Gospodje imajo povsod svoje ljudi in liste, ki pišejo proti meni. Iz vseh mojih govorov je razvidno, da sem omenjal, da bodo v tem letu najbrž občinske volitve in da sem v Dalmaciji naglašal na vsaki skupščini, da bodo v Dalmaciji volitve še to pomlad.
Povsod sem povdarjal, da je najlepše delo zadnjega časa narodni sj>oraauni in današnja parlamentarna večina. Naglašal sem, da je naš sporazum etičen, socialen, nacionalen in političen in da je vsled njega prišlo do preokreta tako na brvatski, kakor tudi na srbski strani. Na svojem potovanju sem govoril slikovito o tem, da ne gre za to, v kaki skledi je mleko, ampak za to, da se mleko ne zlije. Mi smo opustili obliko republikansko in državopravno borbo. Rekel sem narodu, da se nisem zedinil na temelju Dušanovega carstva iri Tomislavovega kraljestva, ampak na temelju našega seljaškega edinstva države. (Odobravanje pri HSS.)
Povsod sem omenjal, da je naša država geografsko tako sestavljena, da ima gore, klance in doline in vsega tega ne more nihče drugi braniti, ko ta seljaški narod. Rekel sem na 65 skupščinah, da je zakon o občinah gotov. Minister Boža Maksimovič je izdelal svoj načrt, mi pa svojega. Rekel sem, da pride na vrsto tudi srezka avtonomija, potem oblasti in parlament, kjer narod ne vlada, ampak po svojih poslancih vodi kontrolo, zlasti v finančnem odboru. Seveda sem govoril tudi o tem, da sedanji proračun ni pravilen.
Radič je govoril nadalje o tem, kako je prišlo do potovanja. V družbi dr. Nin-čiča, Miše Trifunoviča in Voje Janjiča je omenil, da bo šel za nekaj dni v Dalmacijo, ker mu prijatelji pišejo, da papežev nuncij Pellegrinctti ni ostal v mejah svojih funkcij, ampak da razvija klerikalno propagando. Radič pravi, da je minister za agrarno reformo imel na neki zabavi konflikt s Pellegrinettijem in sedaj hoče on po Dalmaciji širiti klerikalizem.
Radič je povsod govoril, da je vlada edina v tem, da se v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in Južni Srbiji postavi v teku prihodnjega leta na praktično podlago.
V	svojem govoru v Sarajevu sem naglasil, da Bosna ne bi bila naša brez bosanskih Srbov, bre« njihove odločnosti in njegovega heroizma, proti kateremu je heroizem makabejskih brartov samo pravljica. Ljudje, ki so umirali na veša-
lih in pod vešali in niso niti trenili, so pravi junaki. Mnogo tega sem tam izvedel. Moral pa sem o nas Hrvatih povedati, da nismo mi nikaki kuferašL Povedal sem tudi to, kar je tako lepo razložil dr. Srskič. .Rekel sem: Muslimani se morajo še enkrat nacionalno opredeliti, ker šole potem bomo imeli v Bosni jasno situacijo.
Govoril sem o sporazumu in drago mi je, da sem na svoji poti mogel videti, kako je vsa agitacija opozicijskih skupin proti sporazumu brezuspešna in kako je pc 900 letnem življenju republike v Dubrovniku ravno tam nemogoče zopet vzibudili republiko, ki bi danes značila idiotizem.
Mi smo ustvarili sporazum. Bili smo včeraj v ječi in lahko, da borno tudi jutri ali še danes, ako hočete, ampak ne vi, ampak naši zavezniki. Nikdar pa nočem biti taka opozicija, kakor ste vi. S tako pisano inteligenco voditi edinstvo naroda mere samo avtoriteta, kakor je Pa-šič. (Ploskanje pri radikalih in pri ratii-čevcih.)
Stefan Radič je dalje omenjal, da je politika sporazuma tudi v zunanjem svetu našla priznanje. Vsakdo se more prepričati o vplivu, ki ga ima naš skupni vodja Pašič in kaj pomeni njegov sin za konstruktivno politiko države. Kaj pomenim jaz, za to pravim: Chi vivr&, ved rž!
Ko je Radič končal, je radikalni poslanec Matič predlagal prost prehod na dnevni red. Poslanec Mustaj-beg Kapeta-novič je predlagal motiviran prehod, a zbornica je z veliko večino sprejela Maticev predlog.
Beograjske vesti.
Beograd, 12. februarja. Govor Štefana Radiča na včerajšnji skupščinski seji splošno komentirajo. Radikali na eni strani smatrajo, da se s tem govorom ni utrdila pozicija vlade, radičevci na drugi strani pa so mnenja, da je s tem spor srečno izglajem in da ne more več priti do komplikacij.
Beograd, 12. februarja. Glede na včerajšnje izjave Štefana Radiča v skupščini je poslanec Wilder naslovil na predsednika skupščine vprašanje, ki se tiče Pelegrinettija. Vprašal je gospode ministre, ali so trditve prosvetnega ministra Radiča resnične in kaj namerava vlada ukreniti, da dobi popolno zadoščenje za tako držanje svete stolice in jamstvo, da se v bodoče kaj takega več ne dogodi.
Beograd, 12. februarja. Včeraj popoldne od pol 5. do pol 6. ure je bil v avdienci pri kralju predsednik skupščine Marko Trifkovič. Smatrajo, da je Trif-kovie kot predsednik skupščine obvestil kralja o razvoju političnega in vladnega položaja.
UGODNE VESTA IZ AMERIKE.
Beograd, 12. februarja. Pogajanja v Washingtonu se bližajo koncu. Po zadnjih vesteh, ki jih je prejela vlada, so izgledii za sporazumno rešitev jako po-voljni. še v teku današnjega dne pričakujejo odgovora ameriške delegacije, ki je osvojila vse opravičene razloge naše delegacije glede načina in glede rokov plačevanja našega dolga in ki je obetala, da nam bo v tem pogledu dovolila čim večje olajšave.
DR. NINCrC ŠE VRNIL IZ TEMEŠVARA.
Boograd, 12. februarja. Včeraj se je vrnil iz Temošvara naš zunanji minister dr. Ninčič.
Zunanji minist i antante o njeni politiki.
Zunanji minister dr Ninčič je sprejel po seji zunanjih nralsl rov Male antante novinarje in jim daj sledečo izjavo:
Morem izjavili, da nd bila današnja konferenca samo manifestacije Male antante. Bila je za prisrčno sodelovanje naših dežel potrebna izmenjava misli. Mnogo se je govorilo o načrtopu v Zvera narodov. Zveza narodov bc z-eedala marca meseca. Pri lej priliki ima pritii na dne>vni red iudi razorožit veno vprašanje in vsicp Nemčije v Zvezo narodov.
Nato so stavili novinarji raaaa vprašanja na dr. Ninčiča.
— Kakšno stališče namerava zavzeti jugoslovanska vlada z ozirom na ponarejanje dinarskih bankovcev na Madjarskem?
»Pri ponarejanju dinarjev so bile iste osebe udeležene, kakor pri f&lzitieir&nju irankov. Zauiiaivo je, da je budajieštanska vojaška oblast preiskavo r tej zadevi ustavila. To vprašanje pa sicer še ni razjasnjeno. Mislil sem, da je vse to roman, toda je resnica.«
— Ali je mogoče, da bo jugoslovanska vlada predložila madjarski vladi, da izvede preiskavo o dinarski falalfikatorski aferi?
»To bi bilo mogoče, ker so iste osebe »a-pletene v afero.«
— K alko mislite o socijal »lični propagandi na Madjarskem?
»Mudjarska ima pravico, da si po svoji vo-
; lji določi državno obliko. More biti republika, j pa tudi monarhija, toda ne sme ovreči ob-j stoječih dogovorov. Pripravljeni smo Lorarn-j sko konvencijo v načelu odobriti, toda najprej i je treba stvar urediti i Grško in Bolgarsko, da ne postane položaj prekompliciran.«
Dr. Bene*
pa je izjavil:
»Bil je izreden sestanek.«
— Kaj mislite o Rusiji in pogajanjih • sovjetsko Rusijo?
»Pogajanja z Rusijo niso popolnoma pretrgana in jaz verujem v njih obnovitev.«
— Kaj mislite o habsburški akciji na Mati jurskem?
»Madjarska vlada ima tozadeven dogovor. Tega se držim in zahtevani, da se dana beseda drži.«
Minister Duca
pa je dejal:
»Pripravljeni smo izvesti razorožitev. Ne zahtevamo nič, smo pa sosedi velesile, ki ne pripada zvezi narodov. To je vprašanje našega obstoja.«
— Kako mislite o narodnih manjšinah Ru-munije?
»Naša država ima 18 milijonov prebivalcev, ed katerih odpade ua manjšine 4 milijone. Za>igurali smo jim polno enakopravnost.«
Fadaracija m samouprava.
V državjiopravni ttterdtuvi ni najti rfepa toliko zmede kakor pri uporabi izrazov o oblikah notranje ureditve diržav. Vzrok temu je različen zgodovinski razvoj posameznih držav in notranjih uredb vsake države, tako da imajo isti državnop ravni izrazi skoro v vsaki državi drugačen pomen.
Zadnje seje naše narodne skupščine _ so spravile tudi pri nas zopet na površje držav -nopravno terminologijo in razni polit fni preroki nam napovedujejo novo borbo med federalizmom, avtonomizmom in samoupravnostjo.
Teh bojev je bilo tekom 7 let odkar obstoja kraljevina SHS, pri nas že mnogo. Mi smo v tem boju preživeli že vse faze, od skromnega avtonomizma do širokih samouprav in konfederacij. Nikdar pa se niso mogli zastopniki raznovrstnih struj najti ua skupni osnovi. Kar so zastopali Slovenci in Hrvati, so trdovratno odbijali Srbi in obratno.
Tozadevno si je zagrebški »Obzor« pridobil veliko zaslugo s svojo opeeoritvijo, zakaj Srbom izrrzi federacija ali avtonomija ne prijajo. V bojih za osvoboditev izpod turškega jarma so se namreč balkanski narodi jako radi opirali na zahtevo po avtonomiji za one kr:>je, o katerih so upali, da bodo po doseženi avtonomiji od tur&ke države odpadli. Predno se je združila Rumelija z Bolgarsko, sc zahtevali Bolgari zn Rumelijo ■avtonomijo f j« Srbi so zahtevali >avtaoomijo< za Ju-
žno Srbijo (Mncedonijo), dokler ni podala njihova. Zgodovinski razvoj je dodal besedi ■avtonomija« v srbski duši predvsem pojem odcepitve, pojem separatizma! Zato je za Srbe še dandanes »federacija' ali »avtonomija« identična s separatizmom, t. j. z željo po odcepitvi od države.
Pomen besed »federacija« itd. za Srbe je bil Slovencem im Hrvatom vse premalo znan. Kdor pa pozna srbsko miselnost o »fedeia-cijk, se ne bo čudil, če Srbe ta beseda 'se-lej, kadar jo slišijo iz prečantkih vrst, silno nemilo dime.
Za pojem, ki ga izražamo mi z besedo »avtonomija« ali »federacija ., imajo Srbi izraz samouprava. Kar zahtevamo in pričakujemo mi od avtonomije (federacije), je pričakovala radikalna stranka v Srbiji od samouprave Ko so ranikemu Stojanu I‘rotim enkrat raztolmačili v Krapinskih Toplicah, kaj da pričakujejo Hrvati od »federacije«, je rekel (po »Obzo-ru«): »Ce je temu tako, sem jaz večji »federalista kakor vi vsi!«
Mi, ki smo živeli v bivši Avstriji, smo se navzeli nemške državnopravtie terminologije. Srbom pa je lebdela pred očmi vedno angleška »samouprava« — selfgovennement.
Poslediica različnega pojmovanja raznih dr-žavnopravnih izrazov je moral biti nesporazum ui prepir. Sporazumeli pa se bodo prečani s Srbi kmalu, če jih bo zedinilo umevanje stvari.
Nemčija v Zvezi narodov.
Nemška vlada je sklenila pričetkom tedna prijaviti svoj vstop v Zvezo narodov v zam-slu v Locaniu sklenjene pogodbe Zveza narodov bo sklepala o sprejemu Nemčije po-četkein prihodnjega meseca, a že danes je »otovo, da bo Nemčija v Zvezo narodov sprejeta in da bo tozadevna seja Sveta Zveze narodov zgolj formalnega značaja.
Vstop Nemčije bo imel za svetovno Politiko dalekosežne posledice. Moč držav, ki jih zbira previdna aaigleška diplomacija proti sovjetski Rusiji se bo s pristopom NemCije v angleški blok znatno (»množila. Nemčija se sicer svojih zvez s sovjetsko Rusi,jo se m odrekla, vendar pa je gotovo, da Rua ja v kritičnem trenutku ne more več brezpogojno ra čunati na aktivno pomoč Nemčije, mogoče tudi na pasivno pcmoč ne več. To je za proti-ruski blok velik plus.
Za svoj pristop k protiruskemu bloku bo prejela Nemčija bogato nagrado. Ena najsrčnejših nemških želja je, da dobi Nemčga zo-iH',t kolonije. S pristopom v /vezo narodov bo Nemčiji pridobitev kolona} omogočena, ker ™laga z mandati in protektorati nad kolonijami ki so menjale |>o svetovni vojni »vo-je gospodarje, Zveza narodov. Nemčija po-sUnietorej v doglednem času zopet koloni-jalna sila.
Dalje dobi Nemčija nazaj vse od bivših antantnih držav zasedeno ozemlje. To fKunefU Sik, letno milijonske svote v zlatu, k. Jih je morala doslej plačevati za vzdrževanje oku-
paci iških čet, poslej pa bo lahko ta denar po-
rabila doma.	,
Za nas je pa najvažnejši moment dejstvo, da bo Nemčija dobila svojega stalnega zastopnika v Svetu Zvez* narodov. Zveza narodov pa ie dandanes vrhovna mednarodna inštan-cji m vprašanja narodnih manjšin. V svojem odgovoru na Mussolinijeva izzivanja je nem- j ški vnanji minister dr. Stresemamn javno povedal, da Nemčija svojih sonarodnjakov ki | žive pod tujo suvereniteto, ne bo zapustila, tudi če žive v državah, ki ne mejijo naravnost na Nemčijo.
M»d države, ki imajo v svoji sredi nemške manjšine, sj.ada.ta tudi Ccška m Jugoslavija. Jako verjetno je, da boilo nionUe po vstop Nemčije v Zvezo narodov vse drtave,	„
ve Nemci, svojo narodno-manj»nwko politiko nekoliko revidirati. Na to pa se je treba pri-
PriTimeU smo lepo priliko, da bi se pripravili M smo seveda to priliko lepo.zamud.lt.
Se danes se ni niti ena slovenska stranka izjavila z ozirom na predlog naših N^iirev
o	kulturni in Selaki avtonomij, koroških Slo v,mcev. In tudi naši vodilni« dnevniki mislijo dn dokažejo svojo vodilno vlogo s tem, da molče na predlog, ki je za nase manjšine odločilne važnosti.	. M
MunjSrrvsko vprašanje stopa z V" 'Ti>"bi n ^ ciije v Zvezo narodov v novo fazo, Ki ui« biti tudi za nas koristna.	.
Pa nionda je naš privilegij, da zvonimo cedilo Sele i>o toči.
Politične vesti.
_ »Duhovita politika« piše: Kak^razli-Va mod Stresomannom in dr. Niiu-ičem!
»Zmagovita« Jugoslavija se beji (»ovetlati tu<li Mussoliniju, da imajo narodne mamjSine v it ,i j m popolno pravico samostojnega kulturna iiiTSSrfS-«^ napredka, premaga.,« Kija pa se ne boji tega povedat«.- Nikakor ne mislimo zagovarjati dr. Nimči&i, toda vzporejati Nemčijo z, Jugoslavijo, Mhtevat
o,l jugoslovanskega zunanjega mmistras«!« nastopi tako ko nemški, je v r^Wci prim«--«... mn 7*1 ^Kričavo politiko«. Aii nočejo
££& 2 pS d. iSlrU. m«l 1I.U1. •••
k~U.it.	S	V»vr:„ko,„
Radiča v Beograd, je bila situacija mahoma razčiičena. Radič je poja-vil «.e svoje govore in iziave in nesoglasja so bila po sestanku s
PflHčem poravnana. Kar se	,e
Radič da je govoril le o občinskih volit! »h Sicer pa le vztrajal pri svojih izjavah
o	finančnem ministru in deloma ml. o nolranjeni. Glede svojega izstopa ut vlftde j® <lejal st Radič, da je to ravno tako nesmiselno, ka kor če kdo pričakuje, da bo Paftid sel a vla-
de. radikali pa ostali v vladi. Konflikt je poravnan in naši slovanski dnevniki so biti zopet enkrat - krivi proroki.
- (itkspod PanKalo» se navdušuje »a Mussolinija Reformator ionskih kril, grški dik-tivtor Pangalo* ije izjavil, da bi bila evootual-Ua 4vema pogodb« z Jugoslavijo zapreka ve-dno bolj prijateljskim odnoSajem Cii^ke i Italijo Pangalo« je opozarjal, da Ima Grška nad vso važne, z Italijo enake interese ob Sredozemskem morju, d oči in bi sporazum z Jugoslavijo veljal le manj važnim balkanskih interesom. - Gliha 'kup štriha in gosjiod Pangalo« spada v Družbo g. Mussolinija.
— Pravilnik o uporabi dr lavnih avtomobilov Vladna večina finančnega o^l>ora je imela sejo, na kateri «e Je razpravljalo o pravilniku » o,s,n.bo državnih avlomob,U>v. Pravilnik je bil sprejet z več .z-.remombanv.-0 tem bo podano poročilo poeduumi klubom in bo pravilnik pre.lloie.1 plenumu f.mmAie-ga odbora. Ta pravilnik ne velja za vojalke, fliMiUolflke monopoW4(e a\1omobile. Aa te l^) izilau ponebeai pravilnik. Po tem pravilniku bodo Imeli ministri pravico na 1 avto, sa-
mo minis.trski predsednik in minister zunanjih poslov smeta imeti dva avtomobila. Vsi drugi pa, ki so dosedaj imeli dva avtomobila, nimajo več pravice na drugega. Po 1 avto dobita predsednik narodne skupščine in patriarh, a ta si mora svoj avto sam vzdrževati. Šoferji se prevedejo na državno plačo in prejemajo 1200 Din plače in 800 Din za vzdrževanje avtomobila. Avtomobili, ki so nerabni, se bodo prodali, a ostali avtomobili, kar jih je odveč, bodo spravljeni v skladišča.
— Vstop Nemčije v Zvezo narodov. Nemška noia glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov je bila včeraj izročena. Na seji Sveta Zveze naredov bo danes sklenjeno, da se vsa tehnična vprašanja v zvezi z vstopom Nemčije v Zvezo narodov rešijo na rednem zasedanju Sveta marca meseca. Obenem se bo vršilo tudi plenarno zasedanje Zveze narodov. Nemčija bo takoj dobila stalno mesto v Svetu zveze narodov in bo v drugem delu zasedanja Sveta že zastopana. Vprašanje glede sprejema drugih držav kot stalnih članov Sveta pa bo rešei.o šele jeseni. V anglešikiii krogih so se pojavili veliki pomisleki proti temu. da bi se sprejele Španija, Poljska in Brazilija kot stalni Plani, ker bi bilo s tem razmerje sil v Svetu popolnoma spremenjeno. Tudi ni po mnenju Anglije nobena teh treh držav država prvega reda, samo take pa morejo reflektirati na stalno mesto. Ko, nove stalne članice Sveta Zveze narodov j>ri-dejo j>o angleškem mnenju v poštev samo Nemčija, Rusija in Amerika.
— Načrti falzitikatorjev. Po izpovedbi Jan-kovicha je imela madjaflska falzifikatorska rkcija v prvi vrsti ta namen, da spravi na vlado irredentistične skupine. — Ko bi te skupine prevzele vlado, bi vlada takoj razpisala nove volitve! Na teh volitvah bi morala nova vlada z:i vsako ceno zmagati in bi se v ta namen uporabila prav vsa sredstva, ker bi se hotelo varovati mnenje, da se spoštuje ustavo. Nadaljni korak bi bila obnovitev integritete bivše Madjarske. Obenem pa se naj bi izvršilo tudi maščevanje nad Francijo, ki je povzročiteljica trianonske pogodbe, s kalero je OgrAa izgubila skoraj dve tretjini svojega ozemlja.
— Vihar v madjarskem parlamentu. Ko je na torkovi seji hotel govoriti notranji minister Rakovszkv, ki je tudi zapleten v falzifi-katorsko afero, je nastal v parlamentu velikanski nemir. Opozicija je hrupno pozivala ministra, da takoj demis'onira. Ko se je nemir nekoliko polegel, je dejal Rakovszky, da ni resnično, da bi bila uvedena telefonska cenzura. S hrupnimi klici je odgovorila nato opozicija, da ne obstoji samo telefonska, temveč tudi pisemska cenzura. Ko je prišel malo kasneje v dvorano Hftthlen. mu je zaklical desni radikal Štefan Rakovsky: Ven s temi ljudmi k Nato je nastal hrup, da ni bilo minute dolgo razumeti nobenega govornika.
— Podržavljeuje angleških premogokopov. Anketna komisija za premogovnike je dovršila svoje predjiororilo in ga predložila BaUl-winu. Komisija izjavlja, da je treba odkloniti vse predloge lastnikov rudnikov glede povečanja delovnega časa ali znižanja delavskih plač, ker je to gospodarsko neupravičeno. Sanacija premogovne industrije je mogoča le, če se vsi premogovniki podržavijo. Nerentabilni premogovniki naj se zapre, brezposelni rudarji pa naj se namestijo v rentabilnih premogovnikih, ki bi razširili svoje delo. Posa-meani rovi naj bi se združili v posebne sin-dikrte, katere bi vodili državni strokovnjaki in ki bi skrbeli za rentabilnost premogovnikov. Poleg lega bi bilo troba ustanoviti nova podjetja, ki bi skrbela za sistematično izkoriščanje vseli stranskih produktov. Načrt, ki pomeni velik korak k |K>polnemu državnemu socializmu, je bil že odobren od angleške vlade. Baldsvin je v palramcmtu izjavil, da bo vpraša',kje premoga do jjoleti popolnoma rešeno.
KRATKE VESTI.
Nemčija je ustanovila' v Innsbrucku kon-/uiat. Iz. tena se vkli, kako veliko važnost notama uem&ka vlade na ‘to. da je pravilno informirana o tirolskih (tudi južnotirols.oh)
"'Nemški predsednik Hindenburg je precej nevarno obolel.	m
število brezposelnih »e *je na Angleškem znižalo v zadnjem tednu za 25.000.
Tirolski deželni zb«r bo vsled Mussolinijevima govora »poliral na Zvezo narodov.
Indija bo pričela graditi svojo lastno bojno mornarico, ki bo služila sa.no v obrambne
Angleški parlament jo z 284 proti 18o glasovom odobril prepolni govor.________________
Prosveta.
RKPKRTOAR NAROD N I'-(> A GLBDALlšCiA
V	LJUBLJANI.
■Drama :
Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek, 12. februarja: Zaprto.
Sobota, 13. februarja: Ani Christie, premi-
Prešernovo akademijo sta priredila v sredo, zvečer v dramskem gledališču Društvo slo--venakih književnikov in Narodno gledališče. Akademiji so prisostvovali zastopniki kultur- * nih ter političnih korporacij in občinstvo vseh, slojev ki je popolnoma napolnilo gledališče. Po uvodni besedi, ki jo je govoril g. O. Zupančič, so recitirali gg. O. Zupančič, F. S. Finžgar, Fr. Albrecht, J. Vidmar ter ga. V. Jerajeva Prešernove pesmi, kompozicije jio njih pa peli g. Betetto, gdč. B. Potučkcva iit Slovenski kvartet. — Večer je bil boljše zamišljen nego izpeljan. Škoda, da občinstvo, ki je z najvefjo pozornostjo poslušalo globoki Župančičev govor, recitacije, pe\ske in gle-» dališke točke, ni bilo spričo voljnosti za popolno predajo občutku in doživetju, zajeto <xl prirediteljev z vso potrebno vehemenco in s> csofcnostjo. Mnogi teh, ki so posečali razne preslavne čitaJniške prireditve v preteklih časih, so videti, da od takrat v tem Žan«* nismo nič napredovali, nam pa je večer dokazal, da je občinstvo v udaaosti prireditelje prekosilo in to občinstvo zato zasluži, da ga vodimo k njegovemu velikemu Prešernu j>o trdnih cestah in ne improviziranih slepicah-.
J. Z.
Premijera Wagnerjeye opere sA ečni mor-, nar« je vsled velikih tehničnih predpriprav* Ivi so za to veliko in v odersko tehničnem pogledu izredno težko delo potrebno, pre-> stavljena na sredo, dne 17. t. m. Delavnice do današnjega dne še niso mogle vsega izr-vršiti. Premijera se vrši kot izven predstava in bodo vstopnice od sobote dalje v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
V	petek, dne 12 t. in. sc poje po daljše« presledku /i abonente reda D Mozartova klasična opera Don Juan. Naslovno vlogo poje g. iDalaban, najtežavnejšo vlogo Repo-rella pa poje naš Betetto. Glavne ženske v.loge so v rokah irg- tal atove, Lovšelove in T
pelj
prof. Šest.
halerjeve. Ostale vloge pojo: Kovač, Rum— el j, Zupan. Dirigent Niko ŠtriLof, režiser
ZGODOVINA DELAVSKEGA GIBANJA.
O gornji temi je v četrtek ob 7. uri zvečer v »Mestnem domu na »Delavski ; kadeiuiji« govoril g. G o 1 o u h.
Uvodoma je povedal, da pozna zgodovina že v starem veku delavska gibanja, ki operirala s približno istimi sredstvi in sire- -mela za približno istimi cilii kot nv.derno delavske gibmije. Tudi srednji vek pozna mno.ro krepkih delavskih pokretov. Eden naj— znariiineoiih je zn časa reformr.rije oni, ki ga je vodil uporni Tomaž Miinzer. Ta mož, ki izvira iz istega naroda kot Karl Marles, nui je sličea tudi v tem, da je že 400 let pred modernim »Komunističnim manifeptem tudi, proglasil s\oj manifet-'!, ki se s po:'nej5im v marsikateri točki krije. Tudi srednjeveški cehi so neke vrste predhodniki modernih delavskih strokovnih organizacij.
Z nastankom indu-trializjna v 19. stol. pa je Metati nastal tudi močan delavski pok ret.' ki sta ga Marles In llakuniin organizirala v
1.	internacionalo. Mnr.ge diference v »ačeliiK pa so to internacionalo razbile. Zmernejši elementi so potem organizirali še II. internacionalo, ki je za proletariat storila mnogo konkretnega, odpovedala pa je v svetovni vojni. Nadaljnji petek delavskega gibanja ki se je odigral pred našimi očmi, beleži pa en velik usoeh: rusko revolucijo.	, . -
Po vsaki razcepitvi so vladale iui \ladajo v delavskem gibanju vedno tendence za zdrur Jitvijo ki je pič ena najbolj staladi tcaidenc ' •»
Po predrvanju je delavski zbor zapel le|>o/ peeem. ,	_______
Učiteljski vestnik.
BEGANJE UČITELJSKEGA NARAŠČAJA-' Malo čudna je objava v »Jutru-, ki izrfjka g. Jelencu in g. Dostulu zaupnico od ucutelji- -senikov. Čudimo »e, dn je kaj takega siiloh
i	mogoče, dn se vlači naraščaj v to zadevo. N«
; dnu;! strani .je pa raziMtiljivo. ker je vsekakor
I	begali	učiteljski	naraščaj	na	ta	način.
J kiikor vzdrževati »Podporno društvo za učiteljski nareščaj'. ki je bilo iz Akademskega kolegija pntdavljeno na cesto prav po i stili gospodih, ki kažejo sedaj lo veliko ljubeae« in zanimanje do tega narafčaja. Tudi je Se ceneje dajati temu naraščaju »moralno i>odp®^ ro na plesnih venčkih, kjer naj ne narslščaj za bodoči kmetski milje, v "JJ^jpor- > bo živel — kakor z v u Uiov iu i j	5 tv v a l u*
nega društva . Ceiu-jša so tudi	ljudi,
pisma, ki strankarsko	j	je	sploh	■«
Učiteljstvo bi rado v odelo. ufyevjski liarn-• ■ Podpornim driuštvoin ^ '^iKir? Se li izvrSi
ščaj ? Ali bo kak	IM) »dobrotah'- to t»-
‘	1	,--...,	so
jera.
—	Izven.
Nedelja, 14. februarja: Ob 15. uri popoldne Druga mladost. Ljudska predstava |*o znižanih cenah. — Izven. — Ob 20. uri zvečer Ani Christie. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven.
iPondeljok, 15. februarja: llenuuk !*•
Red D.
Torek, 10. februarju: Zaprto.
Opera:
Začetek ob pol ‘20. uri zvečer. R iPetek, 12. februarja: Don Juan. *T ve)1> Sobota, 1». februarja:	„rL	»opoldne
Netlelja, 14. februarja: Ob b>-	^	Hli-
Zvedave ženske. Ljudska preds' I Žanih centih. — Izven.	tv,,, Juan. —
Pondeljek, 15. februarja:
Red B.	Vmvrlo.
Torek, td. februarja.	. m(>rni,r. Pre-
Sreda, 17. februarja. mijeru. — Izven.
s»a| [ rt m mi Min - po »auujinuu iu
likvidacija tega (}r.fvo\alne javnosti? Ali ko napredno P*’"'^,, *a one v^ote, ki so b-U> podal kak e’	7;,	učiteljki nar»-
med učitelHv"(^u>jl i,, udejstvovanja >i’o“' ščaj v svrho u(.h(eijH|<i uuraščaj'.’ G. J®" |K>nie«a “r*^.e<ise>(lnik »Podpornega druMva^. lene, ki *J 1 poglavjem |K»lpre svojo xnuon«^» ni,,j “Aaftrfa In z.nuimnjo ilo gospodov, ki J® ""iiajo! Pomet, pamet gos.po»lje, no p» invahi mlade ljudi v zadeve, ki o njih Vi«.** poučeni. ZaHo ni ta zaupnica ravno nnfr* leotl dokument za one, ki so jo proviroeUV (iHi n\ one, ki so jo natinnili.	•
‘ ILUSTRIRANI tednik »SVIJET«.
Izšla je prva številka tega elegantnega I* okusno opremljenega zagrebškega ilustni«-nega tednika. »Svije! izhnja iti vetja menečno 20 dinarjev, nnrooiUtl > tnmjoga lirfac in »Obzoriu pa ga dom' ^ 15 dinarjev. Naroča »e |»ri U4,r»v*
Zagreb, Preradovičev trg 9. 1 rva 1 prinaša preko 40 vis^rvnih in •','(>^rpo-slik, vse grnfično zelo dobro iwleln* leg lega tudi zanimivo novelo. ^0jaj in xSvijet< je daniš brez dvoma naj? ,0 ^ najlepši ilustrirani tednik Jugo«* zato toplo priporočamo.
Štev. 33.
NARODNI DNEVNIK, 12. februarja 1926.
BMMBBHBHUBUMBBALCt*X*JIL . HBWBWLI.—MI IIII	gg
Stran 3.
dnevne vesti.
KAKO SE URADUJE V NAŠIH MINISTRSTVIH.
O tem piše »Belgrader Zeitung« pod na--slovom. »Belgrader Spuziergange- sledeče: Že tri dni sedim v njegovi predsobi od osmih zjutraj do ene in od štirih do osmih zvečer. Zaman. Pri tem mi mora plačati država diete in moje delo počiva. Mož se ni dal potolažiti. Sistem štedenja, ki je uveden v anašem državnem gospodarstvu, mu očividno ne gre v glavo, šel sem ž njim v ministrstvo. V predsobi je sedelo kakih 50 ljudi. Sluga dela sijajne 'kupčije. Kava, čaj in limonada 'Se prodaja tu prav po ceni. Predsoba je polna gostih oblakov tobakovega dima. To je 1 majhna kavarna, katere režije krije država. Želiva piiti pred šefa kabineta. Ta pride šele po petih. In minister? Mogoče okrog sedmih zvečer, toda ni sigurno. No, pa govorimo zaenkrat s sekcijskim šefom. Sicer pa to ni ' Sposobnega pomena, kajti odloča končno vendarle minister. Pa vendar. Tudi tu nisva imela sreče. Sekciijski šef popoldan sploh ne zahaja v pisarno. Dopoldne med 10. in 11. je mogoče govoriti ž njim. Vendar pa se nam svetuje, da vprašamo preje telefonično, če je gospod sekpijski načelnik v pisarni. Kajti, mogoče ga jutri sploh ne bo. Moj prnatelj r-e je vsedeTv kavarno, pardon, v čakalnico ter r «i je naročil kavo. Prepustil sem ga njegovi ? usodi in nadaljeval sem svoje izprehode.
»Delavski politiki« sporočamo z ozirom na notico »Vedno slabše«, da je bilo s 1. februarjem izpraz lijema neko stanovanje v Kna-flovi utiri. Stanovanje se uporablja v poslov-’ ne prostore.
— Kongres državnih uradnikov v Rco-šdadu. Kot smo že poročali, se vrši dne 14.
' m- v Beogradu kongres državnih uradnikov. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem udeležencem četrtinsko vožnjo.
— Načrt novega zakona o ljudskih šolah. V prosvetnem minstrstvu se pripravlja načrt novega zakona o ljudskih šolah.
. Carinska anketa na Sušaku. Na Suša,ku te zaklju6ena anketa o carinski coni. Po zbo-» i® ^'la sprejeta resolucija, v kateri rin-k 6a<>: Vprašanje osnutka svobodne car italtnff COne na Sušaku zahteva resno in de-‘ J I)roučava,ije vseh momentov, ki govo-trek !	^ proti njemu. Zaradi tega je
. , ratl posebno anketno komisijo stro-ko\njakov_ ln interesentov, ki bo podala, o em vprašanj definitivno in obrazloženo menje. Določitev članov za to anketno komisijo se poveri zagrebški trgovski .in obrl-in zbornici. Poleg tega je anketa še sklenilo, a.a se ministra za promet takoj zahteva čimprejšnja revizija železniške tarife, ki je stopila v_ veljavo 1. oktobra preteklega letat Higijenifna akcija Zveze narodov. Zveza narodov je povabila za čas od 20. t. m. do 4. aprila t. .1. po enega zastopnika 15 dr-a"' i" s* oglodajo zdravstvene institucije Anglije. Predvsem bodo proučavali delegati if5'"s*vene institucije Londona in drugih velikih mest Angleške.
—- \ prašanjo prohibicije se, kot znano, v zadjnem času v Ameriki dan na dan preire-sa. Mnenja so različna. Založništvo »Manu-facturers Rekord v Baltimore ,je izdalo dve knjižici odgovorov na vprašanje, ki; ga je ■•stavilo omenjeno podjetje lansko leto glede ' prohibicije 336 veleindustr.ijceni, _ veletrgov-•ceirn, bankirjem, profesorjem, založnikom itd. Rezultat je bil frapanten: Od 236 odgovorov ! se je Izreklo 228 za proliibieijski zakon,^ 6 , Sili je zahtevalo ublažitev zakonskih določb, - odgovora sta neodločna, samo en dopisnik Je vsako prohibicijo odločno odklonil. S tem ) delajo sedaj anlialkoholiki reklamo in propagando zn svoj pokret.
— Nov Ust, Začetkom tega meseca je začel , Iali mesečnik »Slovenski Trg.« Izdaja . K* z. z. »Ageko k .'mio tnalih obrtnikov , Pm številki ul 'izhajati večno.
Suša Viktor, trgovec, Zagorje 63; Majcen Jakob, železničar v pok., Vodmat-Moste 131; Korbar Rudolf, posestnik, Topidce-Zagorje ob Savi 66; Pogačar Josip, posestnik, Vrba-Breznica 12; Koncilija Franc, posestnik, Kresnice 17; Medved Martin, posestnik, Zagorje 19; Koman Albin, posestnik, Vižmarje-Št. Vid 33; Grum Franc, posestnik, Slape-D. M. v Polju 20; Bedenčič Anton, pose&inik in lesni trgovec, Bičje-Št. Jurij 6; Hočevar Franc, kovaški mojster, Mekinje 14; Bajcar Ivan, posestnik, Toplice-Zagorje ob Savi 22; Ambrožič Vinko, posestnik in trgovec, Gor. vas, Gor. Logatec 2; 'lancar Martin, gostilničar in posestnik, Jesenice 102; Kramar Franc, posestnik in gostilničar, G lonce, Tržaška c. 9; Okorn Anton, posestnik, Vošče-Laneovo 3. — Nadomestni porotniki: Vidmar Stane, trgovec, Ljubljana, Pred Škofijo 19; Čuden Franc, urar in posestnik, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 6; Janežič Ivan, mesar, Ljubljana, Poljanska cesta 54; Golob F rane, posestnik in trgovec, Ljubljana, \Vol-fova ul. 8; Košak ‘Peter, gostilničar, Ljubljana, Krekov trg 11; Ahlin Ivan, mesar in posestnik, Ljubljana, Karlovška c. 17; Goričar Franc, trgovec in posestnik, Ljubljana, Sv. Petra c. 29; Lončar Josip, .posestnik, Ljubljana, Sv. Florijana ul. 3; Jaklič Ludo-vik, mizar, Ljubljana, Hranilnična ulica 12. Zasedanje se prične dne 1. marca.
— Velika eksplozijska nesreča. Te dni so peljali trije vojaki na cesti Trehinje— Nikšič v.oz, na katerem so bile naložene ročne granate. Med potjo so prišli zaboji v nered in vojaki so jih morali zopet urediti. Pri tem sta manipulirala dva vojaka tako neprevidno, da sta dva zaboja eksplodirala. Vojaka sta bila na .mestu ubita, voz močno poškodovan, konji so se splašili. Tretji vojak, ki je sedel spredaj, je ostal nepoškodovan. Imel je toliko pričujočnosti duha, da je prerezal zaprežene vrvi, nakar so konji zbežali, dočim je ostal voz na mestu. Vojak je nato zbežal. Kar je slutil, se je uresničilo. Vsled tresenja je prišlo v trenutku do še hujše eksplozije. Vojak je tekel v bližnjo vas. Ko se je vrnil s komisijo, rui bilo videti na kraju nesreče drugega kot železje, ki je preostalo od voza, ki je med tem zgorel.
— Velike poplave v Romuniji V Stari Rommli ji so nastale vsled dolgotrajnega dežja velike povodnji. Prizadeta je tudi okolica Bukarešte.
— Močan potres v Srednji Ameriki. —
Seizmografični aparati na newyorški univerzi so zanamovati v torek močan 95 sekund trajajoč potres. Izhajališče potresa je bila Srednja Amerika.
— Rudniška nesreča v Salgctarjanu. V premogovniku v Salgotarjanu se je zastrupilo 12 delavcev z rudniškim plinom.
Pevski odsek »GRAFIKA" v Ljubljani
priredi
na pustno soboto 13. februarja 1926 v dvorani „KAZINE“
ZABAVNI VEČER
s peljem humorističnih zborov, kuplctov ter plesom s sodelovanjem muzike Dravske divizije.
Začetek cb 20. uri.	Vstopnina Din 15‘—.
u
List se proglaša za in trgovcev. V svoji izraža upanje, da bo mogel knia-ot tednik ali pa vsaj dvakrat me-
'jfžs-vai' službe. Pomočnik komisarja z, ezuiske in obmejne 'komisije v Mariboru Stevnn Konač je imenovan za policijskega komisarja pri upravi mesta Beograda. — Premeščeni so -davčni uradniki: Karel Majer iz Ljubljane na Brdo, Viktor Korit-. hi,k iz Brda v Ljubljano In F,ranijo Kobal iz Vflanjaluke v Nevesinj. — Upokojeni so: sodni sluga Matija Rugole pri okrajnem sodišču v Logatcu, sodni sluga Josip Sever pri višjem državnem pravdništvu v Ljubljani in P ra r,jo ZabriŠj jetniški paznik pri deželnem *odišču v Ljubljani-	*«».	„	.
Naši rojakinji *o*N. «r- med. Bezeni bokali zdravnici v Varšavi, je podelilo polj-■ ^ "IS; m za notranje zadeve (general-*»a direkc i,, /druvia) pravh-o za izvrševanje pravniške prakse v mejah poljske republike.
Imena porotnikov za prihoauje v Ljubljani. Izžreba™ «: Kastelic
M
‘fan.
Posestnik, in
Klauec-Smarje -kovač, Kanina
3; Kralj
gorica 14;
MLp Ppsftsiiuk in -Kovač,	o	.
' Sl«le'mlfln<1’ posestnik, ltoulja ,:. Ji « .Roij-Ipvel, posestnik in trgovec, «1 h .,’ Tofcu c. 3; Runčigaj Robert pO^Mnik, JSSfigorjc 37; Zupančič Atrfrt, ll bohinjska Bela-Ribno 30, rt h Robidah Posestnik in gostilničar, Ribno »>
,n!'lic„
«est„.ik
Gabrjip) Hohiujaka
posestnik ...
tapetmik in trgovec
'»»Mn
finrgover’, Kranj 2; .J-ic Josip, trgovec, Vrhnika 113, H11
v	P®*e»tni-k	in memr, v-
Priu)ri?„ 23; Dolenc Matevž, losu n,'k.	2;	llhulnik Frai
mesar, Vevče-D. M-lesni trgovec, nnc, posesl-
inizar, j-'1',	: Goljar Ivan, posestnik in
čevljar*icj1lfQ,?,-ft|- Vid 3; Poljanec. Franc, Franc, miza^!;fler» Bebenji'-Križe 18; Prek Požar Ciril l,W)isler, Dravlje-Zg. Šiška 1; 1). M. v Polhi v?. lk iu gostilničar, Zalog-Brezovica 27; k<^i. , J*1' Janez, imsestnik, Loka 3; Dolinar 'P,,^	’	posestnik,	Škofja
čar in trgovec, Zmin?.,.’ j*woslnik, goslilm-posestnlk in lesni trm.v%,’ ^.lul.aT ’
n.l
smo sv ništev 18
—■ Samomor župana radi poneverbe občinskega blagajnika. Občinski blagajnik neke slavonske vasi Ljudevit Bon je poneveril 30.000 Din občinskega denarja. Ko je prišel župan Jovan Belovič, vsled svoje poštenosti obče spoštovan mož poneverbi na sled ter stavil blagajnika radi tega na odgovor, mu je defnvvdant odgovoril: -Res je, denar sem zapravil in ni mi žal.« Ta Izjava je učinkovala nta župana tako porazno, da je šel in se obesil.
— 1 dinar 25 par -*• mesečne plače. Da
eksistirajo -lopovi, ki plačujejo svo.-e uslužbence mizei ro, je znana stva-r. Rekord pa je pobil neki človek v Sarajevu, ki je plačevaj dosedaj svoji služkinji mesečno w S kron. DekJft pa' nkt lega denam '.Iti dobivalo n i rolco.^Delormpilec ga je izplačeval njenemu vanilin. Te dni je postala dekletu stvar preneumna in obrnila se je pismeno na -policijo, -Policija sprva stvari sploh ni mogla- verjeti, toda na veliko začudenje uradnika je jirizadeti delodajalec priznal. Policaja s kon-tlaktom, ki ga je sklenil mož z varuhom dekleta ni zadovoljna ter je p-odvzela primerne korake.
— - Roparski napad na kočevski vlak postaja vedno bolj zagoneten. V bližini mesta, napada so našli samokres in nekaj smodnika ter s-ignacijo, odtrgano -od ene od denarnih vreč. Na drugi strani pa se je zapletel prizadeti poštni uslužbenec, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu, v razna protislovja.
ženski bandit Stojana Markovič, sestra črnogorskega roparskega poglavarja Dr. Mirkoviča je pobegnila iz za,pora. Banditi-_ bivša dijakinja — -ima odsedeti, kot roječasno poročali, radi raznih razboj-18 let težke ječe.
Razkritje tolpe tihotapcev s tobakom dl,i-iievu ie prišla le dni na sled
obsežni tolpi tihotapcev s tobakom. V Cap-oosi zni oni	j	postna	uradnika,
liini Sli' bl n	fol b	vM	orožniški	narednik!
dva trgovcu m	nek ^	v«	5tj v
Tobak* fl‘ila r“kri,a
ki vasi pn Ljubuski pi J^	ielaval |o-
tobačna tovuina, v < i.nj|,e v tej tovarni bak 1«) vseh pravilih tehniKe. v j
je bilo zaiplenjeuih 250 kg prvovrsinegia to-b ika. Domneva se, da je operirala, družba že dalj ča-sa. Zanimivo je, da je imel poštni uradnik istega dne, ko je prišla brzojavka, da naj se krivci aretirajo, kontrolno službo. Uradnik je brzojavko skril, toda bilo je prepozno. Po drugi poti je prišlo povelje, da se ga aretira.
— Boj med policijo in brezposelnimi. Iz Varšave poročajo: Ob priliki demonstracij brezposelnih v Kališu je bil dejansko napaden policijski šef. Demonstranti so demoii-rali poslopje, v katerem je nameščena policija. Radi teh nasilnosti se je razvila na ulicii med policijo in brezposelnimi pravcata bitka. Končno sta- bila rekvirirana dva bataljona vojaštva, ki sta vzpostavila zopet red in mir.
— Na 5000 dinarjev globe za božični uvodnik je bil obsojen v smislu § 47. tiskovnega zakona odgovorni urednik v Novem Sadu izhajajočega lista »Deibacska«. Inkriminiran je bil stavek uvodnika »Črni Božič — beli Božič«: »Minulo je že osmo leto, odkar smo bili odtrgani od naše madjarske matere.«
Nedelja v Narodnem gledališču v Ljubljani. V nedeljo 14. t. m. bodo v ljubljanskem Narodnem gledališču tri predstave in sicer dve v drami in ena v operi. Drama igra popoldne ob treh Golarjevo veseloigro »Vdov-o Roštinbo« z go. Juvanovo, g. Cesarjem in g. Kraljem v glavnih vlogah. Zvečer ob osmih bo prva repriza Američana Evgena 0’Neilla drame »Ana Christie« z go. Nablocko, gg. Levarjem in Cesarjem v glavnih vlogah. V operi bodo peli ob 15. uri popoldne Wolffa-Ferrarija komično opero »Zvedave ženske«, ki se odlikuje po izredno ljubki vsebini in glasbi in spada med neoporečne uspehe letošnje gledališke sezone. V glavnih vlogah naslonijo ga. Lovšetova, ga. Količeva, gdč. Potuškova, ga. Ribičeva, gg. Banovec, Janko, Riumpelj. Subelj, Zupan itd. Vse te predstave so ljudske in veljajo za nje izdatno znižane cene. Opero dirigira kapelnik g. Neffa-t. režira režiser g. Bučar.
— Dva advokata pretepača. Te dni je prišlo v pariški justični palači do hudega ren-coatra med dvema advokatoma. Advokat Gu-eliu je -imenoval svojega stanovskega tovariši Jaques-a Sndoula izdajalca. Za to je preje! na licu mesta krepko zaušnico.
— Živčni napad ob Hei-ncjevem grobu. Pariz govori o senzacionelnem dogodku, ki se je pripetil te dni ob Heinejevem grobu na Montmartru. Soproga nekega dunajskega novinarja je obiskala grob v spremstvu svojega soproga. Nenadoma je izbruhnila v krčevit 'jok, ki je končal z živčno krizo. Morali so jo s pokopališča odpeljati -in oddati v zdravniško oskrbo.
— Ker niso hoteli nositi klobuka. Kako sl-oga je turška justiea glede prepovedi noš^ nje fesa, kaže naslednji slučaj. V Marašu je nastal močan pokret zoper nošnjo klobukov. Sovražniki klobukov so sklicali protestni shod, ki se je vršil v mošeji. Zborovalci so proglasili zakon, ki zapoveduje nošnjo klobukov za brezbožen, slovesno so se zaobljubili, da ne bodo nosili nikdar klobukov in zabavljali so na vlado. Nasilja niso zagrešili nobenega, kljub temu je bilo aretirano večje število oseb. Postavili so jih .pred sodišče in v tajni obravnavi je bilo obsojenih 22 oseb in.sicer 7 na smrt, 7 na 15 let, 7 na 1,0, eden pa na 3 leta ječe. Med obsojenci se nahaja bivši poslanec Hasan Ha-rib beg. ki je odnesel 10 let. Na smrt obsojeni so bili drugi dan usmrčeni. Dva od njih sta bila duhovnika.
— Jugoslovanska Matica ponovno opozarja., da so bile pri športni (kolesarski) loteriji dne 20. decembra 1925 izžrebane sledeče številke: 6836, 17233, 1987, 6847, 6847, 9987, 5£75, 17398. 7726, 15163, 4129, 2700, 17097, 9865, 5853, 455, 3127. 9892, 6244, 2186, 14971, 16326, 18831, 957, 9145. 5849, 3393, 11849. Pozivamo lastnike izžrebanih srečk, da dvignejo dobitke naikasneje do 15. t. m. kakor je bilo to že določeno, sicer zapadejo nedvignjeni dobitki na korist Jugoslovanske Matice.
dan. Debeli četrtek -pa ni samo praznik mastnih špehovk, ampak je znamenit tudi kot zgodovinski ljubljanski praznik. Star običaj namreč veli, da ta dan pred magistratom babo žagajo. Tudi letos je bilo že vse pripravljeno na to redko slavnost in okoli poldne se je nabralo pred magistratom vse polno radovedne mladine, da prisostvuje nenavadni ceremoniji. V veži so že čakali sodniki, rablji in stara grešnica. Pripravljen je ■bil tudi trosvet. Ko pa bi se imela izvršiti ceremonija, je rabelj opazil, da nima žage.
Iz zadrege ga je rešil trosvetnik z besedami: »Pa jo v blato po.tunkaj!« Rečeno, storjeno in ljubljanska mladina je uživala sveto veselje, ko je »baba« -izginila v blatu pred škofijo.
1— Državna borza dela v Ljubljani. V času od 24. do 30. janua-rja 1926 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 52 prostih mest.
82 oseb je iskalo dela, v 37 .slučajih je borza posredovala z uspehom in 10 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 30. januarja 1926 je bilo skupaj razpisanih 353 prostih mest, 568 oseb je iskalo dela, v 313 slučajih je borza, posredovala z uspehom in 74 oseb je odpotovalo.
1— Samomor. Pred mrtvašnico pri Sv. Križu se je ustrelil včeraj akademik Pfeifer™ Povod samomora še ni ugotovljen.
1— Ljubljanski Sokol priredi na pustni torek dne 16. t. m. v vseh prostorih Narodne^-ga doma maskerado, letos pod imenom »Bajna Indija«. Pod vodstvom dekorativnega umetnika in tozadevnih veščakov se predeluje telovadnica v dvorano indijske palače, skozi nje okna vidiš na indijsko mesto. Dekoracija je izredno bogata. Nje izvedba priča o marljivosti društvenega članstva in. skrbljiivosti, da se zadovolji vsakoletne po-setnike. Vsekako bo to ena najlejiših maske-rad Ljubljanskega Sokola, ki nam je sicer vedno nudil v tem oziru nekaj lepega. Želi i se seveda, da bi se po možnosti odzvale tudi j maske v tem ne baš nehvaležnem stilu. Pri-j reditev bo opremljena z več godbami, kt bodo maske spremljevale v izvajanju mičnega in priljubljenega plesnega reda. V potrebi se boš zatekel k paviljonom, ki bodo brez, dvoma vsakogar zadovoljili. V mali dvorani bo nameščen bar z lastno godbo na lok. Ta-* ko se nekoliko razbremenijo ostali lokali.. Tudi glede garderob bo preskrbljeno v popolno zadovoljnost občinstva. Pričakuje se lepih mask in tudi tokrat običajno dobrega obiska.
1— Za veliki pustni korzo v orijenta-lski noči so dekoracije izdelane in jih bo v nedeljo 20 društvenih dekoraterjev v Unionski dvorani setavlja-lo tako, da bode zvečer dvorana v polnem razkošju onijentalske nočL Posebna vabila se niso razpošiljala. Mask«* naj si po možnosti oskrbe vstopnice v predprodaji.
I— Nesramen berač. Že 16 krat radi rajnih prestopkov predkaznovani vagabund Tone Korošec je beračil po hišah na Mestnem trgu. Kakor hitro je dmel za četrtinko viba* je skočil v gostilno. Tega bi mu sicer panuv ten človek ne zameril, zakaj tudi berač je človek in če ima »gobo v želodcu je žejen, toda Tone Korošec se ga je nekoliko preveč »navlekel« in postal je nasiten. Pred Škofijo je jel ekscedirati. Če mu ta ali oni mi hotel ničesar dati, ja zarobantil in grozil. Ker se pa to zn berača ne spodobi, so poklicali ljudje stražnika, ki ga je odvedel na policijo. Tam so ga pozdravili kot starega znanca in, vtaknili v luknjo.
Šport.
Kako je Polaczek porazil Skutnubba. Kakor smo že poročali, je pri tekmah za evropsko mojstrstvo v hitrem dnsanju v Chat-monixu v teku na 10.000 m premagal dunajski dijak O. Polaczek Finca Skutnabba. Športni listi prinašajo sedaj zanimiva poročila. *r» tekmi med -tema dvema, .odličnima rivaloma*. Polaczek in Skutnabb sta tvorila par in vse je pričakovalo z največjo napetostjo izid te-ga senza' ij<>n<}lnega boja. Ker je par ur prej močno snežilo, se vobče ni pričakovalo, d* bo zmagovalec dosegel posebno ugoden čas.
1— Kupčki. V Ljubljani že skoro tri ledne £e je polaszeik kljub temu pretekel progo w dežuje, če pa ne dežuje, tlači Ljubljančane : i8;44t je bila to posledica ljutega boja obeh k tlom debela, mokra megla, gosta kakor tekmecev. Polaczek je takoj od Starta vbisi! bohinjski sir. Megla je ljubljanske neila,kovane ulice globoko omehčala, razorke pa je napolnila dežnim, tako da se človeku v večerni, razsvetljavi zdi, da je j«) vseh netla-kovanih ulicah speljanih vse polno lesketajočih se železniških tirov. V člrhgih mestih imajo navado, da ob takih vremenskih nezgodah pošljejo na ceste cole kolone delavcev z grabljami ju strguljam1. da odstranijo blato, ceste pa posipnjo z debelejšim ali drobnejšim gramozom, in sicer cele ceste po vsi njihovi dolžini in širini. ‘Naš slavni gerentski trosvet pa je izumil novo metodo vzdrževanja ulic. Ta> metoda obstoji v tem, da pripelje voznik n. pr. v Gradišče en voz gramoza. Ta gramoz nasipi jejo na cesto v kupčkih, po dva do tri metre narazen. Ti kupčki ostanejo na licu mesta pribl'žio en <kin, da se ljudje navadijo skakati s kupčka na kupček. Potem pride strokovna komisija, ki kupčke tako dolgo gleda, da pride čas za »gabek. Ko komisija odide, prične en delavec kupčke razrivati po cestnih rovih, tako da izgloda cesta kakor potolčeno in z angleškim obližem zakrpano lice, med gramo-zastimi obliži pa se svetijo blatne luže. Takih obližev pa ne polagajo po vseh cestah, ampak samo po nekaterih, navadno tam, kjer hodi najmanj ljudi, da se gramoz prehitro ne pokvari. Ljudje pa skačejo od obliža do obliža in pojejo slavo ljubljanskim čevljarjem, ki delajo tako dobre čevlje, da jih voda nikdar ne premoči, in prosijo slavni trosvfet, da bi napravil kupčke po vseh ulicah iu 116 samo po nekaterih privilegiranih in izvoljenih.
I— Debeli četrtek. Debeli četrtek je tradi-'iionnlen praznik slovite Špehovke. Po lo-krlnih poročilih so včeraj Ljubljančani za-vžili te slastne jedi toliko, da so bdi zadovoljni vsi ljudje, najbolj seveda peki in nie-sarji. Cvrli, jedli in pili so ljudje ves božji
Ljubljana.
hitrejši tempo in je bil kmalu 30 m pred Finr ceni, ki se mu očividno ni posebno mudilo« Kmalu pa je Skutnabb dohitel Dunajčana ia od tedaj naprej sta tokla rundo za rundo drug poleg drugega, tako da ni bilo več razliko med njima kakor 1 m. Polaczek je bil boljši v kurvrli, Finec pa v stranskih progah. K» je dal zvonec znamenje za zadnjo rundo, sta. oba nasprotnika napela skrajne sile, iz zadnje kurve sta iprišla rivala tesno drug pri dragem in že se je zdelo, da bo zmagal Sfeut-nabb, tedaj pa je Dunajčan, ki je dotlej -tekel z na hrbtu prekrižanima rokama, dvignil roke k prsim in se s tako silo pognal naprej, da se je otresel Finca in posiral cilj 2ft metrov pred njim.
Suzana Lenglen pravi, da bo zmagala. Reporter velikega angleškega lista je pred pan dnevi obiskal Amerikanko Helen \Villp ,iit Francozinjo Suzano Lenglen, di 'ju in ter visiva glede predstoječe tenis-tekme. H eku* Wills je bila zela rezervirana, rekla je, da se ni še privadila klime, pa da mirno pričakuje srečanja s Francozinjo. Suzana Longfem. pa je bila veliko bolj samozavestna. Svoj intenci e v. je končala z besedami: »Recite mojim angleškim občudovalcem: Jaz bom zrna. gala.c
Lahka zmaga boksorja Paulina Match med Špancem Paolirvom in Kauadčannm Soldi ec Jones, ki se je vršil- pred ogromno mrožfr» gledalcev v Cirtjue de Pariš, se je končal 5». pred potekom prve runde z zmago Paoflnau
Gospodarstvu
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 11. februarja 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1984-den. 76, bi. 78; loterijska državna rente »J vojno škodo den. 280, bi. 282; zastavni I«te
Kranjske deželne banke (len. 20, hi. 22; kom. udolžnice Kranjske deželne banke den. 20, W. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana <]en. 200; Merkantilna brnita, Kočevje den. ICO, bi. 104; Prva hrvatska Stedionica, Zagreb den. 965, bi. 972; Sla venska banka d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 125; Trboveljska premogokopna družba; Ljubljana den. 370, bi. R90; Združene
t »pirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., jubljana den. 110; »Stavbna družba < d. d., Ljubljana den. 90, bi. 100; »šešir«, tovarna ■klobukov d. d., Škofja Loka den. 115, bi. 120, •infeij. 115.
Blago: T rami na podlagi note, fco vag. Postojna tranz., 1 vag. den. 320, bi. 320, za>k-lj. 320; bukovi železniški pragi: 2.51 m dolž.. J3X23X13 den. 28; 2.45 m dolž., 12XX22 X12X>, fco vag. nakl. posiaja den. 24; hra-atora drva, suha, cepanice, fco vag. Postoj-a> bi. 21; bukova drva suha, fco vag. meja Hnstojna bi. 25; bukovi hlodi, gladki, ravni, 3.50, 3, 4, 5 m dolgi, od 25 cm naprej, fco vagon nakl. postaja bi. 225; bukovi plohi ne-Abnibljeni, 50, 60, 70, 80, 90 mm, od 2 d« 5 in dolž., največ 4 m, fco vag nakl. postaja
H.	470; bukovi plohi parjeni, od 27 do 100 »Rimetrov, večinoma 27 in 38 mm, L, II., <ad 2 m naprej z 10% izpod 2 m, fco vag. Postojna tranz. bi. 1100; hrastovi plohi neob-robljeni 80, 90, 110 cm, fco meja, 2 vag. den. 950, bi. 950, zaklj. 950; late 25/25, 50/50, fco tiieju, 1 vag. den. 540, bi. 540, zakli. 540; iranriči 3/3—4/5, fco Sušak den. 342; pšeni-«a bačka, fco nakl. postaja bi. 292.50; pše-liica sremska, fco vag. nakl. postaja bi. 290; *wuz:i, Jašu primerno suha, fco sremska postaja bi. 121; koruza, času primerno suha, Jo® slav. postaja bi. 123; koruza inzulanka, vsi bot času primemo suha, za mletev spo-jtobaa, par. Ljubljana bi. 185; koruza, umet-ao suSena, fco vag. bačka postaja bi. 142; koruza, umetno suiena, fco Postojna tranz. "hi. 182.50; ječmen, 62 kg, fco vag. bačka po-wtaja bi. 155; ječmen spomlad, pivovarn., «6/67 kg, par. Ljubljana bi. '260; oves reše-"ianL, fco slav. posoja bi. 190; ajda domača, fco vag. prekmurska postaja bi. 2ti0; rž domača, fco vag. prekmurska postaja bi. 210; ri, 71/72 kg, par Ljubljana bi. 220; proso ru-sieno, fco vag. prekmurska [>ostaja bi. 210; proso rumeno medjim., fco Ljubljana bi. 220; otrobi drobni, pšenični, fco vag. nakl. postaja Vinkovci bi. 115; otrobi drobni, pšenični.
pa \ Ljubl-ana bi. 140; ježice zlatcrumene, fco vag. dol. postaja den. 250; konoplja v steblih, fco vag. sliv. postaja bi. 90; la Port-landcement »Salona-Teur«, fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg bi. 40, v papirni-Nti vrečah po 50 kg bi. 45, v sodih po 150, 180, 2C0 kg bi. 52.50.
BORZK.
Zagreb, 11. februarja. Devize: Newyork ček 56.79—57.09, London izplačilo 276.79 do 277.79, ček 276.57—277.77, Praga 168.2 do 169.2, ček 168.14—169.14, Curih 1095.44 do 1082.14,- ček 1094.75—1098.75, Miilan izplačilo 228.97—230.17, ček 228.9—230.1, Berlin 1356.3—1357.6, Dunaj 800-804. .	,
Curih, 11. februarja. Beograd 9.13, Ne\v-york 519.25, London 25.225, Praga 15.3875, Pariz 19.1625, Milan 20.96, Bukarešta 2.2*15, Dunaj 73.075, Sofija 3.70, Berlin 123.675, Budimpešta 0.00728.
To in ono.
GUN AR TOLNAES V PRAGI.
Redko kdaj je videla dvorana praške Lucerne tako navdušeno občinstvo. Vse praške deklice — do 30. leta in čez so imele tam splošni sestanek. Nestrpnost je rastla od trenutka do trenutka, dokler vendar ni končno nastopil Gunar Tolnaes sam. Ob pogledu iva filmskega maharadžo pa je izbruhnil aplavz, kaj aplavz, vihar aplavza, da je morali celo Tolnaesov impresario krotili buren entuzijazem občinstva, seveda brezuspešno. Ni slučaj in ne čudež, da so večino občinstva tvorile ženske.	*
Pričelo se je burno popravljanje frizur, tisoče rok je držalo hipoma zrcalca v roki, tisoče dam se je pričelo naenkrat lepotičiti lica in ustna — vse v tihem upanju, da jim Gunar Tolnaes, ta vzor moža, nakloni vsaj en sam |>ogled, en prav majhen pogled.
Nato je govoril. Poslušali so ga seveda le meški, ženske pa so vedno znova dvigale divji krik radosti, njihovo navdušenje se je vedno bolj spreminjalo v neznosno soparo. Gunar Tolnaes pa je govoril. O filmu, o svojih nazorih, o svoji karieri. Pripovedoval je šale, ki bodo kroiile po družinah tako dolgo, dokler ne bo stopil na Tolnaesovo mesto kdo drugi, lepši, mlajši...
Tfrlnaes ni več med najmlajšimi. Star je 45 let in lepši na večerni slavnosti kot pri jasmi dnevni svetlobi. Njegovo mnenje je, da je izgubil tla naturalističen ali bolje psevdo-naturalistični film, katerega ogrodje tvorijo
ljubimec, kokota, nedolžna deklica, palača in šola s šivalnim strojem.
Kazvil se bo literaren film. Tolnaes je prepričan, da se film še ni dovolj cen:! kot merilo za vrednost jn.scenirauja gledaliških vprizoritev. Le ona drama je dobra, ki se d.i tudi v filmu lepo vprizoriti. Veliki skadi-navski literat je dajejo radi dovoljen ia za vprizoritev njihovih del. S e lm a Lager.lOf je navdušena za film. Drugi literat je bodo sla-di.i kot n. pr. Kuni Hamsun. Poirebno pa je dvigniti stopnjo filmskega rokopisa. Ne gre, da se napravi film iz par ganljivih scen in iz tcbakoVega dima, ki ga 'kdo puha z demonično gesto. Film mora imeti idejo, ki se vleče skozi dejanje kot rdeča nit, scena mora sledili sceni* v logični zvezi. Ne sme se več dogoditi, da se.kakšni filmski zvezdi na ljubo posnema scene, ki so čisto nebistvene in to le zato, da ima filmska zvezda malo več promineirtnih nastopov.
-Na vprašanje, kateri so najvažnejši filmski igralci, mojster ni hotel odgovoriti. Nato pa se je odločil za Charlie-a Chaplina in Emila Janningsa. Z ljubeznijo se je izrazil tudi o Jackie-u Cooganu, ki da je resnično čudežen otrok. Tudi je dovolj mlad, kar se ne sme pozabiti pri ocenjevanju igralskih kvaliiet da more v rokah dobrega režiserja še mnogo napredovati. Na vprašanje, katero svojih ko-leginj smatra za najlepšo, ni dal odgovora.
O Pragi se je izrazil, da je na-jlepč-e, najprijaznejše mesto, kar jih je kdaj videl. Pa so ga tudi Pražanke sprejele prijazno kar 9e da. Po govoru so mu dobesedno raztrga-ls obleko. Vsaka si je hotela prisvojili majhen košček njegovega fraka v spomin. Neka dama je s solzami v očeh prosila, naj jo spuste k Tolnaesu, da bo dobila podpis na njegovo fotografijo. Njej so ustregli, vsem je bilo itak nemogoče. V hotel, kjer je etano-val so nosili vence, pisma, prihajali so obiski, se celo hotelsko osobje se je zavedalo, da streže pravemu kralju, knezu ženske naklonjenosti, z eno beesdo: Gunarju Tolnaesu
: Dolgem Lye de Putti. Kot poročajo iz Berlina, je zapustila slavna filmska igralka Lya de Putti kljub 9vojim briljantni m do* hodkom v nemški prestolici več žalujočih upnikov. Celokupna svota dolgov, ki jih je kontrahirala Lya v Berlinu, ne da bi jih plačala, znaša 80.000 mark. Upniki groze z ovadbo. Prijatelji filmskega stara pa jih tolažijo z zatrjevanjem, da so ti rja t ve absolutno sigurne, ker dobi Lya de Pulti od ameriške filmske družbe, ki jo je angažirala, 4000 dolarjev tedenske plače in bo vzela takoj na
to svojo plačo večji predujem, s katerim bo berlinske manihcjce potolažila.
V	MADJARSKI AFERI PRIČAKUJEJO NOVIH SENZACIJ.
Riuiimpcita, 12. februarja. Sinoči se je sestala parlamentarna preiskovalna komisija. \Vindischgriitz, Nadossy, general Haits, Raba iti polkovnik Kurz »o bili ^aslišani glede političnega ozadja falzi-nkatorske afere. Od teh zaslišanj pričakujejo senzacionalnih rezultatov, ker se-, misli, da bo članom ankete uspelo obtožence pripraviti do priznanja.
VIHARNA SEJA MADJARSKEGA PAR LAMENTA.
Budimpešta, 12. februarja. Na včerajš-nji seji parlamenta je govoril notranji minister Rakoczy, ki je zanikal trditve., da bi se bil v falzifikatorski aferi pregrešil s tem, da bi bil kaj opustil. Socialni demokrati so gevornika prekinjadi z medklici: » Dem is i jamrajte, demisijoni-rajtek Seja je potekla jako viharno.
MADJARI PRIPRAVLJAJO VPAD NA GRADIŠČANSKO.
Dunaj, 12. februarja. Socialni demokrati zahtevajo, da se zaradi nevarnosti napada od strani Madžarske in Italije skliče glavni odbor parlamenta. Poslednje dni so na Gradiščanskem aretirali več oseb, pri katerih so našli zelo kom-promitujoč material. Po izjavah aretirancev bi morale v kratkem niadjarske-tolpe napasti Gradiščansko.
SEDEM ATENTATOV PROTI PRIMI D*' RIVERA.
Pari*, 12. februarja. Listi javljajo iz Barcelcne, da je bilo proti Primu de Ri-vera poskušenih sedem at ©uta tov, <xf katerih pa nobeden ni uspel. Španska cenzura ni doslej niti ene vesti o teli' atentatih spustila v inozemstvo.
Jsek London:
10
JVforsRI vrag.
Njegova silna speča moč se je bila morala zbuditi, lutro in točno, ali pa sem jaz mcral spati za trenutek; predno sem se namreč zavedel, je stopil dva koraka naprej, pograbil mojo desnico in jo vzdignil, da si jo ogleda. Skušal sem jo izmakniti, a njegovi prsti so brez vidnega napora prijeli krepkejše, tako da sem menil, da mi zmečka roko. V takih ckolnostih je človeku težke ohraniti svojo dostojanstvenost. Nemogoče ini je bilo, da bi se zvijal ali ustavljal kot kakov učenec. Enako nisem mogel planiti nad človeka, ki mu Jo bilo samo zaviti mojo roko, da bi jo zlomil. Tako mi ni preostalo drugega, kakor da sem mirno stal na svojem mestu in si pustil žalitev dopasti. V tem sem invel toliko časa, da sem opazil, da so izpraznili žepe mrtvega mornarja na palubo, da so njegovo telo zavili v ^adrovino in da je njene gube s eni val Johansen s surovim belim sukancem, potiskajoč šivanko s pomočjo nekake usnjate priprave, ki jo je bil imel na dlani dvoje roke.	•«	1
>Roke mrtvega očeta so vam jih ohranile mehke. Za drugo niso kot za pomivanje posode in za delo kuhinjskega strežeta.<
>Jaz želim, da me izkrcale,« sem rekel odločno, kajti sedaj sem zopet obvladoval sam sebe. »Plačam vam, kolikor mislite, da je vaša zamuda in delo «redno.<
Radovedno me je pogledal. Iz oči mu je sijalo roganje.
»Jaz pa vam naredim drugo ponudbo in to v blagor vaše duše Izgubil sem prvega mornarja in zavoljo tega se bo vršila cela vrsta povišanj na ladiji. Navaden mornar zavzame mesto prvega mornarja, kabinski streže prevzame mesto tega mornarja, vi pa prevzamete mesto kabinskega strežeta, podpišete pogodbo za celo vožnjo in prejmete dvaset mornarjev na mesec pa hrano in ostalo. No, kaj pravite k temu? Ampak pomnite, da je vse to za blagor vaše duše. Tako bo še nekaj iz vas. Sčasoma se utegnete še naučiti, da boste stali na lastnih negah in se ne/mara še nekoliko prenili naprej.«
Nisem se oziral na njegovo govorjenje. Jadra ladij«, ki sem jih bil videl proti jugozapadu, so postala večja in razlečnejša. Rila so iste vrste kot na Duhu, dasi je bilo ladijjino telo manjše, kolikor sem videl. Lep pogled je nudila, ko je skakala in- letela proti nam; očividilo je morala voziti prav blizu mimo nas. Veter je trenutno postajal jačji, sotnce pa je Izginilo, potem ko se je nekolikokrat jezno ozrlo po zemlji. Morje je navzelo temno svinčeno barvo, postalo bolj nemirno in je zaganjalo peneče bele valove proti nebu. Vozili smo hitrejše in ladja je bila bolj nagnjena; ob nekem močnem vetemem sunku pa se je ograja ladije potopila v morje, tako da je bila paluba na tisti strani za trenutek mahoma preplavljena in so se morali lovci hitro umakniti.
>Onale ladija privozi kmalu mimo nas,« sem dejal po- kratkem molku. »Ker vozi v nasprotni smeri, je bižki ne namenjena v San Frančiško.«
»Prav gotovo,« se je glasil odgovor VVolfa Larve-na, ko se je nekoliko obrnil od mene in zaklical: »Kuhar! Hej, kuhar!«
I^ondončan je pokukal iz kuhinje.
>Kje je tisti tvoj fante? Povej mu, da bi ga rad \ideL«
>Da, gospod,«, in Tom Mugridge je hitro zbežal na zadnji konec ladije in izginil po nekih stopnjicah blizu-krmilnega kolesa. Nekoliko hipov pozneje se je zopet-prikazal, za njim pa je stopal čokat mlad Človek kakih osemnajst, devetnajst let z zardelim, prostaškim obrazom.
»Evo ga, gospod,« je dejal kuhar. Toda Wolf Larsen ni pogledal kuharja in se je ta- • koj obrnil do kabinskega strežeta. »Kako ti je ime, fante?«
»George Leach, gospod,« je bil mrki odgovor; čakovo vedenje je jasno kazalo, da je slutil, iz katereg* vzroka je bil poklican.
»No, irsko ime to ni,« je zarobantil kapitan. »O’ Toole ali Mc Carthy bi prekleto vse boljše pristojalo tvojemu obrazu. Razen če ni bil kak Irec med fanti tvoje matere, kar bo najbrže.«
Videl sem, kako so se mladeniču pesti krčile spričo te žalitve in kri mu je pordečila vrat
(Dalje prik.)
si lahko Izboljša svojo eksistenco \	LJv«/	s	pravilno	uporabo najboljših
Šivalnih strojev
„Grit25ner" in „AdIer“
ter * nedo»e*nIml fllfRIKP**T pletilnimi »troji
T® #1 nabavi pod ugodnimi pogoji BtllnO pri tvrdki
JOSIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo
MALI OGLASI
•mm ijliTtm 4« M h—d Dta V—, vsaka aadaljna beseda
Kot praktikant
Mhs vet opiti h kakemu ljubljan-podjetju. Imam plsarniiko
ter sem popolnoma unoicn t5govodstva, korespondence, etro-ini))a. stenografije, ve« sem per-MflBS slovenskega in hrvatakega , — Ponndbe prosim na upravo lista pod: »Marljiv«.
Daljnoqled
proda za ceno 200 Din. — N**k>v pove uprava lista.
Gorenjskega krompirja
veije ali manjle množine postavi na Som. Pilite dopisnico na upravo lista pod: »4 1.85 Din«.
KOKS • ČEBIN
■clhn Mica 1/n ■ Tilelon 56.
Gospodična
-Me me«ečno sobo ■ separatnim 'hodom — Ponudbe na upravo pod »Soba«.
Absolventinja
vdovske tole iUe mesta kot prak-likantlnja. — Ponudbe na upravo h »ta pod: »Praktikaatinja«.
Gospod
kateri je abnolviral trgovski tečaj ter ima eno leto pisarni&ke prakse, iite tluibe. Gre tudi eden do dva meeeca breoplafino. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Dobra moč«.
Stekleno
»trrtno opeko imajo (Ulno v as logi Zdruiene opeknrne d. d. % Ljubljani.
Šolnino stanovanje
v novi hi&i ob Triaftki cet*>, obstoječe iz dveh sob (z balkoooa) ln pritiklinami, ocir. ene sobe te kuhinje, se odda s 15. februarjsa oM
1.	marcem. — Naslov pove npr»ve
OROM"
^^T7oioovobwa ttUCA 41
JSSS^ummm 1-1
PODBIlifOC*1
J
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova ^Vrtnarska šola" v Kranju,
Izdajatelj ln odgovorni urednik ALEKSANDRU 2KLHZNIKAB. - Za ttekams >M*skw< v LjaHjoai AMks| »svsr.