VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 2015 .................................................................................................................. 3 Razvoj vremena v juliju 2015..................................................................................................................... 26 Meteorološka postaja Šentilj v Slovenskih goricah ................................................................................... 33 AGROMETEOROLOGIJA 39 HIDROLOGIJA 45 Temperature rek in jezer v juliju 2015 ....................................................................................................... 45 Dinamika in temperatura morja v juniju 2015 ............................................................................................ 48 Dinamika in temperatura morja v juliju 2015 ............................................................................................. 53 Zaloge podzemnih voda julija 2015........................................................................................................... 58 ONESNAŽENOST ZRAKA 63 Onesnaženost zraka v juliju 2015 ............................................................................................................. 63 POTRESI 73 Potresi v Sloveniji v juliju 2015 .................................................................................................................. 73 Svetovni potresi v juliju 2015 ..................................................................................................................... 75 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V JULIJU 2015 Fotografija z naslovne strani: Julij sta zaznamovala dva vročinska vala, v zadnjem tednu pa izrazita ohladitev in dež. Mladič sinice, Koprivna, 6. julij 2015 (foto: Aljoša Beloševič). Cover photo: In July we faced two intense heat waves; significantly colder weather was observed during the last week of July. A young great tit, Koprivna, 6 July 2015 (Photo: Aljoša Beloševič). 76 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Urška Kušar, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JULIJU 2015 Climate in July 2015 Tanja Cegnar J ulij je osrednji mesec meteorološkega poletja. Čeprav se dan počasi že krajša, temperatura in trajanje sončnega obsevanja navadno prav julija dosežeta višek. V svetovnem povprečju je bil julij 2015 najtoplejši odkar spremljamo povprečno temperaturo zemeljskega površja in tudi v Slovenji je bila povprečna julijska temperatura letos rekordno visoka. Mesec sta mesec zaznamovala dva vročinska vala, v katerih se je temperatura večkrat povzpela nad 35 °C. Rekordno veliko je bilo tudi dni s temperaturo nad 30 °C. 12 12 KREDARICA odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 10 8 6 4 2 0 -2 -4 1 3 5 7 9 6 4 2 0 -2 -4 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 12 NOVO MESTO 8 6 4 2 0 -2 -4 MURSKA SOBOTA 10 odklon od povprečja (°C) 10 odklon od povprečja (°C) 8 -6 -6 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -6 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 BILJE 8 PORTOROŽ odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 10 6 4 2 0 -2 -4 8 6 4 2 0 -2 -4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka julija 2015 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, July 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prvi julijski vročinski val nas je zajel v prvi tretjini meseca, iztekel se je z občutno ohladitvijo ob koncu prve tretjine. Drugi julijski vročinski val je bil daljši, zato smo ga težje prenašali. Toplotna obremenitev je bila zelo velika tako med prvim kot tudi drugim julijskim vročinskim valom. Najtežje smo vročino prenašali v urbanem okolju, ker so se stavbe pregrele in se ponoči ozračje pogosto ni ohladilo pod 20 °C. Ob vročem in sončnem vremenu se je zvišala tudi koncentracija ozona, vrednost UV indeksa pa je bila 9 po nižinah in 10 v gorah. Vročinski val je spremljalo ekstremno visoko izhlapevanje. Temperatura morja se je približala rekordni vrednosti. Osvežitev zadnjo nedeljo v juliju je bila težko pričakovana, ozračje se je ohladilo za 10 do 20 °C v primerjavi z vrhuncem vročinskega vala. Ohladitev je bila najmanj izrazita v Primorju. Tako izrazita in hitra ohladitev je nekaterim občutljivim ljudem povzročila težave. Večina dežja je julija padla v zadnji tretjini meseca. Najobilnejše so bile padavine v Julijcih in na Zgornjem Jezerskem, kjer so presegli 180 mm. Najmanj dežja je bilo na jugozahodu Slovenije, na Letališču Portorož je padlo le 61 mm. Dolgoletno povprečje padavin so presegli le na manjših območjih na severu države, v večjem delu Slovenije je padlo nad 80 % dolgoletnega povprečja, v Slovenj Gradcu in Logu pod Mangartom pa so dosegli le 66 %. Sončnega vremena je bilo več kot običajno, v dobri polovici ozemlja odklon ni presegel desetine dolgoletnega povprečja, za 10 do 20 % so običajno osončenost presegli na severu Štajerske, v Posavju, Ljubljanski kotlini, večjem delu Notranjske, na Krasu, Obali in Goriškem. 35 15 KREDARICA 30 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 25 20 15 10 5 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v juliju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in July and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna julijska temperatura 24,3 °C, kar je 4,4 °C nad dolgoletnim povprečjem in je doslej najvišja povprečna julijska temperatura v Ljubljani. Visoka je bila povprečna julijska temperatura tudi julija 2006, znašala je 23,6 °C, sledi julij 2013 s 23,5 °C, vroča sta bila tudi julija 1995 in 2010 s povprečno temperaturo 22,8 °C. Povprečna temperatura zraka zadnja desetletja kaže izrazit trend naraščanja, ki se je začel v osemdesetih letih, ob tem je lepo vidna tudi naravna spremenljivost. Že petnajsto leto zapored je povprečna julijska temperatura opazno presegla dolgoletno povprečje. Če upoštevamo le podatke s sedanjega merilnega mesta, je bil najhladnejši julij 1948 s 17,6 °C, s 17,7 °C mu je sledil julij 1954 in nato s 17,8 °C julij 1978. Povprečna julijska temperatura v letu 1960 je bila 18,2 °C, v letih 1962 in 1980 pa 18,3 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je znašala 18,7 °C, kar je 4,6 °C nad dolgoletnim povprečjem in največ doslej. Topla so bila jutra tudi julija 2010 in 2012 s 17,3 °C, julija 2006 je bila povprečna jutranja temperatura 17,2 °C, julija 1995 pa 16,7 °C. Najhladnejša so bila jutra julija 1978 z 12,2 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je znašala 30,2 °C, kar je 4,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in najvišja vrednost skupaj z julijema 2006 in 1983; v povprečju najhladnejši so bili popoldnevi v 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo juliju 1954 s 23,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature; največji spremembi v okolici merilnega mesta smo bili priča v zadnjih dveh letih. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna julijska temperatura zraka na Kredarici, kjer je bila povprečna temperatura zraka 10,3 °C, kar je največ doslej, dolgoletno povprečje znaša 5,8 °C. Doslej najhladnejši je bil julij 1978 s 4,1 °C, 4,3 °C so izmerili v juliju 1961; v julijih 1966, 1979, 1980 in 2000 je bila povprečna temperatura 4,4 °C, 4,5 °C pa leta 1960. Najvišjo povprečno julijsko temperaturo pred letošnjim julijem so izmerili v julijih 1983 (9,8 °C), 2006 (9,1 °C) in 1995 (8,5 °C), leta 2010 pa je bilo julijsko povprečje enako kot julija 2013. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni v juliju 2015 na naših merilnih postajah nismo zabeležili. Tudi na Kredarici je bila temperatura ves julij nad lediščem. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C, ponekod k vročim dnevom prištevajo le dneve z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 °C, zato lahko prihaja do manjših razlik v podatkih o vročih dnevih. Julija so taki dnevi pogosti, po nižinah v notranjosti države jih je bilo julija 2015 rekordno veliko. 25 30 LJUBLJANA LJUBLJANA število dni število dni 20 15 10 20 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 3. Število vročih dni (najvišja dneva temperatura vsaj 30 °C) v juliju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in July and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih dni (najvišja dneva temperatura vsaj 25 °C ) v juliju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in July and the corresponding mean of the period 1961–1990 Temperatura se je večinoma povzpela celo nad 35 °C. Takih dni je bilo v Ljubljani osem, v Biljah pri Novi Gorici sedem, v Novem mestu pet, v Celju štirje in na Letališču Portorož trije. Vročih dni, z dnevno najvišjo temperaturo nad 30 °C, je bilo v Ljubljani 21, kar je rekordno veliko. Julija 2006 je bilo v prestolnici takih dni 18, julija 1983 in 2010 po 15, v letih 2012, 2007 in 1994 po 14, v letih 2013, 2003, 1995 in 1952 po 13. Brez vročih dni je bilo od sredine minulega stoletja 7 julijev, vsi pred letom 1997. Poleg visoke dnevne temperature so k veliki toplotni obremenitvi prispevale tudi za naše podnebne razmere tople noči. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Največ toplih dni je bilo na Obali, kjer so bili taki prav vsi julijski dnevi. V Biljah in na Krasu jih je bilo 30. Povsod po nižinah so zabeležili vsaj 20 toplih dni, v Ratečah jih je bilo 21, v Lescah, Slovenj Gradcu, Mariboru in Murski Soboti po 22, v Kočevju 23, v veliko krajih pa so zabeležili 24 toplih dni, med njimi je bila tudi Ljubljana. V prestolnici od sredine minulega stoletja še ni bilo julija brez toplih dni, najmanj, in sicer le 9, jih je bilo julija leta 1954, največ pa v julijih 1983 in 2013, ko so jih našteli po 30, julija 2006 jih je bilo 29. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 38 LJUBLJANA LJUBLJANA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 14 11 8 5 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 36 34 32 30 28 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) julijska temperatura in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in July and the 1961−1990 normals Po Sloveniji je bilo večinoma najhladneje 10. in 11. julija. V Ratečah se je ohladilo na 6,9 °C, v Postojni in Kočevju na 9,5 °C, v Slovenj Gradcu na 9,8 °C, na ostalih postajah v preglednici 2 se temperatura ni spustila pod 10,0 °C. V Biljah se je ohladilo na 14,3 °C, na letališču Portorož na 14,1 °C. V Mariboru je bila najnižja temperatura 12,4 °C. Slika 6. Čolnarjenje po Kolpi. Pri Dolu, 11. julij 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. On the river Kopla, close to Dol, 11 July 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Bilo je tudi nekaj krajev, kjer so najnižjo temperaturo izmerili zadnji julijski dan. Temperaturni minimum je v Ljubljani že četrto leto visoko nad dolgoletnim povprečjem, ohladilo se je na 13,0 °C, kar je precej višja temperatura kot v julijih 1948 (5,1 °C), 1962 (5,8 °C), 1969 (7,0 °C) in 1960 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo (7,2 °C). V Godnjah na Krasu se je ohladilo na 13,0 °C, na Kredarici pa na 0,8 °C. Tam so v preteklosti že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1962 se je živo srebro spustilo na −6,1 °C, sledil mu je julij 1971 z −5,4 °C, temperaturni minimum julija 1970 je bil −5,0 °C, leta 1962 pa −4,6 °C. 12 26 LJUBLJANA 10 24 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA 8 6 4 22 20 18 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 26 24 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 25 22 20 18 24 23 22 21 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 24 24 CELJE 22 20 18 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) NOVO MESTO 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 22 20 18 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v juliju Figure 7. Mean air temperature in July Najvišjo julijsko temperaturo so izmerili 6. julija v Lescah (33,5 °C), Mariboru (35,2 °C) in Slovenj Gradcu (35,2 °C). Dan kasneje je bilo najbolj vroče v Kočevju (36,0 °C), Ratečah (32,4 °C) in na Kredarici (18,1 °C). Na Kredarici je bilo doslej najtopleje julija 1983 (21,6 °C). 17. julija je bilo najbolj vroče na Bizeljskem (36,2 °C), v Novem mestu (36,6 °C), Črnomlju (37,0 °C) in Celju (35,6 °C). 21. ali 22. julija se je najbolj ogrelo na Goriškem (38,0 °C), Krasu (37,0 °C), v Postojni (34,5 °C) in na Letališču Portorož (37,4 °C). V Murski Soboti je bilo najbolj vroče 23. julija, izmerili so 35,6 °C. Tega dne je bilo najbolj vroče tudi v Ljubljani, izmerili so 36,5 °C, kar je na sedanji lokaciji merilne postaje peta najvišja vrednost. Najbolj vroče je bilo v julijih 1950 (38,8 °C), 1957 in 1983 (obakrat 37,1 °C) ter 2007 (37,0 °C). 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 25 BILJE KREDARICA 20 temperatura (°C) temperatura (°C) 35 30 25 20 15 15 10 5 0 10 -5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 40 40 LJUBLJANA temperatura (°C) temperatura (°C) NOVO MESTO 35 35 30 25 20 15 30 25 20 15 10 10 5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 40 40 CELJE temperatura (°C) temperatura (°C) MARIBOR 35 35 30 25 20 15 10 30 25 20 15 10 5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 40 40 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 35 temperatura (°C) temperatura (°C) 35 30 25 20 15 30 25 20 15 10 10 5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), julij 2015 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), July 2015 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna julijska temperatura je bila rekordno visoka, le v Murski Soboti si julij 2015 deli prvo mesto z julijem 2013. Z 10,3 °C je bil na Kredarici presežen rekord iz leta 1983, ko je bilo julijsko povprečje 9,8 °C. Najhladnejši je bil julij 1978 z mesečnim povprečjem 4,1 °C. V Novem mestu in Celju je bil najhladnejši julij 1962, na Obali julij 1960 in v Murski Soboti julij 1978. Slika 9. Vroče in sončno vreme je bilo ugodno za breskve. Grosuplje. 25. julij 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 9. Sunny and hot weather was favourable for peaches, Grosuplje, 25 July 2015 (Photo: Iztok Sinjur) V rekordno toplem juliju 2015 je temperaturni odklon dosegel od 3 do 5 °C, nekoliko večji je bil le na manjšem delu Krasa; v Godnjah je dosegel 5,2 °C. Slika 10. Odklon povprečne temperature zraka julija 2015 od povprečja 1961−1990 Figure 10. Mean air temperature anomaly, July 2015 5°C 4°C 3°C Višina julijskih padavin je prikazana na sliki 11. Večji del julija je bilo padavin malo, najbolj skromna s padavinami je bila druga tretjina meseca, ob koncu meseca pa je pogosto deževalo. Največ padavin je bilo v Julijcih in na Zgornjem Jezerskem, kjer so presegli 180 mm. Na Kredarici so namerili 188 mm, v Soči 186 mm in na Zgornjem Jezerskem 201 mm. Slika 11. Prikaz porazdelitve padavin, julij 2015 Figure 11. Precipitation amount, July 2015 180 mm 140 mm 100 mm 60 mm Na večini ozemlja so namerili med 100 in 140 mm, najmanj padavin (pod 100 mm) pa je bilo na jugozahodu Slovenije, na Brniku, delu Dolenjske, Štajerske in Prekmurja. Najbolj skromne so bile 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo padavine na Letališču Portorož, kjer so namerili le 61 mm. Slika 12. Višina padavin julija 2015 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 12. Precipitation amount in July 2015 compared with 1961−1990 normals 100% 80% 60% Padavin je bilo večinoma manj od dolgoletnega povprečja, ki so ga presegli le na manjših območjih na severu države. V Lescah so dosegli 116 %, na Zgornjem Jezerskem in v Soči 109 %, v Murski Soboti 108 %, v Celju pa so dolgoletno povprečje padavin izenačili. Velika večina ozemlja je presegla 80 % dolgoletnega povprečja, na skrajnem severozahodu, na Koroškem, ponekod na Gorenjskem in delu Štajerske ter v Novomeški kotlini je padlo le od 60 do 80 % dolgoletnega povprečja. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem so padavine v Slovenj Gradcu in Logu pod Mangartom dosegle le 66 %. 300 500 PORTOROŽ 400 višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 300 200 100 250 200 150 100 50 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 300 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 300 250 200 150 100 50 NOVO MESTO višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 13. Padavine v juliju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation in July and the mean value of the period 1961−1990 Julija je v Ljubljani padlo 118 mm padavin, kar je 96 % dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo najmanj padavin julija 2013, ko je padlo le 22 mm. Le za spoznanje več je bilo padavin v juliju 1971, namerili so 23 mm, sledijo juliji 1983 (31 mm), 1995 (39 mm) in 1982 (44 mm). Najobilnejše so bile padavine julija 1961 (259 mm), 252 mm je padlo julija 1975, 232 mm so namerili julija 1998, dva mm manj julija 1957, julija 1999 pa so namerili 204 mm. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 14, je bilo na Kredarici, po 11 takih dni je bilo v Slovenj Gradcu, na Zgornjem Jezerskem in v Velikih Dolencih. Le 4 taki dnevi so bili na Obali. Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Zg. Jezersko Brnik povprečje 1961 - 1990 0 50 100 150 200 julij 2015 250 Slika 14. Mesečna višina padavin v mm julija 2015 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 14. Monthly precipitation amount in July 2015 and the 1961–1990 normals 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 15. Število padavinskih dni v juliju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 15. Number of days in July with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasičen način merijo le padavine in beležijo meteorološke pojave. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni klasičnih meritev temperature. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 Slika 16. Padavine v juliju in povprečje obdobja 1961− 1990 Figure 16. Precipitation in July and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 250 LJUBLJANA 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, julij 2015 Table 1. Monthly meteorological data, July 2015 Postaja Padavine in pojavi NV Brnik Zgornje Jezersko Log pod Mangartom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci 384 740 650 487 263 752 722 515 730 345 195 RR 93 201 122 186 169 167 104 107 107 82 92 RP 70 109 66 109 96 81 79 90 82 86 93 SD 9 11 9 9 9 9 6 7 9 9 11 LEGENDA: LEGEND: RR RP SD NV RR RP SD NV − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − nadmorska višina (m) − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation − altitude (m) Slika 17. Pri vasi Vrt v kanjonu reke Kolpe. 11. julij 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 17. Near village Vrt in Kolpa canyon, 11 July 2015 (Photo: Iztok Sinjur) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja julija 2015 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 18. Bright sunshine duration in July 2015 compared with 1961−1990 normals 110% 100% Na sliki 18 je shematsko prikazano julijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod je bilo sočnega vremena več kot običajno. V dobri polovici ozemlja je odklon segel do desetine dolgoletnega povprečja. Odklon med 10 in 20 % so zabeležili v delu severne Štajerske, Posavja, v Ljubljanski kotlini, večjem delu Notranjske, na Krasu, Obali in Goriškem. 400 LJUBLJANA število ur 300 Slika 19. Število ur sončnega obsevanja v juliju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 19. Bright sunshine duration in hours in July and the mean value of the period 1961–1990 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 V Ljubljani je sonce sijalo 295 ur, kar je 13 % več kot v dolgoletnem povprečju in precej več kot lani. Največ sončnega vremena je bilo julija 2013 s 350 urami sončnega vremena. Pred tem je bilo največ sončnega vremena julija 2007 s 322 sončnimi urami, sledi julij 1987 (312 ur), med bolj sončne spadajo še juliji 1983 in 1994 (obakrat po 310 ur) ter 1952 (307 ur). Najbolj sivi so bili juliji 1950 s 136 urami, 1972 s 190 urami, 199 ur je sonce sijalo julija 1954, julija 2014 je bilo 211 ur sončnega vremena, julija leta 1977 pa 213 ur. Na Kredarici je sonce sijalo 195 ur, kar je enako dolgoletnemu povprečju. Kot običajno v poletnih razmerah je bilo v visokogorju manj sončnega vremena kot v nižinskem svetu. V preteklosti je bil julij na Kredarici že večkrat bolj sončen kot letos, najbolj leta 2007 z 279 urami, sledijo leta 1983 z 266 urami, 1985 z 254 urami, če omenimo le najbolj izstopajoče. Skromna s sončnim vremenom sta bila julija 1973 (115 ur) in 2014 (124 ur). V Portorožu je sonce sijalo 373 ur, kar je med vsemi postajami v letošnjem juliju najdlje, dolgoletno povprečje so presegli za 19 %, kar je drugi najbolj sončen julij. Največ sončnega vremena je bilo s 380 urami julija 2007, najmanj pa julija 2014 (254 ur). V Murski soboti je sonce sijalo 283 ur in za 9 % preseglo dolgoletno povprečje; v Prekmurju je bil julij doslej najbolj sončen leta 2013 s 353 urami, sledijo juliji 1987 (314 ur), 2006 (313 ur), 2007 (311 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ur) in 1983 (309 ur). Julija 1972 je sonce v Murski Soboti sijalo le 184 ur, malo sončnega vremena je bilo tudi julija 1955 (192 ur) in 1954 (193 ur). 400 400 NOVO MESTO KREDARICA 300 število ur število ur 300 200 200 100 100 0 1961 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 400 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 400 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 300 300 število ur število ur 1967 200 100 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 20. Sunshine duration and 1961–1990 normals V Novem mestu je bilo 272 ur sončnega vremena, kar je le odstotek več kot običajno. Najbolj sončen je bil julij 2007, ko je sonce sijalo 331 ur, po 328 ur sončnega vremena je bilo v julijih 2013 in 1988, 321 ur sonca pa so imeli julija 1983. Najbolj siv je bil julij 1972 s komaj 177 urami sončnega vremena, sledi pa mu julij 2014 z 206 urami. 15 15 LJUBLJANA LJUBLJANA 10 število dni število dni 12 9 6 5 3 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 21. Število jasnih dni v juliju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 21. Number of clear days in July and the mean value of the period 1961–1990 Slika 22. Število oblačnih dni v juliju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Number of cloudy days in July and the mean value of the period 1961–1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni so zabeležili na Krasu (18), v Črnomlju jih je bilo 15, na Obali 14, po 13 so jih imeli na Bizeljskem in v Novem mestu. 9 so jih 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo našteli v Ratečah, Biljah in Mariboru. Na Kredarici je bil jasen le en dan. V Murski Soboti in Ljubljani je bilo po 5 jasnih dni. V prestolnici je bilo s tem izenačeno dolgoletno povprečje, največ jasnih dni je bilo julija 2007 (13), brez jasnih dni pa so bili julija 1954, 1973 in 1982. Slika 23. Žitno polje in prvi plodovi pravega kostanja. Grosuplje, 8. julij 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. Wheat field, Grosuplje, 8 July 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Oblačen je dan s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, in sicer 9, večina krajev na Štajerskem, Dolenjskem, Koroškem, Kočevskem in v Prekmurju je zabeležila po 6 jasnih dni. V Ratečah in Ljubljani jih je bilo po 5. V prestolnici so tako za dan zaostajali za dolgoletnim povprečjem (slika 22). Julija 1954 je bilo kar 14 oblačnih dni, od sredine minulega stoletja je julij v Ljubljani dvakrat minil brez jasnih dni, to je bilo leta 2006 in 2013. Povprečna oblačnost je bila v večini Slovenije od 3 do 5 desetin. Največja povprečna oblačnost je bila na Kredarici (5,8 desetin), najmanjša pa na Obali (2,6 desetin) in Krasu (2,2 desetini). Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje lahko zelo razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta vzhodjugovzhodnik in jugovzhodnik, skupaj jima je pripadlo 46 % vseh terminov, severozahodniku s sosednjima smerema pa 23 %. Bilo je 8 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. V Kopru je bilo 7 dni z vetrom nad 10 m/s, 9. in 31. julija je veter dosegel hitrost 18,7 m/s. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema skupno pihal v 63 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je dosegel 16,8 m/s, bilo je 11 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši vzhodjugovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema je pihal v 27 % vseh terminov, severovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 25 % terminov, jugozahodniku s sosednjima smerema pa 17 % terminov. Najmočnejši sunek je bil 25. julija 19,3 m/s; bilo je 6 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje 40 15 16 LJUBLJANA 10 20 5 0 padavine (mm) 40 sončno obs. (ure) 7 8 10 4 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 40 40 16 16 NOVO MESTO 12 20 8 10 4 0 padavine (mm) 30 sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 3 5 7 12 20 8 10 4 0 0 1 30 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 80 dan 16 40 16 PORTOROŽ 60 12 40 8 20 4 sončno obs. (ure) padavine (mm) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 0 1 3 5 7 30 12 20 8 10 4 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 dan 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 50 30 9 20 6 10 3 0 0 padavine (mm) 12 sončno obs. (ure) padavine (mm) MARIBOR 40 15 BILJE 15 40 12 30 9 20 6 10 3 0 1 3 5 7 9 sončno obs. (ure) 5 20 sončno obs. (ure) 3 12 0 0 1 30 sončno obs. (ure) padavine (mm) KREDARICA sončno obs. (ure) 60 Urad za meteorologijo 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 24. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) julija 2015 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 24. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, July 2015 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, julij 2015 Table 2. Monthly meteorological data, July 2015 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS TOD 21,6 3,7 10,3 4,5 19,8 4,1 25,4 4,0 25,9 3,5 25,0 5,2 22,0 4,3 21,1 3,3 24,3 4,4 23,2 3,8 23,8 4,5 24,4 4,3 22,5 3,4 23,2 3,6 21,6 4,0 23,0 3,8 TX 27,4 13,2 26,5 32,1 32,1 31,4 28,6 29,2 30,2 29,8 29,8 30,3 29,3 29,0 28,0 29,2 TM 16,2 7,9 13,3 18,9 19,5 18,3 15,0 14,5 18,7 17,4 17,5 16,4 16,5 18,0 16,0 17,1 Temperatura TAX DT 33,5 6 18,1 7 32,4 7 38,0 21 37,4 22 37,0 21 34,5 22 36,0 7 36,5 23 36,2 17 36,6 17 37,0 17 35,6 17 35,2 6 34,4 6 35,6 23 TAM 10,0 0,8 6,9 14,3 14,1 13,0 9,5 9,5 13,0 12,0 12,2 11,0 11,0 12,4 9,8 11,5 DT 10 31 10 11 10 31 11 10 31 11 10 10 11 10 10 10 SM 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 22 0 21 30 31 30 24 23 24 24 24 24 24 22 22 22 TD 0 220 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO 276 195 100 240 101 334 120 373 119 332 300 114 295 113 272 101 276 278 265 283 103 111 108 109 Oblačnost PO SO SJ 4,5 6 7 5,8 9 1 4,2 5 9 3,7 2 9 2,6 1 14 2,2 1 18 3,8 3 6 4,3 6 7 4,2 5 5 3,6 6 13 3,8 6 13 3,6 6 15 4,5 6 6 4,6 6 9 5,0 6 4 4,4 6 5 RR 159 188 105 96 61 85 107 115 118 83 86 107 133 87 93 114 RP 116 93 70 90 83 88 94 90 96 82 72 96 100 74 66 108 Padavine in pojavi SD SN SG SS 8 8 0 0 14 12 15 0 9 8 0 0 8 6 0 0 4 4 0 0 7 4 0 0 7 9 1 0 6 1 1 0 7 8 0 0 8 4 1 0 6 6 0 0 6 8 0 0 8 11 0 0 7 5 0 0 11 7 2 0 8 3 1 0 Tlak SSX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 756,8 920,8 1007,9 1013,6 9,9 16,8 20,0 20,5 981,6 987,8 19,6 18,5 20,1 20,3 21,0 994,2 19,9 20,3 990,3 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, julij 2015 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, July 2015 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 25,4 25,1 23,1 22,0 20,7 22,6 22,6 23,6 25,3 24,7 24,9 23,4 23,1 24,4 23,8 23,4 23,8 31,6 31,8 29,5 30,4 28,1 28,5 29,6 30,0 31,5 31,1 31,1 30,5 30,6 31,1 30,3 30,5 29,6 34,7 34,7 32,6 36,0 32,4 33,5 34,4 34,9 36,1 35,7 36,7 35,4 34,9 35,0 35,2 35,2 34,5 18,9 19,0 15,2 14,4 13,1 15,8 15,5 16,6 19,0 17,5 16,2 16,8 16,3 18,8 17,5 15,9 17,1 14,1 15,2 10,5 9,5 6,9 10,0 9,8 11,2 14,5 12,2 11,0 13,6 12,6 13,0 12,4 11,5 11,4 17,5 18,2 14,0 12,4 10,5 15,7 13,3 10,8 14,6 9,5 7,8 3,9 12,5 9,0 15,7 16,3 14,8 11,0 10,6 9,5 20,3 19,2 15,8 14,9 13,3 16,2 15,8 16,5 17,9 17,0 16,7 17,1 16,4 16,7 15,2 11,3 11,3 10,6 12,8 13,3 13,1 13,0 13,1 13,5 14,0 13,0 15,8 12,5 14,9 10,9 10,2 9,6 16,7 11,4 10,6 10,0 21,0 21,4 21,0 26,2 26,9 25,5 37,4 38,0 34,5 34,8 31,0 33,0 34,0 34,5 36,5 35,2 36,0 36,0 35,5 35,1 35,0 35,6 33,5 10,7 12,5 12,5 11,0 11,4 31,6 30,9 25,8 26,0 22,8 24,3 24,5 25,6 26,8 26,1 27,3 27,2 26,0 16,3 16,3 15,9 15,2 26,0 24,9 19,9 19,0 17,3 19,5 19,1 20,4 21,7 21,0 22,2 21,1 20,2 15,3 13,1 10,9 9,8 9,6 12,0 13,0 11,5 11,2 15,3 14,3 9,5 9,5 8,7 11,1 10,4 11,2 13,9 12,3 11,0 12,0 11,0 16,5 13,8 11,5 11,4 19,3 18,4 14,9 13,3 11,7 15,7 15,7 29,0 19,1 18,6 13,9 14,2 13,5 16,6 16,5 16,4 19,3 18,2 16,4 18,3 16,8 19,6 19,0 17,9 17,8 14,5 13,4 8,8 7,5 5,6 10,5 10,0 12,1 10,7 10,0 35,1 36,5 33,0 35,7 32,4 33,2 34,4 34,9 36,3 36,6 37,0 36,2 35,6 35,5 35,2 34,5 33,5 18,3 17,3 12,9 12,1 10,4 15,6 15,6 16,1 15,8 14,1 33,1 33,8 30,8 31,4 28,9 29,5 30,1 31,3 32,8 32,7 32,8 32,1 31,8 31,5 30,8 30,6 29,0 17,5 17,4 16,9 14,3 14,6 13,5 16,6 7,9 13,2 4,0 26,2 26,2 23,2 22,6 21,5 23,0 23,3 23,9 26,3 26,0 26,5 25,2 24,4 25,4 25,0 24,3 24,1 LEGENDA: LEGEND: T povp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost T povp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, julij 2015 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, July 2015 Postaja I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2015 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2015 p.d. 1 2 2 2 2 2 1 1 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 RR 0,0 0,0 2,3 0,3 0,9 9,3 9,8 3,9 0,3 0,8 0,4 0,7 0,3 0,6 2,4 5,1 4,3 14,9 p.d. 5 9 11 10 14 13 13 12 10 11 11 10 10 13 8 14 12 11 od 1. 1. 2015 RR 319 565 594 723 611 741 579 611 669 611 645 753 483 621 487 501 427 344 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. julija 2015 800 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci RR 4,9 35,0 17,7 18,6 24,3 68,6 33,4 16,6 23,9 29,0 16,4 18,3 19,7 19,1 25,1 40,8 63,9 37,7 Padavine in število padavinskih dni II. III. M p.d. RR p.d. RR 0 56,3 4 61,2 0 61,3 7 96,3 2 87,2 7 107,2 2 95,9 6 114,8 2 79,7 10 104,9 3 81,2 8 159,1 3 49,4 9 92,6 4 72,8 7 93,3 1 93,4 7 117,6 2 77,3 7 107,1 1 69,4 8 86,2 2 87,8 6 106,8 1 62,6 7 82,6 3 113,7 8 133,4 3 47,6 4 75,1 4 41,2 8 87,1 3 45,7 7 113,9 3 39,0 6 91,6 − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) LJUBLJANA 600 400 200 0 1.jan 19 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje Zaradi obnavljanja postaje ni podatkov. Slika 25. Vetrovne rože, julij 2015 Figure 25. Wind roses, July 2015 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 26 Pašniki na Kočevskem. Knežja Lipa, 10. julij 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. Knežja Lipa, 10 July 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici je sunek vetra veter v 8 dnevih presegel 10 m/s, od tega le enkrat 20 m/s; najmočnejši sunek je dosegel 22,5 m/s. Severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo dobrih 46 %, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 35 %. V Mariboru je zahodseverozahodnik s sosednjima smerema pihal v 42 % vseh primerov, jugjugovzhodnemu vetru s sosednjima smerema pa je skupno pripadlo 29 % vseh terminov. Sunek vetra je dosegel 14,8 m/s; bili so 4 dnevi s sunkom vetra nad 10 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 9 dni s sunkom vetra nad 10 m/s, najmočnejši sunek je dosegel 17,0 m/s zadnji dan meseca. V Novem mestu zaradi prenavljanja samodejne postaje nimamo podatkov. Prva tretjina julija je bila povsod opazno toplejša kot v dolgoletnem povprečju, večina krajev je bila 4,2 do 5,9 °C toplejša od dolgoletnega povprečja; največji odklon je bil v Postojni, kjer je dosegel 6,0 °C, najmanjši presežek pa v Portorožu s 3,6 °C. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno, v Murski Soboti so nekoliko presegli dvakratno dolgoletno povprečje, v Lescah je padlo 167 % dolgoletnega povprečja, v Velikih Dolencih so namerili 142 %, v Mariboru pa 121 % dolgoletnega povprečja. Drugod niso dosegli niti treh četrtin dolgoletnega povprečja, za katerim so še posebej zaostajali na Obali. Sončnega vremena je bilo povsod opazno več kot običajno, na Obali so dolgoletno povprečje presegli za 27 %, v Ljubljani pa kar za 41 %. Tudi druga tretjina meseca je bila občutno toplejša od dolgoletnega povprečja, odkloni so bili večinoma med 4,4 in 6,1 °C, manjši presežek so zabeležili v Portorožu (3,9 °C), večjega pa v Novem mestu (6,3 °C). Padavin je bilo malo; v Velikih Dolencih so dosegli 42 % dolgoletnega povprečja, v Lescah in Slovenj Gradcu 19 %, v Mariboru 11 % in 10 % v Murski Soboti, drugod je bilo padavin komaj za slab vzorec ali pa jih sploh ni bilo. Tudi druga tretjina julija je prinesla opazno več sončnega vremena kot običajno, v Ratečah so dolgoletno povprečje presegli za 17 %, v Ljubljani pa za 42 %. V zadnji tretjini je bil temperaturni odklon precej manjši, v večini krajev je bila zadnja tretjina julija le za 1,0 do 2,0 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju, najmanjši odklon je bil z 0,9 °C v Celju, največji pa v Biljah (3,4 °C) in Portorožu (2,9 °C). Padavine so v zadnji tretjini meseca povsod presegle dolgoletno povprečje, v Velikih Dolencih le za 9 %, v Celju pa je padlo skoraj trikrat toliko dežja kot običajno, saj je presežek znašal 184 %. V zadnji tretjini julija je bilo le na Obali malenkost več sončnega vremena kot običajno (presežek je znašal 3 %), drugod je bilo bolj oblačno kot običajno in zato je bilo tudi manj sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju, primanjkljaj je bil največji v Novem mestu, Celju, Slovenj Gradcu in Ratečah, kjer so dosegli le od 50 do 60 % dolgoletnega povprečja. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature zraka, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961–1990, julij 2015 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean air temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961–1990, July 2015 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M I. 3,6 4,2 6,0 4,6 5,3 5,1 5,5 5,6 5,9 5,8 5,3 4,4 4,4 5,3 4,6 4,5 5,1 Temperatura zraka II. III. M 3,9 2,9 3,5 4,5 3,4 4,0 5,1 2,0 4,3 4,4 1,0 3,3 5,5 1,4 4,1 4,9 1,4 3,7 5,4 1,4 4,0 5,1 1,7 4,1 6,1 1,6 4,4 6,3 6,1 5,5 4,9 5,7 5,1 4,8 4,7 1,5 2,0 1,6 0,9 4,5 4,3 3,8 3,4 1,3 2,0 1,8 3,6 3,8 3,8 I. 17 78 42 43 50 167 71 42 57 71 41 48 55 42 71 121 214 142 Padavine II. III. 0 246 0 181 6 256 1 245 2 192 19 185 19 118 8 169 1 228 2 224 1 197 2 230 1 215 1 284 5 138 11 113 10 137 42 109 M 83 90 94 90 70 116 66 70 96 90 72 96 82 100 64 74 108 93 I. 127 132 136 Sončno obsevanje II. III. M 129 103 119 137 93 120 132 79 114 134 117 58 101 137 135 56 108 141 142 62 113 133 137 54 106 131 126 57 103 137 131 134 124 67 73 111 109 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month Na Kredarici so bili julija 2015 brez snežne odeje. Julija 1978 so namerili 238 cm, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juliju odkar potekajo neprekinjene meritve. Med bolj zasnežene julije v visokogorju spadajo tudi juliji 1985 (150 cm), 2001 (140 cm) in 1984 (130 cm). Od začetka meritev je bila Kredarica 20 julijev brez snežne odeje. Sneg je največ dni obležal v juliju 1978 (25 dni). 30 KREDARICA število dni 25 20 Slika 27. Število dni s snežno odejo v juliju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 27. Number of days with snow cover in July and 1961–1990 normals 15 10 5 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 Julija so nevihte pogoste. Med prikazanimi postajami je bilo dolgoletno povprečje nekoliko preseženo le v Ratečah, drugod je bilo manj nevihtno kot v dolgoletnem povprečju. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo na Kredarici, zabeležili so jih 12, dan manj v Celju. V Postojni jih je bilo 9, po 8 v Ljubljani, Črnomlju, Ratečah in Lescah. V Murski Soboti so bili le 3 taki dnevi, na Obali, Krasu in Bizeljskem so zabeležili po 4. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 20 LJUBLJANA NOVO MESTO 15 število dni število dni 15 10 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 20 20 RATEČE MURSKA SOBOTA 10 15 število dni število dni 15 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juliju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 28. Number of days with thunderstorms in July and 1961–1990 normals Slika 29. Bambi, 25. julij 2015 (foto: Aljoša Beloševič) Figure 29. A young roe deer, 25 July 2015 (Photo: Aljoša Beloševič) Na Kredarici so zabeležili 15 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Slovenj Gradcu so imeli dva dneva s pojavom megle, po en tak dan je bil v Murski Soboti, na Bizeljskem, v Kočevju in Postojni. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Od sredine minulega stoletja je bilo, vključno s tokratnim, pet 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo julijev brez megle. Julija 1953 je bilo kar 17 dni z meglo. Dolgoletno povprečje ni doseženo že od začetka osemdesetih let. 20 LJUBLJANA 15 število dni Slika 30. Število dni z meglo v juliju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 30. Number of foggy days in July and the mean value of the period 1961– 1990 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 31 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V začetku meseca je zračni tlak naraščal in se 3. julija ustavil na 990,6 mb, kar je najvišja vrednost v juliju 2015. Sledilo je upadanje in 8. dne je bil povprečni dnevni zračni tlak 975,2 mb. Sledil je hiter porast na 985,8 mb 10. julija, po manjšem upadu je 16. julija zračni tlak znašal 984,0 mb, sledilo je večinoma upadanje in 25. julija je bil zračni tlak le 974,9 mb, po prehodnem porastu pa je bila najnižja vrednost meseca dosežena 27. julija z 974,8 mb. Do konca meseca se je zračni tlak dvignil na 982,8 mb. 995 28 zračni tlak (mb) tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA 990 985 980 975 970 LJUBLJANA 24 20 16 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 31. Potek povprečnega zračnega tlak in povprečnega dnevnega delnega tlak vodne, julij 2015 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, July 2015 Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Povprečni tlak vodne pare je v začetku meseca večinoma naraščal in 6. julija dosegel 22,9 mb, sledilo je upadanja in 10. julija je bila s 14,0 mb dosežena najnižja vrednost meseca. Sledilo je postopno naraščanje vse do 16. julija, ko je bil delni tlak vodne pare najvišji, znašal je 23,2 mb. Delni parni tlak je ostal razmeroma visok vse do 25. dne, nato je 26. julija v hladnem zraku hitro upadel na 16,3 mb, po manjšem porastu je bil zadnji dan meseca 15,4 mb. SUMMARY The mean air temperature in July was well above the 1961–1990 normals, July 2015 was the warmest ever, only in Murska Sobota was the mean monthly temperature equal to the one achieved in July 2013. Across most of Slovenia the anomaly was from 3 to 5 °C, the exception was Godnje with the anomaly 5.2 °C. There were two heat waves in July, the second one was more oppressive. Temperature significantly dropped on the last Sunday in July and till the end of July temperature remained 10 to 20 °C lower than during the heat wave. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Most of precipitation fell during the last third of July. The most abundant precipitation was observed on some parts of the mountains, where precipitation exceeded 180 mm. On the other hand on the Coast only 61 mm fell. The long-term average was exceeded only on some places of north Slovenia. Across most of Slovenia 80 to 100 % of the normals fell. The largest negative anomaly was reported in Slovenj Gradec and Log pod Mangartom with 66 % of the normals. The sunshine duration in July was above the long-term average. About one half of Slovenia reported the anomaly up to 10 %. North of Štajerska, Posavje, Ljubljana basin, most of Notranjska, Kras, Coast and Goriška reported the anomaly up to 20 %. There was no snow cover on Kredarica in July 2015. Slika 32. Lovrenška jezera na Pohorju. 16. julij 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 32. Lovrenška lakes on Pohorje, 16 July 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V JULIJU 2015 Weather development in July 2015 Janez Markošek 1. julij Pretežno jasno, vroče Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 32 °C. 2.–3. julij Pretežno jasno, popoldne, zvečer in v prvi polovici noči krajevne plohe in nevihte, vroče V območju visokega zračnega tlaka se je nad našimi kraji zadrževal topel zrak. Ozračje je bilo nestabilno (slike 1–3). Pretežno jasno je bilo, Zvečer in v prvi polovici noči so bile v zahodni Sloveniji in na območju Kamniško – Savinjskih Alp krajevne nevihte. Tudi drugi dan je bilo pretežno jasno, krajevne nevihte so popoldne nastale v zahodni Sloveniji in na Gorenjskem. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 34 °C. 4.–5. julij Pretežno jasno, vroče Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je drugi dan oslabelo. V višinah se je nad našimi kraji zadrževal topel zrak. Pretežno jasno je bilo, drugi dan zvečer je bila v Posočju osamljena ploha. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 30 do 35 °C. 6. julij Pretežno jasno, popoldne v zahodni, severni in osrednji Sloveniji krajevne plohe in nevihte, vroče Nad južno Skandinavijo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je prek srednje Evrope in Alp pomikala proti vzhodu in oplazila naše kraje. Pretežno jasno je bilo, popoldne v zahodni, severni in osrednji Sloveniji spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Zelo vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 32 do 36 °C. 7. julij Pretežno jasno, zelo vroče Za vremensko fronto je v območju visokega zračnega tlaka pritekal zelo topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo in zelo vroče. Najvišje dnevne temperature so bile od 32 do 37 °C. 8.–9. julij Prehod hladne fronte, dež, nevihte, nalivi, burja Nad južno Skandinavijo in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje. Sekundarno ciklonsko območje je nastalo tudi nad severno Italijo in severnim Jadranom. Hladna fronta se je zvečer in v noči na 9. julij ob jugozahodnih do zahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 4–6). Za njo se je nad Alpami krepilo območje visokega zračnega tlaka. Prvi dan je bilo sprva delno jasno. Sredi dneva so se 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo na severi začele pojavljati prve plohe in nevihte, ki so se zvečer in ponoči razširila na večji del države. Nekatere nevihte so spremljali nalivi, močnejši sunki vetra, ponekod na Koroškem in v Prekmurju je padala toča. Zapihal je severni do severovzhodni veter, ponoči na Primorskem burja. Drugi dan je bilo na Primorskem precej jasno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo sprva oblačno, zjutraj in zgodaj dopoldne so padavine povsod ponehale. Čez dan se je delno zjasnilo. Pozno zvečer so bile v severovzhodni Sloveniji krajevne plohe. Količina padavin je bila precej neenakomerno razporejena. Na Bovškem ter v krajih severno od Dravske doline ob meji z Avstrijo je padlo okoli 100 mm dežja. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 19 do 24, na Primorskem do 29 °C. 10. julij Pretežno jasno V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje od severozahoda pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, burja na Primorskem je zjutraj ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 27, na Primorskem do 30 °C. 11. julij Pretežno jasno, zvečer in v prvi polovici noči na severu in vzhodu krajevne nevihte Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel zrak. Pretežno jasno je bilo, zvečer in v prvi polovici noči pa so bile v severni in vzhodni Sloveniji krajevne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 31 °C. 12. julij Pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, vroče V šibkem območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje od severozahoda pritekal postopno še toplejši in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, le občasno je bilo ponekod zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 33 °C. 13. julij Spremenljivo oblačno, krajevne plohe in posamezne nevihte Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, oslabljena vremenska fronta se je ob severozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 7–9). V drugi polovici noči in nato čez dan je bilo spremenljivo oblačno. Pojavljale so se krajevne plohe in posamezne nevihte. Na Primorskem je bilo suho vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 28, na Primorskem do 33 °C. 14. julij Pretežno jasno, popoldne ponekod zmerno oblačno V šibkem območju visokega zračnega tlaka je od severozahoda pritekal občasno bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, predvsem popoldne občasno zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 32 °C. 15. julij Pretežno jasno, zvečer in v prvi polovici noči na severu in vzhodu krajevne plohe in nevihte Nad srednjo Evropo, Balkanom in Sredozemljem je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je pihal zahodni do severozahodni veter, pritekal je še toplejši zrak. Ozračje je bilo nestabilno. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Pretežno jasno je bilo, zvečer in v prvi polovici noči so bile v severni in vzhodni Sloveniji krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 34 °C. 16.–17. julij Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, vse bolj vroče Nad srednjo Evropo, Balkanom in Sredozemljem je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah je z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal vse toplejši zrak. Pretežno jasno je bilo, le občasno ponekod zmerno oblačno. Drugi dan popoldne so bile posamezne kratkotrajne plohe. Postopno je bilo vse bolj vroče, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 32 do 38 °C. 18. julij Pretežno jasno, sredi dneva in popoldne posamezne plohe in nevihte, vroče V šibkem območju visokega zračnega tlaka je od jugozahoda pritekal zelo topel zrak. Ozračje je bilo nestabilno (slike 10–12). Pretežno jasno je bilo, čez dan so rasli kopasti oblaki in sredi dneva ter popoldne so nastale posamezne plohe in nevihte. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 32 do 36 °C. 19. julij Pretežno jasno, jugozahodnik, zelo vroče Nad srednjo Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, nad Balkanom in Sredozemljem pa šibko območje visokega zračnega tlaka. Od jugozahoda je pritekal zelo topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, pihal je jugozahodni veter. Zelo vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 32 do 37 °C. 20.–22. julij Pretežno jasno, predvsem popoldne krajevne nevihte, zelo vroče V šibkem območju visokega zračnega tlaka se je nad našimi kraji zadrževal zelo topel zrak. Ozračje je bilo nestabilno. Pretežno jasno je bilo. Prvi dan so bile sredi dneva v zahodni polovici Slovenije krajevne plohe in nevihte. Drugi dan so se krajevne plohe in nevihte pojavljale v popoldanskem času. Zadnji dan obdobja pa so bile le v zahodni Sloveniji popoldne posamezne nevihte. Zelo vroče je bilo, drugi in tretji dan so bile najvišje dnevne temperature od 31 do 36, na Goriškem do 38 °C. 23. julij Pretežno jasno, popoldne spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne nevihte, neurja, zelo vroče Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je ob šibkih višinskih vetrovih prek Alp pomikala proti vzhodu. Sprva je bilo pretežno jasno. Srdi dneva so začeli rasti kopasti oblaki in začele so se pojavljati krajevne nevihte, ki so se nadaljevale tudi v noč. Nekatere nevihte so spremljali nalivi, močnejši sunki vetra, ponekod v Posavju je padala toča. Zelo vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 31 do 37 °C. 24. julij Delno jasno, sredi dneva v severozahodni Sloveniji posamezne plohe in nevihte, vroče Nad srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je nekoliko okrepil jugozahodni veter, pritekal je nekoliko manj topel zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Sredi dneva so bile v severozahodni Sloveniji posamezne plohe in nevihte. Pozno zvečer 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo pa se je dež z nevihtami od juga pomaknil nad vzhodno in osrednjo Slovenijo. Manj vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 33, na Primorskem do 35 °C. 25.–26. julij Prehod hladne fronte, nevihte, nalivi in sunki vetra, ohladitev, burja Nad južno Skandinavijo in severnim delom srednje Evrope je bilo ciklonsko območje. Ponoči se je hladna fronta pomikala prek Slovenije. Pred njo je z jugozahodnimi vetrovi še pritekal topel in vlažen zrak (slike 13–15). Drugi dan je v spodnjih plasteh ozračja pihal hladnejši severovzhodni veter. Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, do jutra je dež ponehal tudi v severovzhodni Sloveniji. Pozno dopoldne in sredi dneva so se nevihte z nalivi in močnimi sunki vetra iznad sosednjih pokrajin Italije pomaknile nad zahodno Slovenijo in nato proti vzhodnim krajem. Popoldne se je vreme prehodno umirilo, ponoči pa so Slovenijo znova zajele nevihte z nalivi, sunki vetra, redkokje je padala toča. V drugi polovici noči se je v notranjosti Slovenije vreme umirjalo, v jugozahodni Sloveniji, predvsem v bližini morja, pa so se še pojavljale močne nevihte. Zapihala je močna tramontana, nato se je veter obrnil na smer burje. Drugi dan je bilo na Primorskem občasno delno jasno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo oblačno, predvsem dopoldne je občasno ponekod še rahlo deževalo. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 18 do 22, na Primorskem do 28 °C. 27.–29. julij Pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe, nekaj sonca na Primorskem Nad severno in srednjo ter severnim delom zahodne Evrope je bilo ciklonsko območje. V višinah je bila nad večjim delom Evrope obsežna dolina s hladnim zrakom. Nad nami so pihali zahodni do jugozahodni vetrovi. Na Primorskem je prevladovalo povečini suho in delno jasno vreme, šibka burja je drugi dan ponehala. Drugod je bilo pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami. Na Primorskem so bile najvišje dnevne temperature od 28 do 31 °C, drugod pa je bilo precej hladneje z najvišjimi temperaturami od 15 do 22 °C. 30. julij Oblačno s padavinami, ki do večera povsod ponehajo, ob morju delne razjasnitve, burja Nad severno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je ob zahodnih do jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 16–18). Oblačno je bilo z občasnimi padavinami, ki so popoldne oslabele in do večera povsod ponehale. Ob morju se je delno zjasnilo. Na Primorskem je zapihala šibka do zmerna burja. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 19, na Primorskem od 21 do 28 °C. 31. julij Sprva oblačno, čez dan delne razjasnitve, vzhodnik, burja Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe in zahodni Balkan razširilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je prevladoval zahodni do jugozahodni veter. V noči na 31. julij se je dež od jugozahoda znova razširil na večji del Slovenije, do jutra pa je povsod ponehal. Čez dan je bilo na Primorskem delno jasno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo sprva oblačno, čez dan se je delno zjasnilo. Ponekod je pihal vzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 25, na Primorskem do 28 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 3. 7. 2015 Slika 2. Satelitska slika 3. 7. 2015 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 3 July 2015 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 3 July 2015 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 3. 7. 2015 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 3 July 2015 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 8. 7. 2015 Slika 5. Satelitska slika 8. 7. 2015 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 8 July 2015 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 8 July 2015 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 8. 7. 2015 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 8 July 2015 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13. 7. Slika 8. Satelitska slika 13. 7. 2015 ob 14. uri 2015 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 13 July 2015 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 13 July 2015 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13. 7. 2015 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 13 July 2015 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18. 7. Slika 11. Satelitska slika 18. 7. 2015 ob 14. uri 2015 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 18 July 2015 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 18 July 2015 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18. 7. 2015 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 18 July 2015 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 7. Slika 14. Satelitska slika 25. 7. 2015 ob 14. uri 2015 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 25 July 2015 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 25 July 2015 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 7. 2015 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 25 July 2015 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 7. Slika 17. Satelitska slika 30. 7. 2015 ob 14. uri 2015 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 30 July 2015 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 30 July 2015 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 7. 2015 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 30 July 2015 at 12 GMT 32 METEOROLOŠKA POSTAJA ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH Meteorological station Šentilj v Slovenskih goricah Mateja Nadbath M eteorološka postaja Šentilj v Slovenskih Goricah je edina v istoimenski občini. V Slovenskih Goricah je poleg omenjene v državni mreži meteoroloških opazovalnic še šest postaj: padavinski sta še postaji Kadrenci in Zagorci, podnebni sta Ivanjkovci in Vratji Vrh (Polički Vrh), v Gačniku je samodejna meteorološka postaja in na Jeruzalemu je zaenkrat digitalni merilnik temperature zraka, v kratkem pa se v okviru projekta BOBER obeta tudi samodejna postaja. 1 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Šentilj (vir: Atlas okolja ) 1 Figure 1. Geographical location of meteorological station Šentilj (from: Atlas okolja ) Meteorološka postaja Šentilj je na nadmorski višini 308 m. Dežemer ali pluviometer je na opazovalkinem vrtu. V okolici so posamezna drevesa, gredica, travniki, gospodarski objekti in opazovalkina hiša. Brez večjih premestitev je opazovalni prostor na tem mestu od decembra 1971. Pred tem, v obdobju od junija 1950 do decembra 1971, je bil opazovalni prostor postaje ob župnišču. Tretje opazovalno mesto pa je postaja imela v obdobju marec 1924–februar 1941, bilo je ob opazovalčevi hiši, v okolici župnišča. Meteorološka postaja je bila v Šentilju ustanovljena marca 1924. Prvi meteorološki opazovalec je bil Silvester Košutnik, ki je opazoval do konca marca 1941. Štefan Katalinič je opravljal opazovanja od maja 1947 do konca istega leta. Meteorološka opazovanja so ponovno stekla sredi junija 1950, ko je 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2013, orthophoto from 2013 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo meteorološki opazovalec postal Anton Ravšl, brez prekinitev so potekala do decembra 1975; od tedaj pa do novembra 1995 je meteorološka opazovanja opravljala Julijana Ravšl. Danes je prostovoljna meteorološka opazovalka Otilija Maček, meteorološka opazovanja in meritve opravlja že dvajset let. Postaja v Šentilju je padavinska že od svoje ustanovitve dalje, le da so jo takrat imenovali postaja IV. reda. Meritve višine padavin in snežne odeje ter opazovanja osnovnih vremenskih pojavov potekajo ves ta čas. V tem obdobju sta bili dve večji prekinitvi: od marca 1941 do maja 1947 in od januarja 1948 do junija 1950, ter ena manjša, oktobra in novembra 1971. V Šentilju je letno referenčno2 povprečje padavin 986 mm; letno povprečje padavin je v tridesetletnem obdobju 1981–2010 nižje za 5 mm. Največ letnih padavin smo v obravnavanem obdobju 1961–2014 namerili leta 1972, 1396 mm; letna višina padavin za leto 2014 zaseda tretje mesto med najbolj namočenimi leti. Najmanj letnih padavin je bilo leta 2003, 681 mm (slika 2 in preglednica 1). 1200 900 600 300 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 padavine (mm) . 1500 Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2014 ter referenčno povprečje (zelena črta) v Šentilju Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2014 and mean reference value (green line) in Šentilj Od štirih letnih časov3 pade v Šentilju v povprečju največ padavin poleti, referenčno povprečje je 362 mm, 366 mm je poletno povprečje padavin za obdobje 1981–2010. Zima je letni čas z najnižjim povprečjem padavin, referenčno povprečje je 143 mm, povprečje obdobja 1981–2010 pa je 141 mm (sliki 3 in 4). Povprečje spomladanske višine padavin v obdobju 1981–2010 se je v primerjavi z referenčnim znižalo, poletno in zimsko povprečje je skoraj enako pripadajočemu referenčnemu, jesensko povprečje pa se je malo zvišalo (sliki 3 in 4). Mesečna višina padavin je na postaji Šentilj najvišja avgusta, referenčno povprečje je 133 mm. V obdobju 1981–2010 pa se avgustu pridruži junij, povprečje padavin prvega je 127 mm, drugega pa 128 mm (slika 5). Najnižje referenčno mesečno povprečje padavin ima januar, 44 mm, 35 mm je povprečje obdobja 1981–2010. 2 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja. V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so že v digitalni bazi, to je od leta 1961. Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized, from 1961 on. 3 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February 34 Agencija Republike Slovenije za okolje pomlad spring jesen autumn 143 139 141 253 268 265 800 600 400 362 377 366 228 216 209 200 1961–1990 200 100 0 pomlad spring 1971–2000 1981–2010 1961–1990 200 175 150 125 100 75 50 25 0 J F M 1971–2000 A poletje summer jesen autumn zima winter Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih ter v letu 2015 v Šentilju; zima 2014/15 Figure 4. Mean seasonal precipitation per periods and in year 2015 in Šentilj; winter 2014/15 Slika 3. Povprečna višina padavin po obdobjih in po letnih časih v Šentilju Figure 3. Mean precipitation per periods and seasons in Šentilj . 1971–2000 2015 300 0 padavine (mm) 1961–1990 1981–2010 400 padavine (mm) . padavine (mm) poletje summer zima winter . 1000 Urad za meteorologijo M 1981–2010 J J A S 2015 O N D Slika 5. Mesečna povprečna višina padavin po obdobjih in izmerjena leta 2015 v Šentilju Figure 5. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2015 in Šentilj 350 padavine (mm) . 300 250 200 150 100 2015 2012 2009 2006 2003 2000 1997 1994 1991 1988 1985 1982 1979 1976 1973 1970 1967 1964 0 1961 50 Slika 6. Julijska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2015 ter referenčno povprečje (zelena črta) v Šentilju Figure 6. Precipitation in July (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2015 and mean reference value (green line) in Šentilj 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mesečna povprečja obdobja 1981–2010 so v primerjavi z referenčnimi nižja v prvih petih mesecih leta, julija, avgusta in novembra; junijsko, septembrsko, oktobrsko in decembrsko povprečje pa je višje od referenčnega (slika 5). Julija 2015 smo v Šentilju izmerili 88 mm padavin, kar je 77 % referenčnega povprečja, ki je 115 mm (slike 5, 6 in 7). Od 55 junijev obdobja 1961–2015 je bil letošnji na 17. mestu najmanj namočenih. Najmanj julijskih padavin smo v Šentilju v omenjenem obdobju namerili leta 2006, 33 mm; največ pa leta 1972, 332 mm, kar je hkrati najvišja mesečna višina obravnavanega obdobja (sliki 6 in 8). Juršče 10 Portorož Novo mesto 37 61 30 22 Šentilj Šmartno pri Sl.Gradcu 86 38 33 Brnik Bilje 88 93 23 93 96 34 M aribor 26 32 Rateče Cerklje M urska Sobota 98 105 24 110 114 63 Ljubljana Bežigrad Lisca 26 28 118 132 26 Celje 133 Kredarica Leskovica 56 61 0 20 40 60 188 234 80 100 120 140 160 padavine (mm) 180 200 220 240 260 . Slika 7. Dnevna najvišja (temni del palice) in mesečna višina padavin julija 2015 na meteoroloških postajah 1. reda (označene z modro), v Šentilju (lila) in na postaji z največ in najmanj padavin (sivo) Figure 7. Daily maximum and monthly precipitation in July 2015 on chosen stations and Šentilj 350 332 120 120 300 padavine (mm) . . padavine (mm) 103 97 250 200 150 100 90 76 75 82 63 60 49 48 54 50 42 30 50 0 0 J F M A M J J A S O N D Slika 8. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin v obdobju 1961–julij 2015 v Šentilju Figure 8. Maximum and minimum monthly precipitation in 1961–July 2015 in Šentilj J F M A M J J A S O N D Slika 9. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v obdobju 1961–julij 2015 v Šetnilju Figure 9. Maximum daily precipitation per month in 1961–July 2015 in Šentilj Na sliki 7 lahko primerjamo višino padavin, ki je padla julija 2015 v Šentilju in na izbranih postajah. Šentilj je med postajami, ki so julija namerile malo padavin. Največ smo jih namerili na padavinski postaji Leskovica, 234 mm. Manj padavin, kot jih je padlo v Leskovici in več kot jih je padlo na 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Kredarici, ki je na grafu sicer takoj ob Leskovici, smo namerili še na osmih postajah: Mrzla Rupa (195 mm), Kozji Vrh (199 mm), Plave (200 mm), Zgornje Jezersko (201 mm), Koprivna (203 mm), Vogel (215 mm), Martinj Vrh (223 mm) in Šentjur (229 mm). Manj padavin kot smo jih namerili v Portorožu je padlo na postajah: Sela na Krasu (58 mm), Movraž (55 mm), Kozina (50 mm), Dekani (48 mm) in Juršče (37 mm), kjer smo med vsemi postajami v Sloveniji julija 2015 namerili najmanj padavin. Dnevno4 najvišjo višino padavin smo v Šentilju namerili 20. avgusta 1979, 120 mm (slika 9). Več kot 100 mm padavin v enem dnevu je v Šentilju padlo le še 25. septembra 1973, 103 mm. V obravnavanem obdobju je bil julijski dnevni najvišji izmerek padavin 75 mm, izmerjen 24. dne v mesecu leta 2011. Julija 2015 je bila dnevna najvišja višina padavin izmerjena 9. dne v mesecu, 38 mm (slika 7). . . število dni / snežna odeja (cm) Snežna odeja5 je v Šentilju vsako leto, v referenčnem obdobju je v povprečju 66 dni s snežno odejo, to povprečje se je v obdobju 1981–2010 znižalo in je 55 dni. Le dva dneva s snežno odejo sta bila leta 1989, kar je najmanj v obravnavanem obdobju; leta 2011 jih je bilo pet. Največ dni s snežno odejo je bilo leta 1996, 115, le dan manj pa jih je bilo leta 1969 (preglednica 1 in slika 10). Leta 2014 je bilo s snežno odejo 26 dni, ravno toliko jih je bilo v prvih dveh mesecih leta 2015. 120 100 80 60 40 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 20 Slika 10. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in referenčno povprečje (zelena črta) ter najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961–2014 v Šentilju 5 Figure 10. Annual snow cover duration (line) and mean reference value (green line) and maximum depth of total snow cover (columns) in Šentilj in 1961–2014 Novembra že lahko pričakujemo prvi sneg, v 30 novembrih od 54 je snežna odeja obležala vsaj en dan. V obdobju 1961–julij 2015 smo v treh letih snežno odejo zabeležili že oktobra, to je bilo v letih 1966, 2003 in 2012. Najpogosteje je zadnja snežna odeja zabeležena marca, v 44 letih od 55, v 16 letih je bila še aprila, leta 1985 pa je bil en dan s snegom še maja in sicer 3. dne v mesecu. Najvišja snežna odeja je bila v Šentilju izmerjena 17. februarja 1969, 87 cm (preglednica 1, slika 10). Vsaj pol metra debelo snežno odejo smo v obravnavanem obdobju zabeležili vsega skupaj v 74 dneh; od tega je bila največkrat zabeležena februarja – v 43 dneh, decembra – v 18 dneh, januarja – v 9 dneh in po dva dneva v marcu in novembru. 4 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Ure so navedene po sončevem času, v poletnem času je to od 8. ure prejšnjega dne do 8. ure dneva meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 5 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Šentilju v obdobju 1961–julij 2015 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Šentilj 1961–July 2015 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 1396 1972 681 2003 378 1965 79 2003 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 622 1972 210 1976 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 461 2012 141 1977 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) 266 2008/09 35 1974/75 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 332 jul. 1972 0 jan. 1964, feb. 1993, 1998, okt. 1965 120 20. avg. 1979 / / 87 17. feb. 1969 4 8. jan. 1989 50 27. dec. 1993 / / 115 1996 2 1989 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) višina sveže snežne odeje (cm) 6 fresh snow depth (cm) 6 letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover SUMMARY In Šentilj is a precipitation station. It is located on elevation of 308 m. Precipitation station was established in March 1924. Ever since precipitation, total and fresh snow cover and meteorological phenomena have been measured and observed. Otilija Maček has been meteorological observer since November 1995. 6 Sveža snežna odeja ali novozapadli sneg je sneg, ki je zapadel v 24-ih urah, merjen je zjutraj ob 7.uri; višina je pripisana dnevu meritve. Fresh snow depth is amount of snow fallen in the 24 hours, measured at 7 o’clock in the morning. It is assigned to the day of measurement. 38 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust T emperature zraka so bile julija od 2,5 do 4 °C nad dolgoletnim povprečjem. V zahodni in osrednji Sloveniji je bilo od 21 do 23 vročih dni (dnevi z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 °C), na vzhodu in severovzhodu države je bil vroč le kakšen dan manj. Število vročih dni je bilo kar 2 do 4 krat večje od dolgoletnega povprečja (1971–2000). Najvišje dnevne temperature zraka so večkrat presegle 35 °C, na Primorskem se je ogrelo celo do 38 °C. V večjem delu Slovenije je povprečno izhlapelo od 4,5 mm do skoraj 5,0 mm vode na dan, več kot 5,0 mm na Obali in Goriškem in manj od 4,0 mm v hribovitih predelih. Najvišje izhlapevanje se je v posameznih dneh povzpelo krepko nad 6,0 mm, na Primorskem celo nad 7,0 mm (preglednica 1). Število dni, ko je v vegetacijskem obdobju (od 1. aprila dalje) izhlapevanje preseglo 5 mm se je do konca julija na Obali povzpelo na 66, na Goriškem na 51 in v osrednji Sloveniji na 33. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, julij 2015 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, July 2015 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava pov. 6,5 6,0 4,8 4,5 4,6 4,4 4,6 5,0 4,7 5,4 4,6 5,0 5,5 5,1 5,2 4,8 5,1 5,0 5,0 5,1 5,2 5,3 5,3 5,2 4,5 4,0 5,2 5,2 4,8 I. dekada max. Σ 7,5 65 6,8 60 5,1 48 5,4 45 5,6 46 5,4 44 5,4 46 6,1 50 5,8 47 6,7 54 5,6 46 5,7 50 6,5 55 6,1 51 6,9 52 6,0 48 6,0 51 6,0 50 6,2 50 6,9 51 5,9 52 6,7 53 6,8 53 6,5 52 6,3 45 5,1 40 6,2 52 6,1 52 5,8 48 pov. 6,6 6,1 4,7 4,2 4,5 4,4 4,3 5,1 4,6 5,5 4,4 4,7 5,3 5,0 5,2 4,9 5,2 4,6 5,0 4,5 5,4 5,0 5,0 4,7 4,3 3,7 5,0 4,5 4,5 II. dekada max. 7,4 6,8 5,1 5,0 5,4 5,4 4,8 6,7 5,4 6,8 5,3 5,5 6,3 6,2 6,0 6,0 6,4 5,3 5,8 5,3 6,5 6,7 6,4 6,4 5,9 4,5 6,2 5,5 5,5 39 Σ 66 61 47 42 45 44 43 51 46 55 44 47 53 50 52 49 52 46 50 45 54 50 50 47 43 37 50 45 45 III. dekada pov. max. 6,2 7,6 5,1 6,7 3,9 5,0 2,8 4,8 3,0 4,6 2,9 4,4 3,0 5,0 3,3 5,8 3,1 5,0 3,6 6,1 3,1 4,9 2,9 4,7 3,9 6,5 3,3 5,9 3,2 5,4 3,1 5,9 3,4 5,9 3,0 5,0 3,3 5,6 2,8 4,8 3,4 6,1 3,4 6,9 3,6 5,7 3,6 5,3 3,0 5,1 2,9 4,7 3,9 6,4 3,6 5,9 3,7 5,9 Σ 68 57 43 31 34 32 34 37 34 39 34 32 43 37 35 34 37 33 36 31 37 37 39 40 33 32 42 40 41 mesec (M) pov. max. Σ 6,4 7,6 199 5,7 6,8 177 4,5 5,1 138 3,8 5,4 117 4,0 5,6 125 3,9 5,4 120 4,0 5,4 122 4,5 6,7 137 4,1 5,8 126 4,8 6,8 149 4,0 5,6 123 4,2 5,7 130 4,9 6,5 150 4,5 6,2 138 4,5 6,9 139 4,3 6,0 131 4,6 6,4 140 4,2 6,0 130 4,4 6,2 136 4,1 6,9 127 4,7 6,5 143 4,6 6,9 140 4,6 6,8 143 4,5 6,5 138 3,9 6,3 121 3,5 5,1 109 4,7 6,4 145 4,4 6,1 137 4,3 5,9 134 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, julij 2015 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, July 2015 Postaja I. dekada Tz2 Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota 28,8 29,5 24,0 23,2 27,2 * 26,9 26,9 26,3 Tz5 28,0 29,4 23,2 23,1 26,5 * 25,4 26,3 26,3 Tz2 max Tz5 max 40,0 40,1 35,0 29,0 41,5 * 40,4 39,6 35,5 35,2 38,3 30,6 27,8 34,4 * 32,3 34,4 36,2 II. dekada Tz2 min 21,3 21,0 14,8 18,4 18,0 * 18,6 17,4 18,8 Tz5 min 21,5 21,4 16,0 18,7 19,4 * 19,8 18,6 18,4 Tz2 30,0 31,2 24,1 23,9 27,3 * 27,3 27,8 26,6 Tz5 29,2 31,2 23,6 23,5 26,8 * 25,8 27,0 26,8 Tz2 max Tz5 max 41,6 41,0 33,6 28,4 40,5 * 40,2 39,3 35,8 36,4 38,9 30,2 27,7 35,0 * 32,1 34,6 36,6 III. dekada Tz2 min 21,8 22,7 15,6 18,8 17,8 * 18,0 18,2 19,2 Tz5 min 22,0 22,8 16,6 19,0 19,4 * 19,6 19,1 18,8 Tz2 28,1 27,0 21,5 22,2 23,2 * 23,3 23,8 23,8 Tz5 28,0 27,3 21,4 22,0 23,5 * 22,9 24,2 23,9 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, julij 2015 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, July 2015 40 Tz2 max Tz5 max 41,4 41,0 34,2 29,6 39,2 * 40,6 40,4 36,2 36,4 39,4 30,2 28,5 35,0 * 32,2 35,8 36,6 mesec (M) Tz2 min 19,0 17,9 14,3 17,3 15,5 * 16,8 15,4 16,6 Tz5 min 20,0 18,4 15,2 17,5 16,5 * 17,7 17,1 16,8 Tz2 28,9 29,2 23,1 23,1 25,8 * 25,7 26,1 25,5 Tz5 28,4 29,2 22,7 22,8 25,5 * 24,6 25,8 25,6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, julij 2015 Table 3. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, July 2015 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota I. II. 254 251 231 220 207 226 226 236 253 247 249 234 231 244 238 234 234 262 262 232 226 214 230 233 239 263 260 265 252 244 254 250 245 243 Tef > 0 °C III. M 286 274 219 209 191 214 210 225 238 231 244 232 222 244 231 229 235 802 787 682 655 612 670 670 700 754 738 758 718 698 742 719 708 712 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. 97 123 134 102 124 106 126 128 137 139 135 116 104 140 111 100 116 204 201 181 170 157 176 176 186 203 197 199 184 181 194 188 184 184 212 212 182 176 164 180 183 189 213 210 215 202 194 204 200 195 193 231 219 164 154 136 159 155 170 183 176 189 178 167 189 176 174 180 647 632 527 500 457 515 515 545 599 583 603 563 543 587 564 552 557 97 123 134 102 124 106 126 128 137 139 135 116 104 140 111 100 116 154 151 131 120 107 126 126 136 153 147 149 134 131 144 138 134 134 162 162 132 126 114 130 133 139 163 160 165 152 144 154 150 145 143 Tef > 10 °C III. M 176 164 109 99 81 104 100 115 128 121 134 122 112 134 121 119 125 492 477 372 345 302 360 360 390 444 428 448 408 388 432 409 398 402 Vm Tef od 1. 1. 2015 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 97 123 134 102 123 106 125 128 137 139 135 116 104 140 111 100 116 3023 2902 2286 2154 1816 2236 2197 2318 2662 2574 2696 2560 2426 2600 2531 2472 2490 1995 1915 1409 1353 1138 1399 1382 1486 1749 1690 1802 1666 1557 1699 1635 1590 1609 1193 1141 797 758 602 799 794 876 1071 1036 1119 997 920 1041 977 949 969 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 41 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo PORTOROŽ MURSKA SOBOTA, RAKIČAN Slika 2. Kumulativna vodna bilanca od 1. 4. do 31. 7. 2015 v Portorožu (slika zgoraj) in v Murski Soboti / Rakičanu (slika spodaj). Figure 2. Cumulative water balance from April 1 to July 31, 2015 presented for Portorož (figure above) and Murska Sobota/Rakičan (figure below). V prvi in drugi dekadi julija je bila vodna bilanca skoraj povsod po državi negativna, v bolj deževni tretji dekadi pa se je vodna bilanca z izjemo Obale obrnila na pozitivno stran. Ne glede na to, je bila na mesečni ravni vodna bilanca večinoma negativna in slabša glede na dolgoletno julijsko povprečje (slika 3), podobno kot je bila večinoma negativna tudi vodna bilanca za vegetacijsko obdobje (preglednica 4). Na Obali je bilo močno pomanjkanje padavin prisotno vso vegetacijsko obdobje, vegetacijski primanjkljaj pa je v primerjavi z dolgoletni podatki (1971–2000) dosegel celo vrednosti, ki označujejo stanje ekstremne suše (kumulativni primanjkljaj vode, ki je določen s 95-tim percentilom vrednosti obdobja 1971–2000, slika 2). Kumulativni vodni primanjkljaj se je ekstremnim vrednostim občasno približal tudi ponekod drugod po Sloveniji, na splošno pa je bilo stanje večinoma bližje vrednostim zmerne suše (75. percentil vrednoti obdobja 1971-2000). Povprečna mesečna temperatura tal v globini 2 cm se je gibala med 23 in 26 °C, na Primorskem do skoraj 29 °C. Nekaj centimetrov globlje so bile so bile temperature tal le za nekaj desetink stopinje 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo nižje. V opoldanski pripeki se je predvsem na Primorskem in tudi ponekod drugod v osrednji Sloveniji in na Štajerskem temperatura tal v globini 2 cm povzpela v prvi dekadi do 40 °C v drugi in tretji dekadi pa ponekod celo čez 41 °C. Tudi drugod po Sloveniji temperature tal niso bile dosti nižje. Tla so se le redkokje ohladila pod 18 °C, le izjemoma v hribovitih predelih in ob koncu meseca, ob dežju, so bile najnižje temperature tal do 15 °C (preglednica 2). Kmetijske rastline je poleg močnega vročinskega stresa ob vročinskih valovih obremenjeval še močan sušni stres. Iz Vipavskega so poročali o sončnih ožigih na koruzi, posevke je napadel koruzni hrošč. Sončne ožige smo lahko opazili tudi na plodovih sadnega drevja. Pokazalo se je, da so temperaturne šoke slabše prenašale tudi plodovke. Sušni stres in vročina sta slabila tudi gozdove. Oslabljena drevesa smrek se niso mogla braniti pred napadom lubadarja, ki se na območjih, ki jih je v lanski zimi prizadel žled, izjemno hitro širi in v gozdovih še vedno povzroča ogromno škodo. Previsoke temperature zraka so povzročile tudi motnje v prehrani rastlin. Tehnologi so opozarjali na pomanjkanje kalcija. Visoke temperature zraka in izsušeno ozračje pa so imeli tudi pozitivno plat, saj so obvarovali rastline pred bohotenjem glivičnih bolezni, zlasti peronospore v vinogradih in fitoftore v krompiriščih. Preglednica 4. Dekadna in mesečna vodna bilanca za julij 2015 in obdobje vegetacije (od 1. aprila do 31. julija 2015) Table 4.Ten days and monthly water balance in July 2015 and for the vegetation period (from April 1 to July 31, 2015) Vodna bilanca [mm] v juliju 2015 Opazovalna postaja I. dekada II. dekada Bilje −24,5 Ljubljana Novo mesto Vodna bilanca [mm] III. dekada mesec −60,7 4,8 −80,4 −125,7 −30,5 −54,8 54,0 −31,3 −49,0 −30,9 −51,3 34,1 −52,7 −64,3 Celje −32,7 −53,4 76,7 −9,4 6,4 Maribor, letališče −31,7 −45,1 31,7 −45,1 −100,3 11,5 −45,5 3,3 −30,7 −163,1 −60,0 −66,2 −11,9 −138,1 −403,9 Murska Sobota Portorož, letališče (1.4.2015 – 31.7.2015) Slika 3. Vodna bilanca v juliju 2015 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povprečja 1971–2000 (desno). Figure 3. Water balance in July 2015 (left) and anomalies from the longterm average (1971–2000) (right). 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h, VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY July has been characterised by 2.5 to 4 °C warmer-than-average weather conditions. Two intense heat waves were recorded. Maximum daily air temperatures frequently exceeded 30 °C. In Primorje region the highest air temperatures reached even 38 °C. Evapotranspiration was intensified above 6 mm. Soil moisture deficit provoked intense water stress. Additionally, heat stress affected the growth of summer crops and provoked sun burns and desiccation by maize crops and fruits. The most seriously was affected the Primorje region, temporarily also the northeast of the country. In the last decade of July rainy front ceased heat wave. Abundant precipitation replenished the soil water reservoir in most agriculture regions with the exception of Primorje region where exceptional dry conditions continued. 44 HIDROLOGIJA HYDROLOGY TEMPERATURE REK IN JEZER V JULIJU 2015 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in July 2015 Mojca Sušnik T emperatura opazovanih rek julija 2015 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem za slabi dve stopinji višja. Najbolj je odstopala Mura v Gornji Radgoni, ki je bila tri stopinje Celzija toplejša, najmanj pa Ljubljanica v Mostah, približno pol stopinje Celzija toplejša. Reka in Sava v Jesenicah na Dolenjskem nimata celotnega niza mesečnih podatkov. Blejsko jezero je imelo v primerjavi z obdobjem slabi dve stopinji Celzija višjo temperaturo. Temperature vode so bile na začetku in ob koncu meseca zelo podobne. Tako so nekatere opazovane reke zabeležile najnižje temperature na začetku meseca, druge pa na koncu. Večina opazovanih rek je imela najvišjo temperaturo med 22. in 24. julijem. Temperatura vode se je v začetka meseca dvigovala, do prvega viške med 8. in 9. julijem, nato se je v enem do treh dneh močno znižala. Sledil je ponovni porast temperatur, po 25. juliju pa nova ohladitev do konca meseca. Temperatura vode Blejskega jezera je bila v začetku meseca najnižja, nato je naraščala, po 8. juliju pa je ponovno padla. Do sredine meseca se nato temperatura vode jezera ni bistveno spreminjala. Po 15. juliju se je voda začela ponovno segrevati. Najvišjo temperaturo je dosegla med 23. in 25. julijem, nato pa je do konca meseca padala. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, juliju 2015 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average July 2015 and longterm 1981-2010 temperature in °C postaja / location Mura - G. Radgona JULIJ 2015 19,8 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference 16,8 3,0 Velika Krka - Hodoš 20,1 Drava – Ptuj 21,0 Bohinjka - Sv. Janez 22,2 Sava Radovljica 15,0 12,8 2,2 Sava - Šentjakob 18,1 15,2 2,9 Sava - Jesenice na Dol. 22,9* Kolpa - Metlika 23,8 Ljubljanica - Moste 17,4 16,8 0,6 Savinja - Laško 19,8 18,0 1,8 Soča - Solkan 16,7 15,2 1,5 Vipava - Dolenje 11,9 Nadiža - Potoki 18,0 Reka - Cerkvenikov mlin 19,1* 19,5 −0,4 Blejsko jezero 24,1 22,2 1,9 * krajše obdobje/ shorter period 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 28.0 26.0 26.0 24.0 24.0 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 28.0 22.0 22.0 20.0 20.0 18.0 18.0 16.0 16.0 14.0 14.0 12.0 12.0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Julij Julij Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Drava Ptuj Sava Radovljica 24.0 26.0 22.0 24.0 20.0 Sava Jesenice na Dol. Temperatura (°C) Temperatura (°C) 28.0 Sava Šentjakob 18.0 22.0 16.0 20.0 14.0 18.0 16.0 12.0 14.0 10.0 8.0 12.0 1. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Julij Savinja Laško 3. 5. 7. Soča Solkan Ljubljanica Moste 28.0 26.0 26.0 24.0 24.0 Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin Temperatura (°C) Temperatura (°C) 28.0 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Julij 22.0 22.0 20.0 20.0 18.0 18.0 16.0 16.0 14.0 14.0 12.0 12.0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Julij Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Julij Kolpa Metlika Blejsko jezero Slika 1. Dnevne temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v juliju 2015 Figure 1. Daily temperatures of main Slovenian rivers and lakes in July 2015 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v juliju, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in July in °C SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in July were higher as compared to the long term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bled Lake was almost 2 °C higher as in long term average. 47 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JUNIJU 2015 Sea dynamics and temperature in June 2015 Igor Strojan G lede na dolgoletno primerjalno obdobje 1960–1990 je bila junija srednja mesečna višina morja višja za 6 cm, morje je bilo glede na primerjalno obdobje 1980–2010 toplejše za 1,7 °C. Morje je bilo predvsem v prvi polovici junija malo valovito, večina valov je prihajala iz jugozahoda. 23. junija sredi noči je bil izmerjen najvišji val visok preko 2 metra. 360 40 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v juniju 2015 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in June 2015 29 400 28 300 Temperatura (°C) 26 25 24 200 23 22 21 100 20 19 18 0 1 3 5 7 9 11 13 15 Temperatura zraka 17 19 21 23 25 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v juniju 2015 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in June 2015 48 27 29 Globalno sevanje (W/m2) 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Junija je srednja mesečna višina morja 221 cm presegla dolgoletno povprečje za 6 cm (preglednica 1). Morje ni poplavljalo, najvišja višina morja je bila 294 cm. Najvišje residualne višine morja so bile nižje od 40 cm. 360 20 20,0 320 280 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 200 160 120 80 40 10 0,0 -10,0 0 -20,0 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 10,0 240 0 -10 -40 1 3 5 7 9 11 13 Hmer 15 17 19 Ha 21 23 25 27 29 -30,0 1 1 3 5 9 11 13 15 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v juniju 2015. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in June 2015 17 19 21 23 25 27 29 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v juniju 2015 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in June 2015 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v juniju 2015 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of June 2015 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV Junij/June 2015 7 Junij/June 1960–1990 cm Min cm Sr cm Max cm SMV 221 206 215 224 NVVV NNNV 294 146 260 105 282 137 320 154 A 147 155 145 166 49 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v avgustu 2015. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje Figure 5. Prognostic sea levels in August 2015. Data are also available on homepage http://www.arso.gov.si/vode/morje 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja V prvi polovici junija je bilo morje le malo vzvalovano. 17. junija in v noči na 24. junij so bili valovi najvišji. Ob tem srednja polurna višina valov ni presegla 1,5 metra, najvišji izmerjeni val je bil 23. junija okoli polnoči visok nekaj več kot 2 metra. Valovi so najbolj pogosto prihajali iz smeri tretjega kvadranta. Meritve so po 24. juniju zaradi vzdrževalnih del izostale. 400 4,6 4,4 4,2 350 4 3,6 Smer valov (stopinje) 300 3,4 3,2 3 250 2,8 2,6 2,4 200 2,2 2 1,8 150 1,6 1,4 1,2 100 1 Višina valov (m), Perioda valov (s) 3,8 0,8 0,6 50 0,4 0,2 1. 7. . 30 .6 . . .6 29 . .6 .6 27 28 . . .6 26 . .6 25 . .6 .6 23 Perioda valov 24 . . .6 22 . .6 .6 21 20 .6 . . Srednja polurna višina valov 19 . .6 18 . .6 .6 16 17 . . .6 .6 14 15 . . .6 .6 12 13 . . .6 .6 11 9. 6. Smer valov 10 8. 6. 7. 6. 5. 6. 6. 6. 4. 6. 0 2. 6. 3. 6. 1. 6. 0 max višina valov Slika 6. Valovanje morja v juniju 2015. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Po 24. juniju so zaradi vzdrževalnih del podatki meritev izostali. Figure 6. Sea waves in June 2015. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. During the maintenance work after 24th of June the data are absent. Slika 7. Roža valovanja v juniju 2015. Valov iz smeri burje je bilo malo, največ valov je prihajalo iz tretjega kvadranta. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in June 2015. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Že ob pričetku kopalne sezone na morju 1. junija je bila kopalna temperatura 18 °C presežena. Do konca meseca se morje ni ohladilo pod 18,8 °C (preglednica 2). Najvišja temperatura morja v juniju je bila 26 °C 5. junija ob 16. uri. 26 25 Temperatura (°C) 24 23 22 21 20 19 18 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v juniju 2015. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 8. Mean daily sea temperatures in June 2015 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v juniju 2015 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in June 2015 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Junij/June Junij/June 1981–2010 2015 Min Sr Max °C °C °C °C 18,8 16,0 17,7 19,5 Tmin 22,6 20,2 20,9 22,0 Tsr 26,0 22,6 23,5 24,6 Tmax SUMMARY In June the average monthly sea level was 6 cm higher if compared to the long-term period 1960– 1990. All the highest residual sea levels were under 40 cm high. The average sea temperature at tide gauge Koper 22.6 °C was 1.7 °C higher if compared to the long time period 1980–2010. The average waves were 0.25 meters high. During the maintenance work after 24th of June there is no sea waves data. 52 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JULIJU 2015 Sea dynamics and temperature in July 2015 Igor Strojan Z načilno za julij so bile izredno visoke temperature morja, ki so bile višje od obdobnih. Plimovanje morja je bilo 11 cm višje kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Zaradi vzdrževanja oceanografske boje VIDA so izostali podatki meritev o valovanju. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v juliju 2015 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in July 2015 32 400 31 300 Temperatura (°C) 29 28 27 200 26 25 100 24 23 22 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 27 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v juliju 2015 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in July 2015 53 29 31 Globalno sevanje (W/m2) 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Julija je srednja mesečna višina morja 226 cm presegla dolgoletno povprečje za 11 cm (preglednica 1). Morje, kot je običajno za julij, ni poplavljalo. Najbolj so bile gladine morja povišane v zadnji tretjini meseca (slika 3). 360 30 20 320 280 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 200 160 120 80 40 0 10 -10 0 -20 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 10 20 240 0 -10 -40 1 3 5 7 9 11 13 Hmer 15 17 19 Ha 21 23 25 27 29 -30 1 31 3 5 9 11 13 15 17 19 21 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v juliju 2015. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in July 2015 23 25 27 29 31 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v juliju 2015 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in July 2015 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v juliju 2015 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of July 2015 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV Julij/July 2015 7 Julij/July 1960–1990 cm Min cm Sr cm Max cm SMV 226 205 215 228 NVVV NNNV 289 150 256 107 279 135 314 147 A 139 149 144 167 54 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v septembru 2015. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje Figure 5. Prognostic sea levels in September 2015. Data are also available on homepage http://www.arso.gov.si/vode/morje 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Zaradi vzdrževalnih del na oceanografski boji VIDA nimamo podatkov o meritvah valovanja. Temperatura morja Julija je bilo morje zelo toplo. Srednja mesečna temperatura morja je bila 27 °C, najvišja temperatura v mesecu pa 30,7 °C. Preseženi sta bili do tedaj najvišja obdobna srednja mesečna temperatura in najvišja temperatura v mesecu (preglednica 2). 9. in 10. ter 30. in 31. julija se je morje prehodno hitro ohladilo za okoli 6 °C. Morje je bilo izredno toplo v večjem delu severnega Jadrana. Temperaturna odstopanja na tem območju so bila večinoma okoli ene stopinje Celzija. Nekoliko manj topel je bil južni del hrvaške Istre, kjer je bila srednja mesečna temperatura morja okoli 26 °C (slika 7). 31 30 29 Temperatura (°C) 28 27 26 25 24 23 22 21 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura morja Slika 6. Srednje dnevne temperature morja v juliju 2015. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 6. Mean daily sea temperatures in July 2015 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 7. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v juliju 2015 Figure 7. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in July 2015 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v juliju 2015 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in July 2015 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Julij/July Julij/July 1981–2010 2015 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 20,8 19,3 21,3 23,0 Tsr 27,0 22,7 23,8 24,6 Tmax 30,7 24,8 26,2 28,0 SUMMARY In July the average sea temperature 27 °C and the highest monthly temperature were the highest if compared to the long time period 1980–2010. The average monthly sea level was 11 cm higher if compared to the long-term period 1960–1990. During the maintenance work at the oceanographic buoy VIDA near Piran there is no sea waves data. 57 ZALOGE PODZEMNIH VODA JULIJA 2015 Groundwater reserves in July 2015 Urška Pavlič J ulija je prevladovalo zniževanje gladin podzemne vode. Glede na mesečne kontrolne meritve je v medzrnskih vodonosnikih še vedno prevladovalo normalno vodno stanje. Od normalnih vodnih razmer so najbolj odstopali vodonosniki Vipavske doline, Sorškega in Čateškega polja ter deli Krškega in Kranjskega polja, kjer je prevladovalo zelo nizko količinsko stanje podzemne vode. Nadpovprečno vodno stanje smo julija izmerili le v delih Prekmurskega polja in v umetno reguliranem vodonosniku Vrbanskega platoja. Večina kraških izvirov po državi je bila podpovprečno vodnata. Alpski izviri so dosegali zelo nizke izdatnosti za ta letni čas, saj se je v alpskih legah zaradi podpovprečne debeline snega, ki se je kopičil preko zime predčasno zaključil odtok snežnice iz visokogorja. V zadnjem tednu julija smo spremljali postopno obnavljanje vodonosnikov zaradi povečane infiltracije padavin. Julijska količina padavin na večini vodonosnih območij ni dosegla dolgoletnega povprečja tega meseca. Izjemi sta bili območji prodno peščenih vodonosnikov na skrajnem severovzhodu države in kraško zaledje izvirov Kamniških Alp, kjer je vsota mesečnih padavin za nekaj odstotkov presegla običajne vrednosti napajanja. Na območju medzrnskih vodonosnikov je bil primanjkljaj padavin največji v Krško Brežiški kotlini, znašal je slabo tretjino normalnih julijskih vrednosti. Najmanj padavin je na območju krasa prejelo zaledje povirja Ljubljanice na jugu države, v Babnem polju je padlo za približno eno četrtino padavin manj kot znaša dolgoletno povprečje. Največ padavin je padlo v zadnjem tednu julija in 9. v mesecu. Slika 1. Hidrološke razmere na območju izvira Rižane 22. julija 2015 (Foto: V. Hren) Figure 1. Hydrological condition of Rižana spring on 2th of July 2015 (Photo: V. Hren) Julija smo na večini merilnih mest za spremljanje gladine podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v primerjavi z mesecem junijem zabeležili upad podzemne vode. Največje znižanje gladine je bilo izmerjeno v Cerkljah na Kranjskem polju, znašalo je 180 centimetrov. Vodonosnik severnega dela 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Kranjskega polja se napaja pretežno z dotoki iz zaledja Kamniških Alp. Veliko znižanje je bilo z 86 centimetri izmerjeno tudi v Podgorju v dolini Kamniške Bistrice in s 84 centimetri na merilnem mestu v Britofu na Kranjskem polju. V Bregu v vodonosniku spodnje Savinjske doline je bil v juliju zabeleženo največje znižanje vodne gladine glede na relativne vrednosti nihanja, znašalo je 27 % razpona nihanja na tej lokaciji. V Podgorju je relativni upad podzemne vode znašal 19 %. Dvigi podzemne vode so bili julija zabeleženi redko, prevladovali so na Brežiškem in Mirensko Vrtojbenskem polju. Največje zvišanje je bilo s 34 centimetri oziroma 9 % razpona nihanja na merilnem mestu zabeleženo v Bukošku na Brežiškem polju. Kraški izviri so imeli v začetku julija male vodnatosti. Od normalnih vodnih razmer tega letnega časa so odstopali predvsem količinsko osiromašeni vodni viri Alpskega krasa, kjer se je zaradi nizke debeline snežne odeje predčasno zaključil odtok snežnice iz visokogorja. Nizko vodno stanje se je stopnjevalo vse do zadnje dekade meseca, ko smo spremljali zelo nizke vodne količine kraških izvirov, ki pa še niso dosegale kritično nizkih vrednosti. Trendi zmanjševanja količin podzemne vode so se zaradi padavin v zadnjem tednu julija na večini merilnih mest kraških izvirov ustavili. Izjema so bili nekateri kraški vodonosniki na jugozahodu države, kjer je bilo obnavljanje podzemne vode v tem času količinsko omejeno. Zniževanje gladin podzemne vode se je tako vse do konca meseca nadaljevalo v kraškem zaledju izvira Veliki Obrh v Loški dolini, kjer so se vodne količine približale najnižjim izmeram primerjalnega obdobja med leti 2004 in 2010. Izvir Rižane je bil ob koncu julija podpovprečno izdaten, vendar količinsko ni bil ogrožen. Količinsko stanje podzemne vode se je zaradi znižanja vodnih gladin v večini vodonosnikov julija poslabšalo. Izjemi sta bila vodonosnika Brežiškega in Mirensko Vrtojbenskega polja, kjer smo zaradi dviga vodne gladine v tem mesecu v primerjavi z junijem spremljali izboljšanje vodnih razmer. Slika 2. Pivka pred vstopom v kraško podzemlje v Postojni, julij 2015 (Foto: arhiv ARSO) Figure 2. Pivka river at the entrance into karstic underground, July 2015 (Photo: archive ARSO) Količine podzemne vode so bile julija primerljive s stanjem istega meseca pred enim letom. Izjema so bili vodonosniki Dravskega, Čateškega in Kranjskega polja ter Vipavske doline, ko so bile pred enim letom zabeležene nekoliko bolj ugodne razmere kot julija letos. Kraški vodonosniki so bili julija pred enim letom bolj vodnati kot letos. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lipovci - Prekmursko polje 100 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 2009201020112012201320142015 2009201020112012201320142015 Tezno - Dravsko polje Trgovišče - Ptujsko polje 2009201020112012201320142015 Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2009201020112012201320142015 2009201020112012201320142015 Skopice - Krško polje 2009201020112012201320142015 Preserje - d. Kamniške Bistrice Kleče - Ljubljansko polje 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2009201020112012201320142015 2009201020112012201320142015 Britof - Kranjsko polje 2009201020112012201320142015 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % 0 -20 % % % 100 80 -100 % Zgornje Krapje - Mursko polje 100 % % Žepovci - Apaško polje 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2009201020112012201320142015 2009201020112012201320142015 2009201020112012201320142015 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v juliju glede na maksimalni julijski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in July in relation to maximal July amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 60 0 100 176 200 141 300 140 139 400 138 500 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Jan-15 Apr-15 Jul-15 Oct-15 137 Vipavska dolina - Šempeter Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Jan-15 Apr-15 Jul-15 Oct-15 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 277 600 Nivo podzemne vode (m n. m.) 142 243 500 600 100 143 Nivo podzemne vode (m n. m.) 400 0 144 136 300 0 100 276 200 300 275 400 500 274 600 700 273 Padavine (mm) Čateško polje - Čatež 145 245 600 Padavine (mm) 175 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Jan-15 Apr-15 Jul-15 Oct-15 500 200 Padavine (mm) 400 Padavine (mm) 200 300 247 100 178 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Jan-15 Apr-15 Jul-15 Oct-15 Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Urad za hidrologijo in stanje okolja Nivo podzemne vode (m n. m.) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 61 100 Padavine (mm) 300 400 51 500 Jul-15 Oct-15 Apr-15 Jan-15 Jul-14 Oct-14 Apr-14 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 46 Apr-12 600 Jan-12 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 56 700 Slika 4. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2012, 2013, 2014 in 2015 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2006 Figure 4. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) in years 2012, 2013, 2014 and 2015 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2006 SUMMARY In alluvial aquifers normal groundwater quantities prevailed in July. The exceptions were low groundwater levels in Vipavska dolina, Čateško and Sorško polje aquifers, where very low groundwater levels were measured. Karstic springs discharged below longterm average for this period of year but did not reach critical low values, characteristic for aquifer drought. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Postojna Krško P 90 P 75 Novo mesto P 25 P 10 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. th (N percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu juliju 2015 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in July 2015 62 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V JULIJU 2015 Air pollution in July 2015 Tanja Koleša O nesnaženost zraka je bila v juliju razmeroma nizka. Večji del meseca se je nad južno Evropo in našimi kraji zadrževal greben visokega zračnega tlaka. Prevladovalo sončno in vroče vreme. Ploh in neviht je bilo malo. Izrazita fronta je naše kraje prešla le v noči z 8. na 9. julij, prinesla je prehodno ohladitev in kar veliko padavin povsod po državi. 25. julija pa nas je od zahoda zajela dolina hladnega zraka in je nad večjim delom Evrope in tudi nad našimi kraji vztrajala do konca meseca, zato je prevladovalo nestanovitno vreme s plohami in nevihtami. Koncentracije ozona, ki so v tem času najbolj aktualne, so povsod prekoračile ciljno 8-urno vrednost, opozorilno urno vrednost pa le na Krvavcu in na Primorskem. Koncentracija delcev PM10 je v juliju presegla mejno dnevno vrednost 50 µg/m3 štirikrat v Celju v predelu Gaji in po enkrat v Ljubljani Center, v Žerjavu in na Zeleni Travi. V Zagorju in na merilni postaji Gaji v Celju je bilo do konca julija število prekoračitev mejne dnevne koncentracije že več kot 35, kolikor jih je dovoljeno v celem letu. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno tudi onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišja povprečna mesečna koncentracija dušikovih oksidov je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center, nekoliko nižje koncentracije so bile na drugih mestnih merilnih mestih, ki so tudi bolj ali manj pod vplivom prometa, še precej nižje pa na podeželskih lokacijah. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Lafarge Cement MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana in EIS Anhovo Delci PM 10 in PM 2,5 Julija se je nadaljevalo obdobje razmeroma nizkih koncentracij delcev PM10; izmerjenih je bilo nekaj prekoračitev mejne dnevne koncentracije na merilnem mestu Gaji v Celju (4-krat), ki je pod vplivom industrije. Po enkrat je bila dnevna mejna vrednost presežena na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Center ter v Žerjavu in na Zeleni travi. Vsota prekoračitev od začetka leta je že presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, v Zagorju in na merilnem mestu Gaji v Celju. Koncentracija delcev PM2,5 je na mestnih merilnih mestih v Ljubljani in Mariboru dosegla 70 % dovoljene povprečne letne vrednosti. Na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta, zaradi težav z merilnikom delcev PM2,5, manjka nekaj podatkov. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3, iz katerih je lepo razvidno naraščanje koncentracij v obdobjih brez padavin. Ozon Zaradi visokih temperatur in sončnega vremena so koncentracije ozona (preglednica 3 in slika 4) prekoračile opozorilno vrednost v začetku julija na Krvavcu in v Novi Gorici. Največ prekoračitev urne opozorilne vrednosti pa je bilo zabeleženih v Kopru sredi meseca, od 10. do 24. julija, ko je bilo najdaljše obdobje brez padavin. V tem času je bilo nad našimi kraji šibko polje visokega zračnega tlaka s šibkimi vetrovi in zelo visokimi temperaturami, kar so ugodni pogoji za nastanek visokih koncentracij ozona. Najvišje 8-urne koncentracije so povsod prekoračile ciljno 8-urno vrednost. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih – še posebej na lokaciji Ljubljana Center - ki so pod vplivom emisij iz prometa. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila – razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij v krajih vplivnega območja TE Šoštanj– nizka. Najvišja urna koncentracija 177 µg/m3 je bila izmerjena v Šoštanju (vpliv TEŠ). Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Tudi koncentracije CO so bile na vseh mestnih merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Najvišje 8-urne koncentracije niso dosegle 10 % mejne vrednosti. Ogljikovodiki Koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je julija na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center dosegla približno polovico te vrednosti. Tukaj so bile koncentracije ogljikovodikov kot običajno dva do trikrat višje kot na ostalih merilnih mestih. Povprečne mesečne koncentracije so prikazane v preglednici 7. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 1. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v juliju 2015 3 Table 1. Concentrations of PM10 in µg/m in July 2015 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge Cement EIS TEŠ EIS TET MO Celje MO Maribor Salonit Postaja LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Center Vnajnarje Zelena trava Pesje Škale Šoštanj Prapretno Dobovec Kovk AMP Gaji Vrbanski plato Morsko Gorenje Polje Podr % pod UB 100 UT 100 UB 100 RB 97 UB 100 SB 94 UT 100 UB 100 UB 100 RB 100 RI 97 UB 97 UB 100 UB 100 UB 100 UT 97 RI 80 RI 100 SB 94 SB 94 SI 100 RI 97 RI 74 RI — UB 95 UB 100 RB 100 RB 96 Cp 19 21 20 18 20 21 20 19 21 16 23 21 19 19 18 33 23 20 26 18 11 22 17 — 30 23 16 16 Dan / 24 hours Cmax 31 37 34 32 32 31 38 30 35 26 53 34 33 32 33 51 46 71 38 27 17 41 26 — 102 42 29 26 3 Preglednica 2. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v juliju 2015 3 Table 2. Concentrations of PM2,5 in µg/m in July 2015 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja MB Center Iskrba LJ Biotehniška Vrbanski plato Podr. UT RB UB UB % pod 100 100 74 100 Cp 15 12 17 14 65 Cmax 24 ur 26 20 23 23 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 — 4 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 21 22 32 18 9 31 36 13 5 0 3 15 10 28 7 35 0 1 8 0 0 0 0 — 42 2 5 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 3. Koncentracije O3 v µg/m v juliju 2015 3 Table 3. Concentrations of O3 in µg/m in July 2015 MERILNA MREŽA DKMZ TE-TO Lj. EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor postaja mesec/ month podr LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato Vnajnarje Zavodnje Velenje Kovk Sv. Mohor Pohorje UB UB RB UB SB UT UB UB RB RB RB UB RI RI UB RI RB RB 1 ura / 1 hour AOT40 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 100 99 99 100 96 100 100 100 94 97 98 99 99 100 100 99 97 100 74 69 65 90 56 59 67 109 106 120 59 76 98 101 72 107 98 104 171 165 148 189 151 150 161 187 178 186 151 167 166 159 148 173 182 173 0 0 0 5 0 0 0 7 0 1 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 161 150 139 174 130 135 143 174 169 164 138 146 160 152 133 159 159 156 16 10 8 22 8 5 11 27 18 23 10 14 19 16 8 20 18 18 >CV ∑od 1. jan. 31 18 17 51 18 10 25 59 40 73 25 40 49 45 20 66 45 44 3 Preglednica 4. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v juliju 2015 3 Table 4. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in July 2015 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TOL Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje MO Maribor 1 ura / 1 hour Postaja podr % pod Cp Cmax LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Vnajnarje Zelena trava Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato UB UT UB RB UB SB UT UB UT RI RI RI SB RI RI RB UB UB 100 99 14 99 99 97 100 99 97 100 94 95 96 86 87 97 96 78 20 26 18 9 16 13 17 14 30 5 17 5 6 4 1 1 17 15 60 72 37 33 78 47 53 64 83 15 62 46 55 35 6 14 53 70 66 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 24 49 25 10 20 21 26 16 42 5 24 7 7 5 2 3 17 20 22404 15986 18417 31150 15463 11257 19975 38924 29380 36172 21101 24560 23845 25943 17973 31478 25904 23429 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 5. Koncentracije SO2 v µg/m v juliju 2015 3 Table 5. Concentrations of SO2 in µg/m in July 2014 MERILNA MREŽA Mesec / Month Postaja po dr DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ Center Vnajnarje Zelena trava Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor AMP Gaji % pod UB 100 UB 100 SB 97 UT 100 UB 100 96 UT 99 RI RI 94 SI 100 SB 100 RI 100 RI 97 RI 100 UB 100 SB 95 SB 100 RI 98 RI 97 RB 99 RI 87 RB 97 UB 100 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 3 2 4 1 3 1 2 2 4 5 1 6 7 4 4 7 6 8 4 6 6 2 13 17 8 7 9 7 9 18 177 25 33 91 15 9 13 17 15 20 15 16 32 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 6 2 4 3 6 10 18 8 5 13 13 5 7 9 10 15 8 15 10 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 6. Koncentracije CO v mg/m v juliju 2015 3 Table 6. Concentrations of CO (mg/m ) in July 2015 Postaja MERILNA MREŽA DMKZ Podr UB UT SB RB LJ Bežigrad MB Center Trbovlje Krvavec Mesec / Month %pod Cp 100 0,2 100 0,4 97 0,3 97 0,2 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,6 0 0,6 0 0,6 0 0,2 0 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v juliju 2015 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in July 2015 MERILNA MREŽA DKMZ OMS Ljubljana Lafarge Cement Občina Medvode MedvodeMedvod Postaja Ljubljana Maribor LJ Center Zelena trava Medvode Podr . UB UT UT RI SB %pod. 100 100 97 94 100 Benzen 0,3 0,7 2.1 0,1 0,3 67 Toluen 2,4 3,2 8,2 0,1 5,6 Etil-benzen 0,3 0,5 0,3 — 0,3 M,p-ksilen 1,2 1,6 3,5 0,0 0,9 o-ksilen 0,3 0,4 0,3 — 0,2 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v juliju 2015 Figure 1. Mean PM10 concentrations in July 2015 with the number of 24-hrs limit value exceedances Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v juliju 2015 3 Figure 2. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in July 2015 3 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Slika 3. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v juliju 2015 3 Figure 3. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in July 2015 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije O3 v juliju 2015 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold and 8-hrs target value of O3 in July 2015 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v juliju 2015 Figure 5. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in July 2015 with the number of 1-hr limit value exceedences 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v juliju 2015 Figure 6. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in July 2015 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 40 (CV) 3 4 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Relatively low air pollution continued in July. The longest period of dry and quite hot weather, when concentrations of ozone reached the highest values, lasted from 10 to 23 July in the major part of Slovenia. The limit daily concentrations of PM10 were in July exceeded at Gaji in Celje (4 times) and once at monitoring sites Ljubljana Center, Žerjav and Zelena trava. At the monitoring sites of Zagorje and Gaji in Celje the yearly allowed number of exceedences has been exceeded. Ozone in July exceeded the target 8-hour value at all stations, while the 1-hour information threshold was exceeded in Primorska region (Koper and Nova Gorica) and at the higher altitude station Krvavec. NO2, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with highest nitrogen oxides and BTX was as usually that of Ljubljana Center traffic spot, followed by Maribor Center traffic spot. 72 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V JULIJU 2015 Earthquakes in Slovenia in July 2015 Tamara Jesenko, Ina Cecić S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v juliju 2015 zapisali 147 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 31 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0 in za 3 šibkejše, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v juliju 2015 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, julij 2015 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, July 2015 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Julija 2015 so prebivalci Slovenije čutili 7 potresov z epicentrom v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, julij 2015 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, July 2015 h UTC m Zem. širina °N 2015 7 1 8 29 45,71 14,16 11 1,2 Slavina 2015 7 3 7 54 45,52 14,33 10 1,1 Trpčane 2015 7 6 15 5 45,69 14,20 11 2015 7 7 15 18 45,63 15,25 8 2015 7 9 2 35 45,45 14,52 2015 7 11 8 9 45,92 2015 7 12 13 56 2015 7 13 22 42 2015 7 15 10 2015 7 16 2015 7 2015 7 2015 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta km EMS-98 Magnituda Področje ML 1,2 Petelinje 0,4 Moverna vas 13 1,2 Platak, Hrvaška 14,26 24 1,3 Logatec 45,34 14,64 17 1,0 Mrzla Vodica, Hrvaška 46,24 15,02 17 1,6 Ojstriška vas 10 45,80 15,63 0 1,0 Breganica, Hrvaška 7 51 45,27 14,50 9 1,5 Urinj, Hrvaška 16 12 12 46,08 14,41 18 2,3 Gabrje 17 13 1 46,07 14,41 16 1,0 Gabrje 7 18 14 30 46,40 13,68 9 1,1 Bavšica 2015 7 18 21 10 45,47 15,91 20 1,2 Trepča, Hrvaška 2015 7 18 21 14 45,53 15,89 17 1,1 Desno Sredičko, Hrvaška 2015 7 19 0 5 46,73 15,14 0 1,1 Wiel, Avstrija 2015 7 20 5 14 46,39 14,80 9 1,0 Konjski vrh 2015 7 20 19 7 46,34 13,29 12 1,6 Resia (Rezija), Italija 2015 7 21 16 43 46,23 15,61 11 1,1 Male Rodne 2015 7 23 20 42 46,05 14,27 7 čutili <0,1 Setnik 2015 7 24 6 35 46,31 13,59 7 čutili 1,5 Čezsoča 2015 7 24 12 26 45,79 15,66 0 1,2 Gregurić Breg, Hrvaška 2015 7 24 22 45 46,46 13,31 19 1,5 Dogna (Dunja), Italija 2015 7 25 17 4 46,63 13,81 17 1,0 Villach (Beljak), Avstrija 2015 7 25 17 8 45,36 14,60 18 1,3 Gornje Jelenje, Hrvaška 2015 7 26 14 32 45,80 14,12 21 1,4 Šmihel pod Nanosom 2015 7 26 23 16 45,86 15,20 6 III 1,3 Srednje Grčevje 2015 7 27 14 49 46,16 15,05 9 čutili 1,0 Trbovlje 2015 7 27 23 6 46,32 13,54 15 1,3 Plužna 2015 7 28 2 6 45,55 15,16 7 0,6 kanižarica 2015 7 28 17 30 45,28 14,69 18 1,8 Lič, Hrvaška 2015 7 29 20 9 46,54 14,00 19 1,1 Kanin (Hodnina), Avstrija čutili čutili 2015 7 30 3 27 46,08 13,47 18 1,1 Cividale del Friuli (Čedad), Italija 2015 7 31 23 52 45,71 15,92 10 1,3 Zadvorsko, Hrvaška 74 SVETOVNI POTRESI V JULIJU 2015 World earthquakes in July 2015 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, julij 2015 Table 1. The world strongest earthquakes, July 2015 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati širina dolžina Magnituda Globina Mw (km) Št. žrtev 2 Območje 3. 7. 1:07 37,46 N 78,15 E 6,4 20 10. 7. 4:12 9,30 S 158,40 E 6,7 12 Salomonovi otoki Sinkiang, Kitajska 16. 7. 15:16 13,88 N 58,54 W 6,5 17 Privetrni otoki 18. 7. 2:27 10,40 S 165,14 E 7,0 10 Svetokriški otoki 27. 7. 4:49 52,38 N 169,45 W 6,9 29 27. 7. 21.41 2,64 S 138,52 E 7,0 48 Aleuti, Aljaska 1 Papua, Indonezija V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juliju 2015. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, julij 2015 Figure 1. The world strongest earthquakes, July 2015 75 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V JULIJU 2015 MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION IN JULY 2015 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2015 poročamo o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani in Mariboru. Zabeležili smo cvetni prah 26 različnih skupin rastlin. Največ cvetnega prahu je bilo v zraku v Mariboru, in sicer 2.819 zrn, v Ljubljani smo našteli 2.483 zrn in v Izoli 1.663 zrn. Največ cvetnega prahu so prispevale koprivovke, v Mariboru 61 %, v Ljubljani 47 % in v Izoli 45 %. Cvetnega prahu pravega kostanja je bilo v zraku od 4 do 11 %, trpotca pa od 7 % do 11 %. Letošnja obremenitev zraka s cvetnim prahom je bila v Mariboru za polovico manjša kot v letu 2014, v Ljubljani in Izoli pa med letoma ni bistvene razlike. Za Maribor manjkajo podatki od 1. do 7. julija 2015. Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku julija 2015 v Ljubljani in Izoli. 300 Izola Ljubljana Maribor Število zrn/m3 250 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, julij 2015 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, July 2015 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani in Mariboru, julij 2015 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana and Maribor in %, July 2015 Izola Ljubljana Maribor 1 p r a vi kostanj 9,1 11,3 3,6 m e t l i k o vk e š č i r o vk e 0,8 0,1 1,5 trpotec t r a ve k o p r i vo vk e bor 6,9 10,6 8,4 17,2 18,6 17,5 44,7 46,6 61,1 6,3 1,9 1,0 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 60 Izola Ljubljana Maribor 50 Število zrn/m3 PRAVI KOSTANJ 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja, julij 2015 Figure 2. Average daily concentration of Sweet Chestnut (Castanea sativa) pollen, July 2015 70 Izola Ljubljana Maribor 60 TRAVE Število zrn/m3 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, julij 2015 Figure 3. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, July 2015 30 Izola Ljubljana Maribor 25 Število zrn/m3 TRPOTEC 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, julij 2015 Figure 4. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, July 2015 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 200 Izola Ljubljana Maribor KOPRIVOVKE Število zrn/m3 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, julij 2015 Figure 5. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, July 2015 15 Izola Ljubljana Maribor 12 Število zrn/m3 BOR 9 6 3 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, julij 2015 Figure 6. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, July 2015 Rekordno topel julij 2015 sta zaznamovala dva vročinska valova. V primerjavi z lanskim julijem je bilo letos za 2 °C do 4 °C topleje. Temperatura zraka se je marsikje po nižinah večkrat povzpela nad 35 °C. Takih dni je bilo v Ljubljani osem, na Letališču Portorož trije. Dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 °C je bilo po nižinah v notranjosti države rekordno veliko; v Ljubljani jih je bilo 21, v Mariboru 17, na Obali, kjer je bilo v preteklosti že tudi več takih dni, pa 25. Večji del julija je bilo padavin malo, zadnji teden meseca pa je pogosto deževalo in mesečna višina padavin je večinoma blizu dolgoletnemu povprečju, le na Obali je padavin opazno primanjkovalo. Začetek meseca je bil sončen in vroč, v zraku je bilo največ cvetnega prahu trav, trpotca, koprivovk in bora ter pravega kostanja. Vrhunec vročinskega vala je bil med 6. in 8. julijem, v tem obdobju se je močno zmanjšala količina cvetnega prahu koprivovk na vseh meritvenih postajah. V Izoli in Ljubljani se do konca meseca ni več bistveno povečala. Obremenitev zraka s cvetnim prahom pravega kostanja je bila prve tri dni julija na celini še srednje visoka, v vročinskem valu se je močno zmanjšala, saj se je glavna sezona pojavljanja pravega kostanja v teh vročih dneh zaključila; v zraku so bile do konca meseca le še zelo majhne količine tega cvetnega prahu. 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Zaključek vročinskega vala so spremljale padavine. Po kratkotrajni izraziti ohladitvi se je ponovno postopno ogrelo, v Ljubljani in Mariboru se je povečala količina cvetnega prahu trav in koprivovk, v Izoli nismo zaznali bistvenih sprememb. Velik porast obremenitve zraka s cvetnim prahom smo izmerili le v Mariboru, na ostalih dveh postajah je bil porast obremenitve manjši. Kot bolj oblačen dan v nizu sončnih dni je izstopal 13. julij, kar je znižalo obremenitev s cvetnim prahom predvsem trav in koprivovk. V drugi polovici meseca smo zabeležili tudi cvetni prah metlikovk in amarantovk ter konopljevk – hmelja in konoplje, katerih cvetni prah je bil v zraku v zelo majhnih količinah do konca meseca. Vrhunec tretjega vročinskega vala tega poletja je bil med 17. in 23. julijem. Pojavljati se je začel cvetni prah pelina, 20. julija smo zabeležili par zrn ambrozije. V zraku je bil v zelo majhnih količinah še cvetni prah drugih žužkocvetnih košarnic, ki lahko povzročajo alergije. Količina cvetnega prahu trav se je zmanjšala in se do konca meseca ni več dvignila. Po tem obdobju se je močno ohladilo, v Ljubljani in Mariboru se je najvišja dnevna temperatura spustila na okoli 20 °C. Obremenjenost zraka s cvetnim je ostala visoka samo v Mariboru, predvsem na račun koprivovk, nekoliko več je bilo v zraku tudi cvetnega prahu trpotca. V Ljubljani in Mariboru od 26. do 30. julija skoraj ni bilo neposrednega sončnega obsevanja, bolje je bilo na Obali, kjer je bil oblačen 26. julij, sicer pa so tudi v zadnjem tednu meseca imeli vsak dan vsaj 7 ur sončnega vremena. Padavine so bile po koncu letošnjega tretjega vročinskega vala pogoste, le na Obali so bile dokaj skromne. Sonce je v notranjosti države spet posijalo šele zadnji julijski dan. V tem obdobju je bilo v zraku malo cvetnega prahu, še največ je bilo koprivovk in trpotca. SUMMARY In this article the pollen measurement has been reported for measuring sites in the Štajerska Region (Maribor), the central part of the country (Ljubljana), and on the Coast (Izola). In July the following airborne pollen types were detected: Sweet Chestnut, Pine, Grass family, Plantain, Amaranth/Goosefoot family, and Nettle family. 79 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2014 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.