PoStnfna olačana v eotovM. Leto XVI., štev. 61 Ljubljana, četrtek 14« marca 193$ Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. Lnseratm oddelek: Ljubljana Selen« burgova UL 3. — Tei. 3492, 2492. Podi-užnica Maribor: Gosposka ulica št 11. — Telefon S t. 2465. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št- 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241- Mihajlo Pupin V New Yorku je prenehalo utripati plemenito srce enega največjih sinov jugoslovenske krvi: profesorja Mihajla Pupina ni več med živimi. Glas o njegovi smrti se ni razširil samo preko ameriškega kontinenta, na katerem je Pupin užival kot znamenit učenjak in profesor Kolumbijske univerze splošen ugled, marveč je šinil po vsem kulturnem svetu. Zakaj Pupin je bil mož svetovnega slovesa. Kakor drugi naš slavni Američan Nikola Tesla, se je tudi Mihajlo Pupin posvetil problemom elekt rotehnike v dobi, ki bo vse čase veljala za klasično dobo električnih raz-iskavanj in izumov: v zadnji tretjini 19. stoletja. Citateiji bodo iz članka na drugem mestu posneli njegov pomen za fizikalne vede in posebej še za vedo o elektriki. S prof. Pupinom je umrl velik naravoslovec, ki mu zlasti ameriška znanost dolguje trajno hvaležnost. Za nas Jugoslovene je pokojni profesor Pupin več kakor samo učenjak. Naš celotni narod je skozi stoletja dajal večjim in svobodnejšim narodom nadarjene ljudi, ki so si pridobili ime slavnih učenjakov. Po pretežni večini so narodnostno utonili v tujem morju in mnogi so sami skrbeli, da se je zabrisala za njimi sled, ki je vodila v neznan in preziran narod. Mihajlo Pupin je imel vse možnosti, da se popolnoma zakorenini v tujem svetu, in vso prostost, da pozabi na daljno domovino. Zgodilo se je nasprotno: čeprav se je znanstveno in družabno zakoreninil v Ameriki, je prav kakor Nikola Tesla ostal s srcem in duhom zvest domovini. In če se danes, ko leži Pupin mrtev med svečami v daljnem ameriškem mestu, spominjamo njegove zvestobe narodu in domovini, ga ne nameravamo proslavljati samo zaradi tega, ker se^ je zavedal dolžnosti, ki jih ima vsak človek do svoje očetnjave. Ne slavimo ga, ker rti zatajil naroda in domovine, kakor mnogi ki so bili po karakterju manjši od njega. Mihajlo Pupin se ni nikdar zadovoljil s tem, da ostane samo pasiven sin svojega naroda. Vedno se je zavedal, da domovini ne dolguje samo zvestobe in ljubezni, marveč da mora za njo zastaviti vso svojo osebnost in — kadar je treba — stopiti v borbo za njene interese. Patriotizem Mihajla P*upina je eden najbodrilnejših primerov narodne in domovinske požrtvovalnosti. Je svetel moralni vzgled, kakor jih je le malo v tei dobi, ko stari pojmi domovinske zvestobe in časti toliko podlegajo destruktivnim vplivom časovnih gesel. Ljubezen do domovine je mlademu Pupinu svetila na vsej njegov pisani in zamotani življenjski poti. Bila mu je zvezda vodnica v vseh preizkušnjah in poleg vneme za znanost njegova najplemenitejša strast. Toda Pupin je umel dajati tej ljubezni tudi realen poudarek. Kot profesor najslavnejše ameriške univerze in kot svetovno priznani izumitelj in učenjak je bil dolgo pred vojno nacionalni voditelj ameriških Srbov. Podpiral je, kjer je le mogel, koristi svojega naroda in pošiljal denarne podpore kulturnim institucijam v domovini Med svetovno vojno se je Pupin kot osebni prijatelj in tovariš prezidenta Wilsona z očitnim navdušenjem in plemenito širokosrčnostjo zavzemal pri prezidentu Zedinjenih držav za jugoslovenske interese. Bistro je spoznal zgodovinski pomen pripravljajo-čega se osvobojenja in zedinjenja vseh Jugoslovenov in je s svojim vplivom na vodilnih ameriških mestih izvršil za Jugoslovene nekako to, kar za Čehoslova-ke Masaryk. Posebno hvaležnost pa dolgujemo temu velikemu rojaku iz preprostega vojvodinskega sela mi Slovenci. Leta 1919. je Nikola Pašic povabil prof. Pupina na pariško mirovno konferenco, kjer je nato vneto sodeloval pri pogajanjih. S svojim vplivom in ugledom, s svojimi osebnimi zvezami, zlasti z ameriško delegacijo, je pomagal izbojevati usodne diplomatske boje za naše državne meje. V uvodu slovenski izdaji svoje knjige »Od pastirja do izumitelja« pripoveduje, kako se je hotel na pariški konferenci oddolžiti dvema Slovencema, Kosu in Lukaniču, ki ju je usoda prijateljsko nanesla na njegovo pot, zato se je s posebno vnemo zavzemal za Prekmurje, Kranjsko in Koroško. Neprecenljivega, da, odločilnega pomena ie bil njegov energični nastop pri prezidentu Wilsonu v trenutku, ko je bil na mirovni konferenci ogrožen tako zvani blejski kot. Če ne bi bilo Pupina, bi bil Bled danes najbrž v tuji državi. Že to je zadosten razlog, da se zlasti Slovenci hvaležno poklonimo senci tega velikega učenjaka in gorečega patriota. Tudi v zadnjih letih je Pupin, kjerkoli in kadarkoli je bilo treba, zastavil svojo besedo in svoj ugled za jugoslovensko državo. Njegovo patriotično srce in možata beseda sta se zadnjič oglasila v široki ameriški javnosti ob narodni katastrofi 9. oktobra lanskega leta. Sedaj je Pupin v častitljivi starosti zapustil svet, a njegov spomin ostane nesmrten. Deset tisoči slovenskih čita-teljev, ki so čitali Pupinove prezanimi-ve spomine »Od pastirja do izumitelja«, ki jih je Vodnikova družba razširila med našim ljudstvom, so podrobneje spozna- , Naročnina ?riqftn mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefot 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1 Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Grška vlada pred težkimi nalogami Po zadušitvi upora čaka vlado zelo delikatna naloga v pogledu normalizacije prilik brez prevelikih pretresljajev - Vlada misli razpisati nove volitve ter izvesti izpre- membo ustave Solun, 13. marca. d. Zmaga grške vlade je popolna. V dveh dneh je general Kondilis obračunal z vstaši v Makedoniji in Trakiji, s čimer je bila odločena usoda Venizelosove revolucije. General Kondilis se je včeraj popoldne vrnil z letalom v Ated-Celovec-I^iublj,ana-Siušak in nazaj. Zaradi važnosti se bo tega sestanka osebno udeležil. Samostojni predlogi M. s. Lovša predlaga preložitev stotnik; ki vodijo k perišču ob Malem grabn«, na nasprotno že regulirano obrežje. M. c. Novak predlaga regulacijo Podmiilščakov« ulice, podžupan Jarc pa reorganizacijo mestnih osebnih voženj. Občina naj opusti osebne vožnje v lastni režije in sklene glede voženj pogodbo z n druženjem avto taksijev in izvoščkov. Vse samostojne predHoge je župan odfca-zal pristojnim odsekom. Regulacija Ilirske trtice M. s. Pdčman je vložil nujni predJog, naj ee Ilirska ulica že letos podaljša do Vidovdanske ceste. Za to regulacijo so prav v sedanjem času pogoji za odkup potrebnega sveta zelo ugodnii. Razen tega želita že sedaj dva posestnika zgraditi novi hiši ob projektiranem podaljšku. Načelnik finančnega odseka m. a. "Bavčar priznava potrebo te regulacije. Je pa proti nujnosti precEoga, ker proračroi mestne občine v sedanjih raamerah ne prenese novih izdatkov. Regulacija bi veljala pol milfijona dinarjev. M. s. Pičman je odvrnil, da M b® proračun obremenjen v letu 1936. samo sa 200.000 Din, dočim bi se ostali iadatkfi krili kasneje. Pri glasovanju je Ml a nujnost predloga odklonjena, pač pa predlog otfkazan finančnemu in tehničnemu odseku v reAio postopanje. Izvolitev Josipa Turifa za častnega občana Župan dr. Ravnihar Je nadalje naapaafi. da je prejel od podžupana prof. Jarea moj-ni predlog, naj se imenuje za častnega člana mestne občine ljubljanske g. Josip Turk, kri bo v kratkem praznoval 701etni-oo svojega življenja in ki je že 4« let San občinskega sveta ljubljanskega. Mestni svetniki so pozdravih ta predftog s splošnim odobravanjem in živahnim vzklikanjem Josipu Turku. Podžupan Jarc je v utemeljevanju svojega predloga poudaril, da bo Turkovo de io v korist Ljubljane, zlasti tudii za ra» voj gasilstva ostalo vedno zapisano v analih ljubljanskega mesta. Zeli nra, da H čast, ki mu Jo podeljuje mesto Ljubljana, užival še dolgo let veder, vesel in v polnem zdravju. Gtinjen se Je oglasil k besedi m. s. Turk. župan dr. Ravnihar: Dajem vam besed« samo pod pogojem, če proti predlogu n« boste protestirali. (Smeh!) M. s. Josip Turk se Je v kratkih bese dah iskreno zahvalil za čast, kd mm Jo Ji izkazal mestni svet Poudaril je, da > vedno rad z veseljem delal za razvoj ljubljanskega mesta že od potresnih časov le la 1895. Ima edino željo še, da bi LJubljana napredovala dalje kakor je pod bivšim županom dr. Pucem v zadnjih letih fin prišla na ono višino svojega razvoja ki jd pripada. Končno se Je ponovno zahvalil za podelitev častnega meščanstva Njegove besede so sprejeli mestni svetnika ponovno z živahnim odobravanjem. Župan dr. Ravnihar je prvi čestital novoizvoljenemu častnemu občanu, za nJim pa vsi ostali mestnii svetniki. S tem Je bila današnja javna seja mest nega sveta zaključena in ji Je sledila tajna seja, v kateri so bile rešene razne personalne zadeve. Vremenska napoved Vremensko stanje 13. t m.: Visok pritisk s središčem nad Skandinavijo, zavre-ma Evropo, slaba depresija nad Sredozemskim morjem, kjer je nekoliko deže valo. Mraz Je povsod znatno popustil. V Jugoslaviji je bila v Primorju močna barja. Temperatura je povsod porasla, minimum K ali novi k —10, maksimum Herceg-novi +14 C. Zagrebika vremenska napoved trn danes; Vreme se bo polagoma poslabšalo. Novosadska vremenska napoved za {«• trtek: Pretežno oblačno, nekoliko dežja na >igu in t Primorja. Temperatura se bo dvignila. Dunajska ▼ romanska napsved aa htrtek: Zjutraj mraz, podnevi nad ničlo. Pooblafi-tev od ji Dr. MIHAJLO PUPIN Umrl je rojak, ki se je sam povzpel od pastirja do izumitelja, učenjak svetovne slave, rešitelj Bleda Ljubljana, 13. marca Po vsem svetu se je razširila radijska vest o koncu čudovitega življenja: Davi je umrl v Newyorku slavni učenjak, jugoslovenski rojak univ. prof. dr. Mihajlo Pupin. Njegovo življenje je bilo čudovito zaradi tega, ker je izšel iz najskromnejših razmer in se je potem po svoji nenavadna nadarjenosti in vztrajnosti uvrstil med prvake sodobne znanosti. Epopeja jugoslovenske vztrajnosti bi se lahko imenovalo življenje pokojnega dr. Pupina. Rodil se je 4. oktobra 1858 v vasi Idvoru v Banatu Jci je bil takrat še pod madžarskim jarmom. Starši so bili preprosti kmetje. Bistrega sina so poslali v srednjo šolo v Pančevu. Leta 1874. pa se Dr. Pupin pred svojo vilo je odloča mladi študent Pupin za pot v Ameriko. Svoj kožuh in žepno uro je prodal, da je imel denar za prevoz, ki je takrat na medkrovu izseljenske ladje od Hamburga do Newvorka stal samo 28 goldinarjev. Ko se je tam izkrcal, je nastopil dolgo, pestro, trudapolno pot Najprej je bil delavec po farmah, potem po tovarnah, neprestano pa se je izobraževal. Kupoval je knjige, obiskoval večerne izobraževalne tečaje, dokler si ni pridobil toliko znanja, da je mogel napraviti sprejemni izpit za univerzo. Morda bi v hudem boju omagal, če ne bi bil našel po golem naključju slovenske družine, ki mu je naklonila vso svojo pomoč. Skromni trgovec v newyorškem predmestju slovenski rojak Lukanič je mladega Pupina vodi! in dvignil v ameriško življenje. Slovenec Lukanič je nekdaj krošnjaril po Banatu. poznal je Pupinovega očeta Konstantina. Na kolumbijski univerzi je Pupin študiral Biologijo in naravoslovje ter položil izpite leta 1883. Študije je nadaljeval na univerzi v Cambridgeu in v Berlinu. Na berlinski univerzi je bil leta 1889. promo-viran za doktorja filozofije. Po vrnitvi v Ameriko je dobil mesto asistenta na univerzi Columbiji, kjer je bil leta 1904. pro-moviran za doktorja prirodoslovnih ved Že od leta l^. je poučeval elektromeha-niko m ostal je pri tej stroki do leta 1929. Njegovo znanstveno delovanje ga je proslavilo po vsem svetu. Mnoge univerze so mu podelile naslov častnega doktorja. Bil pa je tudi izvršilni član ameriškega narodnega odbora za znanstvena raziskovanja. Med neštetimi priznanji ki odlikovanji je posebno važna Washingtonova kolajna za inženjerstvo, ki jo je dobil leta 1928. Ves svet so iznenadile njegove številne iznajdbe med katerimi so najvažnejše one, Id omogočajo telefoniranje po zraku na zelo velike razdalje. V patentnih uradih je bilo priglašenih mnogo njegovih izumov, po vsem svetu pa krožijo tudi njegove vele-važne znanstvene razprave. Ko je bil dr. Pupin leta 1930. izvoljen za predsednika vseučiliškega kluba v Newyorku, ki je največji klub te vrste v vsej Uniji, je bila to svetovna senzacija. Do takrat še noben človek. ki se je rodil izven ozemlja Zedinje-nih držav, ni bil izbran za člana tega klu- ba. Da pa je bil izvoljen za predsednika član, rojen v inozemstvu in to celo v svetu, iz katerega prihajajo v Ameriko večinoma le težaki, so smatrali vsi to izvolitev za najznačilnejši dogodek v zgodovini tega najekskluzivnejšega vseučiliškega kluba. Zvestoba do jugoslovenske domovine je ostala slavnemu učenjaku dr. Pupinu sveta do konca življenja. Neštete so njegove podpore, ki jih je naklonil svoji ožji domovini, katero je vedno tudi gmotno podpiral, velevažne pa so tudi njegove politične zasluge za Jugoslavijo. Mnoge dobrodelne in kulturne ustanove v Banatu so bile ustanovljene po njegovi iniciativi in gmotni pomoči. V zadnjih letih je izdelal velik načrt in določil izdatno pomoč za organizacijo vrtnarskih zadrug in šol v Banatu. Vedno se je živo zanimal za vse organizacije jugoslovenskih izseljencev, raztresen po ogromnem področju Zedinjenih držav. Njegov ideal je bil združenje vseh organizacij v enoto, ki bi vsem v Uniji živečim Srbom, Hrvatom in Slovencem lahko veliko več koristila kakor pa nebroj lokalnih organizacij. Slavospeve jugoslovenski domovini in vztrajnosti jugoslovenskega naroda vsebuje tudi dr. Pupinova avtobiografija »Od pastirja do iznajditelja«, ki je v najkrajšem času postala ena najpopularnejših knjig v Ameriki. Prva izdaja je izšla septembra 1923 v založbi največje newyorške knjigarne. V kratkem času je izšlo 13 izdaj. Knjiga je bila prevedena v mnoge jezike. Srbski prevod je izdala leta 1929. Matica Srpska v Novem Sadu. S posebnim veseljem je v septembru istega leta dal dr. Pupin svoje dovoljenje za prevod v slovenščino g. dr. Pavlu Brezniku, ki ga je obiskal. Avtorizi-rana dr. Pupinova avtobiografija je izšla v dveh knjigah Vodnikove družbe. G. dr. Brezniku je dr. Pupin najprisrčnejše izražal svoje simpatije do Slovencev ter mu posebno toplo pripovedoval o svojem srečanju z rojakom Lukaničem. Dr. Pupin nam je rešil Bled V usodnih dneh, ko so se določale meie Jugoslavije, je bil dr. Pupin eden najuspešnejših braniteljev naše zemlje. Ko se je na pariški mirovni konferenci pojavilo usodno vprašanje londonskega pakta, mu je brzojavil Nikola Pašič v Newyork. ker je dobro vedel, da bo s svojimi tesnimi zvezami s predsednikom NVilsonom in z drugimi vplivnimi Američani ter s svoiim velikim ugledom v ameriški javnosti dosegel pri ameriški delegaciji marsikaj, česar drugi ne bi mogli. Pupinovo sodelovanje na mirovni konferenci je bilo zares dragoceno. Sestavil je krasno spomenico o Dalmaciji, Istri in Sloveniji ter jo 19. aprila 1919 izročil predsedniku Wilsonu. Učinek Pupinove spomenice je bil presenetljiv. Jugoslaviji je rešil Dalmacijo. Ko so ameriški strokovnjaki povedali Pupinu, da sta Anglija in Francija pristali na odstopitev blejske kotline Italiji in da je tudi predsednik Wil-son podpisal dotični zapisnik, ie profesor Pupin dejal: »S tem bodo Italiji odprta vrata, da vdre v Jugoslavijo, kadarkoli se ji zljubi/« Takoj so Pupinovo izjavo sporočili predsedniku Wilsonu, ki je preklical svoj podpis na zapisniku. Tako je Jugoslavija dobila Bled z okolico. Potem je prišlo na vrsto koroško vprašanje. Slovenska zastopnika Žolger in Rybar sta Pupinu razložila položaj. Pupin se je takoj podal k vodji ameriške delegacije ter ga nagovarjal, naj bi se delegacija zavzela za to, da bi vse sporno koroško ozemlje dobila Jugoslavija. Amerišiki strokovnjaki so predlagali, naj se Koroška razdeli v zoni: Južna naj se takoj odstopi Jugoslaviji, severna pa Avstriji, ker bi moralo drugače priti do plebiscita. Pupin je ta predlog sporočil Pašiču in Pašič je bil tudi za to. V Letopisu Matice Srpske leta 1932 pa je pisal Milan Jevtič o izjalovljenju predloga tako-le: »Toda slovenski delegati, ki so koroško ljudstvo poznali slabše od ameriških ekspertov, niso hoteli niti 6lišati o tem: zahtevali so plebiscit in izgubili Koroško!« Pupin se je nadalje tudi uspešno zavzemal za naše meje v Baranji in Medmurju. Kot plemenit idealist in pravi Jugosloven je viteško pomagal svoji domovini v težkih dneh. To so samo skromni podatki o življenju in delovanju našega slavnega rojaka. V znanstvenem svetu si je postavil naj-trajnejše spomenike, v stari domovini pa je postal naravnost legendaren zaradi svoje ljubezni in zvestobe. Od njegovega rodu je ostala samo hčerka iz srečnega zakona, ki ga je bil sklenil leta 1888 v londonski ruski cerkvi s Katarino Jacksonovo iz Newyorka. Njegova dela in mnoge osnutke čuva njegov tajnik, zvesti sotrud-nik in rojak inž. Kajganovič, znanstvena literatura vsega sveta pa je bogata tvorb njegovega velikega duha. Ti spomini so veliki in slavni, toda najprisrčnejši in najlepši so v vseh delih Jugoslavije, ki ima pred seboj slavno bodočnost, če bodo njeni sinovi sledili vzorom in idealom svojega rojaka in brata dr. Mihajla Pupina. Vila na dr. Pupinovi farmi v Norfolku (Connecticut) Tudi gospodje, ki sicer sladkarije ne ljubijo, radi uživajo KAVITO, mlečno čokolado s kavinim okusom. Ublažena trpkost naravne arome kakava se v KAVTTI tako prijetno sklada z nji primešano kavo, da vzajemen občutek zadivi največjega raz-vajenca. KAVITA ni samo slaščica, ki nudi trenutno naslado, temveč je tudi izdatna in lahka prehrana, ki daje telesu moč in okrepčilo. MIRIM KRALJICA ČOKOLADE Naši prijatelji v Brnu Češkoslovaško-jugoslovenska liga v Brnu, ki ji načeluje naš častni konzul, vseuč. prof. inž. VL Filkuka, je ena najdelavnej-ših lig v vsej republiki. 2e ponovno smo imeli prijetno priliko, ugotoviti na tem mestu njeno prizadevno delo in lepe uspehe v prid vzajemnostni ideji, ki veže Če-hoslovake in Jugoslovene. Dne 8. t. m je imela brnska liga občni zbor. Pred zborom je izšla lična, 48 strani obsegajoča brošura: »Peto letno poročilo odbora Čsl.-jugoslov. lige v Brnu«. Iz poročila lahko posnamemo podrobne podatke o delovanju tega iniciativnega odbora. Prostor nam žal ne dopušča, da bi navedli podrobnosti. Naj samo omenimo, da je mladi moravski pesnik in kritik, prevajalec Cankarja dr. Rajmund Habfina prispeval za uvod ligini publikaciji krasen, pesniško poglobljen članek o našem blagopo-kojnem kralju »Legendarni heroj«. Članek A. B. »Deželno gledališče v Brnu in njegovi stiki z jugoslovensko kulturo« bomo ob prvi priliki priobčili celotno v kulturni rubriki našega lista. Iz poročila prof. Maska posnemamo, da so iz Masarykovega fonda pri Cjl. v Brnu prejeli jugoslovenski dijaki 1140 Kč podpore za razne takse. Delavni tajnik brnske lige Stanislav Janek je pripravil obsežno poročilo o delovanju v minulem letu. Tu čitamo med drugim referate o žalnih slavnostih, ki jih je organizirala liga ob smrti našega kralja, dalje o dveh izletih v Jugoslavijo, o študij- Poplača zvestobo! V hiJi se vse bfei?! od čistote, perilo je snežnobelo. Zares poplača mali trud, ako pri nakupu pazite na dvojno s ime „Schicht" in varnostno znamko „Jelen" na rdečem ovitku! SCHICHT°V0 Terpentinovo, milo domači izdelek ...ampak izrečno pristno zahtevati! skem potovanju članov ligine gospodarske sekcije, o sprejemu številnih jugoslovenskih gostov, o mnogih večjih in manjših prireditvah, s katerimi je brnska liga utrjevala in poglabljala češkoslov.-jugoslov. misel, o tečajih srbohrvaščine, o stikih z jugoslovenskimi ligami itd Liga v Brnu je štela lani 672 članov, medtem ko jih je imela prejšnje leto 622; potemtakem število članstva stalno raste in je lahko tudi s te strani vzgled našim ligam. Seznam članov ob koncu letnega poročila kaže, da sega v vse družbene sloje. V splošnem pričuje ligino poročilo, da v Brnu prav resno, smotrno, s pravim češkim čutom za drobno delo in za organizacijo delujejo v duhu idealov in ciljev celotnega pokreta češkoslov.-jugosloven-skih lig. Zasluga gre agilnemu odboru s predsednikom inž. Filkuko in tajnikom g. Jankom. Tako poročilo, kakor ga izdaja brnska liga (pravkar izvemo, da je pripravila podobno publikacijo tudi praška liga) najlepše kaže rezultate in smisel drobnega dela za veliko idejo in pomaga, da se v društvu in okolju razvija neka tradicija, brez katere nima noben pokret te vrste trajnejših tal pod sabo. Zaradi tega je delovanje dobrih in preizkušenih prijateljev Jugoslavije v Brnu vzgled mnogim drugim ligam. Agilni brn-ski ligi, ki je z novim elanom vstopila v novo poslovno leto, želimo mnogo nadaljnjih uspehovl Gradnj Mestni ambulatorij zdravi siromašne zastonj Ljubljana, 13. marca Mestni ambulatorij, ki nudi brezplačno zdravniSko pomoč in brezplačna zdravila siromašnim prebivalcem mesta, je imel lani 2277 pacientov, med katerimi jih je bilo 1301 brez posla. Vseh ordinacij je izvršil ambulatorij 7670, obiskov na domu pa so izvršili mestni zdravniki 1312. V ami>ulatoriju imajo pravico do zdravniške pomoči vsi Ljubljančani, ki dobe na socialno političnem uradu ubožni list, in med njimi je zmerom tudi mnogo brezposelnih iz tujih občin ter primorskih emigrantov. Lani je socialno-politični urad izdal vsega skupaj 3398 ubožnih listov za brezplačno zdravljenje po mestnih zdravnikih, od tega 968 ljudem, ki so izven Ljubljane doma. Največ se siromašni Ljubljančani zdraviio v mestnem ambulatoriju za jetiko (141) in za druge pljučne bolezni (172), nato pa slede primeri nezgod (93), razne nalezljive bolezni (68), obolenja srca in žil (61) ter spolne bolezni (31). Kupujte domače blago! ja zasavske ceste zopet v ospredja Iz Litije nam pišejo: Že pred letom dČeskoslov.-jihoslovenska' revue« priob-devala redno in popolno bibliografijo prevodov iz srbohrvaščine in slovenščine ter dajala dober vzgled temeljite kritike teh prevodov; dalje, da bi prinašala glasove tiska o jugoslovenskih premierah na Češkoslovaškem in sodbo lastnega kritika. Med drugim je bila tudi beseda o hvale vrednem načrtu založnika M a z a č a v Pragi, ki je ustanovil »Jihoslovansko K n i h o v n o«. V nji naj bi izšlo vsako leto deset prevodov. Knjižnica bo pričela izhajati prihodnje leto: letos izvršujejo pripravljalna dela. Omenjeni književniki so upravičeno zahtevali, da naj se pri tem upoštevajo tudi prevajalci iz Moravske in da naj bi se takisto sprejeli v novo knjižnico prevodi pesniških del. Slednja zahteva se nam zdi tem važnejša, ker iz prej omenjenega bibliografskega pregleda posnemamo. da sta iz slovenske poezije prevedena v češčino in izdana v knjižnem izboru same Aškerc (prevod Jaroslava Vrchlicke?a1 in Prešeren (Jos. Penižek). Cankar, Kette in Gradnik so zastopani z manjšim izborom v knjižici na 64. straneh, ki sta jo izdala z naslovom >Poesie bratrska« v Košicah pokojni pesnik Jiri Wolker in prot Vojtčch Mčrka, dočim je O, Župančič, čigar preve- t ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 4., 7.15 in 9.15 nri velika premiera prekrasnega filma Sodelujejo: Helena Hayes Clark Gable Lewis Stone BELA SESTRA Zgodba ljubezni mladega dekleta. Največja ljubezenska drama TO JE FILM ZA VAS I Domače vesti ♦ Prometni minister g. inž. Vujič bo govoril danes ob 20. po radiu o predmetu »Naš promet in naša prometna politika«. Govor bodo prenašale vse tri radijske oddajne postaje. Po večjih krajih bodo postavljeni zvočniki, ki bodo v Ljubljani in Po drugih velikih mestih montirani tudi na kolodvorih. ♦ Priznanje slovenskemu šolniku. V vodilni pedagoški reviji »Učitelju« v Beogradu je izšla obširna razprava »Projekt učnega načrta za osnovno in višjo narodno šolo s posebnim ozirom na zahteve moderne aktivne šole«, ki jo je napisal znani pedagoški pisatelj g. Ernes-t Vrane, učitelj iz Studencev pri Mariboru. Načrt je preddožen tudi najvišji pedagoški državni instanci, pe^goškemu svetu v Beogradu. kjer vzbuja občo pozornost. G. Er-nest Vrane je znan pobornik »nove štole« v Sloveniji, saj je pred leti na študijskih potovanjih spoznaval šolstvo v inozemstvu ter je vsa moderna izkustva poizkusil uveljaviti tudi pri nas. ♦ Nacionalna ura radia. Danes bo predaval dr. M. Ilič o temi: Jugoslovenska žena v zgodovini. Predavanje bo oddajala beograjska poetaaj. ♦ Predavanja ZKD. Nabavljahia zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani priredi 15. t. m. ob pol 9. predavanje c temi: »London in njegovi prebivalci«. Predava g. dr. Pavel Brežnik ob slikah. — Sokol Cerknica priredi 17. t. m. ob 16. predavanje o Italiji in Abesiniji. Predaval bo g. dr. Stanko Jug. — V Litiji bo drevi ob 20. v šoli predaval g. dr. Polde Ukmar o negi dojenčkov in otroških boleznih. ♦ Razpisane carinske službe. Finančni minister je izdal odlok o razpisu natečaja za 11 praznih mest v carinski stroki. Od teh mora bitii 8 absolviranih pravnikov, trije pa absolvirani trgovski akademiki. Vsi izbrani kandidati bodo postavljeni brez izjeme v obmejne carin&rne. Prošnje je treba predložiti carinskemu oddelku finančnega ministrstva do 21. t m. ♦ Gasilska zveza dravske banovine bo imela svofa redno glavno skupščino v nedeljo 17. t ». ob 10. v podpritlični dvorani hotela »Metropola« v Ljubljani. ♦ Zaradi hripe zaprte šole. V Stisku in Capragu so zaprli vse šole, ker je v nekaterih razredih zbolela večina učencev. Tudi v Varaždinu so poleg realne gimnazije zaprte meščanske in ljudske šole. Za pet dni so zaprli vse šole tudi v Koprivnici in v Oejeku, v Sremski Mitrovici pa je za 8 dni zaprta realna gimnazija. ♦ Za unsko železniško progo. V zadnjem času se je vršila cela vrsta konferenc in zborovanj zaradi unske železniške proge. Tako so zborovali v Splitu, Banjaluki, Bi-ha&a in še v raznih drugiib krajih primorske in vrbaske banovine. Na vseh konferencah in zborovanjih eo se zborovalci izjavili za nujno graditev te proge. Na banovino in ministrstva so poslali svoje re-toiucije, kri pa niso soglasne. Gospodarski krogi primorske in vrbaske banovine zahtevajo, naj bi tekla uaska železniška Proga po dolini Budišnice na Knin, ljudstvo v južno-vzhodnem delu Like pa želi, da bi šla proga po dolini Une preko Su-vaje in Velike Pupine na Zrmanjo. ♦ železniška proga Koprivnjca-Varaždin. železnica, ki bo vezala Koprivnico in Va-raždin ter druge podravske kraje, bo po najnovejših vesteh zgrajena v smeri Ko-privnica-Ludbreg-VaražPdin. To je izjavil tudi minister za gradtoe g. dr. Kožul neki ileputaeiji iz Koprivnice, ki mu je ponudila kandidaturo. Minister je povedal, da so že določeni krediti in da bodo začeli graditi progo že meseca maja. ♦ Poroka. Pred dnevi sta se v Bohinjski Bistrici poročila g. Rudolf Stroj, posestnik in lesni trgovec, in gdč. Florjana Budkovičeva, hčerka takisto posestnika in trgovca g. Budkoviča v Bohinjski Bi6trici. Obilo sreče! ♦ Novi grobovi. V Slov. Konjicah je umrl v 78. letu občinski odbornik g. Jožef Stegenšek, posestnik, gostilničar in pekovski mojster. Uglednega, daleč naokrog poznanega moža bodo jutri ob 15. položili k večnemu počitku. — V Lokav-cih pri Ljutomeru je umrl g. Franc S 11 b 1 e r, oče sreskega veterinarja v Ko-vačici v dunavski banovini. Pokopali ga bodo jutri popoldne. — V Cerkveni ulici 1. v Ljubljani je umrla gdč. Ana Suzana Petrovčičeva, učiteljica v pokoju. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Za Ivana Vrhovnika sklad so darovali namesto cvetja na grob blagopokojne-ga g. župnika: rodbini Ivana in Franca Bonača, Ljubljana, 500 Din; podružnica iz Kranja 200 Din; Pavla Dežmanova, Ko-menda, 100 Din; Ivan Šetinc, Jesenice-Fu-žine, 50 Din. PRIDE! RUDOLF FORSTER ANGELA ZALOKAR v velefilmu SKRIVNOST KARLA CAVELLIJA NAJVEČJI FTLM SEZONE! ♦ Drag pogreb. Parnik »Zara«, ki je pri-plul iz Trsta, je v Gružu izkrcal krsto z balzamiraniim truplom soproge bogatega izseljenca Ivana Stražičiča. Truplo je bih) pred 20 dnevi vkrcano v newyorškem pristanišču in je Stražičič plačal za prevoz dto Trsta v našem denarju preko 200.000 Din. ♦ Izpred državnega sodišča. Državno sodišče za zaščito države je z razsodbo od 18. februarja t- 1. obsodilo Josipa Var-gaja, zasebnega uradnika iz Slavonskega Broda, zaradi vohunstva v korist neke tuje države, na deset let ječe in trajno izgubo častnih pravic. Z razsodbo državnega sodišča za zaščito države od 13. marca je pa obsojen Franjo Kalodi, trgovski pomočnik iz Osijeka, zaradi vohunstva v korist neke tuje države na 15 let ječe in na trajno izgubo častnih pravic. Iz torbe Franceta Omerze. BrežiSki orožniki so nekim pajdašem znanega vlomilca Franceta Omerze z Blance pri Sevnici zaplenili več raznovrstnega pokradenega blaga, tako med drugim 20 m zelenega sukna, 3 m finega črnega sukna in več parov pumparic z belimi in zelenimi črtami. Najožja Omerzova sodelavca, njegov brat Jtože Omema in Jože Godlar sta že nekaj časa v zaporu, Franceta Omerzo in njegove pajdaše, ki so se mu pridružili v novejšem času, pa policija še zmerom išče brez uspeha. ♦ Po petih letih razkrit zločin. V reki Ukrini so pomladi 1930. našli razmesarjeno truplo neznanega moža. Poizvedbe o tem zločinu to vse do zadnjih dmi ostale brezuspešne, sedaj pa je zločin razjasnjen po golem naključju. V Veliki Ilovki pri Derventi se je kmetica Ana Rupeničeva skregala s svojim možem ter je jezna govorila pred pričami, da bo razkrila možev zločin, izvršen pred 5 leti. Orožndki so takoj uvedli preiskavo ter kmalu ugotovl- M, da Je Ivan Rnpenič s nekimi svojim! tovariši umoril človeka, ki so ga našli pred petimi leti. Umorjenec Je bil vodja tatinske tolpe, h kateri so spadali tudi Kupenič in njegovi tovariši. V Bosanskem Kobaču je tolpa izvršila vlom z izdatnim plenom, pri razdelitvi plena pa so se vlomilci skregali in spepaddi. V tem spopadu je bil vodja tolpe ubit. PERMA " TEX Najboljše od najboljšega En poskus — prepričali se boste : * Vsem prijateljem slovenske knjige. Kakor nam poroča Tiskovna zadruga, je že v tisku prva obeežna knjiga monumen-talne izdaje celotnega dela dr. Franceta Prešerna v redakciji, z uvodom in komentarji univ. profesorja dr. Fr. Kidriča Za to izdajo se je pokazalo hvalevredno zanimanje. V subskripciji so se že priglasili številni naročniki. Tiskovna zadruga je ustregla splošni želji in do nadaljnjega sprejema nove subskribente. Kdor se takoj prigla6i za naročnika Prešernovega zbranega dela v izdaji Tiskovne zadruge, ga dobi: 1) po nižji ceni, 2) proti plačilu v mesečnih obrokih Na književnem trgu bo definitivna izdaja Prešerna znatno dražja in pride v prodajo le v zelo omejenem številu. Za subskribente stane Kidričev Prešeren (v 2 debelih knjigah) vezan v platno 174 Din, v polusnje pa 186 Din, plačljivo v mesečnih obrokih, ki so za vsakogar znosni. Opozarjamo, da bo novi Prešern po svoji vnanjosti in po no-tranjri vrednoti v čast in ponos sleherni slovenski hiši, zato naj ga vsakdo naroči! Subskribcijska naročila sprejema knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelen-burgova 3. Za skoke v Planici bom imel v svojem paviljonu ob skakalnici najobčutljivejše filme, da omogočim tudi s slabšim foto-aparatom najlepše slike. Foto Tourist Lojze šmuc Aleksandrova cesta 8 1794 ♦ Žrtev fantovske podivjanosti je postal v nedeljo hlapec Mojstrovič, ki je služil pri gostilničarju glibarju na Raki. Mojstrovič je spal v hlevu, ko ga Je po polnoči prebudilo vpitje fantov. Vstal je in stopil skozi vrata na prosto, kjer je zagledal gručo fantov. Eden izmed njih je brez besede skočil k njemu in ga udaril s trdim predmetom po glavi. Mojstrovič ni utegnil niti pomisliti na obrambo, ko je začutil nov udarec po licu, da se je zrušil na tla in izgubil zavest še na tleh ležeč je moral dobiti nekaj udarcev, ker ima po telesu temne lise. Kmalu so prihiteli ljudje in našli nezavestnega fanta. Spravili so ga k raškemu zdravniku, ki je hudo poškodovanega fanta pregledal in obvezal. Orožniki poizvedujejo za pretepači. ♦ še o uboju starega rudarja pri Rovišču Iz Skocijana nam pišejo: O zverinskem uboju starega Jakoba Ovsenka blizu R»-višča smo že obširno poročali. Naj navedemo še eno podrobnost, ki posebno glas- Zvočni luno Ideal Samo Se danes ob 4., 7. in 9.15 uri C R E T A CARBO GRAND HOTEL no kaže pokvarjenost napadalcev. Ko so siroveži udrihali po možu, je priskočila na pomoč njegova žena. Pobesneležev to ni prav nič omehčalo. Eden se je celo tako daleč izpozabil, da je udaril staro ženo, ki se prav tako kakor njen mož ni mogla braniti, šele, ko so napadalci videli, da je stari mož ves krvav, so pobegnili in se poskrili. Orožniki so fante kmalu poloviM. Spričo nepobitnih dokazov so morilci priznali svoj zločin. Izgovarjajo se pa, da zaradii popolne pijanosti niso vedeli, kaj so delali. Ta izgovor jim pa ne bo nič koristil. Krivci so zdaj v sodnih zaporih v Krškem. dene pesmi so sicer raztresene po raznih čeških revijah in dnevnikih, knjižno zastopan samo v majhni Bablerjevi zbirki slovanskih pesmi o solnčnicah. Vsekako bi bilo celotno pesniško delo Otona Župančiča in še nekaterih naših pesnikov vredno večjega izbora in reprezentativne knjižne izdaje v češkem prevodu! Zato je treba s tem večjim veseljem pozdraviti sklep omenjene konference prevajalcev. da pripravijo v teku prihodnjih let že dolgo potrebno obširnejšo češko antologijo iz celotne jugoslovenske književnosti. Prvi del bo obsegal jugoslov. poezijo od moderne do svetovne vojne, drugi del povojno poezijo, tretji pa starejšo poezijo. Po teh treh zvezkih pride na vrsto antologija ju-gosiovenske proze. To so rezultati brnskega posvetovanja prizadevnih in zvestih prijateljev naše literature, v kolikor jih posnemam iz zasebnega pisma. Zdi se mi dobro, da izve tudi naša širša javnost, kako resno in smotrno skušajo navedeni literatje poglobiti slovstveno vzajemnost med Cehoslovaki in Jugoslove-ni: je to zopet nov vzgleden primer sistematičnega drobnega dela, ki imajo zanj toliko smisla naši češkoslovaški bratje! —o. Dr. IGOR TAVČAR ŠPECIJALIST ZA NOTRANJE BOLEZNI ordinira samo od 2. do 4. are popoldne LJUBLJANA, BREG ŠTEV. 8 ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in čkrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Kupujte domače blago S i« »Francesca da R imini v Ljubljani Zandonai, po rodu južni Tirolec, nadaljuje muzikalno stremljenje Mascagnija in Puc-cinija, obenem pa je oplojen po modernih stremljenjih Debussyja in Straussa. Delo obsega pet slik, ki obravnavajo fabulo iz Dantejeve t Izvine eommedie« o ljubezni Francesce in Paola. Zandonai podčrtuje besedilo opere, da postane ponekod skoro re-citativno. Melodični element v njegovi glasbi je jako važen in komponist kultivira v svojem delu široko pevno linijo. Dejanje je izmenoma lirično in dramatično. V prvi sliki, ki se godi na dvorišču gradu Polentanov v Raveni, se pojavi potujoči pevec, ki poje o viteški pesmi. Toda O3tazijo ga prežene z dvora. Paolo Lepi prihaja za svojega brata, šepavega Gianciotta, snubit Francesco. V trenutku, ko zagledata, se vname njuna ljubezen. Druga slika se dogaja na stolpu Malate-stov v Riminu, kjer odkrije med divjim bojem, ki ga bojujejo guelfi in gibelini, Paolo Francisci svojo ljubezen. Najmlajšemu bratu Malatestinu izbije sovražni kamen oko, toda kmalu se zave ter se vrne v boj, v katerem zmagajo guelfi. V tretji sliki razveseljujejo družice svojo žalostno gospo, ki toži sužnji, da ji je dala čarobno pijačo. Ko družice odidejo, pride k Francesci lepi svak Paolo. Skupno čitata zaljubljeno zgodbo in se najdeta v ljubezni. Četrta slika: Tudi Malatestino hrepeni po Francesci, ker pa ga ona odkloni, izda Gian-ciottu, da ljubi Francesca Paola, ter mu ponuja dokaze. V zadnji sliki se snide Paolo z ljubljeno Francesco, meneč, da je njen mož odpotoval, toda ta se vrne in preden utegne pobegniti Paolo skozi skrivna vrata, naperi varani mož svoj meč nanj. Francesca prestreže smrtni udarec, toda z naslednjim konča Gianciotto iudi Paola. Tesno objeta zaljubljenca skupno umreta. Po izvrstno uspeli generalni skušnji sodeč, je pridobil operni repertoar v vseh ozi-rih vredno delo. Kreacije posameznih pevk in pevcev so odlične, režiser Primožič je postavil s lo opero režijsko jako poa cčeno delo na oder. ki prekaša njegovo najboljšo režijo te sezone »štiri grobjani«. Ravnatelj 1 o 1 i č in orkester so uveljavili lepoto mu-zikalne igrani in scenograf je poskrbel za slikovite scene. S to predstavo je pridoolla naša opera novo mikavno delo. M. S. Proslava 601etnice Fr. Ks. Meška v Splita. V nedeljo 10. t. m. je priredila splitska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v So-kolskem domu proslavo 601etnice pisatelja Fr. Ks. Meška. Ga. Iva Brajnovič je imela predavanje o našem pisatelju, nato pa so diletantje iz vrst splitskih Slovencev uprizorili Meškovo dramo >Pri Hrastovih«. Splitske dnevnik »Nova doba« je priobčil v ponedeljek 11. t. m. daljše simpatično poročilo o tem večeru. Pisec V. Š. I. (Verka Škurla - Ilijid?) hvali predavanje ge. Braj-novičeve in obširneje opisuje predstavo Me-škove igre, ki o nji sodi: »Stvar monotona i tužna, sa pauzama i prazninama, koje bi »teaterski ljudi osudili«, ali stvar misaona, duboka, i dobra: te smo veoma zahvalni splitskoj »Ciril Metodovoj« podružnici, što nas je s ovim djelom upoznala.« »Novo doba« graja slab obisk, ker je tisti čas bil »či-tav Split što po rivi, što po pjaci i kafana-ma.< Jugoslovenska glasba v Pragi. Dne 18. t. m. priredi redakcija revije »Ceska hudba« v Pragi predavanje dr. Reinerja v dvorani »Umelecke besede« o interpretaciji sodobne klavirske glasbe. Izvajani bodo odlomki najznačilnejših del svetovne klavirske produkcije, iz naše Osterc in Slavenski. — Koncert Pritomnosti« v Pragi z jugoslov. sta pot, po kateri prihajajo klice bolezni v naše telo. Od infekcijskih bolezni vratu ln grla varujejo okusne A N A C O T PASTILE dr. Waodera. Dobivajo se v vseh lekarnah. — Cena malega zavojčka Din 8.—, velikega Din 15.—. Iz Ljubljane u— Anton Sattler t- Sokol I Ljubljana-Tabor sporoča svojemu članstvu, da je neizprosna smrt zopet posegla v članske vrste in iztrgala br. Antona Sattlerja. Pogreb pokojnega brata bo danes ob 16.15 iz Kolezijske ulice 24. Društvena uprava naproša članstvo, da se pogreba udeleži v kar največjem številu v civilni obleki z znakom. — Pokojni Trnovčan, star šele 36 let, je bil eden najpogumnejših prostovoljcev na Koroškem. Pri Velikovcu ga je zasula granata in je ostal pohabljen za vse življenje. V uteho in ponos mu je moglo biti, da mu je sam kralj Aleksander pripel odlikovanje. Sicer pa je bil Sattler mučenik, ki se je z največjim premagovanjem muk preživljal kot uradnik. Bil je obenem idealen sotrudnik v vseh nacionalnih organizacijah. Zdaj je opešal. Ohranimo mu najčastnejši spomin! u— Bolgari pridejo. Drevi točno ob po4 21. se pripeljejo v LJubljano z beograjskim brzim vlakom člani pevskega društva Rodi ne iz Sofije. Ljubljanske pevce in narodno občinstvo spLoh vabimo, da se udeleži sprejema na glavni postaji. Po sprejemu spremimo bolgarske goste do hotela Slona, kjer bodo prenočili. Pri terj priliki ponovno opozarjamo na njihov koncert, ki bo v petek 15. t m. ob 20. v veliki dvorani Uniona. u— Koncert najboljSega bolgarskega pevskega zbora Rodine iz Sofije nam bo v dovršeni obliki pokazal lepoto bolgarske pesmi, zlasti bolgarske narodne pesmi. Dolga vrsta najlepših napevov iz stare Makedonije, severne Bolgarske in nekdanje Rumelije, ki sta jih v prvi vrsti obde- Zvočni kino Dvor TeL 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer premiera velefilma Žena v džungli 2ena sama v džungli. Strahote džungle. Dviji boji z naravo. Vstopnina Din 4.50 in 6.50 lala za koncert znamenita bolgarska skladatelja Dobri Hrtstov in Petko Stajnov, bo donela v dvorani Uniona. Poleg tega bomo slišali več staro-bolgarskih cerkvenih napevov. Stari cerkveni napevi so umetnost za sebe in so se kot taki razširili tudi po Madžarskem in južni Rusiji. Tja so jih zanesli bolgarski emigranti za časa turškega gospodstva, pa tudi bolgarski duhovniki, ki so morali bežati pred neprijateljem v prejšnjih stoletjih v tujino. Zbor sam je odličen, glasovni material njegov izredno svež in močan, tako da bomo slišali v resnioi prvovrsten moški zbor z najodličnejšo interpretacijo bolgarskih napevov. Sedeži vseh vrst po običajnih koncertnih cenah se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Posebno vabimo tudi mladino na ta koncert. Koncert bo v pe. tek 15. t. m. oto 20. v dvorani Uniona. u— Uprava Hubadove župe JPS vabi pevska, kulturna in nacionalna društva, da se udeleže v največjem številu sprejema najboljšega bolgarskega pevskega zbora »Rodine« iz Sofije, ki pride nocoj ob 20.15 z brzim vlakom na glavno postajo. • Istotako so vabljena tudi na koncert, ki bo v petek 15. t. m. v veliki dvorani Uniona. u— Ljudska univerza v Ljubljani. Zaradi službene odsotnosti g. dr. Bohinjca, ravnatelja OUZD, bo predaval drevi na državni trgovski akademiji tajnik Delavske zbornice g. Uratnik Filip o delavskih zbornicah, njihovemu ustroju, delu in namenu. Predavanje se začne ob 19.15. u— Veliki koncertni večer pevskih zborov »Svobode« iz Dobrunj, Zaloga in Ljubljane, pevskega društva »Cankarja« ln septeta natakarjev bo v soboto 16. t m. v dvorani Delavske zbornice kot delavski prosvetni večer »Svobode« in »Zarje«. Pe-lo bo nad 90 pevcev. Pevovodja Kristo Perko. Vstopnice so že v razprodaji v Delavski zbornici. u— O 40letnem delu In stremljenjih češkoslovaške senatorke Františke Plamin- sporedom (ob priliki razstave jugosloven-tke knjige) bo dne 25. t. m. v veliki dvorani »Umelecke besede«. Pokrovitelji so: B. Jevtič, dr. E. Beneš, dr. St. Cirič, dr. J. Krčmah dr. P. Grisogono, dr. P. Wellner, dr. K. Baxa in dr. M. Murko. Soieiujejo: Zd. Otava, F. Peška, F. Pryman, dr. K. Rei-ner in zbor praških učiteijic z dirigentom L. Vvmltalom. Na sporedu so skladbe Bara-noviča, Coliča. Gotovca, Lajovica, Milojeviea, Konjoviča, Odaka. Osterca, Parača, Slavenske-ga in Švare. V Pragi pripravljajo za jesen festival jugoslov. glasbe. Za sodelovanje bodo povabljeni: Narodni divadlo, Ceska filharmonija, radio, zbori, društvo za gojitev moderne glasbe »Pritomnost« in dr. N. 0. Masalytinov, eden izmed prvakov predvojnega Hudožestvenega teatra, je prispel iz Sofije v Beograd, kjer režira Dostojevskega »Zločin in kazen«. V Kolarčevi ljudski univerzi priredi 16. t. m. večer ruskega humorja in lirike. 20C01etnira Horatijevega rojstva. 8. decembra t. 1. se bo ves kulturni svet spominjal dvatisočletnice rojstva rimskega pesnika Horatija. V Italiji napovedujejo velike slavnosti. Italijanska akademija in Institut rimskih študij pripravljata zborovanje domačih in tujih raziskovalcev Horatijevega dela. Napovedani so že strokovnjaki raznih evropskih narodov, ki bodo poročali o vplivu Horatijevega dela na domače literature. Za sedaj je med njimi samo en Slovan: Poljak L. Sternbach — Pri nas so ob koncu lanskega leta izšla Horatijeva Pisma o pesništvu v prevodu Antona Sovreta. v Mali knjižnici »Merkurja« pa je že nekaj časa napovedan izbor Horatijevih pesmi, ki menda tudi izide vsaj za jubilej. kove predava Jutri ob 18. Pavla Hočevar- jeva v dvorani mestnega magistrata. u— Prihodnja produkcija državnega kon-servatorija ljubljanskega bo v ponedeljek 18. t. m. ob pol 19. v Filharinonični dvorani. Ta večer nastopi 11 gojencev državnega konservatorija, ki bodo potem nastopili v soboto 23. t_ m. na javni produkciji v Zagrebu v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda. Na produkcijo, ki bo imeia popolnoma koncertni značaj, že danes opozarjamo. Spored bo stal 3 Din. u— Rezervni oficirji se vabijo, da se udeleže predavanja, ki bo drevi ob 20. v Oficirskem domu na Taboru. u_ Jadrancvci juristi, udeležite se danes ob desetih sestanka v društveni čitalnici. LTdeležba obvezna. Odbor. u— Društvo »Tabor«. Za danes napovedano predavanje g. dr. Stanka Juga »O Abesiniji« bo zaradi prihoda bolgarskih pevcev šele drugi četrtek 21. t. m. Udeležba članstva pri današnjem sprejemu bratov Bolgarov častna dolžnost. Zaradi koncerta Bolgarov odpade pevska vaja v petek zvečer. Zato pa je v soboto 16. t. m. strogo obvezna pevska vaja. u— JNAK »Edinstvo«. Danes ob 8. zvečer se vrši članski sestanek s predavanjem v klubskem prostoru. u— »Veseli svat jo« je naslov filma, ki nas bo zabaval že jutri na programu ZKD. To ljubko filmsko delo, v katerem nastopa slavna Hansi Niese, je polno krasnih naravnih posnetkov in lepih slik iz življenja. Hansi Niese in Oskar Sima, oba priljubljena igralca, nas bosta zabavala, da bo kar veselje. Prva predstava bo v petek ob 14.15 v prostorih Elitnega kina Matice. Ker Je zanimanje za to izredno veselo in lepo filmsko delo veliko, je najbolje preskrbeti si vstopnice že v predprodaji. u— Rudolf Forster, znani karakterni igralec, je dovršil svoje zadnje filmsko odlično delo >Hcche Schule«, ki se bo pri nas predvajala pod imenom >Skrivnost Karla Cavellija«. Rudolf Forster je eden izmed onih igralcev, ki le bolj redko nastopajo v filmu, a kadar nastopi, takrat je delo, ki ga on ustvari, v vsakem pogledu prava umetnina. V tem filmu, ki ga bomo v kratkem videli pri nas, nastopa tudi naša ožja rojakinja Angela Zalokarjeva. Film je povsod, kjer se je predvajal, žel mnogo uspeha. Dunaj, Pariz, London, Zagreb so bili navdušeni nad dovršeno igro in močno vsebino. Zagreb ga je predvajal 15 dni, kar je za film rekord Opozarjamo cenjeno občinstvo, da si pravočasno rezervi;-* vstopnice, ker vlada za premiero tega filma že sedaj zelo veliko zanimanje. u— »Dežela smehljaja« z go. Gaveflo-vo in g. Gostičem bo v torek 19. t m. na sv. Jožefa dan. Vstopnice so v prodaji pri operni blagajni. Cene navadne. Pre*> stava bo za bolnišfki sklad Združenja gledaliških igralcev. u— Intrige vojvodlnje Martfcoroughc, W se lahko imenovala izvrstna veseloigra »Vzroki in učinki« afi »Kozarec vode«, k-Jo bodo ponovili v nedeijo in na praznik sv. Jožefa v šentjakobskem gledališču. Vstopnice se bodo dobile od nedelje dalje pri blagajni v I. nadstr. Mestnega doma od 10. do 12. in od 15. do 17. u— Društvo absolventov državr»th trgovskih šol za dravsko banovino v Lfui>-Ijanl priredi v četrtek 14. t- m. ob 20. predavanje na državni dvorazrodni trgovski šoli v Ljubljani, Simon Gregorčičeva nli-ca. Govoril bo g. Tavčar, podpredsednik Pokojninskega zavoda, o razširjenja pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev na vso državo. Vstop piro6t. člani in uvedeni gostje vabljeni! u— Podpore vdovam in afirotam državnih uslužbencev. Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslui-bencev v Ljubljani, razpisuje ob priliki 601etnice svojega obstoja 50 podpor po 200 Din. ki jih bo podelil upravni odbor najsiromašnejeim vdovam in sirotam <±r-žavnih uslužbencev. Nekolkovane prošnje, ki morajo biti glede nave-db s i romaš nos ti dn drugih v prošnji navedenih podatkov uradno potrjene od pristojne občinske uprave ali od pristojnega sreskega načei-stva, je vložiti najpozneje do 13. aprila letos na naslov imenovane kreditne zadruge. u— Zvesta gospodinj opozarja, naj »e udeleženke tečajev prijavijo vsaj 1 dan pred napovedanim tečajem na Bregu it Tečaj za predjedi danes in jutri ob IS. uri, za ribje jedi v soboto ob 15. uri, »a torte 18. t m. ob 15. nri za sendviče 20. t. m. ob 15. nri, za kreme 21. t m. ob K^ uri, za pudinge 22. t. m. ob 15. nri. u— Za čistost In lepoto jezika. Iz kroga naših naročnikov smo prejeli: Medtem ko eo se slovenske tvrdke, ki iščejo za svoje blago odjemalcev tudi po južnih pokrajinah države, že zdavnaj privadile, da izdajajo razne prospekte in letake za propagando v dtostojni srbohrvaščini, je me i nami še zmerom navada, da razni trgovci a juga zaradi boljšega uspeha v dravs^ banovini razpošiljajo občinstvu tiskovine v slovenskem jeziku, objavljajo svoje reklamne tekste v neki mešanici, ki ni a.-čemur podfobna. Tako je bilo pred kratkim na mnogo naslovov v Ljubljani razposlano sicer lično in prijazno vabilo naslednj® 6tilizaclje: »P. n. g. Čast nam je povabiti Vas na ogled naše potojloče rastave ročnih radov, preprog in perzijancev. Rastava kak i oddaja naročbe vrši se ceK den od ... do ... U ... Ker je prodaja tndi na dolgoročne obroke od 12 do 24 mesecev to vsakem priporočamo da nas obiskuje«. Vsekakor bi bil že čas, da po toliko letih sožitja v skupni nacionalni državi uvedemo način medsebojnega občevanja, kakršen je dostojen kulturnega naroda. u— Nekaj fižolu podobnega je jedel. O tem, kolikšna beda vlada med brezposelnimi delavci, priča dovolj zgovorno nezgoda, ki se je včeraj primerila 28 letnemu brezposelnemu pasarskemu pomočniku Francetu Bukovcu iz Stožic. Gladen in premražen je postopal po koWdvoru in in iskal, ali se ne bi posrečila kakšna dobra prilika za malo dela in malo kruha, kakor dela to vsak dan na ducate »štok-glajzarjev«; pa je našel ob tovornem vlaku^ raztresenega nekaj zrnja, podobnega fižolu. Pobral je zrnje in ga použil, potem pa mu je iznenada prišlo slabo, da Je moral v bolnišnico. — Z Gline pa 60 včeraj pripeljali na kirurški oddelek 17 letnega mehaniškega vajenca Cirila Hro-vata, ki si Je iz neznanega vzroka v samomorilnem namenu pognal kroglo v prsi in se nevarno ranil. Prav tako je moral v bolnišnico delavec Jurij Arih iz Ribnice, ki si Je na obrezovalnem stroju ranil levo roko. » Ponovno opozarjamo da se bo prvo žrebanje v državni razredni loteriji vršilo že dne 10. in 11. aprila. Xdor namerava poizkusiti svojo srečo, naj si takoj nabavi srečke. Dobite jih v vseh poslovalnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 iti— Pes ovčjak se je zatekel. Gospodar ga dobi v Ljubljani, Gledališka ulica 2JII., desav. Iz Maribora a— Hvalevredna socialna aJicija. Tukajšnje Združenje poštnih uslužbencev bo zgradilo za svoje člane tri okrevališča, in sicer v Kaštel Lukšiču, Vrnjački Banji in tretje najbrž na Pohorju. Plemenita iniciativa naših mariborskih poštnih uslužbencev zasluži najtoplejše priznanje. a— Pravoslavna duhovna akademija. Pra-voelaivni praznujejo prvo nedeljo v postu zelo svečano. Tudi v Mariboru bo v nedeljo 17. t. m. v dvorani Ljudske univerze duhovna akademija, na katero se vabijo pripadniki pravoslavne cerkve. n— Učiteljstro za mariborsko nžiteljsko šolo. Učiteljsko društvo v Mariboru je nedavno zborovalo in sprejelo obširno resolucijo, ki poudarja, naj ee zavzame vsa naša kulturna javnost v mariborskem okrožju pri w»h odločujočih činiteJjih za to, da oertane v Mariboru neokrnjena učiteljska šola, ki je po svoji tradiciji znana vsemu slovanskemu učiteljetvu. a— Zbor naših poštarjev. Pri >Novem sve-tn< je bil občni zbor mariborskega pododbora dravske sekcije združanja poštnih uslužbencev. Prisostvovali eo tudi: upravnik poste I. inšpektor F. Irgolič, ljubljanski delegat Alič in celjski delegat Gams. Delovanje pododbora je bilo tudi r pretekli poslovni dobi živahno in plodonosno. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: M. Ku-mer, T. Šetinc, V. Zablafan, F. BernoH, M. Zemljič, M. Dekleva in A. Pondelak. Namestnika Jožica Pistorjeva in Z. Naglič. Pregledovalca računov: K. Kumer in P. Kandus. a— Drevi mariborska krstna predstaiva! Šorlijevi »Blodni ogenji« doživijo nocoj v gledališču svojo mariborsko krstno predstavo. Režija je V. gkrbinškova, sodelujejo Furijan, Kraljeva, Severjeva, Skrbinšek, Grom, P. Kovič, Gorinšek in Shipica. a— Novo vodstvo. Ne občnem zboru k. o. vojnih invalidov so izvolili naslednji odbor: F. Geč. predsednik; A. Golež, podpredsednik; M. Pravdič, tajnik; D. Tratnik, blagajnik; F. Bele, odbornik; L. Strohmajer, J. Veršič in J. Kolarič. namestniki. V nadzornem odboru so J. Siter, I. Opelka, L. Tovornik, F. Hrastnik in F. Lužnik. a— Zborovanje ob dveh zjutraj. V noči na sredo so imeli mariborski natakarji ob dveh zjutraj — sicer nimajo prostega časa — v kolodvorski restavraciji važno strokovno zborovanje, na katerem so razpravljali o važnih stanovskih zadevah, predvsem o izboljšanju pokojninskega fonda. Tudi se je sklenilo popraviti pravila za pomožno osobje. Mariborski natakarji so organizirani v ženevski zvezi strokovnih nameščencev gostinske obrti v Jugoslaviji In imajo svojo posebno mariborsko sekcijo v okviru te organizacije. a— Tretji japonski večer v Ljudski univerzi v torek zvečer je lepo uspel. Dvorana Anolo je bila do zadnjega kotička zase-ie-na. Obe naši Japonki - Slovenki sta bili deležni najtoplejšega priznanja. a— Kostanji bodo padli. Pri mestnem svetu je predlog, da se odstranijo drevesa v Razlagovi ulici od Cankarjeve in Prešernove ulice, v Aškerčevi ulici od Ciril Metodove ulice do Prešernove in v Maistrovi ulici od Ciril Metodove do Prešernove. Na njih mesto bodo nasadili mlada drevesa, najibrže lipe. a— Mednarodno skakalno letenje — tako se imenujejo skakalne tekme pri katerih bodo sodelovali najboljši svetovni škafe a či v nedeljo 17. t. m. v Planici. Pričakujejo se rekordni skokri. Posebni vlak iz Maribora bo vozil ob 3.50, s Pragerskega ob 3.50, iz Celja ob 4.34. Prijave sprejema samo še kratek čas »Putnik« v Mariboru in v Celju. Ne odlašajte, še danes se prijavite, da prejmete izkaznico za vožnjo, vstopnico in znak »Planica«. Idealne snežne raamere, edinstvena prireditev, pril/i-ka, ki se vam ne nudi več! a— Jutri se zaključijo prijave za posebni vlak, ki se bo odpeljal v nedeljo ob 3.30 v Planico k mednarodnim skakalnim tekmam. Prijave sprejema »Putnik«. a— Elektrika prodira. Oudno, pa resnično: pragersko postajališče je bilo doslaj raz&vetLjeno z acetilesnsko razsvetljavo, zdaj je izvršena elektrifikacija postajnega poslopja, in sicer so napravili priključek na falsiki vod pri transformatorju, odkoder vodi potem na postajo. Še nekaj: falsko postajališče pa še do danes ni elektrificirano! a— Predvolilni odmevi Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Podpisani izjavljam, da ne kandidiram niti v srezu Maribor, desni breg, niti kje drugje.« — Tone Hren, šolski upravitelj v Studencih pri Mariboru. a— Banatsko rino. Včeraj je dospela na mariborski slavni kolodvor deveta letošnja cisterna banatskega vina. Ena cisterna vsebuje 100 do 120 hll In naše vinogradništvo? a— Mariborski »mali trg« je bil včeraj srednje založen. Kmetje so pripeljali pet vozov krompirja. Spričo bližajočih ©e velikonočnih praznikov so cene šle nekoliko kvišku. Kmetje ©o prinesli na trg tudi kozličke po 40 do 75 Din. a— »Orne gostilne« v modi. Racija na razne spehunke. o katerih smo poročali, je imela doslej ta uspph. da so v mestu in na periferiji odkrili ^tiri takšne »črne gostilne«. Večinoma se je točila šmarnica po 4 do 5 Din liter. Napovedujejo se še nova odkritja črnih gostiln. a— Paviljon pri Treh ribnikih. Lepa in prikupna terasa je bila posebno potrebna popravila. Zdaj se bo asfaltirala, kar bo stalo približno 45.000 Din. Paviljon bo s tem na prikupnosti znatno pridobil. a— Gori! Posestniku Josipu Benku v Kr-fevini pri Grajeni je upepelil ogenj gospodarsko poslopje z vsem orodjem. Zgorel je tudi živinski hlev, 20 kokoši in svinje, škoda zmaša 35.000 Din in je le delno zavarovana. Iz Celja e— Kongres narodnega delavstva bo S. in 7. aprila v Narodnem domu v Celju. 6. aprila ob 16. bo delegatsko zborovanje NSZ, ob 20. pozdravni večer, v nedeljo 7. sprejem gostov na kolodvoru, ob 9. mani-festacijsko zborovanje v Narodnem domu, ob 11.30 sprevod po mestu s stikom pred mestnim poglavarstvom, ob 15. pa prijateljski sestanek. Pri prireditvah bodo sodelovale godbe in pevski zbori. e— Masarykova proslava v »Slogi«. Društvo jugoslov. srednješolcev »Sloga« v Celju je proslavilo 851etnico rojstva velikega Slovana prezidenta Masaryka 9. t. m. v prostorih gimnazije s predavanjem sta-rešrine Vladimira Cernigoja. e— Peš iz Celja na Oplenac. Včeraj so se podald trije brezposelni Maistrovi bor-oi peš na dolgo pot iz Celja na Oplenac, kjer bodo položili na grob blagopokojnega kralja venec ln prgišče rodne zemlje. Brezposelni se zahvaljujejo okoliškemu županu g. V. Kukovcu in vsem, kd so prispevali za venec. e— Celjski mestni »vet bo Imel v petek ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov. e— Ponovitev predavanja o centralnih Pirenejih. Znana celjski alpinist g. An-drino Kopinšek, ki je v petek v Celju z uspehom predaval o svoji lanski turi na centralne Pireneje, bo ponovil svoje predavanje danes ob 20. v risalnicd deške meščanske šole. Zanimivo predavanje bo spremljalo mnogo lepih skioptičnih slik. e— Pedagoški krožek staršev in učiteljev se sestane jutri, v petek ob 16. v mestni narodni šoli. Snov razgovora bo predšolska doba a M doba igre (od 2 do 7 let). e— Dr. šorlijevi »Blodni ognji«, ki JSh je v torek uprizorila ljubljanska drama v celjskem gledališču, so dosegli močan uspeh. Bilo Je mnogo odobravanja. e— Samarijanska tečaja ereskega od* bora Ridečega križa v Celju bosta zaključena v nedeljo 17. t. m. z javnimi lzpitri. Začetek ob 10. v Zdravstvenem domu, I. e— Jutri se zaključijo prijave za posebni vlak v Planico, ki se bo odpeljal iz Celja 17. t m. ob 4.34 k velikim skakalnim tekmam. Prijave sprejema »Putnik«. e— Velika primorska akademija. Celjska »Soča« bo priredila v soboto 30. t. ni. ■večer v Narodnem domu veliko primorsko akademijo, ki jo bo prenaSala tudi ljubljanska radijska postaja. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefiim »Obsojena, da ljobi« in zvočni tednik. Iz Kranja r— Kranjska sokolska župa priredi skupno potovanje k grobu viteškega kralja Aleksandra 1. Uedinitelja na Oplencu od 30. maja do 2. junija. Vožnja, dvadnevna prehrana in enkratno prenočišče v Beogradu stanejo 362 Din. Prijave se sprejemajo v društveni pisarni do 17. t m. dnevno od 19. do 21. Iz Trbovelj t— Zahvala armijskega generala Mariča koroškim borcem. Glavni odbor Legije koroških borcev v Trbovljah je poslal armij-skemu generalu g. Ljubomiru Mariču ob priliki njegovega imenovanja za načelnika glavnega generalnega štaba lepe čestitke. Kakor znano je bil g- Marič komandant junaškega koroškega odreda, ki je 5. junija 1. 1919. po zmagovitem pohodu zaključil koroško ofenzivo naših čet z zasedbo Celovca in zgodovinskega Go»po-svetskega polja. Zdaj je prejelo vodstvo legije od njega zahvalo nastopne vsebine: »Glavnemu odboru Legije koroških borcev v Trbovljah se zahvaljujem od vsega srca za lepe želje, izražene mi ob mojem imenovanju za načelnika glavnega generalnega štaba.« Iz Ptuja J— Udeležite se mednarodnih skakalnih tekem v Planici v nedeljo 17. t. m. s posebnim vlakom, ki bo odpeljal iz Pragerskega ob 4-34 na katerega imate zvezo pri poti tja in nazaj. Vozno karto in izkaznico, si nabavite na postaji odhoda, a vstopnico k tekmi in znak »Planica« prejmete v vlaku. j— Uničevanje sadnih nasadov. Na ba-novinski cesti Ptuj-Djurmanec se že nekaj let sem pojavljajo neznani zlikovci, ki so jim obcestni nasadi napoti. V eni zadnjih noči se je spet tak potepin spravil na nasade ter uničil 21 hruškovih dreves in jablan. j— Opereta »Štambulska roža* na ptujskem odru. Prvo gostovanje mariborskega gledališča z opereto bo v petek, 15. t m. Uprizore melodijozno m velezabavno Fal-lovo opereto »Štambulska roža«, eno naj-privlačnejših operet poslednjih mariborskih sezon. Nabavite si vstopnice takoj, ker je to gostovanje zvez^iio z izredno velikimi stroški in v primeru, da gledališče ne bo razprodano, sploh do njega ne bo moglo priti. j— Lažni eksekutor. V Halozah ae je pojavil te dni neki moški, ki se je izdajal pri raznih posestnikih za eksekutorja ter izvajal razne eksekucije s tem, da je po kleteh pečati! sode in kasiral denar. Na ta način je opeharil več kmetov za nad 3000 Din, pri čemer je bil še povsod dobro pogoščen ter dobil tudi brezplačna prenočišča. Oro&niki so lažnemu eksekutorju na sledu. Madne Po burji, dežju aH snegu je posetao potrebno, da saMltite svojo kožo pred vetrom in slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden letet« spat, nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi tega mehka in gibka, a poleg tega tako odporna, da jI Se tako slabo vreme ne bo škodilo. Zaradi Eucerita, ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo, a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter je istočasno krema za dan ln noč. Gospodarstvo Produkcija in uvoz filmov Državna filmska centrala v Beogradu je objavila zanimive podatke o produkciji in o uvozu filmov ter o stanju kinematografov v Jugoslaviji v preteklem letu. Iz teh številk je razvidno, da se je pri nas pričela razvijati domača filmska produkcija, ki pa je seveda še zelo skromna in se peča še izključno z izdelavo kratkih kulturnih filmov, žurnalov in reklamnih filmov. Vsega je bilo lani v Jugoslaviji izdelanih 107 filmov a dolžino 21.850 m, od tega je bilo 16.000 m domačih zvočnih filmov in 5800 m domačih nemih filmov. Pri državni filmski centrali v Beogradu, ki posluje kot organ ministrstva za trgovino in industrijo, je bilo lani registriranih 746 domačih in inozemskih filmov v skupni dolžini 655.300 m. Razmerje med domačimi in tujimi registriranimi filmi je bilo naslednje: filmov domačih tujih skupaj število 107 639 746 dolžina 21.850 m 633.470 m 666.320 m Od skupne dolžine registriranih filmov odpade zaenkrat samo 3.3 °/» na filme domače produkcije, ki je obsegala 34 kratkih kulturnih filmov (13.190 m), 5 žurnalov (1320 m) in 68 reklamnih filmov (7340 m). Pretežni del registriranih inozemskih filmov so bili veliki zabavni filmi (230 po številu in z dolžino 520.800 m). Nadalje je bilo registriranih 75 kratkih kulturnih filmov iz inozemstva, 124 kratkih zabavnih filmov iz inozemstva in 129 inozemskih žurnalov. Vsi ti filmi so bili cenzurirani pri komisiji za cenzuro kinematografskih filmov v Beogradu in pri podkomisiji v Zagrebu. Cenzura je prepovedala 1 domači film v dolžini 890 m in 16 inozemskih filmov v dolžini 34.100 m. Od domačih filmskih pro-ducentov so se lani udejstvovali v naši državi naslednji: Jugoslovenski prosvetni film, Beograd (5100 m), Stela-film Zagreb (4890 metrov), Pan-film Zagreb (2430 m), Svetlo-ton-film Zagreb (1125 m), Artistik-film Zagreb (490 m), Novakovič, Beograd (258 m), Šola narodnega zdravja, Zagreb (175 m), Bešter, Ljubljana (170 m) in končno »Mar< reklamska naklada, Zagreb (7210 m reklamnih filmov). Udeležbe inozemske produkcije. Od skupne dolžine odobrenih inozemskih filmov (599 350 m) odpade več nego polovica (59.3 */t) na ameriške filme in 26.5 »/• na nemške, kakor sledi iz naslednje primerjave: dolžina filmov v odstot. skup-v metrih ne dolžine Zed. države 356.300 59.3 <"o Nemčija 159.170 26.5 "'o Češkoslovaška 20.240 3.3«/« Anglija 18.380 3.0 °/» Francija Avstrija Rusija Poljska Nizozemska 16.320 16.010 9.650 2.360 925 2.7 -»/• 2.7 •/• 1.6 •/• 0.4 V. 0.2 •/. V pogledu udeležbe inozemske produkcije je prišlo zadnja leta do precejšnjih sprememb. »Statistički godišnjak« za leto 1932., ki ga izdaja državni statistični urad, navaja prvič za leto 1932. slične podatke, iz katerih sledi, da v tem letu skupna dolžina odobrenih inozemskih filmov ni bila mnogo manjša in je znašala 540.000 m, vendar je pri tem odpadlo 313.380 m, ali 58»/» na filme iz Nemčije (lani le 26.5 */o) in 201.730 m na filme iz Amerike, t. j. 37.3 •/• (lani 59.3 "•/»). Uvoz nemških filmov je torej prav občutno nazadoval, dočim se je uvoz ameriških filmov znatno dvigniL Po dolžini odobrenih filmov posameznih tvrdk so na prvih mestih naslednji veliki inozemski producenti: Paramount, New-york (97.490 m), Fojc, Newyork (90.590) m), Metro-Goldwin, Newyork (77.300 m), Ufa, Berlin (45.630 m), Warner Bros, New-york (45.560 m), United-Artist, Newyork (27.730 m), Universal-Film, Berlin (20.700 m), Cine-Alliance, Berlin (17.540 m), Uni-versal-Film, Newyork (14.750 m). Sojuz-Kino, Moskva (10.070 m). filmska uvozna podjetja Inozemske filme je lani uvažalo 24 podjetij (19 v Zagrebu in 5 v Beogradu), ki so te filme izposojala kinematografom. Največ filmov so uvozila uvozna podjetja velikih ameriških produkcijskih podjetij. Tri filmska uvozna podjetja lani niso nič uvozila in so le izposojala filme, uvožene v prejšnjih letih. V Jugoslaviji je 246 zvočnih kinematografov Po podatkih, ki so na razpolago državni filmski centrali, je bilo lani v Jugoslaviji 336 kinematografov, od tega 246 zvočnih in 90 nemih. (Leta 1932. je bilo le 184 zvočnih kinematografov, zato pa 154 nemih.) Vsi ti kinematografi imajo 95.500 sedežev. Največ kinematografov je v dunavski banovini, namreč 93 (59 zvočnin in 34 nemih), potem sledi savska banovina, ki ima 59 kinematografov (48 zvočnih in 11 nemih), na tretjem mestu pa je dravska banovina, ki ima 43 kinematografov (35 zvočnih in 8 nemih); nadalje sledijo moravska banovina (19 kinematografov), vardarska banovina (13), vrbaska, primorska m drin-ska (po 12) ta zetska (11). Na teritoriju uprave mesta Beograda (Beograd. Zemun Pančevo) je končno 17 kinematografov, od posameznih mest imajo največ kinematografov (zvočnih): Beograd 12, Zagreb 9, ŽENSKE! ko boste enkrat PRALE sOdriOMD PRdLNin PRdŠKOn, bo ta edina vaša hvala Preizkusite oa čimprej ! Zahtevajte oa povsod ! Izdelan je na podlagi olivnega olja. Novi Sad 4, Ljubljana, Split, Sarajevo. Ni* in Skopi je pa po 3 (po sedanjem stanju so na teritoriju Ljubljane 4 zvočni kinematografi). Od skupnega števila 336 kinematografov pa je le 67 kinematografov poslovalo vsak dan. 109 kinematografov je poslovalo le 2 dni v tednu ta 86 kinematografov le 1 dan v tednu. 900 milijonov dohodkov od tujskega prometa Odsek za turizem pri ministrstvu za trgovino in industrijo je sestavil definitivne statistične podatke o lanskem tujskem prometu. Te številke nam kažejo, da se je tujski promet v lanskem letu prav ugodno razvijal. V naših klimatskih krajih, kopališčih in turističnih krajih je bilo lani vsega 946380 turistov nasproti 884.446 v letu 1933. Povečalo se je tako število domačih kakor tudi inozemskih turistov, in sicer znaša nasproti predhodnemu letu povečanje pri domačih turistih 6.1 odst. pri inozemskih turistih pa 7.8 odst., kakor sledi iz naslednje primerjave. inozemci JugosL primorski klim. kraji 86.979 87.991 planinski klim. kraji 19.410 49.068 kopališki kraji 4.172 100217 turist, kraji 124.398 474.145 1934. 234.959 711.431 1933. 216.654 667.792 +7.8«/. +6.1% Iz gornjih številk je razvidno, da pose-čajo inozemci relativno najbolj primorske klimatske kraje, kjer odpade polovica vseh turistov na inozemce. Od inozemskih turistov (234.959) je bilo lani 65.388 Avstrijcev, 59.302 Čehoslovaka, 25.365 Nemcev, 13.129 Madžarov, 12.030 Italijanov, 8458 Poljakov, 7454 Francozov, 7008 Angležev, 6955 Švicarjev, 5833 Rumunov, 3288 Američanov, 2771 Bolgarov 2707 Grkov, 1870 Belgijcev in 1474 Holandcev, nadalje je bilo iz neimenovanih držav Evrope 9794 turistov in iz ostalih krajev izven Evrope (razen Američanov) 2133 turistov. Zanimivi so tudi podatki o dohodkih, ki izvirajo od tujskega prometa. Ti podatki so sestavljeni na podlagi nočnin, ki jih je bilo lani vsega 4,645.000. Turistični oddelek pri trgovinskem ministrstvu je sestavil naslednjo cenitev: V primorskih klimatskih krajih je znašal lani dohodek od turiama 264 milijonov dinarjev, od tega 119 milijonov od domačih turistov in 145 milijonov od inozemskih. V planinskih klimatifnih krajih je znašal lani dohodek od turizma 66 milijonov dinarjev, in sicer 46 m.lijonov od domačih turisrtov in 20 milijonov od inozemskih. V kopaliških krajih je zmašal dohodek od turizma 128 milijonov dinarjem, od tega 122 milijonov od domačih in 6 milijonov od inozemskih turistov. Končno je znašal dohodek od turizma v turističnih krajih 353 milijonov dinarjev, in sicer 215 milijonov od domačih in 138 milijonov od inozemskih tudistov. V celoti je torej znašal lanski dohodek teh krajev od turizma 811 milijonov dinarjev, in sicer 309 milijonor od inozemskih turistov in 502 milijona od domačih turistov. Pri tem pa niso računani drobni izdatki turistov, ki se cenijo na okrog 100 milijonov in se lahko ceni celotni dohodek klimatskih, kopaliških in turističnih krajev na preko 900 milijonov, tako da znaša dohodek od inozemcev 350 milijonov in dohodek od Jugoslovenov 550 milijonov. Gospodarske vesti = Vinski sejem v Ljutomeru, ki ga je 12. t m. priredila Vinarska podružnica, je uspel prav dobro. Razstavljenih je bilo 164 vzorcev letnikov 1934, 33 in 32 iz ljutomerskega, gomjeradgonskega in štrigov-skega okoliša. Prišlo je lepo število kupcev iz raznih krajev naše banovine. Raz'-stavo je otvoril g. Fric Zemljič, ki je pozdravil zastopnika g. bana in podbana dr. Farčnika, šefa kmetijskega odseka kr. ban-ske uprave g. Trampuša, referenta za vinarstvo inž. Gorjupa, klet. nadzornika gg. Gombača in Zabavnika ter župana mestne občine g. Kuharica. Poudarjal je dejstvo, da se interesenti zopet potegujejo za kvalitetno ljutomersko vino. Na pozdrav so odgovorili dr. Farčnik, ki je poudarjal pomen kvalitete, g. Kuharic, ki je izrekel pozdrave mestne občine in terja! večjo možnost izvoza ter inž. Gorjup, ki je omenil, da so vinski sejmi dobra šola za vsakega vinogradnika in da bodo morali vinogradniki dosledno stremeti za donosnejšimi sortami, za tipiziranjem pridelka po trsnem izboru in dosledni selekciji. Opozoril je vinogradnike tudi na dve novi bolezni, akarinozo in bolezen stržena. Prodano je bilo precej vina, še več pa ga bo prodanega v bližnji bodočnosti, ker so bile na sejmu navezane številne zveze med vinogradniki in kupci. Cene so se gibale od 5 do 8 Din po kvaliteti. Med razstavljenimi vzorci je bilo veliko število izvrstnih in prav dobrih, osobito letnika 1934. Borze 13. marca Na ljubljanski borzi je danes deviza NewyorJc nekoliko narasla, dočim je London znova popustil V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nekoliko nižje, in sicer 8.55 do 8.65. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 85150. v angleških funtih po 225. v grških bonih po 29.75 in v španskih pezetah po 5.2750. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna Skoda trgovala za kaso najprei po 377. pozneje pa po 380 (v Beogradu po 379 do 389), za april je bil promet po 377 in 378 (v Beogradu po 380) in za j^nij po 379. Promet je bil nadalje v 7 % investicijskem posojilu po 77, v 7 % Blairovem posojilu po 66.25 in 66.50, v 8 % Blairovem posojilu po 76 in v 6 % begluških obveznicah po 66. Defise. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2972.43 — 29S7.03, Berlin 1760.05 — 1773.92, Bruselj 1024.02—1029.01), Curih 1424.22 — 1431.29, London 265.92 — 207.87, Newyork 4318.94 — 4355.26, Pariz 289.47 — 290.91, Praga 183.33 — 184.43, Trst 363.96 — 367.04. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.55 — 8.65. Zagreb. Amsterdam 2972.43 _ 2987.03, Berlin 1760.06 — 1773.92, Bruselj 1024.02 do 1029.09, London 206.92—207.97, Milan 363.96 do 367.04, Newvork kabel 4340.94—4377.26, ček 4318.94 — 4355.26. Pariz 289.47—290.91. Praga 183.33 — 184.43, Curih 142422 do 1431.29. Cnrih. Beograd 7, Pariz 20.3260, London 14.5150, Newyork 306.1250, Bruselj 71.90, Milan 25.60, Madrid 42.10, Amsterdam 208.76, Berlin 123.9750, Dunaj 57.10, Stock-holm 74.80, Oslo 72.80, Kobenhavn 64.75, Praga 12.88, Varšava 58.10, Atene 2.90. Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji r priv. kliringu.) Beograd —, London 25.29, Milan 44.54, Newyork 532.71, Pariz 35.47, Praga 22.26, Curih 174.23, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 376 — 377. 7®/. investicijsko 75 — 76, 7% Blair 65 — 66, &/• Blair 75 — 76, 7°/. Drž. hipotekama banka 70 — 71, 4,/o agrarne 47 — 48. 6°'* begluške 66 — 65.50. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 378 _ 379, za marc - junij 378 _ 379, 7°/. investicijsko 75.50 — 78, 7®/. Blair 66.25 do 66.50, 8*/o Blair 75.50 — 76.25, 7V. Drž. hipotekama banka 70 _ 72, 6"/« begluške 65.75 — 66.50; delnice: Narodna banka 5125 den., Priv. agrarna banka 258 — 261, Trboveljska 120 den. Beograd. Vojna škoda 379 — 379.50 (379 do 380), za april 379 — 380 (380), 7°/. investicijsko 77 — 77.50 (76.50), 4«/. agrarne 47.75 — 48, (48.25), 8% Blair 75.25 denar (75.50), 7% Blair 66.50 — 67 (66.50), Narodna banka 5200 — 5250, Priv. agrarna banka 259 — 260 (258.50 — 261). Dunaj. Državne železnice 23.45, Trboveljska 13.70, Alpine-Montan. 10.36. Blagovna tržišča + Chieago, 13. marca. Začetni tačajd: Pšenica: za maj 93.50, za julij 88.8750, za september 89; koruza: za maj 79.6250, za julij 75.3750. + Winnipeg, 13. marca. Začetni tečaji: Pšenica: z^ maj 83.3750, za julij 83.25, za september 77.25. + Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška, 79 kg, po 132.50 — 135; banatska, 78 kg težka po 130 — 132; oves: bosanski 105 — 110: koruza: baška po 72 — 75; banatska po 68 — 70; moka: baška in banatska >0« po 210 — 230; baška »2« po 195 - 215; baska »5« pa po 175 _ 195; otrobi: baški debeli 105 _ 110. + Novosadska blagovna borza (13. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. Pšenica: baška potiska in slavonska 131 do 133; baška in sremska 125 _ 127; banatska 122 — 127. —. Oves: baški, sremski in slavonski 90—92.50. Rž; baška 122.50 do 125. — Ječmen: baški in sremski. 65/66 kg 125 _ 130; jari, 67/68 kg 135 _ 140. — Koruza: baška in sremska 69 — 70; banatska 65 — 66. Moka: baška in banatska »0g« in lOgg« 195—217.50; >2« 175—197.50; >ot 155 — 177.50; 6< 137.50 _ 150- »7< 112.50 - 117.50: >8« 80 — 85. - Otrobi: baški in sremski 81 — 83; banatski 80—83. — Fižol: baški in sremski beli 132.50 do 137.50 + Budimpeštanska terminska bona (13. t m.). Tendenca slaba. Pšenica: za marc 16.16 do 16.18, za maj 16.48 do 16.49; koruza: za maj 11.50 do 11.52, za julij 11.71 do 11.72- BOMBAŽ. + Liverpool. 12. marca. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za marc 6.39 (6.81), za julij 6.26 (6.68). + Newyork, 12. marca. Tendenca neenakomerna. Zaključni tečaji: za marc l1 (11.06), za julij 11.07 (11.10). Radio Četrtek, 14. marca. LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Cas. plošče. — 18: Naši kvarteti na ploščah. — 18.30: Recitacije iz zbirke pesmi Srečka Kosovela (Gale Jože). _ 18.50: Srbohrvaščina. _ 19.20: Cas, jedilni list, program za petek. — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Govor prometnega ministra g. in. Vujira o temi: Naš promet in naša prometna politika. _ 22: Cas, poročila. — 22.20: Tekma glasbil (plošče). Petek. 15. marca. LJUBLJANA 11: šolska ura: Naše zobovje (ga. dr. Slava Lunaček - Kristan). — 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Kulturno življenje starih narodov (Fr. Terseglav). _ 18.20: Radio - orkester. — 18.40: Literarna ura (L. Mrzel). — 19: Radio - orkester. _ 19 20: Cas. jedilni list. program za soboto. — 19.30: Nacional na ura. — 20: Govor ministra za trgovino In industrijo (iz Beograda). — 20.20: Tam-buraški orkester, vmes poje otroške pesmi trdč. Nuša Kristanova. — 21 15: Straussova ura (Radio - orkester). — 22:. Cas, poročila, Radio - orkester. Šest dni u grških uodah PRAVKAR TTTTftT.A ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVTJE »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: ZVONČKI Naslovna slika: H. SMREKAR: »VELIKI POST« »Zakaj pa stojiš na dežju in ne greš domov?« ■Bojan se, da ©e ne bi o&opaS«. Kapitan „Bleda" pripoveduje svoje doživljaje z zadnje vožnje po grških pristaniščih - Pred Korintom, v Pire ju in na Krfu Pnmarij dr. Mirko Cernič: STEBRI SODOBNE KIRURGIJE (3) — AKUSTIČNA PREIZKUŠNJA POVRŠINSKE NAPETOSTI — Miroslav A d 1 e š i č: KONRAD V. RONTGEN (1) _ Dr. Vlad. T r a v n e r: ABESINIJA (2) —Anton Ingolič: TUNKA — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (12) — Dr. Anton Debeljak: PO SINJI ADRLJI (12) — NIPONSKA NEVARNOST (us) — TOPLOKRVNE ŽIVALI SO POPOLNEJŠE — L. M. š k e r j a n c: J. S. BACH (2) ZGODOVINAR IVAN VRHOVNIK (Iv. Podržaj) — UTRIP ŽILE PRI 2 IVA LIH IN LJUDEH (in) —Ludvik Kuba -M. Fuchs: UGASLA PALETA (2) — KNJIGE IN REVIJE (Ob Kojčevi Knjigi življenja 2) — ZAPISKI (Bele postelje, črne številke - pj) — ŠAH (Mednarodni turnir v Moskvi - Br) — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR — KRIžALJKA Z OBRATNICAM1 (Crassus) — ANEKDOTE »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ln stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din. Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Na desni: uporniški admiral Demestikos, zraven njega bivši venizelistični minister Bolsari Časniški jubilej Za svoj 751etni jubilej je izdala »Rei-chenberger Zeitung« izvrstno opremljeno paradno številko. Izdaja obsega 150 strani pestre vsebine. Na naslovni strani je v šestih barvah rotovž staroznanega mesta na češkem severu, slovečega po tekstilni industriji. Podobno je opisana zgodovina in razvoj lista, sotrudniki in uredniki so prispevali mnogo zanimivosti iz kulturnega in gospodarskega življenja svojega mesta, vsi članki pa so tudi opremljeni s slikami v offestnem tisku. Zares dostojna in tudi draga oprema jubilejne številke, kakor smo sličnih doslej še malo videli. »Reichen-berger Zeitrng« izhaja dnevno v okrog 70 j tisoč izvodih, | belo opere vaše perilo. Edino pravo d omače milo je, ki zasluži zaupanje gospodi' nje-perice. Svoji k svojiml Venizelos zasleduje borbo Grškim pučistom je bil zadan odločilni udarec šele tedaj, ko so posegli v bratomorne vojne operacije aeroplani V splitsko luko je pristel te dni parnik Jadranske plovitbe »Bled«, ki redno vozi na progi Sušak - Trst - Split - Dubrovnik-Bar in se ustavlja tudi v raznih lukah Grške in Turčije. Na svoji zadnji vožnji je ladja obiskala Grško ravno v dneh venize-listovskega puča. Poveljnik ladje, kapitan Tomo Pavešič in prvi častnik Tijan sta na vprašanje novinarjev, kaj sta videla in doživela na tej vožnji, pripovedovala naslednje: Na redni vožnji je »Bled« v soboto, 2. marca dospel po mirnem morju na Krf. Vozili smo tovor konfekcije, ki smo jo morali izkrcati v raznih grških pristaniščih. Šele na Krfu, kjer smo prišli v stik s svetom in oblastmi, smo doznali za prevrat. Krf, v normalnih razmerah glasen, poln mednarodnih potnikov, pomorščakov in drugih stvari, je bil skoro prazen. Ulice so bile tihe, povsod je bilo opaziti mnogo straž in vojaštva, ki so v polni vojaški opremi hodili po ulicah. V Vostizu smo izvedeli nekaj več od grških pilotov, ki so nam pripovedovali o vojaških operacijah upornikov ter o stanju na Kreti. »Bled« je krenil nato povsem mirno na svojo daljnjo pot proti majhni luki pred Korintom, Isthyji, kjer so nam pomorske oblasti zabranile nadaljnjo plovbo v Korint in Pire j. Obvestili so nas tudi o tem, dokod se smemo prosto kretati na morju in da ne smemo prekoračiti polu-dnevnika, ki gre skozi svetilnik Paytohio. šele v ponedeljek so nam dovolili, da se smemo pomakniti do Korinta. Tam se je izkrcal drugi častnik, ki je dobil pri grških in naših oblastih pojasnila o nadaljnjem kretanju. Kmalu nato smo nadaljevali pot proti Pireju. Pred tamošnjim svetilnikom Paytahio, ki je dobro utrjena postojanka, smo videli kakšnih 200 mornarjev, topove za obstreljevanje letal, strojnice in drugo. Pluli smo tik meje ob coni, kjer je bila še dovoljena plovba. Vojaki s trdnjave, ki so menili, da ne poznamo predpisov, so nam začeli mahati to žvižgati. Odgovorili smo jim ter smo nadaljevali pot z vso opreznostjo. Tedaj je neki častnik na trdnjavi ustrelil štirikrat v zrak, da bi nas opozoril, ob istem času pa so namerili na nas cevi štirih topov ter so nas vzeli na muho. Tedajci smo se ustavili in vojaštvo nam je sporočilo, da so tako postopali zategadelj, ker so menili, da hočemo prekoračiti dovoljeno mejo, za kar se vsaka nepokorna ladja strogo kaznuje z obstreljevanjem. Vozili smo polagoma dalje ta prišli v Pirej. Tam je bilo življenje zelo razburkano; zdajci je bilo mesto zelo glasno, po- POZIMI, KO je tirana težka ta kri gosta, ostaja v krvi več strupenih tvarin, piti morate Radensko! Radenska nevtralizira kisline, preprečuje žgaravico in podriganje, pospešuje delo želodca. Z ojačenim mokrenjem (kot iz vodovoda!) izpere in očisti kri in žleze škodljivih zaostankov. Radi tega se počutijo zdrave in dobre vsi oni, kateri redno pijejo RADENSKO! 28 tem popolnoma tiho. Povsod smo videli vojake in mornarje, korakajoče po ulicah. V pristanišču srno prejeli policijsko odredbo, da je ustavljeno vsako večerno delo, ki je bilo dovoljeno samo do petih popoldne. Po 10. uri zvečer ni smel nihče na ulico. V Pireju smo ostali tri dni in v tem času smo bili priča nekaterih incidentov, spopadov in uporov venizelistov. Postopek je bil vedno zelo kratek. Policija in vojaštvo sta takoj nastopila ter aretirala povzročit el Je nemirov. Enkrat so se celo streljali toda brez žrtev. Ko smo iztovorili blago, smo se pripravili na odhod. Ker je prav tedaj izšla naredba, da je prepovedano izvažati grško blago, smo vkrcali le malo tranzitne robe in se odpravili proti Korintu. Na tem delu proge so bili vsi svetilniki pogašeni. Vožnja je bila res nevarna. To je odredila grška vlada zategadelj, da se uporniki niso mogli orientirati in kretati ponoči. Prav v tem pasu pa smo tudi doživeli silen vihar, pravcati orkan z dežjem. V Patras smo prispeli s tridnevno zamudo. Natovorili smo nekaj blaga in nadaljevali pot proti S. Mauru. Policija je strogo nadzorovala ladje. Strogo se je pazilo na to, da se ne bi kdo izkrcal ali vkrcal. Cez noč smo ostali v luki, nato pa smo se usmerili proti Krfu. Pri našem odhodu iz krfske luke je prikorakalo v mesto več bataljonov vladnih čet v polni vojni opremi. Pristanišče je bilo polno, vojaštvo je bilo disciplinirano. Za dogodke, ki so se odigravali okolu njih, se vojaki niso zanimali. Na daljnji progi smo se natančno držali predpisov. Seveda smo morali sprejeti pogoj, da se moramo, kadar nad nami kroži letalo, ustaviti ter pustiti, da nas preiščejo. V nasprotnem primeru bi se izpostavili topovskemu ognju. Tudi torpedov-kam smo se morali pokoriti na zahtevo. Toda imeli smo srečo, da nismo ves čas vožnje srečali torpedovk ne letal, niti kakšnih vojnih ladij. S Krfa smo v petek odpluli proti Albaniji, šele na našem konzulatu v Valoni smo doznali, kaj i prav za prav godi na Grškem. Vso pot nas je spremljala sreča, izognili smo se vsem neugodnostim. Najvefl skrbi nam je povzročalo dejstvo, da svetilniki niso bili prižgani. V ostalem so se naši mornarji dobro in hrabro držali ter so se v vsakem pristanišču, kjer smo se ustavili, informirali o položaju. Najbolj pa nas je veselilo to, da so se pristaniški predpisi dosledno izvajali ne glede na revolucijo. vedno nudimo veliko izbiro trenchcoatov, spomladanskih plaščev, vetrnih Jopi-čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah Drago Schwab, Ljubljana Duša grških upornikov Venizelos na ogledu ladij, ki so jih njegovi privrženci ugrabili atenski vladi. Vodja pučistov je po zlomu upora klaverno pobegnil Sven Hedin se vrača Cesta karavan v pradavni dobi V Peking se je vrnil znameniti švedski potovalec dr. Sven Hedin, ki se je mudil, kakor znano, po naročilu nankiške vlade na veliki eksDediciji v Kitajskem Turke-stanu. Namen ekspedicije je bil odkriti prastaro karavansko cesto, ki je nekoč deželo sredine vezala z zapa-dom in ki so pozneje zavoljo sprememb v svetovnem gospodarskem položaju, zavoljo Vdorov bojevitih stepnih ljudstev in napredovanja puščave pozabili nanjo. Ekspedicija je v polni meri izvršila svo- jo nalogo, navzlic temu, da je postala zaradi homatij v državi dvakrat ujetnik krajevnih mogočnikov. Razen tega je nabrala preobilico drugega znanstvenega materiala. Sven Hedin se je vrnil s podrobnimi izsledki in načrti, ki bodo omogočili pradavno zvezo z zapadom obnoviti za promet z motornimi vozili. Ob koncu ekspedicije je praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva, ki se je je spomnil ves civilizirani svet. V kratkem se slavni raziskovalec vrne v Evropo. Kuharica umorila župnika Strašen zločin na Francoskem Verniki mesteca Maincvja ob Seini na Francoskem so preteklo nedeljo pred cerkvijo zaman čakali, da pride njih stari župnik opravit jutranjo mašo. Ko ga ni bilo dve uri od nikoder, so zaslutili ne- Uporniška podmornica „Proteus" srečo in so z županom šli v župnišče. Videli so lestev, ki jc bila prislonjena k oknu župnikove spalnice. Zupan se je vzpel po njej. zgoraj pa je zavpil: »Pokličite takoj policijo, župnika so umorili!« Res so našli starega duhovnika s prerezanim vratom v postelji, na mizi pa je bil kuhinjski nož, ki je z njim storilec izvršil zločin. Kmalu potem so našli župnikovo staro gospodinjo obešeno v njeni sobi. Iz vseh znakov so lahko z gotovostjo sklepali, da se ji je omračil um in je izvršila krvavo dejanje v napadu besnosti. Skoraj vsi njeni sorodniki so umrli v blaznici in župnik je bil v zadnjem času ponovno dejal, da mu nje duševno stanje povzroča skrb. Morilka je z istim nožem ubila celo majhno, sivo mačko ki jo je imel dušni pastir. Top, ki je streljal na brate Grške vladne čete so v borbah proti upornikom uplenile top iz baterije, s katera m hoteli venizelisti zavzeti prestolnico VSAK DAN ENA Žrtve snežnega plazu Devet smučarjev mrtvili - Pozor na pršič! ANEKDOTA Ludovik XTV. je nekoč v najstrožjem in-cognitu obiskal italijansko Komedijo. Igral je tudi znameniti harlekin skupine Domi-nique, toda igra sama je bila slaba. »Do-minique, slabo delo .ste igrali danes,« je dejal kralj pri odhodu. »Prosim, govorite tišje,« je odvrnil komedijant, »če vas sliši kralj, me odslovi z vso skupino vred.« Ta prisebni odgovor je bil vzrok, da kralj skupine vendar ni odslovil. Včerajšnje »Jutro« je objavilo kratko vest, da je snežni plaz v Schladminskih Turah zasul večjo skupino smučarjev, ta to k pod vodstvom smučarskega učitelja Leona Redla uriM z dilcami na nekem hribu. Redi se je odpeljal z udeleženci svojega tečaja, ki ga je priredil dunajski »Schulverein«, v nedeljo na planine in je bil zatrdno prepričan, da se vrne s svojir mi gojenci živ in zdrav domov čez teden dni. Kraj, kjer se je primerila nesreča, leži 1600 m nad morjem m je oddaljen od Schladminga sedem ur hoda. Smučarji so si izbrali vežbališče na prostoru v g lo b a či, ki je od vseh strani zaslonjena s strmim svetom. Nad globeljo je veter v zadnjem času nanesel mestoma ogromno snega. In tako se je nad smučarji, ki niso niti slutili, kako blizu preži na nje smrt, z višine 70 metrov utrgal snežni plaz, ki je s presenetljivo naglico pridrvel v globačo ter zasul vse udeležence tečaja. To se je zgodilo okolu petih popoldne. Učitelj Redi se je med prvimi Trdnjava na kolesih V Bruselj je prispel avto, ki je bil nekoč last slovitega ameriškega razbojnika in »sovražnika države št. 1.« Johna EKllin-gerja. Za veliko vsoto ga je kupil v Ameriki neki belgijski špekulant, ki ga hoče za vstopnino kazati po Evropi. Na zunaj je ta avto takšen, kakršni so vsi drugi, toda pogled v notranjost ti pokaže sliko prave trdnjave na kolesih. Šipe so iz 5 cm debelega stekla, ki ga ne prebije nobena krogla iz samokresa, stene so oklopne plošče, ki jih ne predrejo krogle iz strojnice. Pod stropom sta dve strojnici, ki se pogrezneta z enim samim pritiskom na vzvod. Pri tem se odpreta v steni dve lini in z vozačevega mesta lahko pričneš streljati navzven. Pritisk na gumb sprosti nazven oblak plina za sol-zenje, druga priprava daje možnost iz notranjosti izmenjati številko avtomobila z drugo številko, a dva radijska sprejemnika na kratke valove sta razbojniku omogočala sprejemati radiotelefonske odredbe in sporočila policije ter njenih zasledovalnih organov. izkopal iz snežnih mas in je z nekaterimi učenci začel odgrinjali sneg, toda kmalu je spoznal, da ne bo opravil nič brez izurjenih reševalcev. EV>-slal je ponje v dolino, kjer so takoj zbrali 22 mož, ki so nemudoma odrinili na pot. Vreme pa je nagajalo in namestu da bi reševalci prispeli na kraj nesreče opolnoči, so prišli šele ob petih zjutraj. Začeli so odgrinjati sneg in kmalu so odkopali tri človeška trupla. Pozneje so odgrnili še tri in na koncu zopet tri, vsega skupaj torej devet človeških žrtev. Vest o katastrofi je prišla tudi na EKroaj in izzvala panično vznemirjenje, kajti takšne nesreče ni v sedanjem času nihče pričakoval. Dunajski alpinisti so zaradi tega izdali poziv na občinstvo, naj se čuva pršiča. ki leži zdaj na visečem svetu. Ta sneg je nevaren posebno zaradi tega, ker nima nobene zveze s podlago in se trga že ob najmanjšil stresljajih. Ljudje, ki mu pridejo blizu ali celo hodijo po njem, izpostavljajo svoje življenje, smrtni nevarnosti. Guverner Krete Apostikis, ki so ga privrženci V eni zelo sa odstavili in se je po neuspelem ptiča vrnil na svoje mesto »Riviera« zobna pasta daje ustam prijeten in osvežujoč vonj, temeljito desinficira, odstrani hitro zobni kamen in ohrani zdrave in bele zobe. To pasto uporabljajo v vseh kulturnih državah F L A NIC A vabi V pričakovanju velike nedeljske prireditve — Skaka či so že zaceli s treningom I&LITVR/ (2RIS m) tvori a Pocmx> na eni ter Mojstrovko na gjruj"i strani prekrasno zaledje doflne Planice. Ta visokogorska sibei, v kateri črpa svoj Dolinska Sava, vokvtr-s mogočno kuliserijo Jo-H.'3ktfc Alp, bo v nedeljo prizorišč«! tisoče v in tlsočev športnikov. Z zimskega izleta k pla-nifict skakalnici bodo ponesli prijatelji belega športa v vse amei-i nepozabne spomine na lepo našo alpsko pokrajino, katere razo rani vrhunci nad ljubkimi dolinami jih bodo tudi t Lsvenzimski dobi vabili v svoje planinsko naročje. Rateče — Planica, 13. marca. Planica je pripravljena za sprejem tisočerih gostov, ki so najavljeni z vseh strani. iz raznih krajev naše domovine, pa tudi iz inozemstva. V vasi Rateče so vse razpoložljive sobe že oddane in rezervirane. V tem oziru so zlasti podjetni Zagrebčani, ki so pismeno ali celo teiefonično že pred enim mesecem rezervirali sobe. Sedaj je povpraševanje po sobah že v sosednjem Podkorenu in v Kranjski gori, pa bo najbrž še premalo. Davi je Planico na vse zgodaj zalilo »olnce, pozneje pa se je pooblačilo in popoldne se je tu pa tam utrnila snežinka. Zdi se, da bo ponoči snežilo. Zadnje priprave Na planiški skakalnici, ki letos naprav-Ija še bolj impozanten vtis, se vršijo zad nje priprave. Inž. Bloudek — saj ga poznate. neumornega od ranega jutra do poznega večera — daje zadnje direktive ter poprime tudi sam za delo. Skrbi sploh za vse. Danes so na skakalnici prav za prav končale zadnje priprave. Za popravo in preureditev je bilo treba res velikih naporov. Tako so morali na primer pri mostu nametati 3 do 4 m snega, na izteku pa mestoma izkopati 1 do 2 m. Danes popoldne sta prispela prva Norvežana Soerensen in Andersen. Andersen je prvič v Jugoslaviji. Z njima sta prispela tudi Poljaka Czeck in Maruszarz pod vodstvom g. Grossmanna. Tudi naši so le tukaj. Včeraj sta prispela Palme in Dečman, danes pa Pribošek. Baebler, Nov-sak in Istenič. Zadnji ima sicer prepoved starta, vendar pa mu bo za Planico mogoče dovoljeno sodelovanje. 2e na treningu 88 m Maruszarz je že popoldne odšel na skakalnico. Pri prvem skoku je dosegel 76 m, v drugem pa 78 m. Tretji skok pa je celo šel na 88 m, in to samo s pol zaleta. Pri četrtem skoku je dosegel dolžino 85 m. Skakalnica je po njegovem mnenju izvrstna. Danes mu je sicer pri skokih nekoliko nagajal veteT. Tudi naši so že začeli s treningom. Novšak se je pri prvem skoku pognal na 42 m, drugi skok, ki je bil stilno zelo lep, je znašal 52 m, pri tretjem pa je že prišel na 58 m, je pa nekoliko po-drsal z rokami. Kasneje je skočil tudi Avstrijec Norbert Knobloch. Imel jc malo treme, toda je v lepem stilu skočil 54 m. Danes bodo prispeli še naši skakači Šramel, Bevc in Klančnik. Jutri bodo že šli na start. Zanimanje v Avstrifi Celovec, 13. marca. Tudi v Avstriji je za nedeljsko prireditev v Planici veliko zanimanje. Vsi tukajšnji listi kakor »Freie Stimmen«, »Karnt-ner Tagblatt« itd. so objavili razna poročila o Planici in o nedeljski prireditvi. Delegat društva »Putnik« g. Schleicher je z vso vnemo in veliko iniciativnostjo izvršil prav lepo propagando za našo Planico. Razna predavanja so objašnjevala poslušalcem zanimivosti in lepote naših gorenjskih krajev. Poudariati moramo tudi, da so šle avstrijske oblasti zelo na roko ter olaj-š; le prihod avstrijskih posetnikov na nedeljsko prireditev v Planici. V Planico bo iz Koroške prišlo najmanj 400 oseb, ki bodo prispeii v nedeljo zjutraj. Nova navodila za posetnike Opozarjamo vse posetnike Planice, da si preskrbijo izkaznice takoj, ker je zanimanje zelo veliko, da bomo mogli pripraviti tudi tretji posebni vlak. Prosimo vse interesente, da kupijo vozovnice vsekakor tekom današnjega dne, ker je petek že zadnji termin, da lahko v dosedanji vozni red uvedejo še en posebni vlak. Vsi potniki saveznih vlakov, ki bodo potovali iz Ljubljane ali s postaj med Ljubljano in Planico, prejmejo v vlaku posebni kontrolni listek, na katerem imajo točno označeno uro povratka in številko vlaka, s katerim so se pripeljali v Planico. Vsak posebni vlak bo imel posebno številko, s katerim se smejo potniki vračati. Izkaznica za povratek z drugim vlakom ne velja. Šolski izleti v Planico. Srednješolci, ki potujejo v Planico pod vodstvom profesorja, lahko dobijo četrtin-sko vožnjo v vlaku. Takim skupinam bo savez dovolil posebno vstopnico k skakalnim tekmam in je potreba, da se takoj prijavijo savezni pisarni. Ti popusti veljajo samo za skupine šolskih izletov pod vodstvom profesorja. Železničarji. Ponovno opozarjamo železničarje, ki imajo pravico do režijskega voznega listka, da morejo potovati z vsakim saveznim vlakom ter kupijo vstopnico k tekmam za ceno 30 Din v predprodaji ali v prostoru v Planici. Nove prijave. Avstrijski savez je prijavil naknadno še: Josef Benedikter, Ferdinand Ziegler. Hans Mariacher, Eugen Tshurtschenthaler. Priprave za vseslovansko prvenstvo. Mala skakalnica, na kateri se bo vršil zaključek državnega in vseslovanskega prvenstva, se popravlja ter bo v teku današnjega dne pripravljena, tako da bo dopuščala skoke preko 40 m. Tekom dneva pridejo Čehi, ki bodo takoj pričeli s treningom. Snežne in vremenske prilike so najboljše. Zjutraj je hladno, tekom dneva pa se segreje. Country LJubljane ASK Primorje razpisuje za 17. marca ob 10. s startom in ciljem na svojem igrišču ju-niorsko (razreda B in C) in seniorsko cross-countrv prvenstvo Ljubljane za poedmce in moštva. Prijave je poslati takoj na naslov: Savo Sancin, Tavčarjeva ulica l/III. s priloženo prijavnino 15 Din za vsakega poedinca 60 Din za vsako moštvo. Brez prijavnine se prijave ne sprejmejo. Pravico nastopa imajo vsi verificirani člani ljubljanskih klubov, neverificirani in oni. ki se nahajajo pod zabrano zaradi prestopov. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS. Nagrade; prvi trije plasirani poedinci v vsaki kategoriji in prva tri moštva v vsaki kategoriji diplomo, prvi trije plasirani klubi v klubskem prvenstvu diplome. Dolžina proge; za seniorje 5000 m, za juniorje razr. C 2500 m, za juniorje razr. B 2000 m. Število tekmovalcev enega moštva je nedoločeno. Na vrstni red moštev vplivajo samo oni člani, ki so prišli skozi cilj v času zmagovalca ali v času, slabšem za največ 20 odst. od rezultata zmagovalca. Redosled moštev se določi tako ,da zmagovalec dobi število točk ki je enako številu vseh tekmovalcev, ki so prišli na cilj v predpisanem roku, vsak naslednji pa dobi pa eno točko manj. Odgovarjajoče točke istega moštva se seštejejo in moštvo z večjim š-tevilom točk pride v vrstnem redu pred moštvo z manjšim številom točk. Zmagovalni klub dobi naslov: Cross-country prvak Ljubljane za razred: 1. seniorji, 2. ju-niorji razr. C, 3. juniorji razr. B v 1. 1935. Vrstni red klubskega prvenstva mest se določi tako, da se seštejejo vse točke poedinega kluba, ki jih jc dosegel v po-edinem razredu; na ta način je klub z večjim številom točk prvi, za njim pa ostali po številu točk. Zmagovalec v klubskem prvenstvu si pribori naslov Cross-country prvak Ljubljane za klube v 1. 1935. Vsak klub pa mora nastopiti v vseh treh kategorijah. Podmladek razreda B sme nastopiti samo v grupah po tri in se to računa kot poedinec. V zvezi s tem odpade poedin-ski prvak v juniorski kategoriji B. Zmagovalci ▼ ostalih dveh razredih si priborijo naslov: Poedinski prvak v cross-country tekmovanju mesta Ljubljane za L 1935. Podsavezno smučarsko prvenstvo ▼ klasični kombinaciji. Ljubljanski zimsko-sportni podsavez razpisuje 24. in 25. t. m. na Pokljuki svoje prvenstvo v klasični kombinaciji. V nedeljo 24. t. m. ob 9.30 smuški tek na 17 km s startom in ciljem pred domom na Pokljuki. Tek se oceni posamezno za prvenstvo v teku in za kombinacijo. V ponedeljek 25. t. m. ob 9. bodo skoki za kombinacijo in posamezno za prvenstvo v samostojnih skokih. Tekmuje se po pravilih JZ&S. Udeležba je dovoljena vsem verificiranim tekmovalcem JZSS. ki so stari nad 18 let. Vsak tekmovalec se mora izkazati z verifikacij sko izkaznico. Prijavnine ni. Prijave je poslati na predpisani tekmovalni prijavnici do 22. t. m. na naslov Predalič, Ljubljana, Šelenburgo-va ulica. Naknadne prijave so mogoče na domu Smučarskega doma na Pokljuki do 23. t. m. do 20. Na prijavnici je brezpogojno navesti rojstno leto m pa disciplino, za katero bo tekmovalec startal (na primer tek, kombinacija, skoki sami). Klubi naj prijavijo res samo tiste tekmovalce ki bodo nastopili." Vsi klubi, člani Ljubljanskega podsaveza, so dolžni poslati na start po 2 tekmovalca. Žreba se za vse tekmovanje skupaj, in sicer v soboto 23. t. m. ob 22. Obrazložitev proge isti večer in pol ure pred startom. Prvak v kombinaciji prejme poleg častnega naslova »Prvak LZSP« za sezono 1934/35 še darilo. Prvi trije iz vsake tekme prejmejo darila. Vodstvo tekme za podsavezno prvenstvo je pod vodstvom predsednika Ante Gnidovca in vseh predsednikov ostalih podsavezov, ki bodo sodelovali. Tehnično vodstvo ima načelnik tehničnega odbora Predalič Stane. Pisarno vodi dr. Košir in bo poslovala od 23. t. m. v domu na Pokljuki. Razglasitev rezultatov bo v ponedeljek 25. ob 13. pred domom. LZSP (službeno). Seja upravnega odbora danes ob 20. v posebni sobi restavracije Emone. Sm. klub Ljubljana. (Damski odsek.) Danes ob 19_30 važen sestanek damskega odseka v klubskem lokalu (Kazina I., desno) zaradi tradicionalne interne damske tekme, ki bo 19. t. m. v Planici. Naj se sigurno udeležijo tega sestanka tudi gg. Drofenik, Golob, Sešelj. SK Grafika. Drevi ob 19. uri se vrši v telovadnici na IL drž. gimnaziji zaključni trening katerega naj se sigurno udeleže vsi verificirani in ostali igralci. ftCPCftTOAA DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek, 14.: Blodni ognji. Četrtek. Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16.: Beneški trgovec. Premiera. Proslava 251etnice umetniškega delovanja režiserja Milana Skrbinška. Izven. Nedelja. 17.: Postržek. Izven. Znižane cene. OPERA. Začetek ob 20 Četrtek, 14.: Francesca da Rimini. Premiera. C. Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16.: Zdaj vam eno zaigram. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja, 17. ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 2o.: Prodana nevesta. Gostovanje ge. Zdenke Zikove z Dunaja. Izven. Za red Četrtek 14. t. m. se igra danes namesto napovedane drame Štefana Zweiga >Siromakovo jagnie«. Šorlijeva drama tBlod-ni ognji« v Skrbinškovi režiji. Zasedba je premierska. V proslavo 251etneea jubileja uspešnega delovanja režiserja in igralca g. Milana Skrbinška, bo 16. t. m. premiera »Shakes-pearejevega »Beneškega trgovca« v Ciril Debevčevi režiji. Igra je popolnoma nano- vo inscenirana po osnutkih scenografa arh. J Franza. Sodeluje ves moški ansambl. Vstop-1 niče v operni blagajni. Zandonaiera opera »Francisea da Riminic Uprizoritev je bila že dolgo pripravljena, žal doslej ni prišla do izvedbe zaradi obolelosti ge. Gjungjenac. Z njenim okrevanjem pa je omogočena premiera te predstave. Ta opera je brez dvoma ena najzanimivejših točk letošnjega repertoarja ker je delo povsem velikega sloga Ljubljanska opera je prva v naši državi, ki ga uprizori. Uprava, direkcija in režija so storili vse, da pride to delo v čim dostojnejši obliki na naš oder. Z zasedbo glavnih partij je že jamčeno za umetniško nad vse zanimiv večer. Ga Gjungjenac kot Francesca in g. Gostič kot Paolo sta podala posebno v letošnji sezoni nebroj dokazov, kako umetniško vrednih kreacij sta zmožna kot partnerja, g. Primožič kot Giovanni je postavil zopet eno svojih najbolj dramatičnih figur in g. Franci ima v težki vlogi Mala-tastina priliko, da pokaže svoj napredek v pevskem in igralskem pogledu. Tudi ostale vloge so v dobrih rokah ter so od komponiste značilno orisane in pripomorejo operi do velikega učinka. Francescine družice, ki jih pojejo dame: Ribičeva, Zupevčeva, Poličeva, Ramšakova, Kogejeva in Golobo-va, imajo v operi prekrasno pomladno pesem, moški zbor ima efektne nastope (boj s sovražniki), nadalje sodelujeta še gg. Mar-čec, Janko in Jože Rus. Opozarjamo na to izredno zanimivo premiero. Opero je zrežiral g. Primožič, dirigira ravnatelj Polič. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Nedelja, 17.: Vzroki in učinki. (Kozarec ▼ode). Torek, 19.: Vzroki in učinki. (Koiaree vode). MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 14.: Blodni ognju B. Petek, 15.: Zaprto. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 15.: Stambulska roža. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora. »SVOJI K SVOJIMI* N« zahtevajte gume, temveč Izrecno „OLLA" Tropic Petletna trpežnost! i PriboleStvato* f* 5 ali mišičev]U au pik ^ v kr^ pri trganju v n0 Cf Odporno ^o krfP; ?e treba b0 sredstva. V Gostilničarji, restavraterji, kavarnarji2 Avtomatične biljardete v nakup ali v najem Vam nudi prva koncesijonirana tvrdka v dravski banovini JOSIP ČRNIGOJ LJUBLJANA, Hajdribova ulica štev. 16 Izdelek je priznano, solidno delo rok slovenskega delavca! Kapital je 100% slovenski! V kvaliteti smo nad konkurenco, v ceni pod njo! Zaveden Slovenec odklanja izdelke tujega kapitala! 2513 Poizkusile ta 3 dnevni recept za lepoto (rane Kadar se na filmskem platnu pojavi lice kake lepe filmske zvezde, tedaj ste lahko prepričani, da zapeljiva lepota njene polti ni golo naključje. Njena skrivnost je lahko tudi Vaša. Vaša koža lahko postane prav tako divna kakor je njena in to v času komaj 3 dni. Nova krema Tokalan, bele barve (ni mastna), vsebuje gotove dragocene sestavine, med katerimi je tudi sveže posneta smetana in olivno olje. Če uporabljate to kremo enkrat ali dvakrat dnevno, bo dobila Vaša koža novo svežost. Krema Tokalon osvežuje in beli kožo ter hitrejše kakor vsako drugo sredstvo odstranjuje razširjene znojnice, zajedalce, raskavost in. vse druge kožne napake. Varuje pa tudi pr:ed nesnago m prahom, osvežuje in čisti kožo ter je tako najboljša podloga za puder. Poizkusite ta enostavni recept še danes in brez skrbi boste lahko primerjali svojo polt s poltjo filmskih zvezd. Naročite — čitajte „ŽIVLJENJE IN SVET" * ReSfl se Je 15 letnega trpljenja SaitCel dnton koroški dobrovoljec, invalid dne 12. marca 1935 ob 20.30 url. Pogreb bo dne 14. marca 1935 ob 16.15 uri iz Kolezijske ulice št. 24. Ljubljana, dne 13. marca 1935. Žalujoči ostali. Mertnl pogrebni uvod Občina Ljubljana + Umrla nam je naša dobra teta in svakinja, gospodična $na Suzana petrovčiž JCITELJICA V POKOJU po dolgotrajni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek, dne 15. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Cerkvena ulica 1, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. marca 1935. 2517 Žalujoči ostali. Uspeh za uspehom žanje Kdor se ob vsa ki priliki poslužuje ko nočete osiuelih las umetno barvati poslužite se ENTRUPALA. Ta biološka voda za krepitev las dovaja oslabelim lasnim koreninam zopet porabljene barvne snovi, tako da zadobe sivi lasje in porast na naraven način zopet svojo prvotno barvo. Zmotne barve popolnoma izključene. Uporaba enostavna. Zajamčeno neškodljivo. Prhljaj na glavi in izpadanje las prestanejo po kratki uporabi. Originalna steklenica poslana po poŠti Din 100.—. Lekarna Bayer, Wien I., Wollzeile. Po pošti razpošilja za Jugoslavijo »KEMOS« SUBOTICA. Prospekti gratis . 2054 Ii. WOLFF; 45 Pokonci glavo Vojvoda Sancedillski je sedel zraven Šarlote v ozadju voza. »Madame, najčudovitejša ste na vsem svetu,< ji je šepetal 8 hripavim glasom. >Kdor vas vidi, vas mora vzljubiti. Jaz sem vas videl.« Šarlota 6e je brezizrazno smehljala. Ni ga mogla razumeti, kaj govori. Bila je trudna, kakor še nikoli v svojem življenju. 31 Nekega večera, ko se je Frank Ditmar vrnil domov, je bila Margie tako mračna in pobita, da je opazil celo on, ki ni navadno ničesar slišal in ničesar videl. >Kaj ti je, Margie ?< je sočutno vprašal. Nič mu ni odgovorila. Med njenimi očmi je bila jezna guba. Sedel je k njej in ji pobožal roko. >Ali mi ne bi hotela povedati, kaj te teži, Margie?« Borila se je s 6olzami. Frank ni vedel, kaj bi. Stari Quinn je prišel k večerji. Margie je poskočila, 6topila očetu naproti, ga pozdravila tako prisrčno, kakor da ga ne bi bila videla že mnogo let, ter se smejala in šalila. Kakšne muhe, je togotno pomislil Frank in se v duši odmaknil od njiju. Oče in hči sta se pogovarjala, kakor da bi bila sama. S Frankovo molčečnostjo, ki je gradila okoli njega neprestopen zid, sta se bila zdavnaj sprijaznila. Ko se je Rufus Quinn po večerji umaknil, 6e je Margie epet pogreznila v prejšnjo otožnost. >A!i mi ne bi hotela vendar že povedati, kaj se je zgodilo?« je grozeče vprašal. »Nikar ne bodi tako neprijazen z menoj,« je zalhtela. >Saj nočem biti neprijazen, Margie,« je odvrnil ves skesam. »Samo nervoznega me dela, ko vidim, da trpiš. Tuje gorje mi je zmerom neznosno.« >Tuje gorje? Ali 6em ti tujka?« »Gorje bližnjega, sem hotel reči. Ne prepirajva 68 za besede, Margie.« Obmolknila je in sklenila roke na krilu. >Ali mi nočeš povedati, kaj je s teboj, Margie?« Vzdignila je glavo in tako strmo pogledala Franka, da mu je postalo tesno. »Podoba je, da bom imela otroka, Frank.« Ustrašil se je tako, da mu je 6roe zastalo. Otroka, on, iz tega zakona? Ta misel mu je bila neznosna. Ta otrok bi pomenil ove-kovečenje njegove krivde. Ta otrok bi ga priklenil k Margieji in k Ameriki ter mu zaprl poslednja vrata upanja. >To je čudovito, Margie,« je rekel, a njegove ustnice eo bile bele. »Res?< Njen glas je bil oster in rezek. »Meni se nikakor ne zdi čudovito.« »Zakaj ne. Margie?« je vprašal in se nehote spomnil tistega jutra, ko se je bil s Hvamsovo pogodbo zmagoslavno vrnil domov. Ovila mu je roke okoli vratu in zašepetala: »Nočem otroka, Frank.« »To je nonsense, Margie.« Morda pride otrok mrtev na svet, je pomislil in še tisti mah vztrepetal nad podlostjo te misli. »Nočem otroka, Frank.« »Ali se bojiš?« »Ne.« »Potem te ne razumem, Margie?« »Zdaj lažeš!« je vzkliknila vsa iz sebe. »Prav dobro me razumeš.« »Ne morem te razumeti.« Pogledala mu je v oči. »Ali ti hočeš tega otroka?« »Da. hočem ga, Margie.« Ali je lagal ali je govoril resnico? Sam ni vedel. Morda bi bilo dobro imeti takšno majceno, nebogljeno bitje, česa mu je bilo še upati? Šarlota je bila za zmerom izgubljena. »A jaz ga nočem,« je rekla Margie, odšla v svojo spalnico m zaklenila vrata za seboj. Frank, ki vso noč ni zatisnil oči, je nekajkrat poizkusil priti k Margieji. V nejasni zavesti krivde, ki je ni mogel dognati, je hotel pomiriti ženo in jo udržati od nepremišljenih korakov. Ko je drugo jutro odšel z doma in se odpeljal v pisarno, si je dal izpričevalo, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Lagal je tako verno, da je postajala laž resnica,. Več človek ni zmogel. Samo ljubezen bi bila zmožna še višje eamozataje. Margie se je peljala k svojemu staremu hišnemu zdravniku in ga poprosila pomoči. Dr. Turner, ki jo je zdravil še otroka, jo je preiskal rn očetovsko rekel: »Kakšna misel, ljuba gospa Ditmarjeva!« »Morate mi pomagati, dr. Turner.< »Seveda vam bom pomagal,« je prisrčno dejal. »Samo ne tako, kakor vi mislite. Nekoliko nervozni ste, draga gospa Ditmarjerva. To je zmerom tako. Čez nekaj tednov ne boste več nervozni in sploh ne boste razumeli, da ste mogli biti kdaj takih misli.« »Nikoli ne bom drugače mislila, dr. Turner. Ne maram otroka.« Zdravnik se je zresniL CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbine Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1-— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« «. 491,7-5 Potniki z avtom ki bi sprejeli sopotnika, naj javijo naslov na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Špecerijska stroka«. «18-6 Potnike (oe) cn najnovejši predmet — potreben vsaki gospodinji, se sprejmejo v vseh večjih krajih in mestih dravske banovine. Za 2 vzorca z navodilom je posiati 12 Din v znamkah na iznaj-diteljico Jevnik, Maribor. Židovska 4. 4046-5 Potnika juoti proviziji sprejme industrija dežnikov. — Biti mora dobro nveden v Sloveniji. Prednost tisti, ki potuje x avtom. Ponudbe z referencami pod »27B-T>« na. foterreklam d. d., Za-freb, Masarvkova 28. 4896-5 B«*e4a 1 Din, davek 2 Din, n šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Din Nemščino •d osnovnih začetkov do popolnega obvladanja po-»čnje prof. dr. Svoboda, Tavčarjeva 1. 40't4~4 B«»eda 1 Din, davek 2 Din, aa šifre aii dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Francosko guvernanto popolnoma zdravo, sprej-»om k sedemletni deklici. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Izven Ljabljane*. 4R03-J. Irhar (We«a8g*rber') M prejme. Ponudbe na o(riae. oddelek »Jutra« pod šifro »Irhar«. 4831-0 Orig. šramel-kapelo S j motnosti s petjem — č«a za takoj ali najkes-aeje g 1. aprilom. Ponudbe na naslov: Restanrant »flabag«. Novi Sad. 4961-1 Upokojenki ali drugi starejši samostojni, absolutno zanesljivi, boljši osebi dam 300 Din mesečno, ako bi nekatere dni tedensko odsotnemu trafikantu nadzorovala lokal. Informacije »Rapid«, Sv. Petra 25. 4830-1 V gojenju gob izurjeno osebo sprejmemo. Zainteresirane osebe naj se javijo dr. Nikoliču, Beograd, Krimska 40. 4060-1 Dobro frizerko Mihael God nov r 494S-1 sprejme Tržiču. Prisilnega upravitelja za penslon r Dalmaciji iščemo. Reflektanti s kav cijo imajo prednost. Ponudbe pod »Prisilni npra vitelj« na oglasni oddelek »Jutra«. 4053-1 Službe išče Beseda 50 para, davek Din, za Šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Mlad fant nekadilec, vojaščine prost, pošten in marljiv, išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "značko »Rad delam«. 49ie-2 Stance orodje za izsekavanje vseh vrst kovin in vseh vrst umetnih smol kot bakelit. eeloid in galalit izdeluje prvo ln najstarejše pod jetje »Stanza«, radiona za izradbu alata vi. J n 1 i o C a t i č, Zagreb, Maksi mirska cesta 32, tel. 58-08 4305-6 Gospodična izobražena, inteligentna is simpatična, želi kakršnekoli zaposlitve. Sposobna za vse — kot prodajalka, blagajničarka, pisarn, moč, event. praktikantinja, tudi ljubiteljica otrok in slično Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »leietna«. 4908-2 Prodain Beseda 1 Din, davek J Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sadno drevje jablane, hruške, irfplje, češnje, višnje, marelice in breskve, same ilahtne sorte dobite pri Kmetijski drni bi v Ljubljani Novi trg 3 4493-6 Otroški vozički rabljeni, poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti kri-ževniške cerkve. 4933-6 Pred vlomom zavarujte svoje valjčne za-store s patentno, avtoma tično, varnostno ključavnico, Vam jo po nizki ceni dobavi ključavnarsko podjetje Josip Rebek, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 9, telefon 31-96. 4967-6 G. Th. Rotman: Izidor, poštenjak od nog do glave, si je namreč mislil: Peter ima denar, saj bo vse plačal! Ker pa je bil Peter v telefonski celici, Je natakar menil, da jo hoče Izidor popihati brez plačila. Na njegov krik se je zgrnila vsa okolica, in naš Izidor je kmalu ves osupel videl, kako mu dere za petami grozeča, razsajajoča množica; da celo dva redarja sta bila med njo! Frizerji, pozor! Not, še ne rabljen, prvovrsten, preizkušen in moderen aparat za trajno ko-dranje, mnogo pod normalno eeno naprodaj proti takojšnjemu plačilu aH na obroke. Pismena vprašanja pod značko »Ajpantf 1935« na oglasni oddelek Jutra. 4998-6 Za steljo oddamo nekaj voz strojnega oblania. A. Rojina & Co., Slomškov« ulica 1«. 4949-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek <7 Din. štirisedežen avto »Meisterklasse« ali stičnega kupim. Ponndbe a eeno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Avto«. 4841-10 Kupim Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. črtanee (rasterje) rabljene, dobro ohranjene, 90 X 50 cm, ki imajo 40 do 60 linij, kupim takoj. Ponndbe z navedbo cene na naslov: Vinko Prkič, Beograd, Dositijeva 49/a. 4897-7 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hiša i vrtom hi vodno močjo naprodaj. Pojasnila daje Gregorii, Mlino-Bled. 4607-00 Hišo visokopritlično, enonadstr., z gospodarskim poslopjem in vrtom, v sredini mesta raprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 4920-20 Oddamo gradnjo letnega kopališča v Hrastniku. — Reflektanti naj zahtevajo natančnejše pogoje od Krajevne proti-tuberkulozne lige v Hrastniku. 49OT-30 Vrtilnolc Beseda I Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab CERNE — iuvelir Ljubljana, VVolfova ollca 3 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Bančne viožne knjižice nakup, prodaja, kredit, kompenzacije najsolid-neje ln najhitreje samo preko: Poslovni zavod d. d., Zagreb. Praška ulica 6H. Telefon tnter. 38-38. Naročila Izven Zagreba ee Izvršujejo promptno. »4.16 VEČJO MNOŽINO makulaturnega časopisnega papirja PRODA UPRAVA „JUTRA M Plačam 100% knjižice Mestne in Banovinske hranilnice ljublj. proti mesečnemu odplačevanju. Garancijska vknjižba na prvo mesto nepremičnine v vrednosti Din 1.000.000. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo ngodno 100 '/•<. 4904-16 Vlogo Mestne hranilnice Novo mesto, do 100.000 Din, kupim proti gotovini. Ponudbe s ceno pod značko »Plačam takoj 100.000« r» oglasni oddelek »Jutra«. 4906-16 Vlogo Mestne hran. (100.000 Din) prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 4931-16 Poravnave konknrze plačan Ja dolgov v knjižicah in kapitalizacija Istih, posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, davčne zadeve, bilance ln vse druge trgovsko gospodarske posle Izvede koncesi-onlrana Trgovsko gospo, darska poslovalnica v Ljubljani, Komenskega ulica 17. 4966-16 Kdo posodi vdovi ali gospodični ?000 Din proti sigurni vrnitvi 2600 Din. za dobo 3 mesecev. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ►Sigurna vrnitev«. 4918-16 Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, v znesKih do 30.000 Din kupim. Ponndbe pod »Takoj denar« na oglasni oddelek »Jutra«. 4933-.16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice v Ljubljani, z vlojjo 36.000 Din prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »36.000 Din«. 4915-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice v Kranju z vlogo 6000 Din kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 4900-116 Zidno opeko 25.000 komadov kupim za knjižico Zadružne zveze članice. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zadružna«. 4940-16 Knjižico Mestne hranilnice Kočevje vlogo 35.000 Din, ugodno prodam tudi na obroke Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Obroki«. 4941-16 Hranilno knjižico Kmetske posojiln. na Vrhniki. z vlogo 31.000 Din prodam proti gotovini. — Vprašati pod šifro »Vrhnika« na ogl. oddelek Jutra 4942-16 Knjižico Ljudske posojilnice IJnbtJ. z vlogo 100.000 Din prodam za gotovino, ker rabim denar. Pišite na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Moja vloga«. 4043-16 Lokali Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Skladišče cca 200 m*, tudi izven mitnice iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vodovod, elektrika«. 48'T9-19 Podružnica trgovine z mešanim blagom dobro vpeljana v dobro nspevajočem industrijskem kraju naprodaj zara