KATQLJSK CEHKYEN LIST. Danica'' izhaia vsak petek na celi poli. in velja po pošli za celo let«> 4 yl. 20 kr . /a pol leta d. kr. /a -vt-rt M» 1 ¿1. kr V tiskarnici sp»rejJmana za celo leto 3 jrl. fJO kr.. za pol leta 1 tri. S'» kr., za 1 4 Ma kr.. ak<» za-len* ua ta -lan praznik ,/i-l-> liani. ;«" «lan popr-' Tečaj XLIV. V Ljubljani, 8. vel. travna 1891. List 19. Sovražnikom sv. Cerkve in duhovnov v prevdarek. n. Kakor j udje. tako so bili tudi pogani zelo razdraženi zoper sv. Pavla, ker jim je resnice pravil, poganske vraže in krivice pa zatiral. Kakor je še dandanes, tako je bilo takrat: ljudje so se dali kmalo podšuntati in so potegnili zoper najboljše prijatelje resnice in dobrotnike ljudstva. V Ktezu bil je neki Dimitrij vse rokodelce nakajfal, tla so vrisali po mestu kakor razdraženi seršeni. In kaj je bilo?... Ta mož je delal sreberne hišice malikinje Dijane in je imel mnogo pomagačev, kteri so mu služili k zvišanju premoženja: in so tudi imeli pri njem zaslužek, in zato so morali „tancati", kakor jim je njihov bogati gospod piskal. Ta kruhodelivec tedaj je svoje skupaj strobental in jim je v efežki besed niči nekako v tem le pomenu besedičil: .Možaki, veste, da to delo je naš kruli in dobiček. Vi pa vidite in slišite, da ta Pavel tukaj nam našo reč kazi in hoče vse pograbiti, v nič d jati naše rokodelstvo. Ne le. da sam v naše rokodelstvo sega. ker šotore izdeluje, kar mu nič mar ni. temveč kakor tukaj v Ktezu. tako tudi po vsi Aziji množice ljudi pregovarja in odvrača od češčenja naše Dijane, te velike božiče Apolinove hčerke, sestre Perunove. pri ktere imenitnem, prijetnem češčenji obhajamo svoje plese, in imamo toliko lepili veselic. Ta Pavel nas pa moti, da to so neumne in grešne vraže, da naši bogovi niso ne bogovi kteri so z rokami narejeni. Vidite tedaj: ne le naše rokodelstvo je v nevarnosti, ampak tudi tempelj velike Dijane in njeno kazališče in plesišče se tukaj zaničuje, — vse gre v nič, mi smo ob tla, če bo tako! Vse ljudstvo je bilo razburjeno pri takem podpihovanji: zagnali so se v'gledišče, besednico. in tam so skoro dve uri vpili in slavo klicali mali kili ji Dijani in njenim veselicam: zoper sv. Pavla pa so hudo govorili in po vsem mestu zoper njega kričali, kakor nadraženi judje v .Jeruzalemu nekoliko poprej, ko so Zveličarja svojega križali. Komaj jih je bil neki razumen pisar potolažil, rekši. da nimajo nobenega vzroka, s kterim bi mogli za tolik hrup odgovor dajati: zakaj ti ljudje (Pavel in njegovi tovarši . ki ste jih pripeljali, vendar niso oropali Dijaninega teni-peljna ali njenega kazališča in ne rohneli in nečedno preklinjali, ne laži v pisanji in besedi trosili po mestu, kakor vi preklinjate in ljudi psujete tukaj in po mestu! (e pa Dimitrij in vi drugi imate zoper koga kaj. sej imate sodnijt*. Hodite tedaj pri miru: zakaj utegnemo si pravd » nakopati pri Rimljanih zarad tolikega lirujia. ki ga delate. To še le je pomagalo, da so mnogi začeli trezno misliti in so se razšli, ter je bil sv. Pavel za trenutek rešen, i Prim. Dej. ap. pogl. 1!». 20.) To kaže. da tudi mnogi pogani so bili zoper sv. Pavla in zoper pravo vero: vender se ne bere, da bi ga bili tako neolikano preklinje-vali in z gerdimi imeni pitali, kakor to počenjaj«» novi liberalni možaki, ki sami sebe imenujejo še ,,olikane"! „Mentita est ini<|iiitas sibi~. ..Hudobija s a ni a s e b i I a ž c". Katoličanstvo in antisemitizem*) Večkrat se sliši vprašanje: .Je-li ne m«»ra biti vsak katoličan tudi protisemit (protijudov«'«-» v Nato moramo odgovoriti: «la! in ne! z oziroin na 'o * 01. «l«r »lat te Midul. Al. i». kar >«• um*.* z besedo: .antisemitizem" (protiju«lovstvo). Ako s*.* z-.ve r protisemit" «'ni. kise bojuje proti nau-k -ia talmuda. ki onečaščujejo ne le judovske vere. t'-iiiv««"- s«» tu li v obče človeštvu škodljivi, tedaj se s tiii«. «•!, sebi uin«*vn. da mora biti vsak Kristijan tudi auMrv.mit. nasprotnik proti škodljivim naukom. Se v. d « t udi judovska vera brez primesij iz talmuda m več prava ven. k«T nima dandanes nikacega po-ni-na v»*č. Njen nalog je bil. pripravljati človeštvo na M-sija. «Mr**šenika vsega človeštva Odrešenik je prišel, pa s»* verovati na judovsko vero. reklo bi se Tajiti unovčen je Kristusovo. I lili so v starodavnih časih sanjači, zvali so se .ebioniti". Le ti hotli so biti ob jednem dobri kristijanje in dobri judj* •• t >il i niso ne j**dno ne drugo. Nedavno je vstane vil tudi judovski advokat Rabinovič v Kišinevu v ri ski Besarabiji podobno krivoverstvo. ki prisoja staret iu in novemu testamentu enako vrednost in je napol judovsko, napol pa rusko-razkolniško. Sedaj so pa ravno med dvema stoloma, kajti niti Rusi jih ne priznavajo za kristijane in imajo od Rabinoviča in njegovih drugov podeljeni kerst za neveljaven, a tudi judovski rabini nočejo o njih nič vedeti. Ker tedaj noben pravi kristijan nima in ne more imeti judovske vere za pravo in želi. da naj ne bode več judov po veri. temuč da na j se spreober-nejo in bodo sami dobri kristijani; tedaj je v tem oziru vsak katoličan tudi protisemit v svojih željah in v svojem sercu. Tudi kar se tiče velikih napak judovskega ljudstva, ki so z izjemo, j udom močno lastne, namreč: ugibanja naporov in dela. zvijačnosti, brezvestnost, če gre koga oslepariti. terdoserčnosti v izterjavanji. oderuštva v posojevanji. zasramovanja vere in verskih obredov družili ljudi, preširnosti, kvantanja in nečistosti, mora biti vsak pošten človek protisemit. (Slehernemu mora biti jasno, da smo le proti slabim lastnostim teh ljudi, ne pa. da bi ljudi same čertili ah jim hudo delali, kar bi bilo zoper kerščansko ljubezen.» le tedaj sega antisemitizem tako daleč, da hoče sploh uničiti soljudi, tedaj dober kristijan ne more in ne sne' biti protisemit. Kerščanski antisemitizem je tedaj različen od antisemitizma sploh. Bili so celo časi. ko so papeži in škotj" morali braniti pred silnim preganjanjem. Kako pa je to. da Judje gospodujejo kristijanom. ko jih j»* vendar tako tnalo? Čudo ni. da jim Log da tako rekoč kristjane v roke. ker grehi kri>!ijanov dostikrat niso manjši kakor judov. Kedar pa se bode /golilo nasprotno, ubranili se bodo kristijani judovske nadvlade. Ali ni n. pr. neslišano, da kristijani pri volitvah potegnejo z nasprotniki sv. Cerkve in volijo v zastope take. ki vedo. da bodo v posta-vodajstvu in druzih naredbah delali zuj>er veru in &v. Cerkev. Tedaj da enkrat ponovimo: ne bode se ober-nilo na bolje. dokler se kristijani ne poboljšajo. Dokler >e I,..dej., nahajali brezznačajni kristijani. ki se manj brigajo za kerščansko vero. kakor judje za svojo, ki podpirajo jude. kedar zasramujej.. kerščanstvo in >|M»dkopujejo nravnost, ki jih verhu tega še plačujejo za t«, s tem. da se naročajo na brezverske judovske časopise, ki s«, bolj nezmerni in nepremišljeni kot judje sami. toliko časa bode ostala judovska nadvlada šiba božja za človeštvo. Večina onih, ki sedaj nosijo in komaj še prenašajo judovski jarem, zlezla je sama v te klešče, ker so lenobo pasli in nepremišljeno delali dolgove In če bi jih danes oprostili judovskih žulivcev. bili bi jutri že zopet v njihovih kleščah in zanjkah. In z zadolženimi terpeti morajo tudi nedolžni, kajti nesreča ne izbira. Toča ne pobije polja samo krivičnemu, in tudi kolera ne pobere saino potepuhov in za-nikarnežev. Mnogim sovražnikom judov te besede, vem, da ne bodejo po volji. Po njihovih mislih ima samo oni prav. ki vse zlo-zvrača samo na. jude. Toda. bode li vse zabavljanje na jude kaj koristilo, če bodo pri volitvah kristijani. kakor dosedaj, v nčrnar puščali konservativno stranko in se združili z liberalci, ki so največja podpora judov. V Prosnici je šel 84leten Jud. ki je bil bolan in celo leto ni šel iz postelje, vendar-le volit, seveda, liberalca, zato ker je manjkalo samo enega glasil še. Posnemajmo tega juda pri vsih volitvah, ne podajmo se na liberalne limanice in ne podpirajmo s tem judov. Pompeji nekdaj in sedaj. Spisal Janez Bile. (Dalje.) XIII. N ada 1 j e vanj e. Tretje pismo, kterega pa tukaj ne bomo natisnili, je list duhovna Speranzi-nija, kteri po dveh letih Longu naznanja, da je 30. nov. 1887 nuna Marija Augustina vedno zdrava, in da ni nikdar počutila naj manjše bolečine v nogah. * ■Jr it Neštete prejete milosti, brez števila uslišanih prošenj in premnogi čudeži so bili vzrok, da so Novi Pompeji postali znani in slavni po vsem Italijanskem in tudi po ptujih deželah. Ti čudeži, ktere je Bog delal na priprpšnjo Kraljice sv. rožnega venca, ktera ima svoj naj lepši tempelj v Xovih Poinpejih, ti čudeži niso sicer še od sv. Cerkve razglašeni in imajo torej le človeško verojetnost; vendar ker nam o njih popolnoma zanesljive osebe pričajo, in ker jih sami škofje in celo svetega kardinalskega zbora naravnost čudeže imenujejo, zatorej ne inore človek o njih resničnosti dvomiti. Taki dokazi Božje vsemogočnosti in milosti in obilne predpravice in mnogi odpustki, s kterimi so sv. Oče Papež ta kraj bogato obdarovali, so privabili in vabijo še zmeraj neštete trume pobožnih Italijanov in tujcev na ta znameniti zgodovinski kraj. Longov časnik prinaša zapisnik od-ličnjakov. kteri seinkej prirotnajo in med njimi nahajamo mnogo slavnili učenjakov, deržavnikov. plemenitih knezov in grofov, in posebno mnogo nadškofov in škofov italijanskih in tujih, med njimi sem bral tudi ime milostnega škofa Teržaško-kopar-skega. kteri so bili priromali v Nove Pompeje. Tudi več v Rimu stanujočih kardinalov se je tukaj priporočalo preblaženi Devici Mariji. Rožno venski mesec Oktober in v osmini po 8. maju, ko sv. cerkev praznuje prikazanje sv. nadangela Mihaela, kterega so slavni baziliki Pompejski zbrali zaščitnika ali varha. je vsako leto ver ko 2o.00o romarjev v Pom-pejih. 8. maja 1. 1. je liilo 4 ono ljudi obhajanih in v osmih dneh je bilo v baziliki Mizo urno ss. maš opravljenih. Kaj ne. dragi bravec „Zg«l. Danice", da je to jako veselo znamnje. da še ni Italija za sv. vero zgubljena, ko še toliko zvestih častilcev nebeške kraljic», med svojimi sinovi šteje. To je sad Longovega truda. Pač mr.ra pr»»bla-gemu možu serce veselja kipeti, ko gleda, kako je p.» g njegovo delo blagoslovil. Dalje nad.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Šmarniee se obhajajo, kakor navadno. po vsih ljubljanskih cerkvah. V Šenklavžu se berejo zjutraj gosp. Kalanove. Zvečer ob Tih pa č. g. Liensberger ima kratek pa prav čverst in živ ogovor o Materi Božji Žalostni. Napovedal je bil to pervi večer in omenil novih prikazni Matere Božje v Lurdu, razodevanja Žalostne M. B. v Kastel-Petrozi itd Zlasti pa je po-vdarjal čudežno podobo žalostne M a t e r e B o ž j e p r i sv. Florijanu v Ljubljani." spominjal se nekdanjih meščanov ljubljanskih, kako vse. kaže. da so starodavni Ljubljančani prav posebno častili žalostno Mater Božjo. To kaže med drugim ta okoliščina, da v vsaki ljubljanski cerkvi je kaka podoba žalostne Matere Božje. Premišljevanja so močno ginljive, po-dučljive. tudi po druzih cerkvah; Bog daj obilno dobrega sadu. Iz Ljubljane (Vprašanje pri p o s k uš n j a h za samo s talne duhovnije 28.. 2'.». i n 30. aprila 1891.) Iz verne: 1) Probetur origo primi hominis. item et origo universi humani generis. 2) < Juaenam est materia sacramenti Poenitentiae? Iz n ravne: 1) Data l«»gis definitione et division e ostendatur. quisnam sit Iegis tinis. 2) An tea facta definitione et divisione „voti* exponantur conditiones ad voti val i di ta tem requisitae. Iz cerkvenega prava: 1) fjuaenam obliga-tiones incumbunt parochis respcctu otli«-i«»rum b«»ne-ticialium tin specie residentiae). |»ensi canonici et sacrae Missae celebrationis pro populoV — 2» Vitus rusti/,us longo tempore tlue<»ns latens illicitum eom-mercium »um Magdalena, patrueli sni uxor«» sup«»rstite morbo peri«-ulosisimo correptusad consul'-ndum pr«»eis suae illegitima»' e\inde. suscept;»«* bon«"». tempore li« et clauso <|Uam citissime matrimonium cum «li'ta Mag»lal»»na contra here »upi t; quid a get in času pa-ro'hus eonfesarius? I z razlaganja sv. pisma: Fiat lingua ver-nacula exegetico h<»miletica expositio p"ri''oparum. quae leguntur dominica II. post, Pentecosten. nimirum I. epistolae s. .loannis cap. III. v. 13 — 1- inclusive et evangelii s Lucae cap. 10 a v. 1«;—21 inclusive. I z duhovnega pasti rstva- 1» Kdo le sme od uderžanj naravnost odvezovati? Kako in v kterih prigodkih se od njih tudi nenaravnost odvezuje? 2) Kakošne previdnosti je treba duhovnemu pastirju v svarivnih pridigah? 3» Kako naj ravna duhovni pastir z bolniki po prestani hudi bolezni? Iz kerščanskega uka: Ičencem ljudskih šol naj se razloži vprašaje nauk o vicah. Iz Nevelj, 20. aprila «Cerkvene slo- vesnosti in naprave.» Obhajali smo danes slovesno blagoslovljenje novega kri že vega pota. Mla»lo in staro se je obilno v»l»'ležilo tega spodbudnega ob-hajanja. Spr«»v»~»d s križevim potom v 1'erkev pričel se j»» o|> *-»i h. spredej podoba križa nega .lezusa. za njim šolska mladina, potem fantje s .šopki n»»só po-»lobe križ»»vega pota. ob straneh dekleta z venci in gorečimi svečami, slednjič čast. duhovščina v»»rkveni opni vi. • iinljiv». je bil'» vi« lit i podobe ra/s* ;i v! i-ne krog altaría, sredi miglaj. km h luči»», in marsikomu ;•» ser»**» v»»se!ja in prave pobožn«»sti s»» vz«ligovalo Potem blagoslovijo č. o. Teodorik Muren p« dobe križ»»vega pota. in gr»*dč smo z njimi molili kri/.»»v pot. jih postavljali vsako na svoje mest«». Zatem so prečast. Pater pridigali in razlagali današnj«» sl«»v».'sn«»>f omenili kaj je križev p«»t. pojasnili nje-ja začetek, in kako se mora moliti križev pot. Sle«lnjič «»menijo slovesnost, ki je bila z današnjo združena, namreč opravilo farnega patrona. št. Jurija, kako naj tega kerščanskega junaka posnemamo, se njemu priporočamo. ter do konca življenja stanovitni ostanemo v vojski zoper svet. poželenj«», in zoper hu«l«»bn»»ga duha Zatem bila je peta sv. maša z asisten«-«». Spod-bujevalo nas je prav lepo cerkveno petje; čast pev«>-vodju! Zahvalna p«»sem je dokončala cerkven»» slovesnost. O da bi si današnjo slovesnost naši farani dobro zapomnili in prav pogosto od postaje do postaje obiskovali podobe križevega pota ter živo premišljevali terplj«»nje Kristusovo in se obilno v«l"leževali velikih odpustkov, ki so s tem sklenjeni. Hvala našemu za hišo Božjo vnetemu gosp. župniku, pa tudi milodarnim dobrotnikom! Vsega-mogočni vsiin obilno poplačaj! J. V.— Iz Primorskega. 1. maja (Dekanova 701 étnica i Dne 27. aprila se j«.» v prijazni vasi v Dolini v Bregu veršila slovesnost, ki se redko kee v«'--spoštovanje d«» priljubljen»»ga sv«'j«»ga «lub-vneja . <"•«•• . so pokazali »Irugi »lan. Dva slavoloka s primeruino napisi sta /. mnogimi zastavami in za-*«vi-ami vr« i k incala star«»davn<» Dolin«*. N» onem p .!•"_• /.'i¡.:¡-hiše j" bilo pisano na jedni sTrani: -Dejanj»1 si ljul.il in bal pi šopek svežih cvetlic. S solznimi «' "mi sc pp-ča.-t. g dekan zahvali in pripor»»ča otrokom, d» naj b .do vedno pridni, marljivi, in naj poslušajo •_'g učitelj.,.. ki s tolikim trudim sk«*rb«'' za njih dušni blag.-r. in vsestranski napredek. Potem trikrat vskline: '/. vi"! Njegovemu Veličanstvu cesarju Franc Jožefu, in vsa mnog.,bp'jna množica zalirtnni: Živio! In to-piči s<» pokali, da se je daleč razlegalo po celem i r-gu. in navdušeno so pevci zapeli cesarsko pesem. V veseli družbi odličnih gostov, med katerimi .-ni«.« pazili deželnega šolskega nadzornika viteza A. Kl"d:č.i in c. kr okrajnega glavarja iz Kopra. Sehaf-t-nhauer-ja. okraj, sodnika di. Jakopiča in druge. M--1 navdušenimi napitnicami je prehitro minul čas. i -I *. i/ večnega mesta i Kitna i je sloveči pridigar za inajni'-e v Terstu. abbate Pardini. prišel kot znanec j ir dni pred začetkom maja. ter prinesel seboj prelep >| minek in blagoslov « d sv. očeta Papeža. Tudi to ' liikovanje je našega jubilanta jako razveselilo, in mi mu želimo, da dočaka s- mnogo let krepak na itiiiu in na telesu Strašna do^odba v Rimu. 11. Kt muli' r«"_r' > int» ¡limiti'! lian j:;, aprila je Kini zopet skusil en<» tistih i.-.-p«". kterih tolik«» je pienionšk«» posilstvo pri-pravil«, nad večno me>to. kakor piše dopisnik v sol-ii -graški katoliški časnik. Vnel in razletel se je namreč -modniški stolp zunaj Port«- - Portese. SI sem zjutraj proti vrata m sv. Pavla, kar se ne d men-.j v straii..viti naglici v ridi {»roti sv. Pavlu bliža mestu ognj no morje v žarnemu dimu. Ni se mogel človek še zavedeti, če je požar, kaj-li. že se je p.,d nogami stresi»., strahovit p«'»k je naznanil, da s.- j*- zgodilo velik«» posli tj ! V gr«"»zn«'!n oblaku s.- j.- vil«» in sukal.», kakor mašina s stoterimi rokami. •j"!i. doli. zn«.traj. zunaj: že sam pogled tega strašnega pri zora bil bi d<»sti. k<» !»i tu ii ne bilo druzih nasledkov. M'-rtva sta bila »lo takrat ven«lerle znana dva. moški l»e St» lanis. azistent stotnika Spakamela. in neka ž*na. ki je zelišč nabirala: ranjenih pa 120—200. >*«.înik Spakamela je p.. Tih šel z l>e. Stefanisom ] i« ti stolpn. ki je bil «»k« »h enega kilometra od ••pJiijav«-: videla st.a vstajati dim: stotnik zapové 'l-lui"čim vojak«»m: k«l«»r more. naj se reši. uležejo na; s»* v jame' Vojaki so Tako storili in njih večina i - bil«. I.- mal»» ranjenih. Stotnik je bil veržen v jamo. ki sejeo.||»erla pri vnetji in tam j«> bil teplo stisnjen: • Ipravili s., ga sm.-rtno ranjenega v bolnišnico. De. S*.-fani- a je ubil»». V «»krogu 2 kiloinetr«»v so vse hiše m hišice čisto ali pa nekaj razdjane. Kim sam. zlasti - cerkvami, je silo pošk«»«Jovan. Cel«» mesto s«* je >rr»*>|o. Dalje popisuje razna p»»šk«»dvanja. zlasti Šen-Paveljske cerkve. P"^I«'«lnjič pravi: Verjetno l » » lo zdaj smodnišnice pp-maknili « 1-dj ».d mesta. ktep. je v vsih straneh od njih obdano: naj boljši nasledek sedanje nesreče pa bi bil. ak«. bi smodniške terdnjave s Piemončani vred 1 tod j" p«»brisale, kajti IVmontezi Kima še nik<»li niso "Srečili m ga tudi nikoli osr»'čili ne bodo. „SI*»vencev*4 dopisnik pa tak»»-le pripoveduje: Iz Rima. dne 27. aprila, i Iz zasebnega pisma» Bilo je 23. aprila ob sedmih zjutraj in German i ki (dijaki v vstavu „Gerinaniku" i smo se ravno odpravljali z. doma v vilo pri sv. Sabi; kar se strese vsa hiša in treskne. kakor bi se bilo vse na kup sesulo. Za trenot».'k j»* bilo zopet vse mirno. Skočim k oknu: naša hiša se ni poderla. sosedova tudi ne. Kaj je bilo V Vozovi na cesti so obstali, ljudje plašno gledajo gori in doli po ulicah. Hitim iz sobe; po hodiščih letajo Germaniki s»*m in tje: uberem jo po stopnicah na dvorišče. Pod okni. ki so obernjena proti jugu. leži na drobne kosce razbitega stekla kakor toče pod kapom ob hudi uri. Okoli 100 šip se je razsulo: druge nesreče pa ni bilo v naši hiši. Navaden zemeljski potres ni mogel biti; nekaj s»2 je moralo raz-leteti. t" je gotovo. Kaj in kje. tega nihče ne ve. O!» sih smo šli k s. Sabi. Po vsem mestu je tlak ob hišah posut z zdrobljenim steklom. Mimogrede stopimo v cerkev ..di Gesu"; po tleh samo steklo, niti eno okn<> ni ostalo celo. Ljudje so vsi zbegani. Tam d« »li za ..Porta-1 'ortese" se je menda užgal smodnik. Nekaj (iermanikov je šlo že ob (»''„ih iz hiše; mislili so z rektorjem obiskati pristavo precej daleč zunaj mesta, tam nekje za cerkvijo sv. Pavla. Ob Tih so bili na Aventinu, od koder so dobro videli kakih lo minut od mestnega zidu oddaljeno, rudeče pobarvano „Fortezza Portese" in skladišče za smodnik pr»leg nje. Siv oblak se prikaže nad terdnjavico: hip kasneje pa je bilo. kakor da bi se bilo odperlo samo peklensko žp.-Io. Posvetilo se je. zagernielo, kakor da bi bil se pod«*rl neb»'ški strop; zemlja se je stresla in gost dim je zakril vso okolico, na tla pa je jela padati: ožgana opeka in osmojeni kosi lesa. Germaniku se na srečo ni nobenemu nič zgodilo. Pred njimi sta jezdila dva vojaka: kakor bi pihnil, zletela sta oba na tla. konja pa sta preplašena oddirjala naprej. — Cesta, po kateri so šli Germaniki. derži mimo cerkve sv Pavla, Žalostno je. kar so videli v cerkvi. Glavni vhod še ni imel vrat. zapaženjebil samo z deskami. Zračni pritisek je zvil močne železne zapahe, in deske so padle po cerkvi Izmed 21 slikanih oken je ostalo eno celo. Menihi benediktinci so bili ravno v koru : kapelo, kjer se zbirajo, loči steklena stena od cerkve : ta stena s»* sesuje menihom na glave. Enega so odnesli hudo ranjenega, mnogi so kervaveli Ko so Germaniki stopili v cerkev, begali so menihi vsi zmedeni sem in tje Star mož je jokal kakor «lete. Na altarju je stal kelih. knjiga j-- bila odperta. sveče so tudi gorele; mašnika pa ni bilo. — V samostanu poleg cerkve se niso razbila samo okna. ampak tudi zidovje je vse razpokam«, tako, da menihi niso s vesti si življenja. Škode je pri sv. Pavlu nekje pol milijona lir. V obče je največ škode tam. kjer so imeli slikana okna: v cerkvi „S. Maria sopra Minerva", v nemški cerkvi „Campo santo~. v Vatikanu, kjer so se razsula štiri krasna okna; v cerkvi sv. Petra so se tudi pobila vsa okna. a to je še mala stvar, boje se da je kupola dobila nove razpoke. Dokler je ne preiščejo, menda ne bo dovoljeno hoditi v cerkev. Koliko je ranjencev, ne v«'* se za gotovo; kako se je ogenj zanesel v smodnik, tudi še ni znano. Časniki prinašajo kar cele strani o tej nesreči; neki list je v četertek trikrat izšel. Občno mnenje je, da je bilo vse nameravano, in da socijalisti še niso končali svojega dela. Mariji II. Podoba, glej krasi altar, Prekrasna, kakor solnčni žar; Marija je. nebes Gospa. Ki na nas gleda iz neba. O glej na nas. preljub' obraz, Z altarja zdaj in vsaki čas; Dok se ok<'» nam ne zapre In Te enkrat tam gori zre. Podoba ta. milobna vsa; Molitev vžge na dnu serca; Kolena nam se za šibe. Ko gledamo, Marija, v Te. O glej na nas, preljub' obraz. Z altarja zdaj in vsaki čas; Dok se oko nam ne zapre In te enkrat tam gori zre. Al. Fin Nedolžnost. {Za rožni >nesec.) Lepa je spomlad zelena, Ki v življenje vse budi. Lepa žari j a rumena, Ko se v jutru zažari. Lepši še nebo je jasno. Kjer mil'j one zvezd blišči. Svitlo solnce velekrasno. Da človeški duh stermi. Koljko še lepote veče. Novi je Jeruzalem. Kteri v zlatu se leskeče, V dragih kamnih, ki so v njem. Vendar ena je lepota. Dragocenost, ki zares Ne doseže je krasota Cele zemlje in nebes. Duša, ki nedolžna, čista, V milosti pri Bogu je. Glejte, je lepota tista. Ki presega drugo vse' To lepoto ohraniti, O mladina, čuj zvesto, Z gerdiin grehom jo zgubiti, Varuj, varuj se skerbno! Kaj svetniki so storili. Da so ohranili jo? Vedno culi in molili. Se zatirali ojstro. Neštevilni so mučenci, Kadi dali serčno kri. Da le z limbarskimi venci, So na svatbo večno šli. Kaj pa borno mi počeli. Ki zgubili davno že Smo prekrasni venec beli. Pogreznivši v grehe se. Duše svoje operimo. V Rešnji ker vi Jagnjeta; Pot pokore nastopimo. Ki v nebesa še pelja. Res ne bomo se svetili V angeljski nedolžnosti. Vender bomo veselili V lepi se spokornosti. j. r. Razgled po svetu. Dunaj. Gosposka zbornica je v svoji adresi do njih veličanstva po vda rila v č r s k o - n r a v n o o d g o j o in temu primeren poduk in trud po šolah zahtevala; vender vse to še premalo določno. Kako malo je za zdaj v tem oziru pričakovati v spodnji zbornici. je znano in očitno. Pri vsem pa se je začelo obnebje jasniti in čistiti. To nam kaže -V veliki shod katoliške šolske družbe 27. aprila na Dunaju, zlasti pa še mojsterski govor kneza Alojzija Liechtensteina o tej priliki. Naj nasleduje tukaj po „Slovenčevem" prevodu. Knez govori: Gospoda! Dovolite mi, da pričnem svoj govor z ozirorn na minolost. V tej dvorani je biio pred dvema letoma zborovanje katoliškega shoda. 1 dele žili so se ga iz eele Avstrije učeni, zaslužni in za dobra dela goreči možje, da se združijo pod vodstvom mil. škofov. Le nekaj sem pogrešal pri tem sicer sijajnem shodu: dunajsko prebivalstvo ni bil" zastopano v primernem številu. Ta dvorana še pri zadnji seji ni bila polna Poznalo se je. da je tukaj zboroval generalni štab. a da jo bila armada zunaj raztresena. Primerjajmo shod povodom zadnjih mestnih volitev, za katerega bi ne zadostovala nobena dvorana na Dunaju; primerjajmo današnji shod. ko so vsi sedeži zasedeni. Pač smemo reči: V doržavnein zboru je sicer naša stvar propala. in -d ljudstvom p:i smo napredovali, česar pred kratkim še nihče ni pričakoval. (Priterjevanje.» Tedaj, pred dvema letoma, je bilo kerščansko misleče nemško prebivalstvo Avstrije v brezupni manjšini; nasprotnikom nase veni se je upiral kmečki stan. ki zvesto stoji n.« strani duhovščine, katerega pa njegov težavni poklic ovira, da ne more odločilno vplivati na deržavno življenje. Naši roj. ni nasprotniki imajo na razpolaganje dvojno nadtnoč. denar in časnikarstvo, vsa mesta, ki so sedeži bogastva in omike, so jih poslušala; in iz mest, ki so dandanes edino važni strategiški kraji svetovne politike. gospodujejo nad neoboroženo deželo. Danes pa stoji že v dveh največjih nemških mestih Avstrije, na Dunaju in v Gradcu, zerno meščanstva. rokodelski in tergovski stan, z orožjem v boju proti liberalizmu; vsi delavni elementi nie.l izobraženci in obertniki so se vzdignili proti njemu Jaz. kakor ve gospoda, nisem se izogibal raz voju in organizaciji dunajskega gibanja. Kdor je to gibanje r».] porot k a pazljivo zasledoval, mora priznati. da prejšnji osamljeni upor proti liberalizmu dobiva novo. popolno obliko, da se razširja med stanovi, ki so doslej bili njegove podpore, da ob-seza vse one verste. iz katerih se mora osnovati prihodnja pripravljana stranka, da je iz čoka nastalo <-olo telo. i Pohvala.) Propadi liberalizma v Gradcu. na Dunaju in Nižje Avstrijskem pomenijo obrat njegove osode. začetek konea. To ni bil dogodek, ki se pripeti v volilnem boju 7. odločnostjo, spretnostjo in iznena-denjem. pri drugi priliki pa nasprotno. To je psi-hologiški prevrat, globoka prememba čutov in misli prebivalstva, ki se je zopet našlo po dolgih mučnih bloditvah. • I)obro!j Kakor je punica povita, bil je duh našega ljudstva omrežen v liberalnih frazah. Nenadoma je proderlo to mrežo, kakor krasen metulj dviga s»* prosto na močnih perutih v zrak. (Živahna p-hvala.» Pred kratkimi tedni sem na tem mestu izrazil svoje prepričanje, da vsled sedanjih razmer v der-žavnein zboru ni mnogo pričakovati ne v političnih, derfcavnopravnih. narodnih in tudi ne v verskih . zirih. Prest»«lni govor je poterdil moje prepričanje, in adresna debata bode to moje mnenje še bolj vterdila. Ali naj mi kristijani in katoliki, ki moramo ljudstvu dati nazaj njegovo šolo. zaradi tega roko križem deržimo. k«*r v deržavnem zboru ne moremo tega doseči vsled nevgodnih razmer? Morda bodo to n»;kat« ri storili, ki mislijo, da je njihova zložnost iidanost v božj«» voljo. (Veselost in pohvala.) Mi gotovo n« ' Mi bodemo tam delovali, kjer imamo od-p.-rto pot. med ljudstvom samim i Dobro!), ki nas mora poznati, katero hočemo poučiti o naših razmerah Javno mnenje, ki nam je toliko časa odtujeno. moramo sedaj pridobiti: in stem pritiskom na postav«-daine faktorje b«»"lje nasl) Bratislavski knez in škof j" razglasil poseben ukaz /as*r:in kni»č.-vanja s podobami in crkvenimi rečmi p«» hišah Pravi namreč, kako se pogosto slišijo prit- /l»e. da kiipčavarji ponujajo po hišah podobe in «-hake stvari z izgovorom, da to počenjajo v kori>t «•••rkvenih zidav. Višji pastir torej prosi svoje župnik«*, naj naznanijo občinam, «la škof nikoli ni d d privoljenja k taki kupčiji in da miluje svoje ver-nik«\ k< r jih Taki ljudje nadk-gujejo. Duhovni naj triki zlorabi nasprotujejo, kolikor morejo. — Opomniti pa .-e sm«* <• tej priliki, da ne le cerkvenih, ampak naravn« St zoper «erkvne reči taki „šaharji" večkra' razširjaj»• in / njimi ljudi peharijo in slepa ril-», kakor s», n. pr. knjižurine polne škodljivih in zoperverskih vraž. ali tudi spotikljive p«.«l..bščine itd. Naj tor j sl.di» mi gl«*«la. da n»' bode kupil gada v vr« či<-i. kteri mu utegne otroke ali druge v hiši napi-kati s smertnimi strupovi! ITcvi jezuitcvski provincial je izvoljen prečast. P. '»t mar Seywald na mesto pr»*č. P. Frančiška Ksav. S-li\varzl»T-ja. P. nt mar. rojen 2>. sveč. IM."». j»- !>il «»d v r«'kt.-r Požonjskem jezuitov- skem kolegiju. Avstrijaaski škofje s«» bili o« 1 papeža sprejeti 24. aprila dopoldan. Sv. »»č«• so bili prav zdravi in čversti. k lik« r i«* mogoče pri taki starosti. Z veliko živostjo so se zanimali za katoliško univerzo (vseučilišče) v Solnogradu. ter v. č. knezu nadškofu priporočevali to napravo. (Bog jo daj že skoro!) Bili so ob enem pričujoči Graški. Ljubljanski in Mariborski. Škoda v cerkvi sv. Pavla storjena znaša kacega pol milijona lir. — Ko so sv. Oče zaslišali pok in čutili potres, so mislili, da se udira strop in so dušo Bogu priporočili; pri tem pa so ostali mirni in drugi dan se nad njimi nič ni videlo, da bi jim bilo kaj škodovalo. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljst va. Nameni za mesec maj (veliki traven), a) Glavni namen: Krfšc>tn*l-i mm t „¡ki. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII). (Dalj«-.) Pa kakor je poklic umetnikov vzvišen, tako ima umetnik tudi velike pripomočke, s katerimi vpljiva na um in serce in po pravici cenimo za dar nebeški umetnosti, katera za more z vnanjim, očitnim predstavljanjem pozornost človekovo seboj potegniti. Od Boga obdarovani ljudje, tako pripoveduje pravljica in to dostikrat tudi zgodovina poterjuje, so s pomočjo umetnosti divje zveri krotili, mesta zidali in njihove prebivalce navduševali k boju ali k smerti za domovino, so nravnost človeško boljšali in blažili, so strah božji in ljubezen do modrosti cepili v serca. Toda kakor je umetnost namenjena za mogočno voditeljico dobrega, tako se nasprotno tudi lahko zlorabi in potem človeka s skrivnostno svojo močjo potegne seboj v pogubo. S spretnostjo človeške umetnosti se ne dajo le brezumne zveri krotiti, temne, žali. ni samo pravljica, da taka umetnost lovi tudi otroke in neumneže, da modre dela sužnje v zmoti, močne v strasti, da s pomočjo čutov še le prav hudo k mesenosti in grehu zapeljuje. Bogu in nebesom in in vsemu višjemu se odteguje, sebe in človeka pa ponižuje v naturalizma in realizma (truplo- in nato-romolst.vo) sužnjost, v nasladnos^; na drugi strani pa slepi serce k vsemoljstvu (panteistiškemu idealizmu), k tako neumnemu napuhu, da se človek pred naravo in njenimi deli v malikovanju, v prahu valja. To vidimo dandanes v resnici pred lastnimi očmi; tak je dostikrat nauk umetnosti; tako počenja cela tropa njenih učencev, ki so pravi hudodelniki proti nravnosti in proti dobremu kusu. Pervo, kar nam je proti temu storiti, je to. da sami sebe oprostimo in ostanemo varni proti tej čarov-ni moči hudega. Ni pravo skazovanje duha in njegove moči. ampak človeški napuh in narodnostna neči-mernost je. ki kot javno mnenje v imenu napačne umetnosti «lerzno zahteva, da naj strup, če je le sladak, čudovito hvalimo, da naj se takim zavdajavcem in zapeljivcem le z nekakim svetim spoštovanjem bližamo. Mi nismo proti lepoti in umetnosti, ampak proti laži in prederznosti, katera je tedaj, če se no-vošegna umetnost napihuje in hvali kot nosiMjica omike, kot pomočnica čistega človeštva. Tako je delala tudi njena predpodoba. ona poganska umetnost in razuzdanost, katero je našlo kerščanstvo pri svojem vstopu na svet. Učenci Kristusovi so jo po njenem zasluženji obsodili in so s tem omiko in človeštvo rešili in s pravo umetnostjo oblažili. Ali naj imamo do mertvorojenega posnemanja in do ničvrednih imen več spoštovanja? Imena so nam otročarija, pravimo tu po pravici, in to tem bolj, ker sveta umetnost — in ta nam mora pred vsem veljati — ni na malo ponosnih imen navezana, temveč njeno ime je razširjeno tudi po vsi nemški deželi. S hvaležnim sercem se smemo radovati in serce nam sme veselo biti zaradi toliko lepih hiš božjih in njihovega kinča, zaradi podob in kipov, zaradi pobožnih pesem in zaradi premnogih drugih del kerščanskega pesništva in glasbe. ' (Konec nasl.) b) Posebni nameni: 1?. Biukoštua nedelja. Prerojenje ljudstev k življenju sv. vere. S. <>čo papež in kerščauski knezi. Birmanci. 18. B i n k o š t n i ponedeljek. Vterjenje <>d Boga postavljene oblasti. Dar sveta za mirno rešenje soeijalnega vprašanja. Ugonobitev prostozidarstva. Važne skušnje. PJ. Binkoštni torek. Zvestoba do dušnih pastirjev. Poveruitev vseh redov ua Nemško. Katoliški zdravniki za mesto in deželo. 20. 8. Bernardin. Ped sv. Frančiška. Mašniško posvečevanje. Šolsko vprašanje. Stanovske zadeve. 21. S. Feliks Kantališki. Redovna provineija. ki je v nevarnosti. Podelitev več župnijskih služb. Različne stavbinske zadeve. 22. S. V en a ne i j. Terdno zaupanje na previdnost liožjo. Skupna molitev pri mizi in zvečer. Družbe mladeničev iu deklic. 23. S. Andrej B oboi a. Poljsko in preganjana cerkev na Ruskem. Poživljenje starih kerščanskih navad, zlasti očitne molitve. r Angel jevo češčenje". (Konec nasl.) [I. Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. (i. presv. Jezusovega •Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Neka oseba se priporoča v molitev Materi Božji. sv. Jožefu in sv. Antonu, da bi zamogla z božjo pomočjo, kak zaslužek dobiti in se pošteno preži viti, in da bi tudi polno zdravje zadobila. — Za srečo pri kupčiji Zahvale V neki jako važni zadevi sem skoraj obupal, da bi prišel do zaželjenega cilja. Vedoč. da človek sam nič ne premore. sem se zatekel k ljubi Devici Mariji in njenemu ženinu sv. Jožefu. Prosil sein ju prav s terdnim zaupanjem ter še posebej Marijo, naj pokaže, da je moja mati. Začel sem de-vetdnevnieo pri goreči voščenki, in glej opravil sem še le trikrat pobožnost. pa se je stvar že na boljše obernila Da. Marija se je zopet pokazala ljubo mater. Dolžnost uii je, da se zahvalim tej nebeški Kralji«-! in njenemu deviškemu ženinu sv. Jožetu. Sveta Marija, pomoč kristijauov, prosi še dalje za me in za vse svoje otroke toliko časa, da nas boš vse zveličane zagledala pri svojih svetih nogah v nebesih. V Novem mestu, 20. aprila 18t»l. F. P. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Prevzvišeni gospod knez in škof dr. Jakob Miss i a so se pretekli torek ob oeh popoldne povernili z rimskega potvanja v Ljubljano. Gg. dr. Fr. Lampe in P. Angelik Hribar sta preteklo nedeljo, o. t. m., ob llih d« »spela zdrava iz Svete dežele domu in sta v Marijanišču še maševala. K tristoletnici sv. Alojzija. Pole z vpisanimi imeni otrok že pridno dohajajo z dežele. Žapisavanje se bo nadaljevalo do konca meseca. P« »tem pa seizroče pole bukovezu, da se z vežejo v lepo „spominsko knjigo mladine ljubljanske škofije". Kjiga se bo na praznik sv. Alojzija položila na oltar tega svetnika v Rimu s priserčno prošnjo, naj angeljski mladneč vt<> knjigo zapisane vzame v svojo posebno varstvo. Za 3001etnico sv. Alojzija je tudi Zagrebški kapiteljski vikarijat dal zadevno naredbo namreč: a» Podpisuje se „Album" mladine in tudi staršev, b» Mladina obhaja tridnevnico na čast Alojziju. Ta tridnevnica se lahko obhaja tudi o kakem drugem času po škofovi določbi. -i- Gospa Marija Tavčar, soproga g. L. Tavčar-ja. je previdena s svetimi zakramenti za umirajoče utnerla 2. t. m. v 06. letu svojega življenja. Bog ji daj večni mir. Otroci varite se vode! t«rožna nesreča se je ob koncu aprila zgodila na Ježici pri Ljubljani. Okoli dveh popoldne gre več otr«'»k k Savi verbovje režat, ž njimi iudi dve trinajstletni deklici. Dekleti hočete Savo prebresti in iti na drugo stran, še predno pa ste na sredi, valovi eno podero, — v tem trenutku ta zgrabi svojo tovaršico in j poštni nakaznici poslali, hvaležno prejel. Bog plati Vam. [»reč. g. kan. za trud in blagim dobrotnikom stoter«»! — Priserčna hvala in pozdrav. K«.r» vje. 23. aprila 1891. Josip Krese. peterdilo Resnično prejel sem 200 gld., poslanih ^ aprila „za razširjanje sv. vere". Bog plačaj! V Solnogradn, 11. aprila 1*91. Holaus 1. r. Nadškcf v Zadra. Na mesto umerlega Maupas a. kakor se sliši, utegne priti prevzv. dr. Jož. Stadler, nadškof v Sarajevu V srednjem Bitnji j^ P», aprila enajstim posestnikom skoro vse pogorelo in je škode blizo 10.000; zavarovani so bili menda za 7.550 gld. V Kerški škofiji. I)voini kaplan in konziski svetnik gosp. K a r o 1 Kisi e r je postal kanonik celovškega stolnega kapiteljna. — Za kaplane gredo čč. gg : Val. Podgorec v Pliberk; Matej Ražun v Železno Kaplo: .T. Tiefenbacher v Zg. Belo: Mati j a K a n d o I f v Št. Vid; F i 1. S tr e i n e r k S. I lemi; Jan Stri cd or v Volšperk; Štef. Ogerčnik od S. Ileme za provizorja v Malo Cirkno. Celovec. Tč. g g. n o v o m a š n i k i nastavljeni: Jož. Derdlik v Tinje; F r. II i 1 pe rt v 11 iittenberg: K r. 11 o 1 e c v Hodiše; Jož. II o m a n v Cerno; Drag. 11 u 11 n e r v Spod. Dravberg: V i 1 j. Jankov v Pustrico; Jak. Kiedlman k Devici Mariji na Jezeru: A n t. K o n e č n y v Kotače ; A1. I' r o s e n v Sokovo; Jož. S e d 1 a č e k v Motnico; F r. š i 1 h a v y v Trebenj; F r. S t i n g e 1 j v Sveče; D a v. I'r bane k v šmihelj pri Plibi; Vene. Valeš v Guštunj; Vek osi a v Vanna v Rangersdorf; J .»ž. V in t ar v Sent-Lenart pri Beljaku ; Jo ž. V il mer v Za gorico. Program. Tridnevni™ na Tersatu v spomin i¡00letnice. odkar se jo Marijina hišica preselila z Nazareta na Tersat. — V cerkvi čč. oo. frančiškanov na Tersatu se bodo !».. in. li. in 12. majnika pobožnosti opravljal«- v naslednj«*m redu: Dne u. maja popoldne ob 5ih hervaška pridiga in blagoslov. rlo. maja ob ."»ih v jutro božja služba s slo-vensko pridigo. Ob loih pontilikalna sv. maša in pridiga v hervaškem jeziku. Popoldne ob 5ih italijanska pridiga in blagoslov". „11 maja zjutraj ob a i h slovesna služba božja s sl.»v« nsko pridigo. Ob lOih velika sv. maša s her-vaško pridigo. — Popoldne ob ."»ih hervaška pridiga. — Popoldne ob ."»ih hervaška pridiga in blagoslov". rl2. maja. kakor poprešnji dan s sklepom slovesnosti z zahvalno pesmijo". Tersat. 11. maja 1*91. Samostan oo. Frančiškanov. Znižane cene pri vlakih, ki odhajajo 1801. iz Maribora. Ljubljane. Tersta in Gorice povodom velike tridnevnice lo„ 1112. maja na Tersatu. Vožnje cene iz teh in vmesnih postaj so znižane. Vlaki odhajajo in plača je, kakor sledi: Iz Maribora ob 7 40 dop. cena tje in nazaj II. razred 10 gld. 05 kr., III. razred 7 gld. 25 kr. — Iz Celja 948 dop. cena tje in nazaj II. razred s gld. 45 kr. III. razred 5 gld. f»o kr. — Iz Zidanega Mosta 10*30 dop. cena tje in nazaj II. razred 7 gld. 50 kr. III. razred 5 gld. — Iz Ljubljane 12 05 pop. cena tje in nazaj II. razred 5 gld. 25 kr. III razred 3 gld. 50 kr. — Iz Tersta 1 45 pop. cena tje in nazaj II. razred 5 gld. 25 kr. III. 3 gld. 50 kr. — Iz Gorice 9 22 dop. cena tje in nazaj II. razred 5 gld 80 kr. III. razred 3 gld. 85 kr — Iz Šempetra 340 pop. cena tje in nazaj II. razred 2 gld. 35 kr. III. razred 1 gld. 55 kr. Avstrija je imela ob koncu preteklega leta 41 milijonov 284.900 ljudi, to je: 17 milijonov 449.705, unkraj; t-akraj Lita ve pa 23 milijonov 835.201. V Zagrebu je 27. u. m. milogsp. opat Fidel Hoepperger obhajal 70letnico svojega mašništva v cerkvi usmiljenih sester ondi. „Zagrebški list" 1 loepperger-ja prešlavlja, da je on eden najbolj zaslužnih mož na Hervaškem. kterega red se že davno daruje strežbi bolnikov in pa odgoji ženske mladine. Kolikor vemo, bil je pokojni kardinal Havlik že pred mnogimi leti poklical usmiljene sestre v Zagreb in blizo že v začetku ali kmalo potem je bil Hoepperger njih vodnik; naselile so se po mnogih krajih blizo in daleč, celo v Adrijanopolu imajo podružnico, ktero g. opat vsako leto obišče in s s setrami obhaja duhovne vaje. Med sestrami je tudi več Kranjic, ktere se v korist svojega poklica hitro naučijo hervaškega jezika. Kranjec je za vse. Šmarnice ondi bodo pri oo. Frančiškanih ob Gih; pri sv. Katarini ob pol 7ih; pri usmiljenih sestrah ob pol 8ih zvečer. Dobrotni darovi. Za opravo nbožnih cerkev naše škofije: od sv. Jakoba ob Savi 22 gld. 70 kr. — Iz šmarij na Dolenjskem 20 gld. — Iz Zatieine 11 gld. 2 kr. — Iz Starega terga pri Ložu 35 gld. — Z Dovjega 30 gld. 40 kr. — Z Ajdoviee 10 gld. — <>d sv. Katarini* 20 gld. — Z Dobrave pri Kropi 16 gld. — Iz Moravč 58 gld. — lz Verhpolja pri Moravčah 15 gld. — Z Železnikov 11 gld. — S Svibnega 17 gld. — Iz Skot'|e Loke 40 gld. — Od sv. Križa pri Teržieu 29 gld. 24 kr. - Iz Idrije 38 gld. Z Bohinjske Bele 20 gld. — Z Radoljiee 45 gld. — Iz Srednje vasi pri Kočevji 25 gld. — S Čemšenika 12 gld. 45 k«\ — Z Rov t nad Logatcem 48 gld. 80 kr. — 1V«V 4 gld. Za dijaško mizo: C. g. župnik Jož. Pr