Leto XXIII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za ‘/t leta 90 din, za '/* leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 60 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis	za	trgovino.	Industriio
Številka 85.
U.edništvo: Ljubljana,. Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Greg«** čičeva ul. 27. Tel. 47-62, Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
(vlials vsak ponedeljek, ■Alldlti sredo petek
Ljubljanaf ponedeljek 29. julija 1940
Pana posamezni «>ca vcsncr številki din ■
Ne zavisi od imena
V naši javnosti se v zadnjem času silno mnogo razpravlja, po katerem sistemu bi morali urediti svoje gospodarstvo, da bi mogli biti kos sedanjim težavam. Predlagajo se vsi mogoči sistemi in načrti, celo fantastični načrt se-ljačke države. Pri tem pa se propagirajo ti načrti na način, kakor da bi bilo vse odvisno le od tega, če se odločimo za ta ali oni načrt in vse naše gospodarsko življenje se bo hipoma zboljšalo.
Toda od imena sistema, po katerem bi uredili svoje gospodarstvo, zboljšanje res ni odvisno. Naj se odločimo za ta ali oni sistem, razmere se ne bodo prav nič spremenile, če ne bomo tudi zboljšali način svojega gospodarjenja, če ne bomo delali več in bolje. Nič ne pomaga, če kdo utemeljuje dobroto tega ali onega sistema z dobrimi uspehi, ki jih je ta sistem doživel v drugih državah. Kar je dobro v eni državi, ni nujno dobro tudi v drugi. Poleg tega more imeti v eni državi neki sistem obstojnih pogojev, v drugi jih pa nima. V državi z odlično delujočim upravnim aparatom se more uvesti tudi najbolj kompliciran sistem, v državi s slabo upravo pa mora tak sistem povzročiti samo nepopravljiv kaos.
Zato je mnogo bolj pravilno, če mislimo na to, kako bi na podlagi lastnih razmer ustvarili novo gospodarsko življenje, namesto da gledamo okoli po svetu, kateri tuji sistem naj bi prevzeli. Predvsem pa je potrebno to, da skušamo zboljšati način svojega gospodarjenja, svoje uprave, ker šele s tem bomo ustvarili podlago za napredek.
Če bi še nadalje ostala naša zakonodaja na stopnji, na kakršni je danes, da namreč tudi že šolan državljan iz povodnji predpisov 'sploh ne more več dognati smisla teh predpisov, ne bomo prišli naprej in naj se odločimo za kateri koli sistem. Ni stvar v tem, kakšna je oblika naše zakonodaje, temveč kakšna je njena vsebina.
In tako je tudi pri vseh drugih stvareh. Moremo reformirati našo oficialno zunanjo trgovino, ki je tudi v resnici reforme potrebna, na kakršen koli način, vendar ne bomo dosegli nobenih uspehov, če je ne bomo popolnoma oprostili birokratizma. Prav tako nič ne pomaga, če imenujemo naš sistem zunanje trgovine tako ali tako, če pa bo tudi novi sistem še nadalje bolehal od naših notranjih sporov.
Pa tudi glede našega domačega trga ni nič drugače. Vsa prizadevanja za ustavitev naraščanja cen ho morejo roditi nobenega pozitivnega rezultata, če ne spremenimo vsega načina svojega delovanja. Cene morajo rasti, če se življenje z novimi dajatvami sproti draži. Draginja se mora poostriti,
".se smejo cene agrarnih proizvodov dvigati Ni na t. a- •
,	... "7 . m Pa tudi misliti,
da bi draginja padla, če premalo varčno gospodarimo in če zapravljamo preveč.
In tudi seljačka država ne bo prinesla kmetovalcu zboljšanja, Če se ne bo tudi na vasi delo spremenilo. Tudi v seljački državi bc moral kmet delati, trdo delati in varčevati, če se bo hotel dokopati do blagostanja. Brez uporabljanja umetnih gnojil se tudi v seljački državi donos zemlje ne bo povečal. In če v seljački državi
ne bodo znali ali si ne bodo upali nastopiti proti pustošenju gozdov, če ne bodo z najstrožjimi odredbami uvedli dobrega gozdnega gospodarstva, bodo postale naše planine gole. Samo lepe besede o se-l.jački državi so besede brez cene, ker vedno ima veljavo le to, če se bolje in več dela.
Ne prihaja rešitev od imen, temveč od načina in kakovosti dela. Ni važno, pod kakšnim imenom vodimo svoje gospodarstvo, temveč važno je to, kako gospodarimo. Da pa dobro gospodarimo, je potrebno, da izberemo najboljše ljudi, da omogočimo najsposobnejšim, da se uveljavijo, da sodimo
vse le po učinku njih delavnosti, ne pa po zvezah, ki jih imajo. Na drug način moramo začeti delati, pa se bo kar sam od sebe uveljavil v našem življenju nov sistem, ki bo tudi za nas edino pravilen in dober, ker bo zrasel iz strukture našega gospodarstva, ker bo v skladu z vsem našim življenjem.
Gospodarska preureditev
države
Novi gospodarski	na
gospodarskega razvoja
V zvezi s propagando za uvedbo načrtnega gospodarstva so objavili naši listi že celo vrsto člankov, kako naj se to načrtno gospodarstvo izvede. Nekaj teh člankov smo v svojem listu že regi-stiirali. V naslednjem objavljamo članek, ki ga je objavila nikšička »Slobodna misao« in ki se glasi:
Od podpisa sporazuma v avgustu lanskega leta se stalno govori o naši notranji preureditvi. Nekaj mesecev se je govorilo o tej preureditvi samo pri nas. Srbi in Hrvati so vodili politiko pismeno in ustno. V teh precej umirjenih razgovorih se je opazilo rezervirano stališče Slovencev kot tretje stranke. Sedaj se je uvidelo, da je bilo slovensko vzdržano stališče popolnoma razumljivo, ker je bilo treba poudariti nad tem političnim neki drug moment, in sicer gospodarsko preureditev države. In šele potem, ko je postala zunanja situacija tako delikatna, šele nato se je zapostavil politični moment ter se je začelo realno presojati stanje države in naroda ter njegove potrebe. Po vseh. pravicah je prišla gospodarska preureditev države na prvo mesto. Težkoče so v hipu nastale pod istim ozračjem, ki je tudi postavilo vprašanje naše glavne pre-orientacije. Ker se ni ta pravočasno pripravljala, je logično nastal zastoj in reakcija. Bati se je samo, da naša gospodarska preureditev ne zakasni in da ne pride v težkoče, iz katerih se ne bo lahko rešila.
V dveh desetletjih našega državnega življenja so mnoge stranke poudarjale v svojih programih potrebo gospodarske preureditve države. Toda vse to je ostalo le na papirju. Danes pa je nastopil trenutek, ki zaukazuje gospodarsko preureditev. Kakšne reforme v gospodarstvu in kateri sistem naj se sprejmejo, o tem še niso bili storjeni definitivni sklepi. Ve se samo to, da naše reforme ne morejo biti gola kopija drugih, ker ni naše gospodarstvo na isti stopnji kakor v drugih državah. Niti od daleč nismo podobni za-padno - evropskem kapitalističnim državam niti gospodarskemu stanju srednje Evrope. Zavedamo pa se, da se bomo morali po končani vojni, ki se vodi iz gospodarskih razlogov, prilagoditi novemu stanju.
Naš gospodarski interes zahteva, da moramo biti pri tem skrajno previdni in da moramo svoj gospodarski načrt izdelati tako, n bi se mogel gospodarski napredek neovirano nadaljevati.
*
0 vprašanju gospodarske preureditve razpravlja v istem listu tudi neki gospodarstvenik, ki pravi:
Kaj naj se stori? Odpraviti se morajo socialne krivice, ki jih je zagrešil sedanji gospodarski red. Ustvariti se mora socialni mir, socialna harmonija, To se mora storiti takoj! Ali se preide na načrtno gospodarstvo ali na sistem, podoben korporativnemu sistemu ali se adaptira tretji sistem ali pa se krene na samostojno pot, ni važno za časnikarski članek. To je komplicirano strokovno vprašanje, na katero se more odgovoriti samo strokovno, s podatki in številkami. Važno je samo to, da pri tako velikanskem delu ne smejo sodelovati samo posamezne stranke, temveč mora biti sodelovanje širše. Od tega posla se ne sme nihče izključiti, ki more nekaj povedati in ki je pripravljen sodelovati.
Pri takšnem poslu ni regionalno naziranjc umestno. Stari red stvari je dopuščal tudi regionalno naziranje. Kadar pa se ustvarja nekaj novega, kadar so meje tudi mnogo večjih držav premajhne, da bi te države same izvedle vse to, kar današnji čas zahteva, da se izvede, takrat je samo regionalni ozir preozek okvir. Ne morejo se reforme izvajati in izvesti samo v eni banovini! Ne more se izdati ena ureditev za Hrvate, druga — čeprav podobna — pa za Srbe in Slovence. Reforme morajo obsegati vso Jugoslavijo ter se morajo izvesti brez ozira na regionalna čustvovanja. Izvesti se morajo iz enega središča, preudarno in premišljeno. Te refor-
me morajo izvesti ljudje, ki imajo smisel za ritem današnje dobe, ki čutijo v sebi novi čas, ki prihaja.
Dnevni tisk objavlja razne predloge o realizaciji naše gospodarske preureditve. Toda tudi v teh člankih manjkajo realne navedbe in iz vseh se vidi samo to, da se bodo izvedle reforme postopno v etapah in s pomočjo uredb, ki naj bodo v skladu z našimi gospodarskimi razmerami in ki naj omogočijo večji red v odnosu mesta in vasi. V velikih industrijskih državah se je začelo uveljavljati načelo, da denar ni več merilo vrednosti, zlasti pa ne za takšno agrarno državo kakor je naša, ki more z načrtnim gospodarstvom učinkovito uporabiti vse do sedaj preizkušene metode pri svojem notranjem preurejanju.
Gospodarska preureditev naše države je torej diktirana od okoliščin, ki so zavladale v mednarodnem življenju in katerim se moramo prilagoditi. Po pravilno postavljeni diagnozi more kirurški nož tudi v rokah manj spretnega operaterja uspešno izvesti operacijo.
Tudi naša gospodarska preureditev ne pričakuje slavnih opera-terjatev, ker nima v sebi nevarnosti za kakšne komplikacije, temveč je vse v začetnem stadiu razvoja, ko je še vse lahko in enostavno. Nevarnost bi nastala le, če bi se pustilo, da se stanje kom-plicira, da se bolezen razvije in da potem enostavna operacija ne bi več zadostovala.
Ali bomo tudi to zimo
brez petro
Vsej javnosti je znano, zakaj je bila naša država v zadnji zimi brez petroleja. Uprava državnih monopolov je namreč fiksirala prodajne cene za petrolej ter znižala monopolno takso kartelu inozemskih tvrdk za din 2*—, domačim tvrdkam pa samo za 25 par. Fiksirane cene pa so take, da bi morale domače tvrdke izgubiti 20 par pri kg, dočiin ostane inozemskim tvrdkam dobiček din 1'55 po kg, oziroma še mnogo več ker plačujejo tudi za surovo nafto polovico manj carine kot domače tvrdke. Ker pa je petrolejski kartel produkcijo v Romuniji skrčil na minimum in ker domače tvrdke niso mogle prodajati blaga, je prišlo do občutnega pomanjkanja petroleja.
Pri ponovnih intervencijah domačih trgovcev s tekočim gorivom, katerim so se pridružile tudi druge prizadete domače tvrdke ter po intervencijah mnogih trgovskih združenj in trgovinskih zbornic
so imeli merodajni činitelji vedno iste izgovore: »Petrolejski kartel je močnejši od vas in J,
... , ’. , , in ako njemu ne damo velikih prednosti pred domačimi tvrdkami, sploh ne bo hotel več uvažati in predelovati blaga.«
Res je bil kartel zelo močan, ,
večina inozemskih dobaviteljev našim domačim tvrdkam ni hotela prodajati blaga in da so bile domače tvrdke vsepovsod zapostavljene. To je bila vsa njihova moč. Kljub temu pa niso nudili naši državi onega, kar je
vzela domačim tvrdkam — namreč oskrbovanje države s petrolejem.
Danes pa je situacija druga. Krivice, ki so se dogajale pod prejšnjimi režimi, se ne bi smele in upamo, da se tudi ne bodo več ponavljale. Tudi v inozemstvu je moč petrolejskega kartela povsem propadla. Pred kratkim smo čitali
v časopisih, da so v Romuniji izgnali vse zastopnike teh petrolejskih tvrdk.
Danes čitamo nadalje, da je Romunija zaplenila vse premoženje tujih petrolejskih družb in vse njihove cisterne. Zalo je pričakovati, da naš petrolejski kartel sploh ne bo mogel več dobiti nobenega blaga iz Romunije, medtem ko nam nudijo naši izvenkartelski dobavitelji v Romuniji blaga kolikor ga hočemo. Edini vzrok, da mi ne moremo uvažati blaga, je krivda pri naših '	, ki vidijo v kar-
telu še vedno nekdanjo moč in se še vedno pokoravajo njegovim željam.
Ena sama gesta: izenačenje pravit med inozemskimi in domačimi tvrdkami — bi zadostovala, da bi bilo v državi dovolj petroleja in
da bi se s tem odstranila nevarnost, da bi bilo naše prebivalstvo tudi letošnjo zimo brez luči. Ce pa oblastva tega ne bodo storila, bo letos še večje pomanjkanje petroleja, ker tuji petrolejski kartel sploh ne bo mogel dobavljati petroleja iz Romunije.
Zato prosimo in pozivamo vse odločujoče činitelje, da podvzame-jo potrebne korake, da se izvede to, kar nam je itak po naši državi zajamčeno — da bodo namreč veljale za domače tvrdke iste pravice kot za tuje družbe ter tuje kartele.
Plačilni sporazum s SSSR
Finančni minister dr. Šutej je izdal naslednji odlok:
Pooblašča se devizna direkcija Narodne banke kraljevine Jugoslavije, da uveljavi sporazum o blagovnem in plačilnem prometu med kraljevino Jugoslavijo in SSSR, ki je bil sklenjen dne 11. maja 1940. v Moskvi ter da izda navodila in pojasnila za njegovo izvajanje. Glede izvajanja kontrole uvoza se smatra SSSR kot ne-klirinška država v smislu odlokov št. 13920/VIII iz leta 1936 in lt. 52976*^111 z dne 7. septembra
1939.
Znamkice za plačevanje prispevkov za fond narodne obrambe
Finančni minister je izdal uredbo o spremembah in dopolnitvah navodil za izvrševanje določb § 19. finančnega zakona za 1. 1939./40. glede posebnega prispevka z dne 12. maja 1939. Tisti, ki plačuje uslužbenski davek v znamkicah, ba plačeval tudi posebni prispevek v posebnih znamkicah istočasno z uslužbenskim davkom. Delodajalci oz. njihovi namestniki morajo v to svrlio v davčno knjižico zaposlenega znamkice dobro nalepiti in jih s svojim žigom ali lastnoročnim podpisom uničiti, da se znamkice posebnega prispevka za fond narodne obrambe ne morejo več uporabiti. Znamkice za posebni prispevek za fond narodne obrambe bodo pretiskane predhodno v vrednosti po 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10 din. Ob vsaki izdaji bo objavljeno, kakšne bodo te znamkice. Prodajale se bodo pri davčnih upravah in po trafikah. Od nikogar drugega se ne bodo smele kupovati. Prodajalci jih bodo dobili od davčnih uprav ir imeti jih bodo morali vedno dovolj v zalogi. Trafikanti bodo dobivali za prodajo 4% provizijo. Finančni minister bo določil dan, kdaj se začno uporabljati te znamkice.
Gospodarski Nemčije
dr. Fu
o gospodarski ureditvi nove Evrope
Ukrepi za povečanje proizvodnje v rudarskih podjetjih
Ministrski svet je odobril uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o zavarovanju države z rudarskimi in topilniškimi proizvodi. S to uredbo se dodaje čl. 4. , ;»yeinška marka bo vodilna va- Inikaka avtarkija, temveč politična
e »V.re. e c ' a’ 1 se ? aS1-	luta	v	Evropi,«	je	izjavil	nemškim	in življenjska gospodarska nuj
Minister za gozdove m rudnike L ^ nFovinarjem pred krat. nost, ki prepušča izvozu veliko in
more v primeru pore e lmenov kjm gospodarski minister Nemči- svobodno polje udejstvovanja. Iz-ti vsakemu rudniškemu, topilrn- dr Walter	v„z„i potencial Nemčije bo po Voj-
skemu ali podobnemu podjetju, ki ^ margala Q ’ nalJ da tiče narodne obrambe, komisi-
izdela načrt za izgradnjo nemške-
6e
io treh članov in ravno toliko na .	.
meslnikov, katere naloga je, da ga in evropskega gospodarstva po skrbi za povečanje proizvodnje ^ L
podjetja ter da izda potrebne Minister dr. Funk je nato v ukrepe, ki naj zagotove nemoteno sv°ji izjavi naglasil, da se mora obratovanje podjetja.	pri vprašanju: kako si zamišlja
Uprava podjetja ko tudi vsi na- novo gospodarsko organizacijo v meščenci in delavci morajo iz- novem evropskem redu, vedno vrševati odredbe, ki bi jih izdala upoštevati to, da se narodno - so-komisija zaradi izvrševanja pover- cialistična gospodarska politika ni jene ji naloge.	nikdar vodila po okorelih dogma-
tičnih načelih, temveč je vedno uporabljala metode, ki so najbolj 1 ustrezale trenutnemu položaju
Kriza cementne industrije
industrija cementa je zaprosila I j^ovi evropski red bo slonel na pristojne činitelje, da se skliče an-1	temeljili.
keta, ki naj bi ugotovila sedanje stanje naše cementne industrije, zlasti pa, če je upravičena njena zahteva po zvišanju cen. Zastopniki cementne industrije so namreč na posebni konferenci v Za-
Razume se, da bo imela vojna globoke posledice za svetovno gospodarstvo. Nemčija bo najože sodelovala z Italijo na polju gospodarske obnove Evrope. Gospodar-
grebu ugotovili že pred dvema Kvi sItal.ije in .“l6 ^ Mto
mesecema, da so prodajne cene cementa ravno tako visoke kakor proizvodni stroški. Od tedaj pa je bila cementna industrija obreme njena še z novimi izdatki, da so danes proizvajalni stroški že za 6'50 do 6-80 din pri 100 kg večji
združeni v eni celoti. Po zmagovito končani vojni se bodo uporabljale one metode, ki so zagotovile Nemčiji pred vojno in po vojni velike gospodarske uspehe. Samo po sebi se razume, da se ne misli na to, da bi se znova
ni znatno večji
Nato se je minister dr. Funk dotaknil vprašanja o blagu, ki ga bo potrebovala nova Evropa iz Rusije, Amerike in vzhodne Azije. Promet z Rusijo glede uvoza ruskih surovin in izvoza nemških tvorniških proizvodov v Rusijo bo še znatno večji. V koliko bo Nemčija kupčevala z Ameriko, za-visi to od Američanov samih. Združene države Sev. Amerike bodo morale opustiti svoje krive metode, če hočejo pripomoči, da se svetovno gospodarstvo organizira normalno.
Trgovina z Južno Ameriko in z vzhodno Azijo, s katerima vzdržuje Nemčija najboljše odnošaje.
vati pa tudi to, da igra v mednarodnem gospodarskem prometu tudi kakovost blaga veliko vlogo. Kar se pa tiče kakovosti nemškega blaga, nam ni treba imeti nobene skrbi.
Minister dr. Funk je nato prešel na finansiranje vojne v Nemčiji ter navedel svoje misli, kako se bo izvršil prehod iz vojnega na mirno gospodarstvo. Ta prehod ne bo povzročil nobene gospodarske krize. To se bo izvedlo po vojni na tak način, da se bo denarni in kreditni tok usmeril tako, kakor bo to najbolj koristno.‘Nemčija bo imela pri tem posebno velike naloge. Svoje mnenje je nato minister dr. Funk preciziral v naslednjih dveh točkah:
1. S sklenitvijo dolgoročnih gospodarskih dogovorov z evropskimi državami se bo doseglo, da se bodo posamezna evropska gospo-
se bo znova ugodno razvijala, ka-1 (larstva v svoji notranji proizva-kor hitro prestane angleško gu- > jalni strukturi prilagodila na nem
kakor pa so prodajne cene. Te so uyed,°	gospodarstvo.
bile določene še z uredbo iz leta 1983., danes pa so se razmere silno spremenile. Če se cene pemen
Kar se tiče valutnega vprašanja,
se bo to rešilo samo po sebi v okviru pametne razdelitve dela
ta ne bi zvišale, bi morala ce- med posamezna evropska narodna mentna industrija ustaviti svoje gospodarstva. Popolnoma razum-obratovanje ali ga vsaj omejiti na ljivo je, da bo nemška marka vla-•najmanjšo mero.	dajo&i valuta v Evropi. Velikan-
Ministrstvo za trgovino in indu- sko povečanje moči rajha mora sirijo je bilo že pripravljeno ustre- imeti nujno za posledico veliko či cementni industriji in sklicati okrepitev nemške valute. Območ-zahtevano anketo. V zadnjem času Je vrednosti nemške marke o
pa ie nastal v tej zadevi preobrat. .
Trgovinsko ministrstvo je namreč se mora nemška marka oprosti i mnenja, da mora sklicati to anketo vseh dosedanjih ovir. Odpravi e banska uprava v Zagrebu, ker je Ue bodo tudi razlike, ki so bile 85% vse cementne industrije v dosedaj med posameznimi vrsta-banovini Hrvatski. Banska oblast mi mark. Minister dr. Funk je na-v Zagrebu pa ne kaže pravega ra- dalje izjavil, da se nika oi ne zumevanja za to vprašanje in »to namerava znova dovoliti svobodni se to vprašanje še vedno ne reši. denarni in devizni promet, niti se Tako nastaja nevarnost, da bo ne bo v vsej Evropi ustvarila ne-ustavljeno delo v cementnih to- ka valutna unija, ki bi ime a za varnah in da se bo število brez- posledico carinsko unijo. Valutna
poselnih delavcev zopet znatno po- vprašanja bodo urejena po njih
večalo.	temeljih.
Brez vsake dejanske potrebe se Dosedanja tehnika obračunava tako umetno ustvarjajo pri nas te- nja po kliringih nudi možnost za žave. Posebnost pri tem je samo eventualno zboljšanje valutnih od-ta, da za spremembo ustvarja se- nošajev. Na podlagi dosedanje daj te težave Zagreba	I	metode bilateralnega gospodarske-
ga prometa in plačilnih sporazu-I mov bo nastal nadaljnji razvoj multilateralnega1 gospodarskega prometa ter izravnavanja plačil-.	nih saldov posameznih držav. Po-
Letošnja, žetev V Ital J I	države	bodo	mogle	na	ta
Italijanski kmetijski minister je na^jn stopiti med seboj v normal-predložil Mussoliniju poročilo o ne g0Sp0darske odnošaje s po-letošnji žetvi. V poročilu pravi, da m0gj0 edinstvene klirinške cen-bo letos žetev zaradi neugodnih t).ajc g tem bo tudi na najbolj vremenskih razmer, zlasti hude naraven način osvobojen devizni zime manj ugodna, kakor se je promet od sedanjih ovir in oko-pričakovalo. Še 15. junija se je vov
cenila žetev pšenice na 76 milijo- Minister dr. Funk je nato govo-nov stotov, sedaj pa se ve, da ne r[[ o bodočeni cvropskcm gospo-bo dala več ko 73 milijonov sto- (lRrskem pr0storu. V Evropi ne-tov. Posebno slaba je bila žetev v katerih projZVodov ni, zlasti takš-južni Italiji. Povprečni donos žet-	smatrajo	kot odvisni
ve je znašal	v	Italiji	zadnja	leta >	’
80'7 milijona	stotov.	Minister	upa,
da bo mogoče prihodnja leta
stalno naraščalo. Naravno je, da
sarstvo. Težkoče v svetovnem gospodarstvu so nastale zaradi versajskih metod ter zato, ker je odpadlo veliko rusko tržišče. Ko bo znova obnovljen red na Kitajskem, se bo tudi v vzhodni Aziji odprl nov velik trg. »Ne verujem,« je nadaljeval minister dr. Funk, »da bi bila kronana z uspehom prizadevanja, da postanejo ameriška tržišča avtarkična, ker manjkajo za to gospodarski pogoji. Ne morejo se ameriški trgi odtrgati od ostalega sveta. Združene države Severne Amerike morajo opustiti misel, da bi mogle svoje gospodarske pogoje vsiliti Nemčiji oziroma novi Evropi. Da moremo kupčevati z Južno Ameriko, nam ni potrebno posredovanje Severne Amerike. Trgovina Nemčije z južnoameriškimi državami se bo razvijala na podlagi svobodnih dogovorov ali pa je sploh ne bo. Ni-kakih tehničnih težkoč ni za normalni razvoj medsebojnih trgovinskih odnošajev med USA ter Nemčijo. V bodočnosti bo teh težkoč še manj. Končno se mora upošte-
ško tržišče, t. j. na tržišče, ki jim je zagotovljeno za dolgo vrsto let. Na ta način bo mogoče povečati evropsko proizvodnjo ter uvesti tudi novo. Na drugi strani pa bodo za nemško gospodarstvo večje možnosti za plasiranje svojih izdelkov na evropskih tržiščih. Z ustvaritvijo stabilnih tečajnih razmerij se bo zagotovilo gladko funkcioniranje plačilnih dogovorov med posameznimi državami.
2. Med evropskimi narodi se mora ustvariti skupna gospodar ska solidarnost s pomočjo sodelovanja na vseh poljih gospodarske politike. Ta gospodarska solidarnost bo omogočila boljše zastopanje evropskih interesov proti drugim gospodarskim skupinam na svetu. Tako gospodarsko zedinje
na Evropa si ne bo pustila diktirati političnih ali gospodarskih pogojev od katere koli izven-evropske skupine. Vodila bo trgovino na podlagi enakopravnosti, pri tem pa bo vrgla na tehtnico ves gospodarski pomen evropskega kontinenta.
Takse za brzoiavke
se zviša
Nikakor se ne misli na to, da bi
se Velika Nemčija organizirala v
,	n-.	....	i	smislu	popolne	avtarkije,	ker	se
dvigniti ta donos na 90 milijonov ^ §e nadalje poiagaia važnost na
stotov.
Dobro žetev pa obetajo koruza,
to, da se nemški industrijski proizvodi izvažajo v svet, kakor je to
riž, krompir in fižol. V splosnem bn<>	vo:n0-	Gledalo	se	bo
bo pridelek večji, razen pšenice.	na	^	da	bodo	y	gospodar_
Posebno sadna letina kaze dobro. gkem prost(}rU) v katerem bo vla-
 	dala Nemčija, po možnosti vsi pro-
»Službeni list«	izvodi in da bo na ta način ta
kr banske uprave dravske bano- prostor neodvisen od drugih. Go-vine z dne 27. julija objavlja: spodarska svoboda tega prostora Uredbo o spremembah in dopol- mora biti torej zajamčena. Mora nitvah zakona o administraciji voj- se paziti na to, da ne bo veliko-ske in mornarice — Odločbo o nemški prostor v primeru stiske maksimiranju cen drvom za kur-1 odvisen od usil’_aa .,ka*®re mma
jflVO. |
Nemčija nobenega vpliva. To ni
Od 1. avgusta dalje se zvišajo bizojavne takse v notranjem prometu takole: za navadne telegrame je taksa 1 dinar za besedo, najmanj 10 din za brzojavko,
za nujno brzojavko 2 din od besede, najmanj 20 din, za novinarski telegram 0 50 din za besedo, najmanj 5 din za brzo-javko,
za odgovor 1 din za besedo, najmanj 10 din,
za nujen odgoovr 2 din od besede, najmanj 20 din, za brzojavno potrdilo o izročitvi brzojavke taksa za navaden telegram, t. j. najmanj 10 din,
za nujno brzojavno potrdilo o izročitvi brzojavke dvojna taksa t. j. 20 din za telegram, za prepis brzojavke katere koli vrste, nujne, navadne, novinarske itd., do 50 besed 10 din, za vsa kih nadaljnjih 50 besed ali delov od 50 besed še po 10 din, za izročitev brzojavke po tele fonu do 20 besed 2 din, za vsakih nadaljnjih 10 besed ali delov 10 besed še po 1 din za 10 besed, za dostavo brzojavke za vsak začet kilometer podnevi 10, ponoči pa 20 din,
za brzojavno sporočilo o izpla čilu oglasniške takse pristojbina za navadni telegram 10 bese t. j. 10 din,
za uporabljanje skrajšanega (do-,govorjenega) naslova 300 dinarjev letno,
za pravico uporabljanja tajnega sloga 1500 din letno,
za pravico izročanja brzojavke na račun depozita 200 din mesečno ali 5% od mesečno potrošenega zneska,
za kreditiranje telegrafskih taks 5% mesečnega zneska kreditiranih taks, za dostavo brzojavke v določenem času 50 din letno, za poročila o borznih tečajih ter vremenskih napovedih 200 din.
Taksa za priznanico se s 1. avgustom odpravlja ter se bo izdajala po uradni dolžnosti.
Politične vesti
Romunska delegata min. _ pred sednik Gigurtu in zun. minister Manoilcscu sta prišla v Salzburg v petek dopoldne. Na kolodvoru J
je pozdravu zun. ml^s^odVoram bentrop. Na trgu pred kolodVOTom
%££ SSS.3S8?oS3£»'
ldšl£ romunska odposlanca na Ribbentropovo posestvo v Fuschlu, ki er sta imela dolge konference z nemškim zun. ministrom. Popoldne je oba sprejel v Berchtesgadenu vodja rajha Hitler. Razgovor pri Hitlerju je trajal dve in pol ure Uradno sporočilo pravi, da je potekel pogovor v prijateljskem du hu. Takoj po končanem razgovoru s Hitlerjem sta se oba romunska odposlanca odpeljala v Rim, kjer bosta sprejeta od Mussolinija. Listi poročajo, da je bil pri teh razgovorih načelen sporazum že dosežen.
Po madžarskih vesteh je Romu nija že pristala, da bo prepustila Madžarski velik del Transilvanije Madžari baje zahtevajo vse ozern
lje do mesta Cluj vključno. Nadalje je Romunija pristala na to, da odstopi južni del Dobrudže Bolgarski. Podroben sporazum o teh teritorialnih spremembah pa naj bi se dosegel s posebnimi razgovori prizadetih držav.
Nadalje se poroča, da bo Slovaška najbrže pozvana, da pristane na priključitev k Madžarski, vendar pa bi ohranila svojo popolno avtonomijo. Ni izključeno, da bi se v tem primeru obseg avtonomne Slovaške tudi nekoliko povečal. Madžarska pa da bo pozvana, da odstopi Podkarpatsko Rusijo Sovjetski Rusiji. Znova se zagotavlja, da je med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo glede teh teritorialnih sprememb v južnovzhodni Evropi dosežen popoln sporazum.
Madžarska vlada zahteva baje •od Romunije poleg odstopa Transilvanije tudi plačilo posebnih reparacij v višini treh milijard zlatih frankov za škodo, ki so jo imeli Madžari zaradi romunske okupacije Transilvanije.
Železna garda v Romuniji je začela veliko akcijo, da se mora vsak nadaljnji odstop romunske zemlje preprečiti. Vodsitvo železne garde je o tem izročilo posebno spomenico romunskemu kralju.
Filova in Popova je sprejel v so--footo popoldne v veliki dvorani »Berghofa« kancelar Hitler v navzočnosti zunanjega ministra v. Ribbentropa, bolgarskega poslanika v Rimu Draganova in nemškega poslanika v Sofiji v. Richt-hofena. Razgovori so trajali dve uri.
Iz Berlina se poroča, da je bil med Romunijo in Bolgarsko dosežen načelni sporazum, kar sklepajo iz tega, ker je v Obersalžberg poklican drž. podtajnik dr. Gauss, ki je vedno navzoč, kadar gre za podpis važnih pogodbenih dokumentov.
Min. predsednik Filov in zunanji minister Popov sta se v soboto zvečer skozi Dunaj vrnila na Bolgarsko.
Slovaška delegata predsednik republike dr. Tiso in min. predsednik dr. Tuka sta odpotovala v soboto v Salzburg. Spremlja ju nemški poslanik v Bratislavi.
Predsednik romunske vlade Gigurtu in zun. minister Manoilescu sta prišla iz Salzburga na povabilo italijanske vlade v soboto v Rim, kjer ju je pričakoval na kolodvoru zun. minister Ciano. Popoldne sta bila sprejeta v Beneški palači od Mussolinija. Pri sprejemu je bil navzoč tudi zun. minister grof Ciano.
Sestanek slovaških delegatov z nemškim zun. ministrom v. Ribbentropom in Hitlerjem je bil v nedeljo.
Angleška vlada je sporočila bolgarski vladi, da odobrava njena prizadevanja po zopetni priključitvi Dobrudže Bolgarski. To stališče se popolnoma krije z mednarodnimi britanskimi političnimi načeli. Sodijo, da je Vel. Britanija zavzela to stališče, ker je Romunija odpovedala garancijsko pogodbo z Vel. Britanijo in ker se je popolnoma pridružila državam osi.
Kot rezultat salzburških pogajanj je bilo novinarjem v Berlinu sporočeno, da izvira zanimanje Nemčije za južnovzhodno Evropo iz nemških gospodarskih potreb, da se v tem delu Evrope zagotovi mir. To politiko zastopa tudi Italija. Nasprotno pa skuša Anglija izzvati nemire in v ta namen priznava sedaj revizionistične težnje posameznih balkanskih držav. Nemčija želi, da se balkanske države same sporazumejo med seboj. Nemčija priznava, da so madžarske in bolgarske zahteve proti Romuniji upravičene, hoče pa, da se ta vprašanja mimo rešijo med prizadetimi državami. Samo na ta način se more zagotoviti mimo sodelovanje med narodi južnovzhodne Evrope.
Posvetovanja v Salzburgu so imela le posvetovalni značaj m so vse teritorialne spremembe odložene do konca vojne.
Nemški letalski napadi na Anglijo in angleški na Nemčijo se ponavljajo vedno pogosteje in v vedno večjem obsegu. Namen teh napadov je čim bolj oslabiti udarno silo nasprotnika in mu prizadejati čim vleč škode, zlasti pa zmanjšati proizvodnjo njegove oboroževalne industrije.
Ves civilni, promet so Nemci v Franciji nenadoma ustavili. Iz tega sklepajo, da so v teku zadnje priprave za napad na Anglijo.
Bivši predsednik francoske vlade Daladier je bil v Maroku aretiran in prepeljan v Marseille. _	,
Na vscameriški konferenci .d' prodrlo stališče ivashingtonske vlade kakor je razvidno iz resolucije, ki bo danes predložena plenumu konference. V tej resoluciji se naglasa potreba, da se mora preprečiti, da bi evropske posesti v Ameriki prišle v roke kake druge iz-venameriške države. Izdali naj bi se tudi kolektivni gospodarski ukrepi v primeru potrebe proti kateri izvenameriški državi. V primeru potrebe naj bi se omejile pravice tujih izven ameriških diplomatov.
Denarstvo
Notranje posojilo se napoveduje
»Jugoslovanski Kurir« piše, da v gospodarskih krogih prevladuje misel, da bi se moralo razpisati notranje posojilo, s katerim naj bi se začela javna dela ter pri njih zaposlili brezposelni. Zaradi slabe žetve da utegne biti letos brezposelnost znatno večja kakor druga leta. Ker bi bil z notranjim posojilom dobljeni denar večinoma investiran doma, bi tudi vse domače gospodarstvo znatno oživelo.
»Jugoslov. Kurir« pripominja k tej vesti, da je Jugoslavija menda edina država, ki v času sedanje vojne ni najela nobenega posojila, niti notranjega niti zunanjega. Eskont bonov narodne obrambe se ne sme smatrati kot posojilo, ker je odplačevanje teh bonov urejeno s posebnim režimom.
Na pristojnih mestih se sedaj proučuje predlog o razpisu notranjega posojila in bo skoraj gotovo ta predlog tudi prodrl. Verjetnost je tem večja, ker po zatrjevanju »Ilrvatskega dnevnika« ne prinašajo nove dvanajstine nobenih novih davkov.
K tej vesti bi pripomnili samo to, da pomenijo javna dela oživ-ljenje gospodarstva samo, če se izvajajo rentabilna dela in dela, ki povečajo gospodarsko silo de-
Mlačna tendenca na beograjski borzi
Na beograjski borzi je vladala pretekli teden mlačna tendenca. Nekateri pravijo, da zaradi počitnic, ki vplivajo tudi na borzo, drugi pa razlagajo slabo tendenco z napeto politično situacijo. Proti koncu tedna se je položaj še poslabšal. Promet v vrednostnih papirjih je znašal 2,150.000 din, za
700.000	din manj Ro prejšnji teden.
Gibanje tečajev kažejo naslednje številke:
	19.7.	26.7.
25% vojna škoda	444—	437—
7% investicijsko	9850	97-50
4% agrarne	52-50	52—
6% begluške	78-50	76-50
6% dalmatinske	72—	69-
6% gozdne	71 —	68—
7% Blair	93-50	93—
8% Blair	100 —	99-50
7% Seligman	IM-	10050
7% investicijsko	OS—	93 —
Delnice Narodne banke so ohranile svoj tečaj 7900 din. Debata o podržavljenju Nar. banke ni torej nič vplivala na tečaj delnic.
Na deviznem trgu je nazadoval tečaj angl. funta od 214-36 na 210-65 din.
New York je ostal ves teden nespremenjen.
Srednji tečaj za švic. frank je bil 125015, za Stockholm pa
1313-40.
Klirinška marka je bila ves teden po 14'80. Promet z njo je bil zelo živahen in dosegel 1,950.000 mark.
Skupni devizni promet je znašal 42-3 milijona din, za 6-25 milijona din več ko prejšnji teden.
Mednarodni devizni trg
Položaj na mednarodnem deviznem trgu je bil pretekli teden bolj miren, tendenca pa bolj mlačna ko prejšnji teden. Na njujor-ški borzi je bil britanski funt nekoliko slabejši, ostale devize pa so ohranile svoje tečaje. Na evropskem kontinentu je prišel zopet do izraza curiški devizni trg, kjer se opravlja živahen promet v valutah. V Curihu Pariz znova notira in sicer 9-87 šv. frankov za 100 francoskih frankov. Tečaj je torej isti kakor v začetku leta.
Zanimiva je razlika med tečaji valut in deviz v Curihu. Ta razlika je sicer odvisna samo od lo-
kalnih razlik, je pa značilna za smer, v kateri se giblje povpraševanje mednarodne publike. Francoska deviza notira 9-87, francoski bankovec pa 5'40. Britanska deviza 17-55, efektivni funt pa samo 13-00. Pri dolarju pa je položaj ravno obraten. Ameriška deviza notira 440, ameriški bankovec pa 459. Izplačilo Berlin ima stalni tečaj 175-75, dočim notira registrska marka '51‘5, trgovska marka pa 19.
*
Nova posojilnica začne poslovati
1.	avgusta v Ljubljani. Ustanovila
Kmetijski minister je v soglasju z notranjim ministrom na podlagi uredbe o hmelju predpisal pravilnik o hemljarskih združenjih:
Čl. 1. — V vsakem hmeljskem okolišu (čl. 3. uredbe o hmelju) se ustanovi po eno hmeljarsko združenje.
Vsak lastnik hmeljnika mora biti član hmeljarskega združenja (čl. 6. uredbe o hmelju).
Hmeljarji, ki niso v okoliših, navedenih v čl. 3. uredbe o hmelju, morajo biti člani hmeljarskega združenja dotične banovine, oz. če tega v njih banovini ni, člani hmeljarskega združenja najbližjega okoliša.
V primeru, da je ob uveljavljenju tega pravilnika že eno ali več hmeljarskih združenj, se morajo vsa prilagoditi tem predpisom ter združiti v eno hmeljarsko združenje. Rok in način za to spojitev določi pristojni ban.
Čl. 2. — Namen hmeljarskega združenja je, da zastopa interese hmeljarjev, da pospešuje proizvodnjo in prodajo hmelja, da prireja sezonske sejme vzorcev, da vodi evidenco o lastnikih in površini s hmeljem zasajene zemlje (hmeljski kataster) ter statistiko o proizvodnji in prodaji.
Čl. 3. — Sredstva združenj so:
1. Vpisnina in članarina, ki ju določa redna letna skupščina.
2. Najmanj lodstotni prispevek od dosežene prodajne cene hmelja dotičnega okoliša. Ta prispevek sme glavna letna skupščina zvišati na največ dva odstotka.
Ta prispevek mora vsak kupec
Podpisana je bila že dolgo napovedana in od mnogih nestrpno pričakovana uredba o odkupni ceni za pšenico. Uredba vsebuje več iznenadenj. Vidi se, da ni vlada sprejela niti stališča proizvajalcev niti stališča potrošnikov. Cena pšenice je določena na 250 din za 100 kg za najboljšo pšenico in pri najbolj ugodni prometni relaciji. Cena ni niti minimalna niti maksimalna, temveč je efektivna, to je, da mora dobiti kmetovalec polno odkupno ceno pri dobavi franko vagon ali vlačilec. Kadar je prodaja franko trgovsko skladišče, se pribijejo k ceni prevozni stroški, ki pa ne smejo znašati več ko 5 din za 100 kg.
Razume se, da se bo pšenica slabše kakovosti plačevala ceneje. Uredba pa ne predvideva cene za posamezne kakovosti, temveč se odbije od določene cene v sorazmerju s kakovostjo pšenice. Kot osnovna ali standardna kakovost pšenice se smatra letos pšenica z 2% plevela in s hektelitrsko težo 76 kg. Letos je določena teža nize, ker po prejetih poročilih dominira letos ta kakovost pšenice v glavnih vojvodinskih žitnih krajih. Za pšenico boljše kakovosti je dovoljena tudi višja cena, in sicer do 2'5 din za 100 kg. Za plevel se odbijajo 3 din za vsak odstotek nad dopustna 2 odstotka.
se je namreč Posojilnica kmečke zveze, M hoče zbirati oni kmečki denar, ki ga iz katerega koli razloga ne morejo pritegniti podeželske rajfajznovke.
Za uspešna odkritja zlatih in platinskih ležišč v Rusiji je razpisal narodni komisar za industrijo neželeznih kovin nagrade od 3000 do 100.000 rubljev. Te nagrade morejo sedaj dobiti tudi državni raz-iskovatelji in geologi, ki so bili do-sedaj od nagrad izključeni.
Ameriški Eksportni banki je bil na predlog predsednika Roosevelta zvišan kredit od 200 na 700 milijonov dolarjev, da bo mogla banka kupovati od južnoameriških držav presežke njih žetve.
hmelja pri izplačilu kupljenega hmelja odbiti proizvajalcu od izplačane vsote ter ga izročiti pristojnemu hmeljarskemu združenju (čl. 6. uredbe o hmelju) najkasneje v roku 10 dni.
3.	Darila in zapuščine.
Cl. 4. — Združenja se ustanove v posameznih okoliših na ta način, da pozove kr. banska uprava po upravni oblasti prve stopnje najkasneje v dveh mesecih po objavi tega pravilnika v uradnem listu ter na običajen način vse lastnike hmeljnikov na ustanovno skupščino hmeljarskega združenja. Ta mora biti v kraju, kjer je središče proizvodnje hmelja v do-tičnem okolišu.
Cl. 5. — Do izvolitve upravnega odbora po ustanovni skupščini vodi njeno delo delegat kmetijskega ministrstva. — Ustanovna skupščina sprejme pravilnik združenja, ki mora vsebovati določila čl. 1., 2., 3. in 4. tega pravilnika, poleg tega se mora prilagoditi predpisom uredbe o hmelju, pravilniku za njeno izvrševanje, zakonu o združenjih, zborovanjih in posvetih z dne 18. sept. 1931. s spremembami in dopolnitvami z dne 14. marca 1933. ter nato izvoli člane upravnega odbora.
Čl. 6. — Hmeljarska združenja morejo ustanoviti skupno centralo (zvezo) za zaščito interesov, pospeševanje proizvodnje in prodaje hmelja za vse ozemlje kr. Jugoslavije.
Čl. 7. — Ta pravilnik stopi v veljavo z njegovo objavo v »Službenih novinah«, kar se je zgodilo 27. julija 1940.
Novost uredbe je, da se dopušča višja cena za kasnejši čas. Nova cena velja samo do 15. avgusta, za prodaje med 15. avgustom in 1. septembrom je dovoljen pribitek 3 din, za prodaje med 1. in 30. septembrom pa 6 din. Za kasnejše prodaje se predvideva po 2 din za vsak mesec. Pšenica, ki bi se prodala v juniju 1941. bi torej imela ceno 274 din.
Trgovci, zadruge in ustanove, ki se bavijo z odkupom pšenice od kmeta, imajo pri preprodaji pšenice Prizadu, kateri drugi ustanovi ali posameznikom pravico, da dodajo tem cenam še prevozne stroške ter poleg tega še 13 din, v kateri vsoti je vključen njih dobiček ter tudi vsi stroški manipulacije ter drugi režijski stroški.
Nova uredba odpravlja prisilni odkup pšenice po uredbi o maksimiranju cen pšenice. Prisilni
w	barva plestra In
7p v urah ken'if,,°8nat'
lg v l* umu oblcke klobnkf,
itd. Skrobl in gvetlolika srajce, ovrat aike in manšete. Pere. soši. raonga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8 Telelon št 22-72.
odkup koruze pa ostaja še nadalje v veljavi.
Vsa uredba ima 16 členov, od katerih vsebujejo mnogi določila o izvajanju kontrole cen na domačih trgih. Med drugim se določa, da dobi Prizad 800 milijonov državnega kredita za odkup pšenice po določenih cenah. Nadalje določajo nekateri členi, kako morajo
Prejšnji teden je bila v direkciji za zunanjo trgovino konferenca o zvišanju cen za živino in zlasti za svinje. Za to konferenco je nastalo veliko zanimanje tako v krogih živinorejcev kot tudi potrošnikov. Vprašanje zvišanja cen živine je namreč zelo komplicirano vprašanje, ki se s samo enostranskimi ukrepi ne more pravilno rešiti. To vprašanje je v zvezi z mnogimi drugimi vprašanji in ni tako enostavno ko vprašanje cene žitaric, ko se more zlahka določiti kvaliteta blaga in ko je določena samo ena roka, ki more odkupiti vso žetev. Za živino pa še vedno velja zakon o ponudbi in povpraševanju in zato bi morala regulacija živinskih cen v prvi vrsti vplivati na funkcioniranje ponud-b» in povpraševanja. To se posebno vidi pri določevanju cen za svinje. Ze sedaj je nevarnost, da bo pitanih svinj v oktobru, novembru in decembru premalo in da se bo v državi pojavilo pomanjkanje masti. V teh mesecih bi namreč morale priti na trg svinje, ki so jih začeli rediti v aprilu, maju in juniju. Zaradi monopoliziranja odkupa koruze pa niso
Zbornica za TOI v Ljubljani je prejela na svojo predstavko finančnemu ministrstvu zaradi odpisa vozninske takse za rekviri-rane avtomobile od dravske finančne direkcije obvestilo, da je finančno ministrstvo, oddelek za davke, pod št. 41.799/111 z dne 5. julija 1940. izdalo naslednje pojasnilo:
»Na vprašanje tamkajšne trgovinske zbornice z dne 29. junija
1940.	glede oprostitve od takse po tar. post. 101 taksnega zakona za avtomobile, ki so bili rekviri-rani za vojne namene, naj se sporoči zbornici naslednje:
Ze s tem, ker so bili avtomobili vzeti v vojne namene, je bila njih lastnikom oziroma taksnim zavezancem odvzela možnost osebnega razpolaganja z njimi ter pri-gospodarjanja po rekviriranih avtomobilih za čas trajanja rekvizi-cije. Na ta način je tudi odpadla možnost konkuriranja državnim železnicam po zasebnikih z rekvi-riranimi avtomobili, zaradi česar tudi preneha pravica države, da pobira vozninsko takso za čas trajanja teh okoliščin, povzročenih z rekvizicijo avtomobilov.
Na podlagi dokumentirane pred-
Kakor se poroča iz Beograda, so nemške pristojne oblasti predložile našim oblastem enkratno dobavo tkanin iz celulozne volne. To pa le pod pogojem, da velja zn nemško celulozno volno ista carinska postavka ko za bombažne tkanine. Nemčija bi nam dobavila tiskanih tkanin v vrednosti 2 milijona 200.000 RM, barvanih tkanin v vrednosti 525.000 RM, pisano tkanih tkanin v vrednosti
750.000	RM in redkih tkanin za zastore v vrednosti 325.000 RM. Skupno bi nam torej dobavila Nemčija tkanin iz celulozne volne za 3,800.000 RM. Če bi naše oblasti to nemško ponudbo sprejele, so Nemci pripravljeni dobaviti nam še naslednje količine teksti-
krajevne oblasti paziti, po kakšnih cenah se odkupuje pšenica od kmetovalcev. Oblasti so dolžne takoj vložiti ovadbo na sodišče, če bi ugotovile, da plačuje kdo kmetovalcem nižje cene, kakor pa so določene s to uredbo.
Uredba bo objavljena v »Službenih novinah« v ponedeljek in s tem dnem stopi tudi v veljavo.
mogli vsi rejci kupiti koruze in iz mnogih krajev se že poroča, da so morali svinjerejci prenehati s pitanjem in odgnati svinje na pašo.
Pri regulaciji cen bi mogla odločevati mesna industrija. Ta namreč kupuje samo najboljšo živino. Če bi se tej ipdustriji v izvozu zagotovil večji delež, bi to nedvomno vplivalo na dvig cen. Brez vseh umetnih odredb bi se na ta način najlaže doseglo zboljšanje cen. Danes so hladilnice mesne industrije prenatrpane z blagom, kar seveda potiska cene navzdol. Tudi uvedba treh brezmesnih dni je slabo vplivala na razvoj cen.
Potrebno bi pa tudi bilo, da bi se zagotovile svinjerejcem zadostne količine koruze. Vsi ti ukrepi bi se morali izdati skupno in same na ta način bi se dosegle cene, ki bi zadovoljile proizvajalce.
Končno pa je treba rešiti tudi vprašanje oskrbe potrošnikov i mastjo. Kajti če bi cene masti preveč narasle, bi se znova povečala diaginja, ki bi zahtevala zvišanje plač, to pa zvišanje proizvajalnih stroškov za vse predmete. Znova bi zašli v znani začarani krog.
stavke slehernega zainteresiranega taksnega zavezanca, čigar avtomobil je bil rekviriran, se bo ustavilo pobiranje cele ali delne takse po tem, koliko avtomobilov je bilo rekviriranih od skupnega števila, ki so tvorili podlago pri odmeri takse. Ko rekvizicija preneha ter se vrne avtomobil lastniku v svobodno razpolaganje, se odpiše del odpadajoče takse za ves čas trajanja rekvizicije sorazmerno s številom rekviriranih avtomobilov z ozirom na število onih, ki so tvorili podlago za odmero vozninske takse. Odpisalo se bo samo po naknadno vloženi in dokumentirani prošnji zainteresiranega lastnika.
Po tem navodilu naj se ravna direkcija pri reševanju morebitnih sporov.
0 tem pojasnilu so bile obveščene vse davčne uprave na območju ljubljanske finančne direkcije.«
*
lij: 250.000 kg celuloznega prediva »B« (vrednost 875.000 RM),
100.000	kg celuloznega prediva »W« (vrednost 440.000 RM), 20.000 kilogramov kamgarna iz čiste volne (320.000 RM) in 20.000 kg prediva za ročno pletenje iz čiste volne (320.000 RM), kar predstavlja skupno vrednost 1,955.000 RM. Razdelitev teh količin pa bi se mogla po želji naših oblasti tudi spremeniti.
Nabava čevljev. Direkcija pošte
v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo za dobavo 850 parov čevljev. Licitacija bo dne 19. avgusta ob 11. uri v pisarni ekonomskega odseka, Sv. Jakoba trg št. 2. Pogoji po din 30-— v pisarni podpisane direkcije.
Pravilnik o hmeljarskih združenjih
Uredba	o	od
pšenice	po
Naiboliša pšenica po 250 din za 100 kg
Vprašanje	živ
Nemški predlog o dobavi celulozne volne
Vozninska taksa za
rekvirirane
Trgovinski register
Vpisale so se naslednje izpremem-bc in dodatki:
Karl Planinšek, trgovina s špecerijskim blagom, Ljubljana. Izbrišeta se zaradi smrti javna družbenika Marija in Karl Planinšek, zbog česar je prenehala javna trgovska družba. Lastnik firme odslej Egon Planinšek. Obratni predmet odslej: trgovina z mešanim blagom in pražarna za kavo.
Prometna banka d. d. v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Anton Belec, posestnik v Št. Vidu, zaradi smrti.
»Tehnik« Josip Banjai, Ljubljana. Izbriše se dosedanji lastnik Banjai Josip, vpiše pa novi lastnik Franc Bizjak, ravnatelj tvrdke »Radio«, družbe z o. z. v Ljubljani.
Združene opekarne d. d. Ljubljana. Izbriše se zaradi smrti član upravnega sveta Stevan Karamata, vpiše pa se član upravnega sveta dr. Radivovič Miloslav.
»Balkan« mednarodna transportna družba z o. z., Maribor. Besedilo odslej: »Balkan«, špedicija, agentura, komisija in trgovina z manufakturo, družba z o. z. v Mariboru. Predmet obratovanja se je razširil še s trgovino z manufakturo na drobno.
»Unio družba«, tovarna kemično tehničnih proizvodov, družba z o. z. Maribor. Zaznamuje se ustanovitev podružnic v Zagrebu in Beogradu.
Franc Plaskan, Orla vas pri Braslovčah. Obratni predmet odslej: trgovina z živo in zaklano živino ter deželnimi pridelki.
Josip Polanc, trgovina z meša nim blagom in žganjem, Petrovče. Obratni predmet odslej: trgovina biez omejitve določenega blaga.
Viktor Glaser, lesna industrija, trgovina in izvoz, Ruše. Obratni predmet odslej: lesna trgovina.
»Alfa« industrija čevljev, druž ba z o. z. Slov. Konjice. Zaradi smrti se izbriše poslovodja Niko-laus Tatscher.
Ferdo Smola, zaloga poljedelskih strojev in plugov, Št. Jurij ob juž. železnici. Besedilo firme odslej: Smola Ferdo, zaloga poljedelskih strojev in plugov, lastnica Smola V iljemina. Izbriše se dosedanji imetnici svojčas podeljena prokura.
Franc Kregar & Co., industrijsko izdelovanje in zaloga pohištva, družba z o. z. s sedežem v Viž-marjih. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator mizarski mojster Franc Kregar. Izbrisale so se naslednje firme: Ivan Lapornik in Alojz Kroflič, mesarija v Celju — zaradi smrti družbenika oz. opustitve obratovanja javne trgovske družbe.
»Kanada«, uvoz in izvoz družba z o. z., Košaki — zaradi končane likvidacije.
Osolin Josip, trgovina z mešanim blagom Laško — zaradi smrti.
ropi občutno manjšajo zaloge ter
imajo zato cene dvigajočo se tendenco. Opaža se tudi, da je dvig cen bolj zadel industrijske surovine, dočim so se cene živilom manj dvignile.
Ameriško kmetijsko ministrstvo je objavilo oceno ameriške pšenične žetve, ki se letos ceni na 19'8 proti 20'4 milijona ton lani. Žetev koruze se ceni na 61-3 milijona ton, kar je 7% izpod lanske, toda 15% nad povprečnim žetvenim donosom. Žetev ječmena se ocenjuje na 6-25, ovsa pa na 14-9
milijona ton, kar je znatno nad lanskim pridelkom. Rž pa bo dala letos mnogo manjši pridelek ko lani.
Cene za druge surovine so se
razvijale neenako. Na angleških trgih s surovinami so se cene okrepile, dočim v čezmorskih krajih nazadovale. Izjemo tvorita samo ameriški bombaž in kositer, ki sta v cenah neznatno napredovala. Občutneje je padla cena au eriškega elektrolitičnega bakra v New Yorku, in sicer od 11 na 10'50.
Angleški voini
57 milijonov funtov tedenskih Izdatkov
Tržišče s surovinami
Po podatkih nemškega statistič nega urada je indeks svetovnih cen za surovine narastel od 64-1 v avgustu lanskega leta na 82-7 ob koncu letošnjega aprila (kot baza veljajo cene v 1. 192,5. do 1929. — 100). Po računu urada pa je tra jal ta dvig v glavnem do konca lanskega leta, dočim so ostale cene v prvem letošnjem polletju brez večjih razlik. V Evropi so cene bolj narasle ko v čezmorskih državah. Prav tako se kažejo večje razlike med cenami v. vojskujočih se državah ko med onimi v nevtralnih državah. Glavna značilnost je, da se je svetovno tržišče razdelilo na vrsto ne-odvishih trgov, kar je nastalo predvsem zaradi številnih prevoznih težav. V čezmorskih državah se kopičijo zaloge blaga s pada jočo tendenco cen, dočim se v Ev-
Angl. zakladni minister Kings-ley Wood je predložil angleški spodnji zbornici dodatni proračun.
V utemeljevanju novega proračuna je med drugim izvajal:
Pri predložitvi provizoričnega proračuna za tekoče leto v lanskem aprilu se je računalo, da bo znašal proračun za vojne izdatke milijardi funtov. Skupni vojni izdatki pa so se med tem dvignili na 50 milijonov funtov tedensko in po zadnjih podatkih celo na 57 milijonov. S tem so se vojni letni izdatki zvišali na 2'8 milijarde funtov. Pri tem pa je treba poudariti, da se morajo tudi ti izdatki smatrati kot provizorični. S tem pa se celotni izdatki Anglije povečajo na 3'5 milijarde funtov, deficit pa na 2'2 milijardi funtov. Ta deficit je zelo velik, vendar pa ne tako velik, da bi moral vzbujati vznemirjenje. Kajti za plačilo dela naših čezmorskih obveznosti moremo uporabiti zunanje vire, in sicer predvsem na naslednje tri načine: 1. Čezmorsko zlato, ki pripada vladi, moremo prodati drugim narodom. 2. Uporabiti moremo vrednote, ki so bile od britanske vlade odkupljene doma od njih lastnikov. 3. Dominioni in Indija ne porabijo celotnega zneska od prodaje svojih proizvodov britanski vladi, temveč jih puščajo v obliki saldov ali kratkoročnih naložb v Vel. Britaniji. Nočemo sicer naše čezmorske vire uporabiti v preveliki meri, vendar pa nas vojne potrebe silijo, da se teh rezerv v znatni meri poslužimo.
Dočim nam nalaga vojno gospodarstvo številne nove naloge, pa ,e gospodarski položaj v Angliji manj težaven. Manj denarja se bo izdajalo za življenjske potrebščine ter bo s tem dobljen vir za vladna posojila. Velikanski izdatki vlade so povzročili, da seje skupni ljudski dohodek dvignil.
»Board of Trade« je že izdal uredbo, po kateri mnogi tovarnarji in grosisti ne smejo vsega blaga dobavljati detajlistom v polnem obsegu. Druga odredba prepoveduje dobavo nekaterih strojev za domačo trgovino. S tem naj se omogoči tovarnam, da bodo mogle delati za izvoz, kajti izvoz je za finansiranje naših vojnih izdatkov silno važen.
Glede nevarnosti inflacije je dejal finančni minister, da upa, da se bo mogla ta nevarnost preprečiti. Ne sme pa se pustiti, da bi državni deficit preveč narasel. Zato se morajo vsi osebni izdatki z drakoničnimi ukrepi zmanjšati na najmanjšo mero.
Istočasno pa se morajo davki zvišati in to zvišanje mora zadeti vse prebivalstvo. Nato je napovedal Kingsley Wood razne nove davščine.
Dohodnina, ki znaša sedaj 37'5 odstotka, se bo zvišala po določenih osebnih prilagoditvah na 42'5 odstotka. Prvih 165 funtov, ki so bili dosedaj obdačeni z 18-75 odstotka, bodo v bodoče obdačeni s 25 odstotki. To zvišanje bo dalo letos CO, v vsem fiskalnem letu pa 84 milijonov funtov novih dohodkov.
Ponovno zvišanje obdačenja prejemkov nad 2000 funtov bo dalo v vsem fiskalnem letu 11 milijonov funtov novih dohodkov.
Učinek te nove davščine bo, da I Bretonci so začeli močno akcijo prejme država devet desetin do- za samostojnost Bretonije. Nemci
hodkov nad 20.000 funtov. S tem “ asK^mcrio^guve^rTa S se bodo državni dohodki zvišali Bretonsko ter temu guverner iu
od 290 milijonov pred petimi leti | podredili vseh pet bretonskih okra-na 639 milijonov danes.
Davek od dediščin se bo zvišal
jev. V Rohanu se je ustanovil bretonski narodni svet, ki naj bi
v. ,.	,	„   i upravljal bretonsko narodno drža-
za vsa premoženja nad 10.000 vo. V političnem programu sveta
funtov za 10 odstotkov.
Zvišanje takse za gledališke In
|se pravi, da tvori bretonski narod narodno, duhovno, politično in so-
kino-vstopnice bo dalo 2 milijona funtov na leto več dohodkov
Ker je v Franciji po podpisu premirja z Nemčijo in Italijo izginilo
0,1 luksu,,,M, p,udm«t.T » w	%*£%£%
pobirala posebna davščina v visi- državljani v predpisanem roku vrni 33 in pol odstotka. Od drugih .PF0^- Prestopki proti tej
odredbi se bodo baje kaznovali s smrtjo.
Oton Strasser, ki je bil svoje dni
m
predmetov, kakor od obleke čevljev (razen od otroških oblek in čevljev) se bo pobirala davšči-1 Osumljen, da je sokriv~atentata na na v višini 16'5 odstotka.	Hitlerja v Miinchenu, je bil areti-
,	... ram v Parizu, kjer je bival po svo-
Glede posojil je dejal minister,	,begu	iz	Nemčije.	Tudi	več
da je ministrstvo od prodaje tri- drugih nemških emigrantov je bi-odstotnih vojnih bonov že dobilo In aretiranih v Parizu
Odločitev ameriške vlade, da se
ne bodo smeli še nadalje izvažati
300 milijonov funtov, nadalje 250
milijonov na podlagi izkazov o j petrolej, nafta in kovine v Evropo in Azijo razen v angleške dežele, je vzbudila na Japonskem veliko vznemirjenje. Japonski časopisi pišejo, da imajo Združene države tako mnogo nafte in kovin,
prihrankih in 110 milijonov funtov na podlagi novih dva in pol-odstotnih vojnih bonov.
Svoj ekspoze je zaključil zaklad
ni minister z besedami: Kakor na da ne bi prišla ameriška industri-
vojaškem polju, tako smo odločeni n*^ v najmanjšo zadrego, če . ,.	t	*■	j,-	..	m	se	te	surovine	se	nadalie	rzva-
tudi na polju financ nadaljevati žale iz Amerike. Cilj ameriške vla-svojo pot z vso neizprosnostjo ter de _da je čisto -prozoren, da namreč
prevzeti vse žrtve, ki so za končno zmago potrebne.
DOltia in po svetu
Bolgarska delegata min. predsednik Filov in zunanji minister Popov sta se v petek na poti v Salzburg ustavila v Beogradu, kjer ju je pozdravil pomočnik zun. ministra Smiljanič, ker zun. minister dr. Cincar Markovič še ni popolnoma okreval. Na beograjskem letališču sta ostala bolgarska delegata pol ure, nakar sta nadaljevala svoje potovanje v Nemčijo. Ustavila sta se tudi v Budimpešti.
Na povratku iz Rima sta se min. predsednik Gigurtu in zun. minister Manoilescu v nedeljo peljala skozi Ljubljano. V Imenu naših oblastev sta ju pozdravila podban dr. Majcen in upravnik policije dr. Hacin.
Sovjetski poslanik Plotnikov je obiskal podpredsednika vlade dr. Mačka ter ostal pri njem dalj časa. Razgovor je potekel v zelo prijateljskem duhu.
Politična posvetovanja so zopet oživela zadnje dni. Naglaša pa se, da se sedanja vladna koalicija ne bo spremenila, ker je trdna in tudi ni nobenih nesoglasij med vladni mi skupinami. . , V J*V Cf • **• «1 j . k > ’* u. ».'»‘j*/' v j- e*-. Na Bled je zopet prišlo več ministrov in je sedaj Bled živahno središče političnih posvetovanj.
»Samouprava« nadaljuje svojo kampanjo proti prostozidarjem v Jugoslaviji in zahteva, da državna oblast z železno roko zatre vsako prostozidarstvo v Jugoslaviji, ker so jugoslovanske lož© prejemale svoja navodila iz tujine.
Obrtno razstavo v Št. Vidu je v nedeljo slovesno otvoril ban dr. Natlačen. Na razstavi je razstavilo 42 mizarskih mojstrov iz št. Vida ter okolice svoje odlične proizvode. Posebno pozornost vzbuja razstavljeno pohištvo. Razstava bo otvor-jena do 18. avgusta ter njen obisk toplo priporočamo.
Zvišale so se poštne pristojbine za časopise, in sicer v precej občutni meri. Ker časopisi tega zvišanja ne morejo prevaliti na naročnike, bodo zaradi tega precej prizadeti.
Poštno ministrstvo je odpovedalo posebni poštni sporazum s Češko - Moravsko in se morajo od 1. avgusta dalje plačevati za promet s Ceško-Moravsko iste takse ko za promet z drugimi državami.
Ustanovitev zavoda za proučevanje gradbenega materiala zahteva Zveza hrvatskih obrtnikov v Zagrebu da bi se na ta način onemogočila uporaba slabega gradbenega materiala.
Banska uprava v Ljubljani spo
roča vsem, ki so zaprosili za dode
litev koruze, da je nima. Pričako	^	„wll	^
I zasebnih avtomobilih je v Italiji
hoče povzročiti težave državam, ki so na uvoz teh -predmetov navezane, ki pa niso v prijateljstvu z
Anglijo.
V Italiji bodo letos zbrali 400.000 ton starega železa, za 100.000 ton več kakor lani.
Uporaba radijskih aparatov v
manjkanje koruze kmalu nehalo. j prepovedana. Aparate so L Urad za kontrolo cen je začel1 J	■	*
proučevati proizvodne stroške za
začeli demontirati.
Korporacijsko ministrstvo v Ita-
,	.	X__	»___ I 1VUI UV« rtCIJbKU IUUliatl9l>VU V Itd'
premog. V najkrajšem casu bod jj- j jzdalo nove om€jitve glede maksimirane tudi cene za vse viste p^trošnje mesa in kruha
premoga v naši državi.
V kratkem bo izdana uredba o
Promet skozi Gibraltarsko ožino
je v zadnjem času silno padel.
oljaricah, ker je bil med intere- Gibraltarsko pristanišče je danes senti dosežen sporazum.	prazno oz. v pristanišču so samo
Zagrebška občina je sklenila, da | vojne ladje, proda na dražbi vse javne ure, ker
da je njih vzdrževanje predrago.,	AJ,	,	x..
Vse ure bi se morale temeljito po-	UCllOg	piaCH
praviti, kar bi veljalo 700.000 din, ;p bil podaljšan Hranilnici in po-dto5jlvnje Ur Pa	40000	Uojilnici v Metliki od petih na
Jugoras je imel občni zbor m ^em let, računajoč ta rok od
sklenil med. drugim resolucijo, v |
kateri se zahteva odprava kartelov.
18. oktobra 1935. dalje.
Zunanja trgovina
J	Naša	trgovinska	delegacija
se
253 metrov globoko pod zemljo mudi v gej-unu že 14 dni. Nemčija eksplodiral metan. Od 35 rudarjev,1 ki so bili v rovu, je bilo ubitih 11,
med njimi je bil
želi zvišati uvoz žita in kovin iz
tudi ^Slovenec I Jugoslavije. zlasti želi, da bi v bo-tudi biovenec | doče dobavljali Nemčiji vse ono
Anton Harinski. 211 rudarjev se je	ki	ano^	po	pogodbi	oblju-
I bili Franciji in ga dobavljali An
težavo. V premogovnik je odpotovala preiskovalna komisija.
gliji. Glede kovin teko pogajanja gladko, težje vprašanje pa pomeni
Generalni^ kongres bolgarske ve- izvoz pšenice, ker je letos naša like prostozidarske lože je sklenil, pšenična žetev tako slaba, da ima-da se razpuste vse prostozidarske 1 mo sami premalo pšenice. Laže pa
lože na Bolgarskem.
se bo uredila stvar s koruzo. Upati
Angleška oblastva v Port Saldu je> ^ bodo pogajanja vendarle so zadržala romunsko tovorno lad- uspešna.
jo »Bukeli« tor dve romunski pe- Madžarska težka industrija j© trolejski ladji, kar se smatra kot bda lani izredno dobro- zaposlena, angleški protiukrep za zaplembo v L 1929., ki ^ Je smatralo kot 13 angleških vlačilcev na Donavi, najboljše leto, je bilo v madžarski Romunija ne bo pretrgala di- težki industriji zaposlenih 70.000 plomatskih odnošajev z Vel. Bri- delavcev, lani pa jih je bilo 150.000. tanijo, kakor so izjavili v romun- I vsota izplačanih mazd se je zviša-skem poslaništvu v Londonu po ja od 125 milijonov pengov v letu
odpoklicu poslanika Tilee.
1929. na 300 milijonov v 1. 1939.,
Delegacija madžarske vlade bo vrednost proizvodnje pa od 300 na najbrže prihodnji teden povablje- 800 milijonov pengov. na v Moskvo, kakor se poroča iz Madžarska vlada je odredila, da Budimpešte. Madžarski listi pravi- se smejo letos graditi stavbe, za jo, da se bo pri tej priliki razprav- katere so potrebne surovine, kate-ljalo o vprašanju Podkarpatske | rih uporaba je omejena^^ Rusije.
Po ameriških vesteh bi bila Nem-
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1 2°/0ll Vsi drugi pa se mučiio in delalo brez ozira na zdravjel
Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
¥ ¥¥
tistega z rdečimi srci,
našo nalbolišo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
čija pripravljena skleniti mir z
proti predhodnemu dovoljenju oblasti.
Ameriška zvezna komisija za po—
Anglijo, če odstopi min. predsednik morstvo je dovolila izvoz bencina Churchill, če Anglija omeji svoje iz USA v Sovjetsko Rusijo. Bencin oboroževanje ter prizna nemško | je namenjen za Sibirijo, nadoblast na evropskem kontinentu. Iz Londona se poroča, da angleška vlada vse te pogoje odkla
nja
Vlada češkomoravskega Prf**k'
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani
to ra ta* je mradTangleškega P£®a- I Opozarja delodajalce nja dr Beneševe vlade izdala po I seben proglas v katerem naglasa, da so v prejšnjem mesecu dostav-da je edini zakoniti zastegnik če- hjeni plačilni nalogi zapadli v pla-
Pri9pevki morajo biti po-
ški narod je zvesto za svojim ravnam v osmih dneh P° predsednikom in zvesto izpolnjuje jemu plačilnega naloga! svoje dolžnosti do nemškega raj- ~
pre-
  	,	.	_	.	.	Za	čuvanje pravice zavarovan-
ha. češki narod veruje v besede d poko;njne je potrebno, da rmierla m v svojo srečno hndnč- cev ao pu j .J
Hitlerja in v svojo srečno bodoč nost pod varstvom velikega nem škega rajha.
Nekdanji ameriški veleposlanik
so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot
v Berlinu Guerard je izjavil, da opomin! Proti delodajalcem, ki ne
riktvZpdo™evSiVle v^vojn^'' bodo Por™H P^kov, mora Zunanje-politični odbor v Wa: urad uvesti prisilno izterjavo brez shingtonu je odobril zakonski predhodnega opomina. Urad iz-predlog, da se smejo uporabiti Vršuje važne socialne dolžnosti,
ameriške ladje za prevoz angleških	doDuščaio	odlašania
otrok iz Anglije v Ameriko.	I	“ ne aoPuscaJ° odlašanja.
izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.