glas /S/nfrnnjsk-E Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica LETO IV. OBČINSKI KOMITE ZKS JE NAMENIL VSO POZORNOST IN SICER V SKLADU S PRIZADEVANJEM ZA JAVNOST DELA ZVEZE KO¬ MUNISTOV, JAVNI IN DEMOKRATIČNI IZBIRI KADROV ZA ORGANE ZVEZE KOMUNISTOV. OBČINSKI KOMITE ZKS NAM¬ REČ ŽELI, DA BI ŽE PRI ZAČETNEM ŠIRŠEM IZBIRANJU KADROV ZA ORGANE ZVEZE KOMUNISTOV SODELOVALO KAR NAJVEČ ČLANOV ZK. ŠTEVILKA 2 Iz razprave volilne komi¬ sije Ob. odbora Cerknica FEBRUAR 1965 za občinsko vodstvo organizacij ZK Letne konference osnovnih organizacij so končale svoje delo v določenem roku V zvezi s tem je občinski komite poslal vsem članom ZK an¬ ketne liste, na katerih so člani ZK predlagali nov občinski komite, ki je bil izvoljen na letni konferenci 31. januarja. Komunisti so pred¬ lagali res tiste tovariše, za katere menijo, da bodo kos opravljati dolžnosti v zvezi komunistov. Člani zveze komunistov v Občini pozdravljajo nov način izbire kadrov za vodstva Zveze komunistov, saj vidijo v tem jamstvo, da se javno in demokratično izbiranje kadrov resnično uveljavilo na vseh področjih dela in življenja. Letne konference osnovnih organizacij v občini so končale delo v določenem roku. Zanje je značilno to, da so komunisti tokrat bolj poglobljeno obravnavali pereče probleme komune in delovnih skup¬ nosti. Tako so v terenskih osnovnih organizacijah obravnavali komu¬ nalne probleme, vprašanja turizma, krajevnih skupnosti in ugotav¬ ljali nekatere pomanjkljivosti. : V precej organizacijah so tudi načeli vprašanje mladine. Ugotovili so, da se nima kje zbirati in je zaradi tega prepuščena cesti. Kriti¬ zirali so tudi prepočasno urejanje otroškega varstva. Komunisti pedagogi so se dalj časa ustavili pri samoupravljanju. Predvsem smatrajo, da morajo urediti sistem nagrajevanja in s tem v zvezi pripraviti pravilnike. Precej časa so se pomudili tudi pri idej¬ nosti pouka, materialnem položaju šol ter opozorili na pomanjkanje kadrov v prosveti. Lahko rečemo, da so bile konference iv podjetjih bolj aktivne. Nekatere osnovne organizacije so imele odprte konference, ki so še posebno dobro uspele. Niso se več v taki meri tehnokratsko ukvar¬ jale s sklepanjem in odločanjem o posameznih problemih, ampak so skušale idejno vplivati na dogajanja, konkretne sklepe pa so pre¬ pustili samoupravnim organom. V pokongresnem času vlada veliko zanimanje za realizacijo skle¬ pov osmega kongresa tne le med komunisti, temveč pri vseh delovnih ljudeh — v družbenopolitičnih organizacijah, organih samouprav¬ ljanja in delovnih kolektivih. Sprejete smernice Skušajo povsod spro- vajatd. M- D. Na seji volilne komisije SZDL Cerknica, ki je bila 13. januarja, smo v glavnem razpravljali o tem. kaj je evidentiranje kadrov O evidentiranju kadrov smo ne¬ koliko že pisali v prejšnjih šte¬ vilkah, vendar smo omenili le osnovne podatke, zato bomo to¬ krat o tem seznanjeni nekoliko bolj obširno. Na volitvah, ki bodo na po¬ mlad, bo pri nas prvič uresni¬ čeno ustavno načelo o obvezni izmenjavi ali rotaciji odborni¬ kov v občinskih skupščinah ter poslancev v republiški in zvezni skupščini. Zato občanom - volivcem ni vseeno, kdo bo izvoljen v naše družbene organe. Rotacija oz. zamenjava je ustav¬ no določilo, ki vsakemu občanu daje široke možnosti, da razmi¬ šlja in odločai, kdo naj bo nje¬ gov predstavnik v občinskih, re¬ publiških in zveznih organih. To ustavno določilo torej omogoča, da občani množično sodelujejo pri najširšem izboru svojih pred¬ stavnikov. Razumljivo je, da so voljeni organi uresničevalci teženj in že¬ lja Občanov, zato pa občanu ne sme biti vseeno, kdo je njegov predstavnik. Pri predvolilnih pripravah je najbolj, važno obdobje čas, ko razpravljamo o tem, koga bomo izbrali za svojega kandidata, ozi¬ roma predstavnika. Elastičnost novega načina izbiranja kandidat tov se najbolj odraža v tem, ker se tokrat ne zbiramo tik pred vo¬ litvami, ko je treba volilni 'ko¬ misiji izročiti predloge kandida¬ tov, ampak smo s to akcijo pri¬ čeli veliko prej, da bomo imeli dovolj časa za premislek, kdo bi bil najprimernejši 'kandidat. Po¬ stopek najširše kadrovske izbil« občanov, ki bi po našem mišlje¬ nju prišli v poštev za kandidate, imenujemo torej EVIDENTIRA¬ NJE KANDIDATOV! Pri evidentiranju kandidatov se ponekod še pojavljajo nejas¬ nosti, češ, ali je to že končna iz¬ volitev ali ne? Pri evidentiranju kandidatov gre predvsem za ustvarjanje ši¬ roke javne evidence nad kadmi, evidence, ki naj bi jo sestavljal najširei krog občanov. S tem se hočemo izogniti ozkosti in samo¬ volji pri kadrovanju. Občani naj torej jasno povedo, kateri med njimi 'imajo največ možnosti, da postanejo končni kandidati. Dokončno bomo zbrali kandida¬ te šele na kandidacijskih sestan¬ kih, oziroma na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi, ki se bo¬ do vršili v mesecu februarju. Na seji so bili prisotni tudi predstavniki družbenih organiza¬ cij z namenom, da bodo na obč¬ ne zbore svojih organizacij pre¬ nesti vse potrebne informacije in navodila, 'kako poleg rednega de¬ la izvesti evidentiranje 'kandida¬ tov. Pri volitvah bo v naši skupšči¬ ni zamenjanih 31 odbornikov za¬ radi prenehanja mandata ali pa zaradi odselitve. Pri evidentira¬ nju je potrebno posvetiti poseb¬ no pozornost ženam in mladini, da bodo zastopani v večjem šte¬ vilu 'kot doslej. Iz mladinskih vrst smo imeli dosedaj samo dva predstavnika v skupščini, pa še enemu od teh leitos preneha man¬ dat. Po terenu poteka evidentiranje kandidatov kar zadovoljivo. Do sedaj se je evidentiranje izvedlo po naslednjih vodilnih enotah: 1. Studenec: MAROLT Jože, IVANČIČ Franc in MAROLT Franc; 2. Žilce: PONIKVAR. Marjan, BAVDEK Bojan in NARED Ivan; 3. Begunje: ZALAR Jože, ROŽANC Janez, MRAK Jože, SUHADOLNIK Franc, ŠTRITOF Žan, ZGONC Marija in MEDEN Anton; 4. Gozdni obrat Cerknica: PONIKVAR Marijan, GOLOB Leopold, MLINAR Karlo ter ing MARTINČIČ Jože; (Nadalj. na 2. str.) Cerknica pod snežno odejo 2 GLAS NOTRANJSKE Letna konferenca ZB Leska Kakor vsako leto so se tudi le¬ tos zbrali člani ZB NOV na letni konferenci v Starem trgu, da bi analizirali delo krajevnega odbo¬ ra, čigar poročilo je podal tov. Ivan Petrič. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo delo odbora aktivno pri raznih proslavah in pohodih, ki so bili organizirani v letu 1964, posebno pa ob poho¬ du kurirjev 4. julija in pa ob po¬ hodu Zidanškovega bataljona na Babni polici ob občinskem praz¬ niku 19. oktobra 1964. Seveda so težave povsod, kjer niso vsi člani ZB aktivni pri delu, obnavljanju tradicij in NOV, ki bi jih morali vsi člani ZB podpirati in utrje¬ vati. Marsikje moramo obnavlja¬ ti vse preživele dogodke in NOV, saj je bila vendar Loška dolina zibelka partizanstva in je bil prvi napad na okupatorja že meseca oktobra 1941. leta. Na prvem me¬ stu bi omenil, da je bilo podano tudi poročilo borcev NOV, ki so zaposleni pri Kovinoplastiki Lož, kjer so imeli do sedaj tudi svoj aktiv. V tem podjetju je zaposle¬ nih 75 članov ZB, ki imajo svoji zmogljivosti ustrezna delovda me¬ sta in k temu tudi primerne oseb¬ ne dohodke. Vsak čllan kolektiva oziroma aktiva ZB Kovinoplasti¬ ke Lož ima priznan izredni pla¬ čani dopust po letih sodelovanja v NOV in sicer največ 4 dni in najmanj en dan. V diskusiji, v kateri so kmetje, člani ZB omenili nepriznan j e nji¬ hovega udejstvovanja v NOV in prevelikih davkov, je bilo . govo¬ ra, da je sedaj izdelana lestvica ponovne odmere davka, po kateri bodo imeli olajšave kmetje iz višinskih predelov. iMnogo kritike je bilo slišal tli na račun muzeja v Ložu; to je muzej NOV, ki je še vedno na mrtvi točki. Skrajni čas bi že bil, da bi se 20 let po vojni le mo¬ ralo nekaj več storiti. Če se je muzej že ustanovil, naj jbi ga dokončno izpopolnili, saj je v Loški dolini in bližnjih krajih še dovolj gradiva za muzej. Žalostna je tudi ugotovitev, da se v dvajsetih letih po vojni ni zgradilo niti eno stanovanje za Iz razprave Občinskega (Nadalj. s 1. str.) 5. KZ Stari trg: TRUDEN Jože in BUH Janez; 6. KZ Nova vas: LIPOVEC Franc; 7. KZ Begunje: KOŠČAK Anton in DEBEVC Franc; 8. Trgovsko podjetje Nanos: ŽNIDARŠIČ Milena; 9. Jelka: OCEPEK Janez in INTIHAR Ivan; 10. KZ Cerknica: KRANJC Janez, PONIKVAR Jo¬ že in TELIČ Jože; člane ZB; enako je tudi s poso¬ jilom, za katerega prosijo člani ZB. Res je, da po vojni ni bilo mogoče zidati marsičesa, ker ni bilo v teh krajih razvite indu¬ strije. Kljub temu se je začela indu¬ strije ravijati v teh krajih že pred desetimi leti. Zelo pereče vprašanje so torej stanovanja. Tovarna ivemih plošč Cerknica je grajena za kapaciteto 6000 ton letne proizvodnje ivemih plošč, kar je enakovredno 9230 m 3 plošč. Če si to .postavimo kot osnovo in označimo z indeksom 100, potem je bila' proizvodnja v letih, od¬ kar obratuje, naslednja: Iz gornje tabele je razvidno, da je delovni kolektiv že v drugem letu obratovanja dosegel, oziro¬ ma presegel predvideni obseg proizvodnje, še večji napredek pa je bil dosežen v letu 1964, še posebno, ker je bilo v tem letu izdelanih 1204 m 3 azberest in iaz- bestopan plošč. Pri. izdelavi teh plošč se zmanjša kapaciteta stn> jev za 30 %, kar pomeni, da tal se izdelalo 630 m 3 plošč več in bi bi¬ lo Skupno izdelanih 11.135 m 3 , če bi izvajali samo trosiojne ivetnne plošče. Na tako ugodne 'proizvodne re¬ zultate so bistveno vplivale pred¬ vsem tri stvari: 1. Prehod na 42-urni delovni teden z uvedbo četrte izmene. Ta odločitev delovnega kolektiva je največ pripomogla k povečanju proizvodnih rezultatov, saj se ta¬ ko proizvaja tudi ob nedeljah in so na ta način stroji izkoriščani do maksimuma. 2. Preventivna strojno vzdrže¬ valna služba, ki je v večini pri¬ merov uspela, mora vnaprej pred¬ videti in odstraniti okvare na 11. Tovarna pohištva Cerknica: ŠUBIC Valentin, KLANČAR Ve¬ ra, OTONIČAR Alojz, TEKAVC Ivan in ŽNIDARŠIČ Vinko. Upoštevajoč dejstvo, da je čas volitev že blizu in da bi se evi¬ dentiranje izvedlo čimprej dn kvalitetno, bo delavska univerza Cerknica organizirala po večjih centrih tribune, na katerih bodo seznanjeni in informirani o vseh važnejših gospodarskih vpraša¬ njih preteklega leta in planom gospodarstva v perspektivi. Na tribunah bodo občana rav¬ no tako seznanjeni z vsemi važ¬ nejšimi vprašanjih o volitvah. Malo več pozornosti bi morali tem problemom posvečati ljudje, ki so odgovorni za te stvari. Ka¬ ko malo skrbimo za stanovanja članov ZB, naj omenim še, da se nekatere stavbe, ki so last SLP, podirajo, ker jih že 20 let in še več ni noben popravil. Mislim pa, da bi se dalo to storiti z malo truda. Lado Žnidaršič strojih Tak način vzdrževanja je prišel do izraza predvsem v II. polletju, ko je bilo nagrajevanje strojno vzdrževalne službe veza¬ no na čim manjši odstotek zasto¬ jev proizvodnje. 3. Materialna zainteresiranost in pri učenost delavcev. Tukaj je predvsem važna priučenost de¬ lavcev, ki si v treh letih obra¬ tovanja pridobili dovolj izkušenj, da lahko uspešno upravljajo s Stroji. Vsekakor pa je odločujoč faktor tudi materialna zaintere¬ siranost vsakega posameznika. To nam najbolj nazorno pokažejo podatki, da se je poraba surovin v letu 1964 povečala samo za 2 %, čeprav se je proizvodnja povečala za 14%, da se je znižal odstotek škarta in plošč II. kvalitete itd. Vendar se kljub uspehom, te so bili doseženi, delovni kolektiv zaveda, da so še možnosti, da se več naredi, zato si je postavil plan . za leto 1965 v višini 11.340 m 3 ivemih in azbereSt plošč ali 5 % več, kot je bilo narejeno v letu 1964. M. F. Velika skrb za strokovnost v »Gradišču« Organizirali so šolo za polkva- lificirane in kvalificirane zidarje in tesarje v Cerknici, katero obiskujejo delavci z »Gradišča«. Gradbeništvo je strokovno še vedno na razmeroma nizki stop¬ nji v primerjavi z zaposlenimi v ostalih gospodarskih panogah. »Gradišče« Cerknica je zato v po» vezavi z Delavsko univerzo orga¬ niziralo šolo za polkvalificirane in kvalificirane zidarje in tesar- jie. Šola bo trajala dve leti dn to vsako leto po tri mesece v mrtvi sezoni — od januarja do marca meseca. Udeleženci šole, ki ni¬ majo popolne osemletke, |bodb predhodno opravili sprejemni iz¬ pit. Šolo za 'kvalificirane delavce obiskuje petindvajset zidarjev in tesarjev, za polkvalificirane\ pa trinajst. Delavska univerza si je zagotovila predavatelje iz grad¬ benega šolskega centra v L ju,Dija¬ ni. Podjetje in delan’ci pričakuje¬ jo od šole veliko strokovno pri¬ dobitev, zato so se resno, oprijeli učenja. Obiskali so nas Nedavno tega je na pobudo podpredsednice republiške skup¬ ščine Dragice Rome obiskala ne¬ katere turistične objekte v obči¬ ni skupina uglednih družbenih delavcev: Dragica Rome, Janko Rudolf, predsednik republiškega odbora ZB, dr. Danilo Dougan, predsednik republiške turistične zveze in Niko Belopavlovič. V novoodprtem dfamu na Slivnici je imela skupina daljši razgovor s predsednikom občinske skupšči¬ ne Francem Kavčičem, predsed¬ nikom občinske turistične zveze Tonetom Gornikom in predsedni¬ kom občinskega odlbora ZB Sta¬ netom šego o nadaljnjem razvoju turizma v občini. Uspehi poslovne enote TLI Stari trg v preteklem letu Ob bežnem pregledu uspehov proizvodnje in poslovne uspešno¬ sti Tovarne lesnih izdelkov Stari trg v letu 1964 lahko ugotovimo, da le-ti niso majhni. Sama pro¬ izvodnja se je odvijala v dvoiz¬ menskem obratovanju. Postavlje¬ ni plan proizvodnje v znesku 1,035.000.000 din je bil izpolnjen. Izbor artiklov, ki jih proizvaja naša proizvodnja, je bil pogojen z zahtevami domačega in tujega tržišča. Od skupine realizacije smo izvozili za 350.000 $ in to pred¬ vsem na tržišča s čvrsto valuto. V izkoriščanju strojev in na¬ prav, kakor tudi izkoriščanju de¬ lovnega časa se je v preteklem letu veliko napredovalo. Čas po enoti proizvoda pri žaganem le¬ su se je znižal za 26 % od dose¬ ženega v letu 1963 3,90 ure za m 3 , smo v letu 1964 dosegli 3,17 ure za m 3 , kar je veliko pod ju¬ goslovanskim lin slovenskim 'po¬ vprečjem in se približuje že ev¬ ropskemu povprečju. Skladno s tem so se dvignili tudi osebni dohodki od povprečnih 32.240 din na zaposlenega v letu 1963, na 39.894 din v letu 1964. S samim dvigom produktivnosti dela pa nam je uspelo v letu 1964 preiti na skrajšani delovni čas, to je 44-urni delavnik ali dve prosti soboti v mesecu. Fluktuacija delovne sile se je v primerjavi z lanskim 1 letom ze¬ lo zmanjšala, če pogledamo, da je v lanskem letu delovno raz¬ merje 52 delavcev, a 59 jih 'jie zapustilo naš obrat (v letu 1963), v letu 1964 pa se jih j.e zaposlilo na naši poslovni enoti 20 delav¬ cev, 24 pa jih je prekinilo delov¬ no razmerje. To, 40 % zmanjašna fluktuacija v primerjavi z letom 1963, je rezultat ugodnejših pogo¬ jev, predvsem pa ustaljenega si¬ stema nagrajevanja z vsemi sti¬ mulativne j Šimi dopolnitvami, te so jih uvedli v preteklem letu. Povečali smo proizvodnje in produktivnost, nismo pa pri tem polagali toliko pozornosti, kot bi bilo potrebno, zniževanju mate¬ rialnih stroškov proizvodnje. Za¬ to nam mora biti v prihodnje prvenstvena skrb, da posvetimo vso pozornost ekonomiki in zni¬ ževanju poslovnih stroškov. URH volilne komisije odbora Cerknica Uspehi delovnega kolektiva glas notranjske 3 Pomenek na občnem zboru sindikalne podružnice Cerknica in Loške doline Sindikalna podružnica KZ Cerk¬ nica iin sindikalna podružnica KZ Loška dolina sta imeli svoj skup¬ ni občni zbor dne 26. decembra Udeležba je bila zelo dobra, če¬ ravno je nekaterim oddaljenim članom, onemogočil udeležbo no¬ vo zapadli sneg. Iz poročila, ki ga je podal Franc Mulec, je bilo razvidno, da sta obe podružnici v preteklem letu dobro delali, čeprav z minimal¬ nimi finančnimi sredstvi. V razpravi so člani Obravna¬ vali vprašanje, ali je res potreb-. V decembru je bil v Cerknici letni občni zbo r Turistične zveze občine Cerknica. M ed gos ti sta se ga udeležila tud i predsedni ka Re¬ publiške turistične zvez e dr. Dani¬ lo Dougan in Lj ublj anske turi¬ stične zveze Janez Pirnat ter predst avni ki d ruž beno političnih organizacij obč ine: Franc Levec, Jože Hren in Tone Bavdek. Na občnem zboru so ugotovili, da je turistična zveza v prvem letu zborovanja odigrala vidimo vlogo pri razvoju turizma v ob¬ čini. Ob pomoči krajevnih orga¬ nizacij SZDL je ustanovila tri nove turistične organizacije, tako da deluje na območju občine tre¬ nutno šest turističnih društev s 540 člani. Turistična zveza je za¬ čela preko posameznih društev zelo široko akcijo za čimboljše izkoriščanje naših kraških poseb¬ nosti in turističnih objektov v ob¬ čini. Lani se je tudi naše območje Vključilo v regionalni turistični program okraja Ljubljana. Zavod no, da imajo dve podružnici. O tem vprašanju je bila živahna diskusija; končno so sprejeli sklep, da se obe podružnici zdru¬ žita v eno s sedežem v Cerknici. V novi odbor pa so izvoljeni čla¬ ni obeh dosedanjih podružnic, tako da bosta v tej organizaciji zastopana oba kolektiva. Dogovo¬ rili so se še, da bodo imeli seje enkrat v Cerknici, drugič v Sta¬ rem trgu. V razpravi so poudarili, naj se izboljša delavsko samoupravlja¬ nje in izobraževanje članov ko¬ za urbanizem SRS bo že letos pripravil urbanistični načrt za ureditev Cerkniškega območja. S sredstvi bo' priskočila na pomoč tudii občinska skupščina, ki je prva zainteresirana za čim hitrej¬ ši ekonomski razvoj turizma. Udeleženci zbora so opozarjali tudi na neizvršene ali pa slabo izvršene naloge. Tako je bilo pre¬ malo storjenega pri iskanju ta¬ kih oblik dela društev, ki bi pri¬ tegnila v svoje vrste najširši krog prebivalcev. Predvsem pa je osta¬ lo odprto vprašanje ureditve zu¬ nanjega izgleda naših naselij. Pri tem je treba opozoriti na izreden trud turističnega društva iz Žile pri izgradnji umetnega jezera. Svoj prispevek v razpravi so dali tudi gostinski delavci, ki so živ¬ ljenjsko vezani' na večji dotok turistov. Kritično so ocenili, da v letu 1964 na tem področju rezul¬ tati niso bili rožnati kljub pove¬ čanemu turističnemu prometu. Zlasti je tu vprašanje Gostinske¬ ga podjetja iz Cerknice, ki je s svojimi sedmimi obrati potrebno temeljitih organizacijskih in ka¬ drovskih sprememb ter nagraje¬ vanja zaposlenih po vloženem delu. Za letošnje leto si je postavila turistična zveza še bolj širok pro- lektiva. Mnogo so razpravljali tu¬ di o kooperaciji, ker so na tem področju dosegli lep napredek. Sedemletni plan predvideva, da bosta KZ Cerknica in Loška do¬ lina pridobili čez tisoč hektarskih površin. V perspektivi jim najbolj ka¬ že usmeriti se na rejo krav, ker se jim najibolj izplača. Za osebni standard so veliko storili, pred¬ vsem iz lastnih sredstev. Zgraje¬ nih je bilo 600 družinskih stano¬ vanj in 5 samskih sob. Pri oseb¬ nih dohodkih so tudi storili do¬ ber korak naprej, saj se gibljejo v povprečju 36.000 din. V nado¬ mestilo podražitve pa prejemajo člani kolektiva 1.500 din. Dejstvo je, da se kolektiv zelo trudi, da bi dosegel najboljše uspehe, vendar se tej panogi na¬ šega gospodarstva posveča pre¬ malo pozornosti. Člani kolektiva se, ne brez razloga, jezijo, da vsi vidijo samo napake, dobrih stra¬ ni pa nočejo videti. Na konferenci so izvedli tudi evidentiranje kandidatov za ob¬ činsko skupščino. Ob zaključku konference je tov. Telič, direktor kolektiva, podaril v imenu kolektiva ure Darwil na¬ slednjim 24 članom kolektiva, ki v njem delajo nad 10 let: Mazi Karel, Jemejči Jože, Tur¬ šič Milan, Rožanc Janez, Intihar Stane, Lipovec Franc, Ponikvar Jože, Palčič Stanislav, Pavlič Jo¬ že, Tekavec Stane, Mršek Drago, Smrduh Danica, Svelc Marija, Žnidaršič Ivanka, Prudič Ema, Kranjc Janez, Prudič Anton, Ro- gnam. Gre zlasti za rešitev osred¬ njega problema turizma — ure¬ ditve Cerkniškega jezera. Le ne¬ koliko manj so pomembne druge postavke programa: smer razvoja Rakovega Škocjana, ureditev smučarskih področij Slivnice in Bloške planote, izgradnja umet¬ nega jezera v Žilcah in ureditev Snežniškega gradu. V programu je tudi postavitev baročne hišice v neposredni bližini Snežniškega gradu, ka naj bi jo prenesli iz Vi- ševtoa in v njej uredili kmečko gostilno. Veliko dela čaka zvezo tudi na področju zavarovanja kulturnih in zgodovinskih spome¬ nikov, uvedbi reklame dn infor¬ mativne službe, okrepitvi družbe¬ nega in zasebnega sektorja go¬ stinstva, pri uvedbi evidence o dotoku gostov v občino itd. Dr. Danilo Dougan je v svojih izvajanjih dejal, da je že v le¬ tošnjem startnem letu dosegla zveza zavidljive rezultate, ki od¬ vračajo vse pomisleke o tem, da letošnji program ne bi bil reali¬ ziran. Janez Pirnat pa je v disku¬ siji dejal, da mora postati občin¬ ska turistična zveza dober koor¬ dinator dela vseh turističnih dru¬ štev, ki naj bodo najboljši inicia- tor konkretnih akcij na svojem področju. Tov. Marolt, ki dela v kolektivu že od leta 1946 (Foto: Bošt) gel Leopold, Škrabec Alojz, Mo¬ har Franc, Žigmund Tone, Ko¬ rošec Matilda, Modic Danica in Marolt Alojz, ki je prt podjetju že nad 17 let. Tov. Marolt je v razgovoru med ostalim omenil tudi naslednje: »V podjetju sem že od leta 1946. Imel sem razne funkcije, ki sem jih z veseljem opravljal. Največ imam opravka z odkupom živine in kmetijskih proizvodov. Pri tem delu sem imel lani naj¬ več sitnosti, to pa predvsem za¬ radi neurejenih cen in izvoza. No, vse te težave smo prebrodili. Zadnjo živinsko bolezen pa bo¬ mo malo težje. Upam pa, da bo¬ mo z združenimi močmi nadome¬ stili tudi to izgubo.. Veste, človek mora imeti zaupanje vase in v kolektiv, pa ni problemov, ki se jih ne bi dalo rešiti. Dar oziroma priznanje za dolgoletno delo, ki sem ga med ostalimi tudi jaz do¬ bil, me je zelo razveselil. Dan je bil zame zelo vesel in nepoza¬ ben in mi bo dal še več volje za nadaljnje delo.-« Poslovil sem se od srečnih ju¬ bilantov z željo, da se celotnemu kolektivu uresničijo želje, ki jih ima pred seboj. Tovarišu Janezu Šparemblek ipa sem čestital na izvolitvi za predsednika, saj je dobil največ glasov. BoSt Tov. Šparemblek novo izvoljeni predsednik sindikalne podružnice KZ Cerknica in Loška Dolina Foto: Bošt v letu 1965 so si za¬ dali med drugim tudi to, da bodo izdelali predlog osnutka gasilske¬ ga statuta podjetja, katerega mo¬ rajo imeti vse gasilske organi¬ zacije. Na tečaj za gasilske podčastni¬ ke, 'ki ga bo jiri redila Občinska gasilska zveza Cerknica, bodo po¬ slali 8 izprašanih gasilcev, ki bo¬ do ta tečaj obiskovali; trajal bo približno 250 ur. Gasilske vaje bodo po obramb¬ no napadalnem načrtu, ki ga iz¬ delujejo strokovnjaki za vsaiko poslovno enoto posebej. Po po¬ sameznih enotah bodo organizi¬ rali gasilske ekipe, ki bodo de¬ lale skupno z navedenim dru¬ štvom. Posamezne člane so zadolžili, da morajo obvezno poučevati vse delavce v tovarnah o prepreče¬ vanju nastanka požara in v zna¬ nju gašenja začetnih požarov. V plan investicij pa je med drugim zajeta tudi nabava nove gasilske motorke. Franc Petan PADLA JE »TRDNJAVA« KULTURNEGA ŽIVLJENJA NA RAKEKU Dainfa 2 aoto6usom a šolo Gasilci TP Cerknica so bili delavni v letu 1964 •GLAS NOTRANJSKE T OBNOVITEV GODBE V LOŽU Že večkrat se je govorilo, naj bi obnovili staro godbo, ki je bi¬ la že prej v Ložu in je pred leda nato razpadla. 'Za obnovitev se je odločila sindikalna podružnica Kovinoplastike Lož. Godba naj bi bila sindikalna. Zaprosila je prejšnjega kapelnika bivše godlbe tov. Viljema Zabukovca, naj pri¬ pravi in organizira ljudi, 'ki bi se bili voljni vpisati v godbo, Ko je dobil dovolj ljudi, je Zabukovec začel stikati po podstrešjih hiš in zbiral razmetane stare in po¬ kvarjene inštrumente. Nato jih je vse popravil in dal ljudem, da so poskušali prve zvoke na in¬ štrumentih. Ko se je pokazalo, da rso inštrumenti dovolj sposobni za prve zvoke, so se začele tudi prve vaje. Pristopili so tudi stari čla¬ ni, ki so pihali že v stari godbi in pripomogli k boljši kvaliteti sestava. Na prvem letošnjem sestanku ■upravnega odbora turistične zve¬ ze Občine Cerknica, ki se ga je udeležil tudi predsednik ljubljan¬ ske turistične zveze Janez Pir¬ nat, slo’ govorili o 'nalogah, ki ča¬ kajo člane UO nekako do mese¬ ca marca. Predsednik komisije za uredi¬ tev Cerkniškega jezera Jože Le¬ sar je poročal, da so priprave načrtov -za poizkus ukroftiitve pod¬ zemeljskih . voda v stalno jezero v polnem teku in da bodo idejni ■osnutki napravljeni najkasneje ■do začetka februarja. Ker gre za znanstveni poizkus zadržanja pod¬ zemeljskih voda na površini, ki ga proučujejo znanstveniki že več let, bo nastopil kot finamser re¬ publiški sklad Borisa Kidriča. Ce bo eksperiment uspel, ga bodo iz¬ koristili tudi na drugih fcraškiih poidročjiih, naša turistična zveza pa ga bo skupaj z občinsko skup¬ ščino porabila za ureditev Cerk¬ niškega jezera v turistične na¬ mene. Predstavnik komisije za uredi¬ tev Rakovega Škocjana Mihajlo Mišič je poročal o napredovanju del pri proglasitvi dela Rakovega Škocjana za narodni park, ki bi bil razen Triglavskih sedmerih jezer edini v Sloveniji. Okrog na¬ rodnega parka bi ostal prostor za postavitev ca. 70 weekend hišic. Člani UO so Sklenili, da mora komisija pripraviti tudi drugo varianto za komercializacijo tere¬ na z urejenim gostinskim siste¬ mom, nakar bo UO lahko z obeh - aspektov pregledal možnosti bo- - doče usmeritve Rakovega Škoc¬ jana. Razprava je posegla tudi na P0'dročje urbanizacije naselij: Cerknice, Rakeka ih Starega trga z Ložem. Diskutanti so opozorili na to, da bi marala tudi turistična zveza zavzeti svoje stališče, ali Sindikalna podružnica Kovino¬ plastike Lož je mnenja, da bo godba dobro delovala, ker je v njej večina mladih ljudi, ki ima¬ jo veselje in zelo dober posluh. Saj je najstarejši član godbe star le 32, najmlajši pa jih nima 15. Ko sem neki večer prisostvo¬ val redni vaji godbe, sem popro¬ sil kapelnika tovariša Viljema Zabukovca za majhen intervju. Vprašanje: Zakaj so vas posta¬ vili za kapelnika? Kapelnik: Zato, ker sem bil že pred vojno in po njej ustanovi¬ telj in kapelnik dveh godb. Imam pa tudi veselje in dovolj prakse. Želim, da bi tudi naša Loška do¬ lina imela godbo. Obenem pa na¬ meravam pritegniti mladino h kulturnemu delu, ker ne morem gledati, kako mladi ljudje zaha¬ jajo v zatemnjene gostilniške pro¬ store. Vprašanje: Koliko članov šteje godba? Kapelnik: Rednim vajam.pri¬ sostvuje 18 članov. Nekateri pa se vadijo doma. Če bodo sposob¬ ni, bodo tudi oni prihajali k red¬ nim vajam. Vprašanje: Kdaj bo prvi na¬ stop? Kapelnik: Če bo vse v redu in če bodo člani redno prihajali k vajam, bomo nastopili že 1. ma¬ ja letos. Vprašanje: Koliko Skladb se nameravate naučiti do prvega javnega nastopa? naj: se Cerknica razvija še naprej kot vaško ali mestno naselje. Ta¬ ka odločitev potegne za seboj po¬ vsem različen režim ureditve na¬ selja, bodisi z ekonomskega, kul¬ turnega ali kakšnega drugega vi¬ dika. Sklenili so, da mora komi¬ sija za gospodarstvo v prihodnjih mesecih pripraviti 'predlog o per¬ spektivni ureditvi naselij. Na osnovi teh predlogov bo imel UO eno izmed sej posvečeno izključ¬ no vprašanju urbanizacije naših naselij. Svoje zaključke z ome¬ njene seje pa bo UO posredoval svčtu za urbanizem pri Občinski skupščini. V razpravo je aktivno posegal tudi tov. Pirnat, ki je poudaril, da je potrebno razširiti predvsem zasebno gostinsko dejavnost. Pri¬ vatnim gostinskim delavcem je potrebno nuditi potrebna dodat¬ na kreditna sredstva iz stanovanj¬ skega sklada za ureditev gostin¬ skih prostorov in obenem pravil¬ no usmerjati njihovo davčno po¬ litiko. Privatne gostilne bi bilo potrebno po njegovem mnenju postaviti predvsem pri nudenju nočniinskih uslug v enak položaj kot gostišča družbenega sektorja, tako da bi se lahko oba skladno razvijala. V ta namen pa je seve¬ da treba urediti večji informacij¬ ski prostor v Cerknici in Loški dolini. Člani UO so- zelo ostro grajali slab odnos pristojnih organov za ureditev cest na našem področju, saj je naša občina edina v okra¬ ju, ki ni povezana z asfaltno cesto. Za zaključek so se zavzeli za izdajo nekaterih spominčkov, ki hi šli po mnenju članov UO do¬ bro v promet, obenem pa bi pro¬ pagirali zanimivosti naših krajev. Za izbiro in organizacijo prodaje Spominčkov so zadolžili propa¬ gandno informativno službo. Kapelnik: Do prvega maja bi se radi naučili okoli 10 skladb. Vprašanje: Ali vam sindikalna podružnica nudi moralno, oziroma finančno pomoč? Kapelnik: Sindikalna podruž¬ nica nam je v letu 1964 dala 115 tisoč dinarjev za nabavo es-kla- rineta, činel, malega bobenčka ter za notni papir. .Upamo, da nam bo do 1. maja letos kupila tudi uniforme. Vprašanje: Ali mislite, da 'je bilo potrebno obnoviti godbo? Kapelnik: Mnenja sem, da je bilo skoraj nujno, ker je bilo ve¬ liko proslav in nima na njih kdo igrati, potem so civilni pogrebi itd. Upam, da se bo dvignilo tu¬ di kulturno življenje v Loški do¬ lini. Vprašanje: Ali ste zadovoljni s ‘temi fanti? Kapelnik: Sem, ker so pridni in upam, da jih bom lahko dobro »zdresiral«. Zahvalil sem se kapelniku in povprašal najstarejšega godbeni¬ ka tov. Toneta Žnidaršiča. Vprašanje: Kaj vas je pritegni¬ lo, da ste se priključili godbi? Tone: Ker imam veselje do igranja in obenem želim, da bi tudi Loška dolina imela svojo godlbo, tako kot ostali 'kraji. Vprašanje: Kako se počutite kot najstarejši član godbe? Tone: Počutim se zelo prijetno, ker vidim, da smo pritegnili v našo godbo veliko mladih ljudi, ki imajo veselje in zanimanje. StaroSt me sedaj še ne ovira. Vprašanje: Kako se imenuje glasbilo, na 'katerega igrate in ka¬ ko vam gre? Tone: Inštrument, na katerega igram, se imenuje es-klarinet in je najmanjše glasbilo v naši god¬ bi. Ker sem že pred leti igral B-klarinet, sem se ga hitro pri¬ vadil. Vprašanje: Ali mislite, da bo godba poživila kulturno udejstvo¬ vanje mladine in starejših? Tone: Mislim, da ga bo. Hkrati pa žellim, da bi se čim več mladih ljudi vključilo v godbo in da nas Starejše zamenjajo. Tovariš Žnidaršič, najlepša hvala za odgovore! — Pristopil sem k najmlajšemu godbeniku Petru iz Loža, ki je veselo sedel v zadnji vrsti in imel preko ra¬ men obešen majhen bobenček. Vprašanje: Peter, ti kot naj¬ mlajši član godbe, povej, zakaj si pristopil k njej? Peter: Zato, ker imam veselje in bi rad postal pravi muzikant. Vprašanje: Zakaj so ti dali rav¬ no bobenček? Peter: Ker sem še mlad in majhen, ne bi mogel igrati na kak pihalni inštrument, ker mi manjka sape, pa mi je kapelnik dal bobenček. Pravi, da mora imeti tudi tisti, 'ki igra boben¬ ček, dober posluh. Vprašanje: Ali ti tvoji sošolci zavidajo, ko igraš pri -pravi god¬ bi?« (Op. pisca: Peter hodi še v šolo.) Peter: Mislim, da mi, ker bi tu¬ di oni radi igrali pri godbi. Jaz jim pravim: »Počakajte malo, da končate šolo, pa boste tudi vi pri¬ šli k nam.« Nisem jih hotel preveč dolgo zadrževati, ker so komaj čakali, da ponovno zaigrajo žalosrtinko, katero so se pravkar učili. Nasled¬ njega dne sem stopil še do pred¬ sednika sindikalne podružnice Kovinoplastike Lož tovariša To¬ neta Žnidaršiča. Vprašanje: Tovariš Žnidaršič, zakaj, Ste obnovili godbo pri sin¬ dikalni podružnici Kovinoplastike Lož? Predsednik: Zato, ker v Loški dolini vsi čutimo potrebo po god¬ bi, ki je bila vsa leta nazaj' do¬ brodošla, ker je mnogo proslav in civilnih pogrebov, na katerih je nujno potrebno, da prisostvuje tudi godba. Vprašanje: Ali bo sindikat po¬ magal godbi? Predsednik: Ker je godba ob¬ novljena na pobudo sindikalne podružnice, menim,, da je njena dolžnost, godbo finančno in mo¬ ralno podpirati. Prepričan sem, da bodo ne samo člani Kovinopla¬ stike, ampak tudi ostali člani iter vsa občani Loške doline z vese¬ ljem pozdraviJl prvi javni nastop godbe prvega maja. Tako, dragi bralci. Skromno sem vam prikazal delovanje novo ob¬ novljene godbe sindikalne po¬ družnice »Kovinoplastike« Lož in upiaim, da jih bomo že 1 maja le¬ tos lahko poslušali in jim dali priznanje za njihov trud. Turšič Zanimanje za jame v Rakovem Škocjanu so čedalje večje. Motiv enega izmed neštetih prehodov v Zaljških jamah Foto BOŠT POIZKUS STALNEGA JEZEKA V PRVEM PLANU 8 GLAS NOTRANJSKE Novoletna idila naših mladih. Mladi se najbolj vesele snega in se ne boje mraza Dedek mraz in Praznično razpoloženje je vla¬ dalo v naši ustanovi že dobrih štirinajst dni pred koncem leta. Vzrok: kmalu nas bo obiskal de¬ dek Mraz. Spraševanja, kdaj bo prišel, ni bilo ne konca ne kra¬ ja, tako da smo morali otroke na neki način zaposliti, jim preusme¬ riti pozornost na druge stvari. In kaj naij bi bilo bolj veselo kakor ravno priprave okrog no¬ voletne jelke?! Otroci so se prid¬ no lotili izrezovanja in izdelova¬ nja raznih okraskov za 'novolet- naši najmlajši no jelko. Vsak je imel svoje za¬ misli, kam naj se prilepi ta zaj¬ ček, kam naj se obesi ona zve¬ zdica itd. Dedek Mraz je po nestrpnem pričakovanju otrok končno le prišel. V čast njegovega prihoda so Otroci pripravili prav pravlji¬ čen sprejem s samostojnim na¬ stopom v prisotnosti staršev. Ne¬ kateri so se kar nekam plaho pogledovali, kaj bo dedek Mraz povedal, kaij bo komu prinesel. Ko je po krajšem nagovoru konč¬ no le izpraznil polno malho, je bilo vse boječnosti konec, tudi najmlajši so se ga upali pocukati za njegovo dolgo snežno brado. Prav škoda, da se je dedku Mra¬ zu tako mudilo še drugam, saj bi ga otrodi še ogledovali, spraše¬ vali in nekateri že vnaprej naro¬ čevali, kaj naj jim prinese pri¬ hodnje leto. Največ zanimanja pa je vzbudilo dedkovo kolektivno darilo — igrače, s katerimi se bo- Zimsko veselje pred domom igre in dela Cerknica do igrali v ustanovi. Še nekaj dni po njegovem odhodu se niso mo¬ gli zediniti, s katero igračo se bo kdo igral. MK Novoletna darila, tokrat za otroke Aktivna vloga sindikata v druž¬ benem dogajanju v okviru po¬ slovne enote »Iverka« in njegova povezava ter sodelovanje s člani kolektiva se iz leta v leto boijj utrjuje. Preko razširjenih sestan¬ kov sindikata se rešujejo -proble¬ mi in uspehi proizvodnje, uve¬ ljavlja se socialni čut do nepo¬ srednega proizvajalca in sikilbi tu¬ di za njegovo razvedrilo. Tokrat se je sindikalna podruž¬ nica odločila, da bo za novolet¬ no jelko obdarila otroke zaposle¬ nih v poslovni enoti s tem, da bo dobil vsak otrok darilo dedka Mraza. Ne bom našteval težave, na 'ka¬ tere smo naleteli, omenil bi le to, da naj bi se tak način obda¬ ritev uveljavil v bodoče v okviru celotnega kombinata, ker bi v tem primeru tudi tehnično vso stvar laže in drugače izvedli. Ni dovolj, če oče ali mati otroku- prineseta darilo domov. Otrok naj: bi bil sam soudeležen. Organiziral naj bi se ves spo¬ red prihoda dedka Mraza, kjer bi on oseibno izročal darila otrokom. Tako bd (bil e tem res dosežen osnovni smoter; zadovoljiti otro¬ kovo- domišljijo in vero v njegov pravljični svet, v katerem živš ob takih svečanih trenutkih. Kraš KAJ SE DOGAJA PO SVETU _ 'P'?'?'?'?'?'? '?'?'?'?'?'?'?'?'?'?'?'?'?'??'?'?'?'?'?'?'??'??'?'?'?'? _ Po bolj ali manj burni novoletni noči, ko smo se poslavljali od starega leta in se pripravljali za vstop v novo, nobena druga misel bolj ne preveva človeštvo, kot misel na aktivno in miroljubno sožitje med narodi, misel po napredku na vseh področjih človeškega dela in večji ljudski blaginji, po večjem človečanstvu. Toda strani sodobne človeške zgodovine bodo slej ko prej popi¬ sane glede na to, kako se križajo ljudske težnje in resnični svetovni dogodki. i — Val zaskrbljenosti je vzbudil IZSTOP INDONEZIJE iz Organi¬ zacije združenih narodov. Vzrok? Umetno [ustvarjena Malezija in njena izvolitev v Varnostni svet, za tem pa menda tiči pritisk na neodvisnost Indonezije in širši načrt kolonialistov, da bi prodirali v Jugovzhodno Azijo. Dogodki bodo pokazali, zakaj je britanska vlada poslala v Malezijo padalski bataljon. — Za izdelavo čudežnega BRITANSKEGA STRATEŠKEGA BOMBNIKA je šlo doslej 300 milijonov funtov po vodi. Vprašujemo se, (koliko šol, bolnišnic, stanovanj bi lahko zgradili za ta denar. Kje se začenja in neha človeška pamet? — PREDSEDNIK ZDA LYNDON JOHNSON je v novoletni posla¬ nici napovedal dolgoročni politični program, ki pa sestoji, kot pravijo, iz dokaj meglenih želja, teženj in pričakovanj. Med njimi je sramež¬ ljivo povabilo sovjetskim voditeljem, naj obiščejo ZDA in prikrita želja, naj bi SZ povabila voditelje ZDA. — V EGIPTU gradijo s pomočjo Sovjetske zveze velikanski jez in hidrocentralo v Assuanu. Gre zato, da bo ves zgornji Egipt poslej imel namesto ene dve do tri žetve na leto. Pri raziskavanjih tal so¬ delujejo tudi jugoslovanski strokovnjaki. — ZVERINSTVA ČOMBEJEVCEV v Kongu se nadaljujejo. V Stanleyvillu so pobili pet sto ljudi, osumljenih, da so bili pristaši osvo¬ bodilnega gibanja. Combejeve vojake urijo Belgijci, Italijani, Izraelci, ZDA pa jim pošiljajo vojaško opremo. — V ZAR bodo v letošnjem marcu volili predsednika. Pričakujejo, da bo letos za predsednika ZAR tretjič izvoljen Abdel Gamal Naser. — POGLAVITNI SVETOVNI PROBLEM je menda ustaviti širje¬ nje jedrskega oboroževanja. O tem naj bi sklepala konferenca petih jedrskih sil: ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija in LR Kitajska. — KOLUMBIJI grozi »-nacionalna revolucija-«. Vladne sile konser¬ vativcev in liberalcev inapadajo oboroženi gverilci, pa tudi ljudska zveza in liberalno revolucionarno gibanje. — MIMO ZAHODNE NEMČIJE (Bonn) trgujeta Francija in ZDA z Vzhodno (Demokratično republiko) Nemčijo. Bonnu ne gre v račun, da Francija in ZDA postavljata na prvo mesto zahtevo po miru in šele nato priznavata Zahodni Nemčiji pravico, da bi uveljavljala težnje po združenju obeh Nemčij. CeyIon in Indijo so prizadela huda opustošenja zaradi CIKLONA. MOČNO NEURJE pa je divjalo v petih ameriških državah. — V ITALIJI je bil po 21. glasovanju izvoljen za predsednika republike voditelj PSDI GIUSEPPE SARAGAT, italijanski zunanji minister, ki je leta 1947 pomagal ustanoviti italijansko socialdemo¬ kratsko štranko. — AMERIČANI pripravljajo gradnjo letala za 700 potnikov z brzino 900 kilometrov (na uro in radiusom 10.000 km, SOVJETSKI RAKETNI STROKOVNJAKI pa si prizadevajo zgraditi raketo za 200 potnikov, ki bi preletela pot od Moskve do New Yorka v pičli pol uri. Kaj takega bomo doživeli (menda v bližnjih desetih letih. — LIU ŠAO Cl je ponovno izvoljeni predsednik LR Kitajske, ki pod vodstvom Kp Kitajske razglaša, da bodo še »zelo dolgo« trajala nasprotstva ;in razredni boj v tej državi in tudi v socialističnih deželah. • 1 — Na NORVEŠKEM so dali z zakonom delavcem pravico pri uprav¬ ljanju državnih podjetij z neposredno volitvijo tretjine članov uprav¬ nega odbora. \ — Sovjetski premier ALEKSEJ KOSIGIN bo spomladi potoval najbrže v London, angleški premier WiIson pa v Moskvo. Vse kaže, da si bodo letos izmenjali obiske razni poglavarji evrop¬ skih, afriških, azijskih in ameriških držav. ,Naša želja je, da bi ti obiski bili uspešni za mir in človekoljubno sožitje med narodi. glas notranjske 9 urnega februarja vsako leto proslavljamo naš kulturni praznik, spomin na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je tega dne umrl v Kranju leta 1849, v starosti 49 let. Nesrečni pesnik je Slovencem zapel najlepše pesmi, kakršnih ni pred njim in tudi ne za njim ustvaril tako globoko občuteno in pretresljivo noben sloven¬ ski pesnik. Zato živi njegovo ime v srcih vseh Slovencev, prav tako tudii ostanejo trajnega pomena njegove umetnine: Slovo od mladosti, Glosa, Sonetje Inesreče, Sonetni venec, Krst pri Savici, Neiztrohnjeno srce, Pevcu, Kam, V spomin Andreju Smoletu, Nezakonska mati, Zdravljica. Urfta O Vrba, srečna draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta, da b’ uka žeja me iz tvoj’ga sveta speljala ne bila, godjfiiva kača. Ne vedel bi, kako se v strup preobrača, vse, kar srce si sladkega obeta, mi ne bila bi vera vase vzeta, ne bil viharjev notranjih igrača. Zvesto srce in delovno ročico, za doto, ki je nima milijonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico. Mi mirno plavala bi moja banka, pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval svet’ Marka. France Prešeren KAKO Sl PRAZNOVAL NOVO LETO Slivnica ob Novem letu, tokrat malo drugače Menda ni praznika, ,ki bi se ga bolj razveselili, kot je NOVO LETO. Neverjetno, kako postane človek nemiren v zadnjih dneh pred prazniki. Kje bomo praznovali, se vrine vprašanje. Vsepovsod je nenavadno živo. Otroci se vesele darov, starejši pa uživajo v pričakovanju. Ko se pokrijeta mali in veliki kazalec ina stenski uri, ki neutrudno odmerja čas, nastopi veličasten trenutek. Polnoč. Radijski gong, pri¬ tisk na stikalo električne luči in še marsikaj nam oznani Novo leto. Še nekaj dni po Novem letu je to živahno razpoloženje. Znanci te sprašujejo, kje si bil, kako si preživel Novo leto, (i pa morda skrivaš mačka, ki |se te še vedno drži. Velika je naša občina, zato bi človek težko povedal o vsem, kar je bilo \ob Novem letu. Na Silvestrovo je bilo zelo živahno v Grahovem. Staro in mlado je veselo dočakalo Novo leto ob izvokih veselega ansambla »Brestovih 5«. Prav nič niso zaostajali ostali kraji v tem veselem času. Tudi v Novi vasi je bilo prijetno. No, nekateri so se zadržali doma. Tudi doma je lepo. Po¬ sebno še, če je človek dalj časa z doma. Planinski dom na Slivnici je sprejel veliko število smučarjev. Slivnica je nenavadno oživela. Marsikdo pa se je zamislil ob prehodu iz starega v novo leto na nekdanje težave, ki jih je prebrodil in je z veseljem stopil v Novo leto 1965. Hren J. Junaška »Franja« Pred tremi leti sem bil v par¬ tizanski bolnišnici Franji. Bol¬ nišnica je zgrajena v veliki so¬ teski blizu Cerknega pri Idriji. Globoka soteska, skozi kaitero teče potok, med visokimi hribi, je bila zelo pripravna za zgradi¬ tev te bolnišnice. Pri graditvi je potok delal partizanom nekoliko preglavic, toda ti so se kmalu znašli. Bolnišnico so zgradili ta¬ ko, da je potok tekel pod bara¬ kami. Vse barake so bile lesene in dobro zamaskirane. Na hribih, 'ki so Obkrožali bolnišnico, so partizani izkopali bunkerje, da bi ob napadu branili Franjo. Ti bunkerji so bili zgrajeni talko, da so borci v njih lahko ležali, stali in sedeli. Do napada pa ni pri¬ šlo, čeprav so Nemci hodih celo po vrhovih hribov, ki so bili v bližini soteske. Dostop v bolnišni¬ co je bil le po potoku, ki dela na nekaterih mestih majhne 'brzi¬ ce. Po osvoboditvi so zgradili majhen lesen most, čez 'katerega je mogoče priti do bolnišnice. V bolnišnici so ohranjeni še vsi predmeti iz časa, ko je Franja delovala. Ranjence so partizani in domači terenci prenašali do hiš v bližini Franje, dalje pa jih je odnašalo bolniško osebje. Ra¬ njencem so zavezali oči in jih pozimi in poleti nosili v bolnišni¬ co po potoku, kjer je bilo pozi¬ mi nevarno, da bi stopinje v sne¬ gu ne izdale Franje. Potok je vča¬ sih nosačem segal celo do pasu. Domačini pa niso izdali Franje, kljub temu, da so jim Nemci ob¬ ljubljali nagrado, če jim povedo, kje je Franja. Po osvoboditvi je bala 'bolnišni¬ ca odprta tudi za turiste. Oskrbu¬ je jo domačin, ki je hkrati tudi za vodiča do Franje. Bojan Golob 8. a Zgodba o izdajalcu iz vojnih časov Babica nam je pripovedovala: »Da, med vojno je bilo zelo hudo. Posebno še, ker so bili v naši va¬ si tudii domači izdajalci. Ti so iz¬ dajali partizanske družine in partizane.« Obmolknila je, potem pa nadaljevala: »Leta 1942, ne spominjam se več 'katerega dne je bilo, se je na sosedov kozolec za¬ vlekel močno ranjen partizan. Zaradi prevelike izgube krvi ni mogel nikamor. Ko je zanj 'zve¬ del sosed, ‘ki ni bil prav nič nav¬ dušen, ko ga je našel, je pokli¬ cal prijatelja in mu rekel, naj hitro skoči v sosednjo vas po do¬ mobrance. Ta se je sprva upiral; vedel jie, kaj mu preti, če bodlo partizani izvedeli, kdo je izdal ranjenca. Toda sosed ga je še kar naprej prepričeval in ga prego¬ voril. Tako se je zgodilo, da je vodil domobrance v vas in jim pokazal (kozolec lin partizana. Partizan je bil slaboten, brez več¬ jega orožja. Domobranci so se mu smejali, ga psovali in ga izvlekli s kozol¬ ca. S puškinimi kopiti so ga su¬ vali in ga odgnali v svojo po¬ stojanko.« »Babica je utihnila. »In kaj je bilo potem? Kaj so naredili z ra¬ njencem?« »Odvlekli so ga v postojanko. Tam so ga zaslišali in mučili, a brez uspeha. Hoteli so od njega iz¬ vedeti vse o partizanih, koliko jih je, kje so, kako so oboroženi. A partizan je molčal. Vedel je, kaj čaka partizane, če o njih kaj pove tem nasilnežem'. Ker ni hotel ničesar povedati in ničesar priznati, so ga odpeljali v taborišče. Ta borec je bil ko¬ misar čete. Partizani so zvedeli za žalostno novico, poiskali izda¬ jalca in ga ubili. S tem so ostra- šili vaščane, da si nihče več ni drznil izdajati partizanov« Babica je končala, se zamislila in globoko vzdihnila, Nataša Švigelj 8. a <*j To zimo ima Komunalno podjetje za ceste v Grahovem svoje delo zelo dobro organizirano. Ceste redno plužijo, poledice pa posipujejo s peskom kar ročno, ker jim primankuje mehanizacije. Na sliki: potre- sanje peska v Cerknici GLAS NOTRANJSKE 10 VeCesCaPom na Slivnici \ ŠAHOVSKI TURNIR V RAKEKU £epe 2mage JCJC !Bxe,st V dneh pred kvalifikacijskimi tekmami za vstop v slovensko kegljaško ligo je KK BREST na kegljišču v Cerknici odigral več prijateljskih tekem. V tekmi med KK PIONIR iz Novega mesita je KK BREST do- Šahovska sekcija TVD Parti¬ zan Rakek je priredila novoletni šahovski turnir, katerega se je udeležilo 20 navdušenih šahistov Rakeka. Pod vodstvom znanega šahovskega delavca Daniela Pau¬ lina je turnir lepo uspel. Turnir je bil razdeljen na izločilna tek¬ movanja in osem najboljših tek¬ movalcev je igralo v finalnem delu. segel zmago s 6.506 podrtimi keglji napram 6.350. II. moštvo KK BREST pa je premagalo II. moštvo GRADIS iz Ljubljane z rezultatom 6.803 proti 6.064. Partije so bile izredno borbene in brezkompromisne, kar je bilo razvidno iz končne razpredelnice. Prvo mesto sta si zasluženo de¬ lila Daniel Paulin in Metod Ru¬ dolf, ki sta pokazala najbolj zrelo igro. Končni vrstni red: I.—II. Daniel Paulin 7/5 točk; I.—II. Metod Rudolf 7/5 točk. III. Drago Korošec 6 točk; IV. Janko Bombač 4/5 točk itd. Šahovska sekci ja bo prirejala vsak mesec šahovske turnirje, po pro¬ gramu pa ima tudi nekaj srečanj z drugimi ekipami. Pohvaliti je treba vzorno 'or¬ ganizacijo. Edini problem, ki tare šahov¬ sko sekcijo, je pomanjkanje pro¬ storov. Mitja Jenko Razvoj namiznega tenisa na Rakeku Zmagovalec Aimoni Italija na letošnji mednarodni skakalni prireditvi v Ljubljani dne 10. I. 1965 Foto: Vidovič Pred nekaj meseci je začela z delom pri TVD »Partizan« Ra¬ kek namiznoteniška sekcija. Upravičenost ustanovitve se je ta¬ koj pokazala, kajti zanimanje za namizni tenis je med mladino, zlasti še med šoloobveznimi otro¬ ki, ogromno. Lahko rečemo, da je ta sekcija številčno najmočnejša, čeprav so bili takoj v začetku pogoji za de¬ lo nemogoči. Na razpolago je bi¬ la ena sama miza in še ta v raz¬ padajočem stanju. Tako se je mnogokrat zgodilo, da niso mogli priti vsi igralci na vrsto, kar je seveda vplivalo na razvoj kvali¬ tete igre in pa seveda tudi na samo zanimanje. Nemogoče je bi¬ lo v začetku sprejeti v sekcijo vse tiste, ki so si želeli, ker po¬ goji niso bili dani. Težko jih je bilo odklanjati, toda drugače ni bilo mogoče. Sedaj ima sekcija na razpolago tri mize, toda dve sta izposojeni. Društvo je trenutno v taki fi¬ nančni situaciji, da ne more na¬ baviti miz v trgovini s športnim orodjem, kajti za stroške ne bi zadoščala niti vsa lanskoletna do¬ tacija društvu »Partizan« od ob¬ činske zveze za telesno kulturo. Zato se je bilo treba znajti na drug način, tako da bo sekcija kmalu dobila svoje, kvalitetne mize, obenem pa ne bo proračun društva preveč obremenjen. Logično je, da bi bilo nesmisel¬ no začeti vzgajati le peščico igralcev, ker je treba vsako pa¬ nogo športa zasnovati na množič¬ nosti. iz katere se prej ali slej izlušči kvaliteta. Zato pa se na Rakeku stremi za tem, da se omogoči igranje namiznega teni¬ sa čim širšemu krogu ljudi. Na Rakeku je bilo včasih igra¬ nje namiznega tenisa zelo razvi¬ to, saj je bila članska vrsta mošt¬ veni prvak Primorske. Tako kas¬ neje je vse propadlo in precej let je trajalo mrtvilo, tako da je bila tradicija prekinjena. Čeprav je sekcija takorekoč še v povojih, je zabeležila nekaj vid¬ nih uspehov. V septembru je bil prirejen propagandni dvoboj med ljubljansko Olimpijo in Slavijo iz Prage (CSSR), z nastopom na¬ ših državnih reprezentantov Vec- ka in Pirčeve ter češkega repre¬ zentanta in evropskega prvaka v moških dvojicah Staneka in osta¬ lih. V novembru pa je [bil turnir najboljše ženske deseterice Slo¬ venije. V programu pa je še okrajno prvenstvo za pionirje in pionirke in v februarju prvenstvo občine za posameznike. Morali bi poživiti igranje na¬ miznega tenisa tudi po ostalih krajih v občini. Najbolj pristoj¬ na za to so telesno-vzgoj.na dru¬ štva, šole- in tudi sindikalne po¬ družnice, saj namizni tenis še no- sebej slovi kot rekreativni šport. »Glas Notranjske« Izhaja mesečno — Izdaja ga občinski odbor SZDL Cerknica — Urejuje ured¬ niški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Stefan Bogovčič — Člani ured¬ ništva: Franc Tavželj, Slavko Brglez, Slavko Tornič in Milan Strle — Teh¬ nični urednik: Janko Novak — Korek¬ tor: Janez Lavrenčič — Tisk: CZP »Kočevski tisk« Kočevje — Letna na¬ ročnina 2*0 din — Rokopisov in risb ne vračamo Upajmo, da bomo lahko kmalu zopet kaj napisali o napredku na¬ miznega tenisa v naši občini. Peter Kovšca lili U MII © IR Razgovor pred neko vratarnico 5 minut čez 6. uro. Vratar: »Danes si pa spet za¬ mudil v službo.« Zamudnik: »Kaj še, na občini "sem bil.« Vratar: »To pa že ne bo držalo, saj tam začnejo delati ob 7. uri« Zamudnik: »No, pa naj bo en¬ krat po vaše.« Tov. Zajc Ludvik (24 let) po letošnji razvrstitvi na mednarod¬ ni turneji štirih skakalnic je v skupnem plasmanu dosegel 10. mesto in se tako uvrstil v sam vrh svetovne elite (Foto: Vidovič) Med turnirjem V nedeljo, 17. jan 1965, sta občinska in turistična zveza Cerknica priredili Slivniški veleslalom. Na ca. 800 m dolgi progi se je pome¬ rilo preko 60 tekmovalcev vseh notranjskih krajev. Posebno številna je bila ekipa iz Postojne, saj jih je bilo kar 30. Tekmovalci so se pohvalno izrazili o terenih za alpsko smučanje na Slivnici. Bržkone pa se bo v Cerknici ustanovil smučarsiki klub, ki bo imel izvrstne pogoje za svoj razvoj. Slivniški veleslalom naj bi postal tudi tradicionalen, vsakoletni zmagovalec pa prejme prehodni pokal. Letos ga je osvoji! ANDREJ KRAŠOVEC, ki je tudi zmagal. Izredna pohvala gre dijakom Grahovske osemletke, ki so v soboto kljub snežnemu metežu pripravljali progo in tako omogočili prire¬ ditev tekmovanja. E. V. glas notranjske 11 Uspel »novoletni« turnir v košarki Prvič v novem letu 1965 so se .sestali tudi košarkarji cerkniške občine na prvem »Novoletnem turnirju v Cerknici«. Turnir, či¬ gar organizator je bil TVD Par¬ tizan Cerknica, si je ogledalo prd- ibližno 200 ljudi iz Cerknice in okolice, ki so bili tako z organi¬ zacijo turnirja kakor tudi s sa¬ mimi tekmami zadovoljni. Negodovali so edino nad doma¬ čini, ki so z nepreračunanim kom¬ biniranjem svojih ekip razbili udarno moč vigrane prve ekipe 1 na dve povprečni moštvi z -do¬ brimi posamezniki. Poleg dveh domačih ekip sita sodelovali še moštvi Begunj in Rakeka. Prvo mesto in s tem prehodni pokal organizatorja je osvojilo m-oštvo Rakeka, predvsem po zaslugi dVeh dobrih igralcev Postojne: •Turka in Jurce. Drugo mesto je Finalna igra turnirja je bila tako odigrana že v začetku. CERKNICA »A« : BEGUNJE 65 : 63 (34 : 24) Takoj po tekmi z Rakekom so se Cerkničani zopet pojavili na igrišču, to pot proti članom KK Cerknica, ki so nastopili pod ime¬ nom svojega domačega kraja Be¬ gunje. V izredno zanimivi in ize¬ načeni igri so zmagali, vendar za las-, Cerkničani. V tej tekmi se je posebno odlikoval igralec Begunj •e.rič, ki je sam dosegel 43 ko¬ šev, pri Cerknici pa je Vidrih. dal 26 košev. RAKEK : CERKNICA »B« 59 : 28 (29 : 15) Druga ekipa Cerknice se je v tej tekmi znašla nekoliko bolje Kot kaže posnetek se je igra odvijala vseskozi zelo živahno pripadlo prvi ekipi Cerknice, tretje so bile Begunje, četrta pa B-ekipa Cerknica. Turnir, ki se je odvijal v nabito polni dvorani v Cerknici, je otvoril in pozdra¬ vil predstavnik TVD Partizan Cerknica tov. Sardarevič. kot v . prvi . proti Begunj am, ven¬ dar se vseeno ni mogla uspešno upirati razigranim Rako-včanom Turku in Jurci. Strelci: Turk (Ra¬ kek) 27, Drobnič Janko (Cerkni¬ ca B) 18, Jurca (Rakek) 12 ko¬ šev itd. Misel, da bi v Cerknici usta¬ novili košarkarski klub, je stara že nekaj let, vendar do letos s kakšnim resnim delom ni bilo nič. Potem pa so mladinci Ra¬ keka, ki so ustanovili košarkar¬ ski klub, izrazili željo, da bi igra¬ li s Cerkničani. Čeprav brez tre¬ ninga in s komaj štirimi igralci, so Cerkničani vseeno pristali na dvoboj in tekmo na Rakeku v novi, vendar za košarko premajh¬ ni dvorani, izgubili. Vendar po¬ raz cerkniških mladincev ni spra¬ vil ob veselje do košarke; na¬ sprotno, še z večjim elanom so se začeli zbirati v dvorani TVD Par¬ tizan v Cerknici, ki pa je za ko¬ šarko tudi premajhna, vendar še kar zaisllna. Postavili so dva koša in sedaj se tri- ali štirikrat tedensko se¬ stajajo na -treningih. Mladine, navdušene za košarko, je v Cerk¬ nici dovolj, zato bi bilo spomladi nujno, da podjetje, ki je odgo¬ vorno za ureditev športnih igrišč, le-te tudi pravočasno uredi, ker le tako se bo košarka obdržala v Cerknici. V tednu pred Novim letom pa so povabili Cerkničani njihove stare znance z Rakeka. V igri, ki je bila sprva zelo ner¬ vozna, proti koncu pa vedno bolj¬ ša, so zmagali Cerkničani z vi¬ sokim rezultatom 100 — 72 (52:34) in se jim tako oddolžili za poraz na Rakeku. Okrog 150 gledalcem sta se ekipi predstavili v nasled¬ njih postavah: Cerknica: popek 24, Razdrih 10, Opeka 4, Šparemblak 38, Telič 4, Urbas 14, Petrovčič 2, Vukiče- vič 4. Rakek: Korošec 4, Turk 14, Steržaj 20, Škulj 34, Urbas. Sodila sta z napakami Urbas (Rakek) in Ris (Cerknica). Sam začetek tekme ni obetal kdove kako velik rezultat. Konč¬ no pa so se prvi znašli domačini in povedli, vendar samo za hip, -kajiti igralci Rakeka so z nekaj uspelimi meti prešli v vo-dstvo, ki pa so ga kmalu izgubili. Cerk¬ nica je tako zopet vodila in tega vodstvo do konca srečanja ob bučnem navijanju gledalcev ni več izpustila iz rok. Janez Telič I. turnir kegljačev v parih v naši državi Košarka v Cerknici in tekma KK Cerknica : KK Rakek 100 : 72 (52 : 34) boljša Razdrih s 15 in Drobnič J. s 14 koši. Takoj po tekmi je tov. Sarda¬ revič predal zmagovalni ekipi Rakeka prehodni pokal, obenem pa vse igralce povabil na zakus¬ ko, ki jo je TVD Partizan prire¬ dil v Delikatesi v Cerknici. Za zmagovalce so nastopili in dali koše: Jurca 69, Turk 18, Ur¬ bas T. 21, Korošec 20, Stržaj 4 in Klemenc brez koša. Najboljši strelec turnirja pa je postal Petrič (Begunje) z 99 koši. Sodili so: Jurca, Šajn in Milo¬ šev (Postojna). Z izjemo Miloševa, ki je sodil pristransko, sta bila ostala dva zadovoljiva. Janez Telič Odločilni trenutek (Foto: Krbar) Rezultati: CERKNICA »B« : BEGUNJE 22 : 64 (10 : 24) Mladi igralci Cerknice se niso mogli resneje upirati visokim in hitrim Begiunj-čanom, ki so se še posebno razživeli v drugem pol¬ času. Za zmagovalce sta bila naj¬ bolj učinkovita Petrič z 28 in Po¬ pek z 22 koši, pri domačinih pa Drobnič J. in Obreza, oba s po 8 koši. CERKNICA »A« : RAKEK 42 : 48 (18 : 26) To je bila tekma dveh tradi¬ cionalnih nasprotnikov s spremi¬ njajočo se srečo. To pot je zmaga nad oslabij-eno ekipo domačinov pripadla igralcem Rakeka, kjer sta bila daleč najboljša Jurca 26 in Turk 12 košev, pri poraženi Cerknici pa Vidrih 20 in Šparem- blek 18 košev. RAKEK : BEGUNJE 75 : 54 (37 : 27) Predvsem je bila to zelo groba igra zmagovalcev in pa dvoboj štirih igralcev, kdo bo dal več košev. Zmagala sta Rafcovčana (Jurca 31, Turk 29), medtem ko sta Petrič in Popek dala 28 oz. 18 košev. CERKNICA A : CERKNICA B 50 : 35 (16 : 21) • Zadnja tekma turnirja je pote¬ kala mirno, v vzdušju trening tekme, saj je bila A-ekipi za osvojitev drugega mesta dovolj samo zmaga in ne visoka razlika v koših. Zato so tekmo začeli ze¬ lo lahkotno in medlo, proti kon¬ cu pa so se razživeli in v finšu zmagali s 15 točkami razlike. Pri drugi ekipi Cerknice sta bila naj¬ Kegljaški klu-b »Brest« Cerkni¬ ca . je organiziral prvi tovrstni turnir v parih v naši državi dne 13. januarja letos. Tokrat so bile zastopane samo ekipe iz Slovenije. V planu -ima¬ jo, da bodo v bodoče povabili k sodelovanju tudi kegljače iz osta¬ lih republik in sosednjih prijatelj¬ skih držav. Glavni organizator je bil naš večkratni državni reprezentant tovariš Leon Grom. Tekmovalo je devetnajst ekip. Tekmovanje je bilo v dvorani KK »Brest« v Cerknici. Rezultati so bili naslednji: I. Pari: 1. B-reSt I. Cerknica: Grom Leon — Tomič Slavko; 2. Kranjska Gora, K. Gora: Pe¬ čar Franc — Žerjav Jože; 3. Pionir Novo mesto: Mrzlak Jože — Hren Bogdan; 4. Slovan I. Ljubljana: Lunar Janez — Mitar Luka; 5. Ingrad Celje: Potocin — Šun¬ ko Edo; 6. Količevo — Količevo — Vol¬ čin A. — Vavpetič Vido; 7. Brest II.: Homovec J. — Zor¬ man Franc; 8. Brest III.: Lah Alojz — Ko¬ čevar Jože; 9. Partizan Trbovlje: Planiko Franc — Brčon Pavel; 10. Gradis, Ljubljana: Mlakar Franc — Farkoš Jože. 11. Posamezniki: 1. Grom Leon, Brest Cerknica; 2. Žerjav Jože, Kranjska gora; 3. Pečar Franc, Kranjska gora; 4. Tomič Slavko, Brest, Cerkn.; 5. Vavpetič Vide, Količevo; 6. Lah Alojz, Brest, Cerknica; 7. Lunar Janez, Slovan, Ljublj.; 8. Potocin, Ingrad Celje; 9. Hren Bogdan, Pionir, Novo mesto; 10. Praprotnik, Gradis Ljublj. Drugi tak turnir bodo odigrali prvo nedeljo v mesecu januarju prihodnjega leta z udeležbo ekip iz vse države. 12 GLAS NOTRANJSKE Križanka VODORAVNO: I delavec v že- Urami, a indijski državnik, 15 umcriško žensk« inu\ 18, domača perjad, 17, hudodelstvo, kaznivo dejanji, 18, kratica ljubljanske in¬ stitucije m razvoj gospodarskih stikov, 20. dohodek od naložene Klavnice, 21, nazivi, 22, drugo naj- vvčje m*«!« v Siriji, 24, spoj, 25, čad. 28, reka, ki teče skozi London (orig,), 28, veznik, 20, osebni za¬ imek, 80, ime največjega sloven¬ skega pisatelja, 81, mesto in de preši ja (— 228 »n) v severozahod- ni Ariji, 85, nikalnici«, 84, krati¬ ca naše politične organizacije, v kalem se je vključevala mladina pred in med okupacije, 85, fran¬ coski filomf-^^ssMvist. tAugustej, 38, staroperzijski bog sonca, či¬ gar kult čaščenja se prinesli v naše kraje Rimljani v L stotem ju, 87, žitarica, 88, začetoiei naj- NAVPlCNO: 1. moderen ples, 2, starogermansko pleme, 3. po¬ sredniki, 4, francoski umetnostni teoretik in utemeljitelj zgodovin¬ skega naturalizma (Hippoiyte), 5, prvotni južnoameriški prebivalci z zelo visoko razvito kulturo, 6. angleški« nikalnica, 7, površinska mera, 8. posebna vrsta rokava ženske obleke, 9, predhodnik TT-ja, 10, drama češkega drama¬ tika Karla Čapka, 11. rimski bog vojne, 12, mesto v zvezni državi Ne\v Merico, 13, grško-rimski stari vek, 14, duhovnik pred po¬ svečenjem, 19. legendarni ustano¬ vitelj Rima, 22. grška pokrajina na Ftefciponesu, 23. znamka izdel¬ kov alkoholne industrije v Ptuju. 28, s«aš izraz za generator. 27, starodavno ime za pokrajino ob Evfratu, 30, poudarek, 32. kratica za -radio-televizija Sarajevo-, 34, uingleški vzdevek za plemenitaša. večjenK* siHteterga pssmiiten. ustem®- vitteJljja stHbdfee tefljiiževmesftii v HjjmDji- estet« jeziitoji;; 4Ji. storosteivamste feefc v. sHovveBttslkii pelliittiik Sim puMiieijsS. zagrizem nsasprotaMk Frama ILeestoi- ka ((BEtlbiiim Beinirifc)J, 3K. asajvečp iittattiliiannste ncinsnamttiiciiiui pisatelji tTOrars® »FtoTOžssoeaH!), $8. mož®® zabavišče z lisateitmaani UtačbanmiL, 8®. oltemrittststui ofladl mjjinpe (ijetak 4 ®l ctoorežieai® spremasri©,, 41. rečm® prisllaimišče ma ISrizasBiBtsIbem, jjmž- im od UMrecMa, 42. keHtteM toaje- stofmii .jjuamak, te je staži! za vaiiar paaniltecroa;; 42. gsriistamiiišltea mmesU® v jjtaižrii Knarejjii. 4ffi. stasosrite Bsoig: veftmav;, 41?.. tarnsniiB© pri ladji adii sptovm, 42. stan®mn8iste pmlliidaijjste uunasitoiiite £SU.. važno® Ha !5>2. iimoe zmamesa vMitotslia ©rarteiaidijja, SS. det oteraza, SL zasSetatuiirii jizMamniille- tiia diiiaaMiiifBi, 5%. predto®. Ali i« veste? te jt v točteS Crskmte* *««&- drirasRite $24 v«k»icu^h teJtets. v JtrruižIhJOB BaeJiiOt. 45 (W)vwam!h wt- 8renw*«iDiw (dn£ (tw*a ® v «a»r»«wi iasiliji. $ sffv-kjuriilt ji ■/ tnnrr/tfJh.tM '% avitotemsa. 24 toateindirv- &* 20) 4»- x«nwh3 :t,r:fJmrn:LLw ted *i*.a 1 v zasrJlroi 1tajiti^. Samopostrežna trgovina v Starem trgu pri Ložu Odprta je nova samopostrežna trgovina Pred novim letom je trgovsko podjetje »Nanos- Postojna odprlo v Starem trgu novo samopostrežno trgovino. Podjetje je adaptiralo prostore bivše trgovine »Prehrana- in pro¬ dajalno čevljev ter jih uredilo v samopostrežbo. Adaptacija je stala okoli 13 milijonov dinarjev. V zimskem času je samopostrežba odprta od 8. — 12. in od 14. — 18. ure. V poletnih mesecih pa bo trgovina odprta neprekinjeno od 6. do 20. ure. — To je prva samopostrežna trgovina na področju Loške doline. B. S. EMufloim« je «&>rea®. da se ktkaL ta je bil namenjen za preda,- peciva v Cerknici, preseli v Dzlenjje Jezera, kjer bo sladil sv»- jemma fruttonn aaoaoMi Fale BOST Majhne so Ba s*» maisii sastimmcij ipiaziaaijM teott zsell® diisdpiliimiiiraimii, mama je zrnat¬ ima. B» 22,'3® uni me iizdajj® mmteeme vefe, pa im jjBfta še taka pre- priiBffljei. Talk® se je pred teratttemu agSffldiiHjv. da j® je mete šaUjiivec zmaimesai