O. številka. Ljubljana, četrtek 9, januarja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, Izvzcmši ponodeljko in dnovo po praznikih, tor velja po pošti prejemati, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gnh\., za pol leta 8 ffoUL, za čotrt leta 4 gohl. — Za Ljubljano brez pošiljanja tia dom n celo leto 13 golU., za četrt lota 3 gold. 30 kr., za on meicc I gohl. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gol«., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih "šolah in za dijake velja- znižana cena in sicer: Za Ljubljano za čotrt lota 2 golil. 50 kr., po pošti prelaman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila ■« plačuje od Četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v TavČarjovi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Naši bratje Bulgari. Politična tišina t notranjih naših zadevah (dasi morda le tišina pred viharjem) nam daje priliko ozreti se okolo po slovanskem svetu. Zadnjič smo oko obračali na sever in se veselili napredovanja severnih ruskih bratov; pogledimo denes v skrajni jug, na jugoslovanske brate Bulgare, ki so denes v enaki borbi za narodnost svojo kakor mi drugi Slovani. 1J u 1 g a r i, prebivajoči od Donave do Carigrada, od Srbije do Črnega morja in broječi okolo G milijonov, — so mešan narod. V stari grški Moesiji so se bili okolo 6. in 6. veka po Kristu naselili Slovcni. Oh istem času je med nje udri vojašk čudski narod od Urala , z imenom Bulgari, podvrgel Slo-vene, a duševno kmalu od njih podvržen bil, kajti izgubil jo svoj čudski jezik in se dal od premaganih Slovenov posloveniti. Leta 678 ustanovljena samostalna bulgarska država je bila slovanska država. Tako mešanemu narodu je bil lasten vojevit duh po eni strani, po drugi pak ljubezen do izobrazo-vanja. Med tem ko so Bulgari bili dolgotrajne boje z Grki za prvenstvo na balkanskem otoku i evela je tudi slovanska književnost, posebno ker so bili sprejeli pravoslavno krščansko vero. Ali strašno leto 1389 — Turki na Kosovem — upropasti carstvo srbsko in bulgarsko. Kakor smo mi zapadni Slovani pod nem- ško , fevdalno-germansko tiraustvo pali, in duševno spali stotine let dokler nas nij vzbudil duh novega časa, namreč" vsczmagovalna ideja narodnosti : tako so tudi Bulgari za-greznili v dolgotrajno tmino, v robstvo turško, katerega se zdaj otresti pripravljajo , a ga otrcHli še nijso. A ka da bi za ta narod nesreče dovolj ne bilo, da je pal pod državno gospodarstvo v Evropo pribrulcga Turka, tudi njegov bivši spolurob in predturški narodni sovražnik Grk, je znal Imlgare v svoje duševno, religijozno robstvo vkovati. Dobili so jih grški popje, tako imenovani fanarijoti popolnem v roke. („Fanarijoti" imajo ime od carigradskega predmestja „fanarion", kjer so Turki grške aristokratičue familije živeli. Te familije so znale višje duhovenske službe, posebno patrijarhat na sebe potegniti.) Kakor so bili fanarijoti v vsem umazanci in samo-pridneži, tako so posebno znali vso duhoven-sko oblast nad Bulgari dobiti. Grški menihi so pred Bulgari nosili sv. križ, ali za to da so Bulgare drli; Grki so postavljali Bulgarom škofe, kateri so se pa le od naroda mastili, ne ga učili. Vsem tem jo bila prva skrb slo van ski jezik iz bul garskih cerkev odpraviti in grški jezik uvesti Samopridni fanarijotski popje so požigali slovanske knjige in vse kar je na narodno kulturo spominjalo. To se ve, da so to delali v imenu vere, kakor so tudi bulgarske domorodce, kateri se nijso fauarijotskim popom v vseh rečeh podali in uklonili, turškim obla- stim kot ogleduhe in državi nevarne ljudi skrivaj počrnjevali ter jih tako v azijatske ječe spravili, kjer so kot narodni mučenci poginili, na pr. brata Miladiuovič in Ohrida. Nazadnje je bilo to Bulgarom preveč. Leta 18(50 ljudstvo vstane, pograbi batino in zapodi nenarodne fanarijotske škofe in pope, in izreče, da neče nobenega in nikacega škofa nego narodno-bulgarskega ter da se loči od grškega patrijarhata. Dolgo se jc pogajanje plelo, zviti lisjaki so Bulgarom vse obetali, a ti se nijso dali motiti, vedoči da narodna in svobodna cerkev je prvi pogoj in dostikrat začetek politične narodne samostalnosti. Ko je grški patrijarh v Carigradu videl, da mu uhaja plen med Bulgari, pozval je svojo sinodo in proklel ves bulgarski narod in bulgarske narodne škofe. Za to se pa razumni Bulgari ne zmenijo. — Kakor jc to s slovanskega stališča veselo, vendar ima tudi to neveselo stran, da se Grki sploh s fanarijoti slagajo, da se torej cepita dva naroda, ki bi mogla in morala edina biti — proti Turčinu. To stališče poudarjajo Srbi, posebno „Vidov dan". Ali ruski žurnali (vide „Sovro-menija Izvestjau Št. 334 lanskega leta) tudi prav pravijo, rekoč, da mora Rusija na strani Bulgarov biti, dasi so tudi Grki soverniki Rusije, ker se nova politika ne oslanja na „ednoverje" nego na „ednoplemenost", in ker je jasno da ima Slovanstvo boriti se ne samo z germanstvom, romanstvom in magjar-stvom temuč tudi s helenstvom. Listek. ivan Erazem Tatenbah. Izviren historičen roman iz slovenske zgodovine. (4. nadaljevanje.) Baltazar Ribelj, pisar ali tajnik pri grofu Erazmu Tatenbahu, bil je kakih 28 let star, srednje postave, a Čvrstega telesa. Obraz njegov je kazal umnega človeka, in pri prilikah kakor ga najdemo tu, bil jc celo lep, da si jc bilo sicer opaziti na njem nekoliko znamenj nezaupne lokavosti, ki ga na prvi pogled nij prikupila, bal tudi nasprotno nezaupanje budeča. Vendar mu je Tatenbah zaupal vse. Kar je Tatenbah vedel, to je znal tudi njegov pisar Ribelj, in skoro nobenega pisma nij brez njega pisal ali pisati dal. Pisma, ki so se tikala Tateubaliovc zveze z Zrinjskiru in Frankopanom nij pisal nihče drugi kot Ribelj. Da mu je zaupati smel, o tem se je imel prilike dovolj prepričati, ker nikdar nij imel ui najmanjšega dokaza, da, niti suma, da bi bila katera tajna stvar po Riblji na dau prišla. Isto tako marljiv in zvest delavce je bil. Edino, kar mu se jc moglo očitati, bila je precej vidna lakomnost — ne po časti, kajti Ribelj je bil skromen in se nij nikamor silil vznad svoj okrog, temuč po premoženji. Ribelj je štedljivo živel in svoj zaslužek, kakor tudi darila, katera je dobival, pazno spravljal in množil. A tudi to mu nij bilo zameriti. Vzrastcl je bil iz bornih razmer, naravno da je skrbel za brezskrbnejšo bodočnost. Ribelj se jc imenoval po materi, očeta nij poznal ni po imenu niti po glasu. A tudi mati mu je umrla ko jc bil star sedem let. Pustila je bila toliko premoženja, da je varuh njegov, star župnik, dal ga po želji materini v šolo v nemški Gradec. Ker je tudi varuh umrl predno je Ribelj dorastel, uij poslednji o sebi in svojih roditeljih nikdar nič dokazanega izvedel. Spominjal se je, da sta z materjo sama na kmetih živela, da gaje rada imela, da se je ljudij ogibala. Ljudje so mu mogli povedati, da jc mati, ki je bila lepa deklica, daleč nekje na neki graščini služila, od koder jc prišla v to vas in porodila njega. Da je bilo malo premoženje, katero je poteklo za njegovo učenje in odgojevanje, svota, s katero je kak gosposk zapeljivec njegovo mater odpravil od sebe daleč proč, to si je mogel misliti. Ribelj je imel kot tajnik pri Tatenbahu dobro službo. Lehko bi bil izbiral neveste v mestu, a poleg tega da jo imel svoje misli o ženskih (in priložnosti je imel mnogo svet opazovati), hotel je tudi, odkar je poznal malo Marijanico Gornikovo, greh svojega nepoznanega očeta nad svojo materjo storjen, s tem oprati, da jo bil trdno namenjen v zakon vzeti to priprosto deklico, katera je z vsemi žilicami prve ljubezni na njem visela, odkar ga je spoznala. — Eden najlepših večerov je razgrnil svojo poletno tišino črez dol in goro. Coričeki so med trtami živo in kakor bi se bili okladili svojo večerno pesen strigli iu žvrleli. Mesec je izza vzhoda velikansk vstajal in dvigajo se vedno manjši obraz dobival, kakor da bi začudenje minevalo, kaj se mlada dva človeka, Ribelj iu Marijatiica, katera jc njegov obraz obseval, pred viniear-sko kočo tako ljubo drug drugemu nasmeh-ljujeta in govoričita sto nepotrebnih otročjih stvarij, da si bi mogla in imela pametnejše reči ukrepati. „Cakaj ti, — pravi po mnogih drugih razgovorih deklica. — Ne vprašaš me, zakaj nijsem doma, doli; zakaj sem tukaj V lu pa, povej kako si ti vedel, da sem tukaj ?M „Oče so mi povedali. A vedel sem /c prej, jaz sam sem očetu rekel, da te morajo sem poslati, kadar drugi z menoj pridejo, veš'.-"< V mm Je držav«. 1* »it m <>n t-inr izjave kompromitujcjo najhujše Beust-a, da se bo ta mož težko kcdaj mogel v javnem mnenji opravičevati. Kar so vsi opozicijonelni listi o svojem času trdili, ko so Reusta pri nas še slavili za rešitelja Avstrije, da ga ne vodi druzega, nego časti- in dcnarja-lakomnost, to se zdaj jasno kaže in izvzemši Napoleona nij lehko kdo tako globoko padci z najimenitnejšega delokroga, kakor Hcust. On je bil eden največjih sleparjev in samo v naših okoliščinah, v dunajski korupciji in sprideuosti jc bilo mogoče, da si jc ta mož toli ko slavo iu moči pridobil. Bcust, da si hndo zadet, je vendar upal, še enkrat svet za nos voditi po svoji stari Iaž-njivosti; mislil je Gramont-u odgovarjati in vse tajiti. Prosil je neki cesarja , da mu to privoli, pa, kakor „1\ L." poroča, se ta prošnja nij uslišala in sc celo govori, da Bcust se ne bo več vrnil iz Dunaja, kamor je prišel vsled te stvari, v London na svoj poslaniški sedež, ampak da bo djan v pokoj. Tako se maščujejo nad tem možem njegovi neštevilni pregrehi nad avstrijskimi narodi od prve pogodbe z Magjari do poslednjega njegovega čina, pri katerem pa je že bil orodje v drugih rokah, namreč do ilohcnwart-ovega pada. Preiskavanje zoper Rfiznine-tt in druge francozke generale, kateri so obdolženi, da so izdali francozko vojsko, sc zmirom teče, pa se bliža koncu in skoro sc bo iz tožbe razvidelo, koliko so zakrivili generali in koliko občna Napoleonova demoralizacija. Dopisi. Iz BPtii.lti, 6. januarja. |Izv. dop.j Ptujsko konstitucijonalno društvo je tudi obhajalo 28. decembra rojstni dau decemberske ustave. Kakor sc za osem dni zakasnjeno čestitanje od nikogar več ne sprejema, tako tudi ustava, 21. decembra rojena, za praznovanje 28. decembra, od strani ptujskih usta-vovercev nikakor hvaležna ne bode. Dolgo so trajale priprave, da so celo prepozno prišle, in kljubu vsemu temu je bila udeležba jako slaba. Celih 40 mož se je zbralo okolo tukajšnjih protektorjev decemberizma, G. Fihna, in g. dr. Hanza MilicliČa! Jako slabo spri-čalo za jakost te naredbe. Ta „testimonium" svojo vrednost še dalje izgubi, ako si delež- nike pogledamo. Od inteligentnih prebivalcev, od izobraženega sveta nij bilo skoro nikogar; od uradnikov se nije nikdo udeležil ; odvetnika nij razen g. dr. Miheliča nobenega bilo, celo mestni župan je izostal. Udeležili so se te svečanosti samo nekatere osobe, katere kakor kometov rep za vsako „zvczđo" gredo, ki slučajno na političnem nebu zasveti, in katerim je ustava tako neznana reč, kakor uzroki, iz katerih lansko leto napovedani komet sveta nij razbil. Da te svečanosti ti in oni stan slučajno nij obiskal, skoro nij za verjeti; nam sc bolje vidi, da mora nekaj v zraku biti, in da bode ta „generatio acquivoca" zopet nekaj novega porodila. Najbolj sc ustavoverci „per cxcellence" nad uradniki jeze, ka so pri svečanosti izostali, in jim maščevanje od strani mestjanov obetajo. Mi nijsmo tako skromni, da bi pre-videli, na kak način bi se mestjani nad uradniki maščevati mogli, zdi se nam tedaj tako pretenje bedasto; ali to vemo, da december-ska ustava uradnikom nij nič kaj prida prinesla, za kar bi njej hvaležni biti morali. Delati morajo uradniki po novih postavah, kakor poprej in se bolje, njih odgovornost je velika, njih plače pa so ostale vedno slabe, ni stanu ni Času primerne. Deccmberska ustava samo sedaj vladajoči stranki zadostuje, ker je njej na korist iu njej dosti pravic daje, bremena pa olajša, vsi drugi stanovi in stranke stoje apatični proti njej. Avstrijo vladajo sedaj kapitalisti, v obče posestniki premakljivega premoženja, in velika aristokracija, kateri se na stroške države in državljanov bogate, k bremenom države pa skoro ničesa, ali celo malo pripomorejo, ker vedo svoje na milijone nakupljeno premoženje obdačenju odtegniti. Tako so tedaj obsojeni posestniki nepremakljivega premoženja, osobito kmetski prebivalci, večji del državnih bremen nositi. Posestnikov nepremakljivega premoženja pa je v Avstriji velika večina države proti sedanjim razmeram ; mora pa si prizadevati, stranko na vsak način podkopati, drugače bode opešala, obne- Kcr so Bulgari po številu skoro tako močni kakor vse drugo Jugoslovanstvo vkup, ker so krepak in delaven narod, tudi duševno baš nam Slovencem jako Horodni — želimo jim pač tudi mi končno zmago na cerkveno-narodnem polji, kot poČctck velike politično-narodnc bodočnosti in samostalnosti. Politični razgled, \<*i rilii i«* iB <»>.<> I c. .JWft. jan. [Izv. dop.| Vsled vpeljanih novih šolskih postav je žarelo nekako živahno gibanje v šolskih in ncšol-skih krogih naše deželice, gibanje, katero znači prav posebno posamezne njene strani. V nekaterih krajih, posebno na vipavski strani, se vesele novih ali zboljšanih šol, se pote-zajo za nje in za dobre učitelje in se ne dajo toliko prestrašiti po težkih bremenih, ki se jim za šolsko potrebe nakladajo. To so kraji, kjer je liže poprej tu pa tam kaka šola bila in kjer je tedaj ljudstvo priliko imelo, prepričati se, kako neizmerno da koristi; v takih krajih je ljudstvo uže bolje vzbujeno, in tudi v narodnem oziru bolje zavedno in zanesljivo. A žalibog, da imamo tudi take kraje in cele strani, v katerih uij še zasvetila luč izpozmnija, da sloni duševni in materijalni blagor ljudstva v njegovi omiki in da so ljudske šole neobhodno potrebno, ako hočemo častno stopiti v vrsto drugih omikanih narodov in deležiti se splošnega, vsestranskega napredka, kateri je geslo se-dajnega veka. Posebno v lirdih, kjer nijso imeli do zdaj razen Medane, nobene redne šole, se nečejo še povsod udati novim šolskim postavam. No podlagi novih šolskih postav more plačevati celi okraj povsod enake priklade k neposrednjim davkom za šolske potrebe. Priklade so ustanovljene, davkarija jih pobira in posestniki jih morajo plačevati z lepa ali se silo. Pri vsem tem pa se branijo nekatere občine, in med temi posebno ona, novih šol in novoimenovanih učiteljev. Ali uij to huje nego slepota? A tega pač ni j krivo ljudstvo samo, ampak bolje posamezniki, kateri je zapeljuje, je šuntajo proti vsemu, kar bi je utegnilo dosedanji duševni malomarnosti in zapuščenosti odtegniti. Ko so bile učitchske slušbe razpisane, položil je tudi g. župnik P. v St. M. prošnjo — nekda prav smešno vlogo, katera je že sama jasno dokazovala njegovo popolno nesposobnost za učiteljstvo, — da bi se mu pustilo podučevanje, kakor do zdaj v domači šoli za silo. Okrajni šolski svet pa, kateri je spoznal po vsej pravici, da je S. M. primeren kraj za redno ljudsko šolo, je odbil njegovo prošnjo ter imenoval rednega, posvetnega učitelja. To je gospoda župnika jako razkačilo in še nekatere njegove oslepljene privržence, o katerih bi sicer ne bili uikedar mislili, da so zares na glavo pali: zarotili so se med soboj, da ne sme nikakor obveljati, kar jc sklenil okr. šolski svet, in ko je prišel novoimenovani učitelj v St M. so zares storili, da jc moral zopet brezuspešno odlaziti. — Šolsko podučevanje se je povsod drugod že davno začelo — a v »St. M. se otroci še vedno valjajo po ognjiščih in klatijo po ulicah — brez vsakoršucga poduka, njih postavno imenovani učitelj jc menda kje drugod začasno nameščen, ali dobiva plačo zastonj in posestniki St. M.-ski plačujejo vrh drugih skoro neprenosljivih davkov in davščin tudi šolske priklade — pa zakaj? za svojo šolo ne, ampak za druge. — To je vendar preveč iu v resnici nezapopadljivo, kako pripušča okrajno ali deželno šolsko svctovalstvo, ali kdor koli ima v takih rečeh ck se kut i v n o moč, da se 1 c h k o kaj takega godi brez najostreje kazni! Ako bodo šolske in poli-tiške obhistnijc tako mlačne in brez vse oner-žije postopale, potem nc bo čuda, ako sc bodo enaki vsega obžalovanja vredni dogodki ponavljali, kajti nialorazumnih pa tudi hudobnih ljudij ne manjka, kateri so šolam nasprotni in kateri skrivno in očitno proti njim agitujejo. Kes je sicer, da so bremena, katera nam prizadevajo sedaj šole, težavna, a gotovo sc zlajšajo, kadar znnigaiim enkrat osnovalne stroške; sicer je pa tudi še mogoče, da se najde tudi katero drugo sredstvo, po katerem se vsaj del tega bremena odvali od posestva in naloži drugim namerom. »Šole pa morajo biti tako ali tako in sicer, kolikor mogoče, dobre šole — in kmalu bode prešinilo prepričanje vse naše ljudstvo o njihovi neizmerni koristi, o njihovi neobhodni potrebi. Ez itiitia■<•<» (na Dolenjskem) 4. jan. IIzv. dop.I (Čitalnica in njene veselice.) Na novega leta večer se jc tukaj v čitalnici zbralo prav veliko število domačih in bližnjih slovenskih rodoljubov, tla bi začetek leta lH7ii praznovali. Ali da bo ta večer tako v radost zbranemu občinstvu, nc bil bi nikdo popred sc nadcjnl. Česti gospod Ivan Tomažič predsednik čitalnice je naredil program, kije bil: 1. govor predsednikov. Poudarjal jc leta č. gospod, kaj je čitalnica, in njen namen. Govor je bil jedernat. Pritrjujemo mu, da je namen čitalnice isti kot izobraževalnega društva, da si imamo z branjem omike pridobivati, in ravno tukaj v čitalnici imamo časnike, kateri nam prinašajo mnogovrstne, obrtniške rokodelske in politiške reči. Kavno krasna Ribniška dolina je v obrtniji in marljivosti izgled na vsem Slovenskem in še celo v tujih deželah, zatorej bi bilo želeti , da jc tudi v narodnem oziru. Treba zato, da se pogostoma veselo v naši Čitalnici zbiramo, in iz Časnika iu samouka si še zanaprej mnogo pridobimo , česar nam manjka. 2. točka je bilo petje. Vršilo se je izvrstno ; zaslugo ima zato gosp. učitelj. 8. Igrala sc je znana igra „l$ob iz Kranja", in sicer tako dobro, da jc občinstvo lc željo izrekalo, naj nas čitalnica razveseljuje prav kmalu zopet z kakošuo lepo slov. igro. »Saj za tako zabavo ima naš zavod mnogo porabljivih in dobrih moči, posebno je Polonico Micika Oražein jako ljubo predstavljala. Tudi tako dobro je potinjo Nežka igrala. In igralcem lepa hvala. 4. točka je jako živahna tombola, in mnogo dobitkov je veliko veselja vzbudilo. Voduikov god hoče tudi Ribnica na svečnice dan praznovati, in upamo, da bo leta 187J3 naša čitalnica svoj namen izvrstno izpolnila. Iz im ratiLCft. 0. jan. I Izv. dop.] Zmiraj se razsajejo hudo tukaj osepnice (kozć) in oskrunile so žc marsikateremu lepi obraz in marsikateremu žc skopale prerano gomilo; kajti vsak dan skoro lahko bereš med umrlimi po dva, po tri, katere so umorile osepnice, in to že dva meseca traja. Velika nevarnost preti posebno onim, ki sc uče zdravilstva, ker morajo hoditi v bolnišnico, katera je napol-nena oscpuiškega strupa od bolnikov tu ležečih, iu v preteklem mesecu jc teh bodočih zdravnikov okolo 20 naenkrat zaradi osepnic zbolelo in ravno .'i. januarja jc zopet eden umrl. Posebno hudo divjajo pa one na (»risu, kjer so morali zapreti c. k. realko zaradi njih, in tudi telegrafski poduk za mladeniče, ki je bil v tem okraji, preseliti v poslopje telegrafskega ravnateljstva; za gospice, ki sc ga tudi uče, pa pre za zdaj ustaviti. — Pevsko slovansko društvo višjih šol krepko napreduje in napravi v mesecu januarji „tihi večer" najbrže 23. in nadjamo so prav vesel večer imeti. — Domače stvari. — (Dijakov) v Ljubljani, ki nemajo prvega reda z odliko, g. Svetina — kakor se nam piše — ueče kot enoletne prostovoljce sprejeti. Ne vemo uzrokov tega za mnoge mladeniče kvarnega postopanja. Tako jc že odpodil dva osmošolca. (i. Slivnik, ki jc bil lani na »Svetinovem mestu, je vzel vsacega, če jc imel le dovoljenje od gimnazijalne direkcije. Omenjena dva dijaka pa sta imela oba dovoljenje od direkcije. In mi g. S. lehko mnogo dijakov naštejemo, ki nijso imeli prvega reda z odliko, pa so bili vendar sprejeti. Ali jc mar tonova milost za dijake! — (V Kamniku) so v občnem zboru tamošnje čitalnice <">. t. m. izvoljeni: Dr. Maks »Samce za predsednika, Jože Orel za denarničarja, Janežič, Murnik, »Slabajna, Ha-jek, »Stadlcr, Mcjač za odbornike. Čitalnica veselo napreduje in proeveta, v denarnici je ostalo konec leta 0t> gld. gotovine. — (Delavsko bolniško društvo), katero je v nedeljo 5. t. m. praznovalo svojo obletnico, jc dobilo o tej priložnosti razna darila, tako da jc društvena blagajnica imela, 120 gold. čistega dohodka. Društvo sploh dobro napreduje in so vedno množi število društvcuikov. .po*l»tlt€». Prvi list letošnjih „Novic" je prinesel na 6. strani dopis „V Gorici 21). dcc. ", v katerem beremo sledeče stavke : „Nocoj napravijo „Preširnovi častitelji" pri „zlati zvezdi", v prostorih italijanskega li I harmoničnega društva besedo na čast Prcširnu. Povabljeni so k njej nekateri tukajšnji rit al niča r j i, mnogo slov. gospodo s kmetov in — kakor pravijo — vse, kar ima italijansko in nemško občinstvo našega mesta kolikaj odličnega.......Ker bi pa kdo lehko vprašal, zakaj sc uij ta beseda napravila v čitalnici, hitel je nekdo po Narodu razglasiti vzroke, zakaj se to nij zgodilo. „Čitalnico imajo zdaj Staroturki v rokah" — piše so v „Nar." — in ti nijso hoteli osnovalnemu odboru za Preširnovo besedo prepustiti čital. dvorane...." — Slabo došla, vrla gospoda, Vaša vest v „Nar.", tako slabo in o nepravem času, da si celo ne moremo misliti, da bi jo bil kdo izmed mero-dajnih Vaših mož ukazal priobčiti. Vsak trezni politikar obeh strank jo mora smatrati le za brez t a k t n o s t, katerega nepoklicanega dopisnika, Kajti to jc enkrat gotovo, da imajo osnovatclji Preširnovo slavnosti vzrokov dovolj, če nc vsega, kar se bo nocoj „pri zlati zvezdi" godilo, vsaj napravljanje te besede, nagibe iu naineijanje, z debelo plahto pokriti (sic!)." Ker so podpisani omenjeno Preširnovo besedo izprožili, osnovali in vodili, štejejo si v svojo dolžnost, vso, kar je v tem dopisu neresničnega, resnici na ljubo popravio iu posebno v zadnjem stavku izrečeno sumni-čenjc in obrekovanje odločno od sebe odbiti. liže sredi novembra se je v privatni družbi izrekla misel, da bi se letos v Gorici napravila slovesna frcM^-noi'« hvsvi§4t. Kmalu po tem se je v prav tisti družbi izvolil podpisani osnovalni odbor, kateremu se je naložilo prositi si. čitalnico goriško, da bi mu svoje prostore prepustila za Preširnovo besedo. »Stroški te besede so sc nameravali pokriti s prostovoljno suhskribcijo, vsa vstopnina pak sc jc imela poslati podpornemu društvu slovanskih študentov v Gradcu. Osnovalucga odbora tajnik jc po tem res 20. nov. pret. I. pisal čital. predsedniku ter ga prosil, da bi nam prepustil čital. pro store za Preširnovo besedo. Precej drugi dan pa je predsednik g dr. Tonkll pismeno ]>ozval našega tajnika da mu naznani vse ude tega „nekega osno Talnega odbora", -„da še Ic potem se bode v razpravo prošnje spuščati zamogcl." Ko je bil naš tajnik 27. nov. tej želj ustregel, je 3. dec. prejel od g. čital. pred sednika pismo, v katerem pravi, da je občni zbor goriške čitalnice 9. nov. sklenil, da ima čitalnica napraviti posebno besedo z vstop nino na korist slovenskih dijakov v Gradcu „Kcr je tedaj (tako piše g. predsednik) ta „bcBcda" že v izpeljavi in imajo v s i gg. družabniki priliko, in gg. o d borniki za „Preširnovo besedo1* pa Še dolžnost se dejanstveno udeležiti pri „besedi"; ker se nadalje ne zamore zraven postavno i z v o 1 j c-nega odbora še drug odbor Goriške slov. čitalnice priznati: se odbor slov. Goriške čitalnice ne more s p u sčati v razpravo in rešenje proš nje, katero ste podali v pismu 26 novembra 1872." Iz tega se jasno vidi: 1. Ker se čital. odbor v „razpravo in rešenje" naše prošnje še spuščati nij botel, nam je čitalnico uže a priori odrekel in g o gotovo niti najmanje volje nij imel za Preširnovo besedo prepustiti čitalnico osno-valncmu odboru, katerega g. predsednik solistično in per netas imenuje „drug odbor Goriške slov. čitalnice"; tako da smo bili prisiljeni, ker smo hoteli M*»'eširnot?o hvAvtlit na vsak način napraviti, pa nam je čital. odbor svoje prostore faktično odrekel, drugod za tako slavnost potrebnih lokalitet iskati. 2. Ker je bila, kakor nam je gosp. predsednik pisal, beseda v korist podpornemu društvu graških dijakov, po čit. odboru užc „v izpeljavi", mi nobene potrebe nijsmo čutili, še eno besedo z enakim namenom na-pravljati; zategadelj smo Preširnovo besedo brez vstopnine osnovali, posebno ker smo potem, ko nam je bila čitalnica svoje prostore odrekla, soglasno sklenili, da napravimo veliko slovesnost in povabimo več odlične gospode. Gotovo pa ne bi bilo dostojno od povabljenih, posebno neslovenskih gostov vstopnino zahtevati. Res je, da se je sklenilo pri čit. občnem zboru 9. nov. pret. 1. na predlog g. prof. Čebula rja, (ki pa nij bil v našem osn. odboru!), da napravi čitalnica besedo v podporo graškim dijakom. A vprašamo g. čit. predsednika i novi-škega dopisnika: kateri §. čitalniških pravil nalaga nam „d o 1 ž n o st", da sodelujemo pri tej besedi, zlasti če svojega sodelovanja nikomur niti nstno, niti pismeno obljubili nijsmo? In kakovo veselje moremo imeti, da sodelujemo pri veselicah, katere napravlja odbor, izvoljen po jako čudnih agitacijah in s popolnim preziranjem skoro vseh do sedaj za čitaluičnc veselice zaslužnih močij V Pač pa ima čital. odbor izvrševati sklepe občnega zbora ; odbor ima dolžnost napraviti to besedo! In baš zarad teh žalostnih razmer smo hoteli nam ljubi čitalnici priteci na pomoč s tem, da smo njen odbor prosili za prostore, v katerih bi bili napravili 1'rcširnovo besedo s prav tistim namenom , s kakoršnim bi jo bil moral čit. odbor sam napraviti. 8 tem smo hoteli samo nezmožnost tistega odbora za uapravljanje veselic pokriti, ki uže dva meseca besedo „izpeljuje" , — a še do dc-našnjega dne brez vsakega vspeha. Kar se pa „nagibov in namcrjauja" naše besede tiče, moramo opomniti, da smo jo hoteli napraviti: 1. da bi vredno poslavili stvaritelja slovenske poezije; 2. da hi Gorici pokazali napredek slovenske umetnosti v zadnjih letih ; 3. da bi slavno čitalnico goriško prepričali, kakova škoda sc je zgodila njej sami, če so se pri odborovih volitvah zarad osobnoga mrzenja skoro vse delavno in za besede prepotrebne moči prezirale. Da smo vabili samo „nekaterc tukajšnjo čitalničarje", — to nij res! Kajti vabili smo g. čit. predsednika osobno (kakor deželnega glavarja); vabili 8mo pismeno vse čit. odbornike, vse rodbine, ki so so pretočeni pred-pust čit. plesov udeleževale in mnogo nam bolj znanih društvenikov. Poleg vsega tega smo g. čit. predsedniku izročili 10 vstopnic za nepovabljene čitalničarje ter še posebej v „Soči" naznanili, da vsak, ki sc želi besede udeležiti, pa nij povabljen, naj sc za vstopnico pri osn. odboru oglasi. Kar noviški dopisnik dalje piše, da se ima namreč „pri nocojšnji besedi storiti po Časnikih že razpravljali a zveza italijansko - s 1 o v e n s k a proti nemštvu" — to se nam zdi absurdno in tako malo odgovora vredno, kakor opravljanje tistega gospoda, ki je po Gorici pravil, da je osnovalni odbor iz „dispositionsfonđa" dobil pomoč za Preširnovo besedo! Veseli nas pa, da so pri besedi navzočui gosti, nemški (!!!) in italijanski vso slavnost soglasno hvalili, priznavajoč velik napredek Slovencev v Gorici, v tem ko nekateri slovenski gospodje nas i naše besede ne morejo dosta ogrditi. „Debelo plahto" pa, katero g. noviški dopisnik nam priporoča, svetujemo njemu in njegovim prijateljem, da z njo pokrijejo svojo i slepo strast i zeleno zavist o nepričakovanem vspehu naše Preširnove besede. Sicer pa smo tudi mi za zlogo —, a na zdravi, pravični podlogi. S tem ob enem odgovarjamo gosp. dr. Tonkli-ju na njegovo poslano, natisneno v .'». štev. „Slov. Nar." t. 1., kolikor gre tega „poslanegaa na našo adreso. V Gorici 6, januarja IS73. Osu. odbor za Preširnovo besedo: Matej Vodušck, predsednik; Viktor Dolence; K r n e s t Klavžar; J u I. G1 o->v a c k i; P r. F e r f i 1 a, blagajnik ; F r. Š u k-lje; Fr. Lovec, tajnik. Tržil« ceno v Ljubljani 8, jan. t. 1. Pšenica <"> gl. 20 kr.; — rež 3 gl. 80 kr.; — ječmen 8 gl. — kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. — kr.; — proso 8 gl. 10 kr.; — koruza 8 gl. 80 kr.; — krompir l gl. HO kr.; — fižol 4 gl. 80. kr. — masla fant — gl. 64 kr.; — mast — gl. 40 kr — spoli frišen — gl. 30 kr.; — Špeli povojen — gl 10 kr.; — jajce po 9 kr.; — mleka bokal 10 kr. govedine funt Bi kr.; — teletine funt kr.; — svinjsko meso, funt 2t> kr.; — sena cent 1 gl. 25 kr; — slamo cent — gl. !>5 kr.; — drva trda 6 gl. 50 kr.; — mehka :> gld. — kr. Tujci. 8. jan n a r j a. I'.uro pit: \Vodnieer iz Gradca. — Ult.sclior iz Trata. — Eliso ISoinelies iz Krškega. — Pajer iz Zagreba. Pri Kl«*f aiitii: VVeibl iz Mokronoga. —Kral iz Karlovca. — Freyiz Dunaja. — VVinkler iz Gradca. — Zivnmer iz Dunaja. — Siclilor iz Dunaja. — Va->entič iz Hude. Pri Malicat (Jutniann iz Trsta. — Grof Pačo iz Sonovič. — Seckondorf iz Dunaja. — VVardecker iz Sforzhaima. — Soper iz Ogerske Sobotico. — Wer-eer. — Fritsche, iz Belskcgn. — Juidi iz Dunaja. Pri Zamorcu i Ilopf. — Preco, iz Kač. lilMtnica <>|»r«»vnišl va. G. dr. F. K .... v Ip .. . Poslano prejeli. Hvala! Plučna sušica je ozdravljiva! dokazano v knjigi, katera je ravnokar v 8. natisu na dan prišla in katerej užo in n oko liso* iiovo M iioiii I a it živi joiijte zahvaljuje. Način lečenja je vsakternikn razumljivo popisan od M. Auerbacb-a. Wa\ rrt v I Jon jo Je prosto, MtroMki mali, |iov-»«Ml ni lil ji v* peli ruili-k nI on. Dobiva se na pošiljatev 1 tolarja 5 sreb. grošev 2 gl. frank. 40 Čts. od (247—9) J. V. Albert-u MUnclien, Muximilians.str. Nr. 3 7. Opomenica. (Iz u. L. Z. 7. jan. t. I.) EkMeUutlvne dra&bet Posestvo Jan. in Marijo Novaka v Ganičab, 1272 gld. <>0 kr. 2-2. jan. v Ljubljani. — Posestvo Jan. Žagarja v Brestu, 580 gld. 22. jan. v Ljubljani. — Posestvo Mat Sajo-vica v Cecji vasi, 2500 gjd, 24. jan. v Kudoi.V.vem. — Posestvo Jan. Horvata v Koncu, (570gl, 24. jan. v liudolfoveui. brez zdravila MM '5'3 D. V _c si CU > N O O- E> 1 c s c £ 1 o g j C C £ N .!£ S 3J5 tO I > *J S *_ C O J3 - ob i gl *WM «2 UTtATSjpz zojq Razprodaja Julij Mayer-jeve zaloge galenterijskega, norimberškega, drobnega blaga in igrač po znamenito znižanej ceni. i&c Dr. Alfoiis Mosche, (242—3) oskrbnik vsega premoženja. B£az|>B*o