im xxiv., št« ss nravmštvo; Ljuhliana. Puccini leva ali ca 5. Teletoo 5t *l-22 il-23. i 1-24 ,-,eratai jdc!eieK L|ub!|ana Huccinueva aLi- ca i - I elei on Jl-25. 31-26 Podružnio Nove aiesto: Uubi-anska evita 42 /jviiučDo cascopsrvc ea o/ilast a ttaiiic in itie^L-mstvo UPI S. A. MILANO_ g.j/um a Liubljansko pokratino pn poitno čekovnem zavodu it 17.749, a ostale kraje Itaìiie Servizio Conti. Corr Post No 11-3118 Polenta* fbtek « Postgebühr bat bezahlt Ljubljana, sreda 8. marca 1944 preis — Cena t* L Ubili »»a k dao ozeo poocdeMkS Niiofnioi «saia m e » t č a c Lii 18.—v za inozemstvo rftliučnc i »PooedelisktiB I O-crom« Lu 36.50 Utedoiìno : Ljubljana Puccmiieva ulica b S. — Ielcfoo štev 31-22. 31-23 31-24. Rokopisi «e oc io. 140 USÀ-Terrorflugzeuge vernichtet Besonders grosser deutscher Erfolg bei TagesangriH aui Berlin. Schwcre Kämpfe im Raum Swenigorodka—Schepetowka — Britische Schnellboote vor Ymuidenversenkt — 71,000 BRT auf dem Atlantik und im Indischen Ozean von U-Booten versenkt Aus dem Führerhauptquartier, 7. März. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht , bt bekannt: Beiderseits Rriwoi Kog wiesen unsere Truppen auch gestern heftige Angriffe der lolschewisten in harten Kämpfen ab oder i neon sie in Einbruchsstellen auf. Im Raum von Swenigorodka und Sche-. towka halten die schweren Kämpfe tm-ermindert an. Starke feindliche Angriffe -chselten mit entschlossenen Gegenstös-- n unserer Divisionen gegen die vor drin-nden sowjetischen Angriffsspitzen. Da-i wurden alle n südlich Schepetowka 11 indliche Panzer und 'Ž9 Geschütze vernichtet. An der Autobahn Smolenk—Orscha setzen die Bolschewisten auf schmaler Front ue in mehreren Angriffswellen vorgetra-> r < Durchbruchsversuche fort. Sic bra-hi n nach erbitt rten Rümpfen zusammen. !er Feind verlor hierbri 22 Panzer. Aneli nördlich Ples kau und bei Narav« (■heiterten von Panzern und Sehlachtflie-i m unterstützte Angriffe der Sow jets am a ben Widerstand unserer Grenadiere. Ei-i ii Gegenangriffe verliefen erfolgreich. In» hohen Norden wiesen Gebirgsjäger i-*s Heeres und der Waffen-SS im Loubi-vbschiiitt mehrere feindliche Angriffe un-•r hohen blutigen Verlusten für die Söuls ab. An den italienischen Fronten herrschte gestern lebhafte beiderseitige Späh- nnd Stosstrupptii tä gkeit. Der Angriff nordamerikanischer Bomberverbände gegen (Ue Kcàchshauptstadt in d" » Mittagsstunden des gestrigen Tages brachte einen besonders grossen Erfolg unserer Luft Verteidigungskräfte. Einige Wohngebiete im Raum von Gross-Berl?n wurden durch die zerstreuton Bombenwürfe ge .-offen. 14-0 feindliche Flugzeuge, darunter 118 viermotorige Bomber, wurden vernichtet. Ein Zerstörerverband unter Führung des Majors Kogler zeichnete sich hierbei besonders aus. Schnelle deutsche Kampfflugzeuge griffen Ziele in Südengland an. Sicherungskräfte der Kriegsmarine versenkten in den heutigen Morgenstunden rm Seegebiet vor Ymuiden in hurten Gefechten zwei britische Schnellboote, beschädigten ein drittes so schwer, dass mit dessen Untergang zu rechnen ist und schössen drei weitere Boote in Brand. Die eigenen Fahrzeuge erreichten vollzählig ihre Stützpunkte. Unterseeboote versenkten in harten Kämpfen gegen feindliche Geleitzüge und stark gesicherte Einzelfahrcr im Atlantik nnd Indischen Ozean 12 Schiffe mit 71.000 BRT. NOY velik isspeh nemške letalske üfersmbe Nad 80 ameriških letal uničenih med napadom na Berlin Berlin, T. marca. DNB. Nemška prota-talska obramba je desegla v ponedeljek : a obrambi napada ameriških bombnikov , Berlin nov velik uspeh. Preprečila je nražnikov namen, da bi z močnim lovni spremstvom izvedel strnjen napad nemško državno prestoin: co. V nešte ii m preko stotin kilometrov razteza joti se letalskih te jih so jate nemških lov- ; h rušilnih leta! vedno znova vdrle v • ažn:kove napadalne valove ter so jim ob prihodu zadale velke izgube. V po- { ijek zvečer so že dospele vesti o uni- ' i.ju nad 80 severnoameriških letal, po ■ a. štirimotornih oombnikov. Lahko se ■ii u.ia še s pomembnim povišanjem tega speha, ker manjkajo za sedaj še vesti i noK h lovskih oddelkov in protiletalskega topništva v sestavu letalstva. Stockholm. 7. marca. Poleg treh ame- ; riških letečih trdnjav, ki so morale v po-acdeijek popoldne zasilno pristati v Sebo- ! nu aa južnem švedskem, jc zasilno pii- \ stal na švedskem otoku Gotland še četrti ameriški bombnik. Pri tem se je letalo vnelo. Desetčlanski posadki je uspelo, da se je rešila. Letalo je imelo okvaro v motorju. Tudi trije bombniki so imeli pokvarjene motorje, kakor poroča »Dagens Nyheter««, Vzrok teh okvar so bili nemški zadetki. Pariz, 7. marca. Angleži, piše Ust. »Aujourdhui«, so mislili, da je nemško letalstvo »izmučeno«, toda že nekaj tednov v Londonu o tem najbrže druga öe misi jo. Francoski list meni, da so Britanci pač čudne miselnosti, ker zmanjšujejo možnosti mogočnega nasprotnika. Angleži so se doslej mnogo bavili z nemško moralo. Sedaj obravnavajo vprašanje vojnega potenciala. Ko ga bodo obrabili, bouc morda zopet pričeli z moralo, toda agitacija, ki jo resničnost stalno demantira, izpodkopuie zaupanje ter bo o tem Churchillova vlada najbrže že precej vedela. Težak bombisi napad ita RI,su Bombardiranje stanovanjskih h?s in kulturnih spomenikov Poročilo vojnega dopisnika K uria Neherja P. K____ 7. marea. DNB. V jutranjih ah 3. marca so nad rimskimi strehami atulile sirene. Le malo ljudi je v tem, z - giraci prenapolnjenem mestu prekinilo o jo delo in odšlo v zaklonišča. Rim je : hranjeno mesto. V tej iluziji so trdno -rtrajali, čeprav bi morali že po bombar-ranju Vatikanskega mesta dne 1. marca .. po napadu na papežev poletni sedež odeti, da Angloamericani ne spoštujejo ■•dnarodnih dogovorov. Ko so ob 11. dopoldne z neba, po ka-a-rem so podili lahn: oblački, padle prve »>mbe na Večno mesto, so udarile v ijud-ico množico, ki jo je prevzela groza. Tisoči žena in otrok so zbegani in brez moči »egali po cestah ter iskali zavetja. Ka-a me in gostilne so se bliskovito izpraz-Vile, Pred nekaterimi redkimi kletmi so se grnjale množice, kakor bi jih podile arije, ter so tvorile divje in kričeče koče. Lepi sen o otoku miru se je obupno anca J, treski ogromnih eksplozij so po~ užili vsa upanja. Le v zunanjih okrajih •o ljudje ohranili disciplino ponovno pre-zkuäene samoobi-ambe, tamkaj namreč, ;jer so lovski bombniki često večkrat na dan obstreljevali s strojnicama ceste in nota. Pij jasnem razgledu so angloameri-ski ^mbntški oddelki preleteli rimska predmestja v višini kakih 1000 m ln ne- - rano prodrli v središče mesta. Noben strel ni padel, da bi preprečil podli nanad nebranjeno mesto. Le nekaj protiletal-v?h topov je daleč zunaj pred mestnimi ati in v zvezi z nettunskim protiletal-km topništvom poizkušalo odbiti ta za-irbtni napad. V številnih valovih so prile-eli Étirimotorni bombniki. Odvrgli so svo-e tovore na večinoma tesno zasedene pre-iele. štirikrat so prileteli 'in vrgli neovi-3no svoja bombe, ki so padale kakor na •apimato vas na. ameriškem vežbališču, idarjale so v osemnadstropne stanovanjske bloke ob Aurelijanskem zidu ter mod nogočnim kvadrom piramide Gaja Cesija z zadnjega stoletja pred našim štetjem in med čast'ti ji v1'm i vrati San Paulo raztrgale del skoraj 2.000 letnega zidu. V nek'ij sekundah se je - izpr emenilo v >rah in pepel vse, kar je bilo evropskemu ioveštvu sveto mnoga stoletja. Zadetki v polno so pokopali pod ruševinami po večini žene in otroke. Njihovo izkopavanje še vedno traja Ko so v večernih urah l. marca padie v sredo Vatikanskega, mesta, kakih 500 m od papeževe g-- zasebnega stanovanja, an-glcameriške rušilne bombe, so »razbijalci hišnfh blokov« še vedno zahtevali od svo jih sovražnikov in lastnih narodov, naj verjamejo, da je bila to le »pomota«. Nato so bombe v Vatikanu uničile stano- vanja kardinalov, palačo sv. uficija ter je pred - 'ìodom v oratorij sv. Petra obležal prvi mrtvec. Po teh urah groze ni imel v Rimu nihče več junaštva, da bi verjel v zmoto, in ko so v jutru 3. marca padle iz višine 1000 m dobro merjene 'xmi.be na angleško pokopališče, tamkaj razmetale in prevrnile spomenike na grobovih, v katerih spi tudi angleški pesnik Shelley, je moral pač ves svet doumeti, da ie ta" neskrupolozni nasprotnik Nemčije najbolj zakleti sovražnik Evrope in vseh njenih materijalnih in etičnih vrednot. še zjutraj 4. marca, ko je deževalo izpod sivega neba, so stali Rimljani zbegani pred ka.de čim i se razvalinami svoiih hiš. Z uničenjem svojega imetja so izgubili tudi vero, da predstavlja nebranjeno mesto zatočišče miru, čigar nedotakljivost bodo priznali tudi Angloamericani, er so zato kot tožniki stopili pred svetovno javnost. Portugalska sodba o bombardiranju Rima Lizbona, 6. marca. »Živimo v svetu zlo-činstva«, piše »Voz« v zvezi z angloame-riškim letalskim napaiom na Rim. »öe človeštvo 20. stoletja ne občuti grozcvitosli tega dejanja, potlej je res grozna s!' leije«. Brez dvoma je zavezniško povclništvo, nadaljuje list, imelo sredstva, da na drug način vodi vojno. Lahko bi' napadlo sovražnika na severu, c1? ir>u «a «9- y^cyze z ozaljem. toda to bi morda zahtevalo večje izgube in večje napore, zaradi česar bombardirajo katoliško prestolnico z isto brezobzirnostjo. kakor bi napadli morda kako majhno obalno vasico. Britanski rušilee „IitgleSSeM" potcplfea Berlin. 7. marca. Britanska admiralite-ta objavlja, da se je potopil ruš lec »In-glefield«, ki je izpodrival 1.530 ton. Rušilec je bil zgrajen 1. 1936 kot vodja flotilje. imel je brzino 36.5 merskih mili pet 12-centimetrskih topov m 8 torpednih cevi. V miru je štela niegova posadka 175 mož Uspeh bojev proIS tolovajem v februarju Beograd. 7. marca. Po vesti iz zanesljivega vira so bili v mesecu februarju lo-sežer' v boju preti komunističnim tolpam naclcdnjj rezultati: 4139 mrtvih, 1016 u j? t'h, 436 piebeglih. Pien tvorijo 4 topovi 27 metalcev min in 144 stroin c. Našit dežela! Predvsem za tvojo ohnovf? p&trebuje äamcvlna starih Unvin. Zßtf? ne sme iti ničesar v iz&ubo. Prispevajte vse kovinshe Uose in predmete, hi j2h ne rabite. j Borba Latvijcev proti boljševizmu Biepaja, 7. marca. »Kurzemes V ar Os« piše: »Ideja je ista kakor pred 25 leti: boj proti židovskemu imperializmu Moskve. Toda dane^ je ta boj mnego bolj siguren in določen. Takrat je bila zavezn k Latvijcev le mala skupina — baltsko domobran-stvo — danes pa je Velika Nemčija s svojimi dobro oboroženimi vojaki. Tokrat se bore Latvijci proti boljšev zmu skupno z vsemi ostalimi narodi Evrope. Zato se bo ta boj končal z evropsko zmago. Ne moremo dopustiti, da bi barbarstvo zmagalo nad kulturo, zakaj to bi pomenilo propad ev opske kulture. Mi Latvijci, Litovci in Estonci smo morali že stoletja trpeti v stalnem strahu pred ogražanjem z vzhoda. Vemo, kaj nas čaka v primeru boljševiške-ga vdora. Našim legijonarjem se bodo kmalu priključili novi latvijaki bojevniki. Dogodki junijskih dni 1.1940 se ne vrnejo nikdar več ponoviti.« Latvijsk. dnevnik »Tevija« piše v svojem uvodniku pod naslovom »Naša naloga* naslednje: : Sedaj moramo stvoriti enotno veliko bojno skupnost, kajti le tedaj, ako bomo tako ravnali, bo naš narod v svoji duhovni enotnosti še naprej obstojal. Usoda našega naroda je usoda vsakogar izmed nas. Boljševiški s:vražn k ne pozna n.kakega usmiljenja in ne bo nikogar proteži-ral, ker pripada kaki skupini ali razredu Naraščanje ai^erlšhih izgub ženeva, 6. marca. Ameriški vojni minister S t im sen in mornarski minister K.ox sta sedaj priznala, kakor javlja »Daily Telegraph«, da postaja ame-iški sezn m i~gub vedno daljši. Ameriški mornariški min s:er je izjavil glede ameriške mornarice, da kar » Ii je j o-, dolgi seznami Izgub in pri tem se še direktni napad na evropska trdnjavo sploh ni pričel- Stimson je govoril o izgubah 36.760 mož ol pričetka italijanske kampanje, istočasno pa je ugotovil, da so te številka dva do tri tedne stare in še zelo nepopolne. Anglija ln Argentina Bern, 7. ma ..ca. Angleška poroč-vriska služba javlja, da je angleški poslanik v Argentini sprejel nalog, da ne poJvzema nikakih korakov, ki bi sa utegnili tolmačiti kot priznanje nove aigent nske viale, in sicer tako dolgo ne, dokier ne bo razjasnjena zakonitost nove vlade katere položaj v Londonu še proučujejo. Ta navodila še ne pomenijo prelom diplomatskih odnošajev z Argentino. V Londonu sedsaj še razmotri-vajo vprašanje, a!i jc zadržanje Za '.inje-nih držav enako pomembno kakoi angleško, ali pa celo še bolj. Bern, 7. marca. Iz Londona javljajo, da je tudi britanska vlada prekinila svoje odnese z vlado argentinskega predsednica republike Farrela. 0*lo, 7. marca. Norveški tisk označuje prekinitev angloamor--? b diplomatskih odnosov z Argentine kot tip čen znak brezobzirne politike moči. »Nationen« piše, da je s tem imperialistična smer Bele hiše dosegla takorekač nekak v šek. »Afton-po-sten« je mnenja, da sporrwnja postopanje Angloameričanov z Argentino na metode, ki jih običajno uporabljajo holjševiki. Od atlantske listine, kakor vse kaže, ni več mnogo preostalo. Ameriška pa!it ka nasilja nedvomno dokazuje, kako dejansko izgleda tako zvana »svoboda«. As^lsake lutke ženeva, 6. mai ca. Petem ko so po vseh pravilih angleške »diplomacije« bili izkoristili razne begunske vlade, jih sedaj na Stalinov pritisk Angleži puš.ajo na ccd.lu, angleški obzornik »Tribune« pa jih povrh še zasmehuje in imenuje izdajalskega k ol a Viktorja Emanuela, k:r je tipično za angleško miselnost, lutko, s katero se zavezniki poigravajo. List piše iobasedno: »že pričenjajo čistiti lutke prahu, jih umivati in na novo pezlačevati. Naši strokovnjaki so izdelali formulo za stabilizi anje z uporabo lutk v severni Af.iki kjer so le kiatek čas rabili Darlana. Potem ko je bil i ta formula uporabljena tuùi v Itali i, bodo seoaj poiskali in na. dan prinesli lutke z as ~"a sveta « Ob>x>mik nato zasmehuje tudi vse osta -lutke, ki plešejo po angleških n tkah. te končuje: »Dejstvo je. da imajo lutke iz lesa in lepenke mnego prednosti N ih va piami kan ja se namreč lahko točno držijo ' šahu.« Ostavka k?3bac-£fce vlade Madrid, 4 marca. »IiTE« javlja ;z 1 lavane da je odstopil kuban ki ministrski predKdn k Ramon Zaidyn skupno /. osmimi nrnistri kd je z zakonom prepovedano, da bi pcsluk>ä n: nistri smeli kandiditati pri predsedniških in parlamentarn h voätvah, ki bodr v juniju M-nistrski predsednik se bc petc^oval za mot podpredsedn-ka repubi ke Državni predsedivk Batista ie že imenoval novc&i notraipega in zunaniet?i ministra Madrid, 6. marca. FFE« javlja iz Hn-vane. da je predsednik Bat;stn imenoval v soboto ra zunanjega ministra senatorja Jorge Manacha. bivšega poslanca Alberta Garzio Valdesa za ministra za delo in dr Juana Vincenta za ministra brez listnice. Voäja iroriJsIfc «Sr?jsbe rbsojen ita smrt Stockholm. marca K utc? javlja i/ New Yf.-f.a da sc tamkaj v y:b(.to zvečer nn e'ek trenem :to!u usmrtili šefa »Murder Incorpo ratcd« (morMske družbe) Lepkcja Buclialtcr-ja. k- jc na trgovski osnovi moril ljudi in k mu nrnisiMcjo najmanj 80 umorov. Reutcr pripominja, »da so se ponesrečili vsi poizkus-, da b: sa rešili« Da so s: angloameriskj teruristrčn' letale v/e!: !iud- takeaa kova za zgled, dokazuje na pis »vertier Incorp.«, ki 2a je nosil na hrbtu neki sestreljen in ujet ameri-ki letalski gangster To je svetovno znano dejstvo, k ga ne more nihče zanikati Narodi ki so vzeli v zakup kulturo in moralo, se poslužujejo organiziranega zločnstva. da lahko more žene 'n otroke ter uničujejo nenadomestljive kulturne •«rednote. 140 ameriških terorističnih letal uničenih Posebno velik nemški uspeh pri dnevnem napadu na Berlin — Težki boji na področju Zvenigcrrd^a—še|jetovka — Britanski brzi čolni potopljeni pred Ynauiöienas» — Podmornice potopile 71.030 ton na Atlantiku in Indijskem . oceanu Führerjev glavni st«n, 7- marca. DNB. Vrhovno poveijništvo oboroženih sil objavlja: Na obeh straneh Kriveg» Roga so naše čete tudi včeraj v hudih bojih zavrnile silo-vii« boljševiške napade alj pa so jih zaaislavile na vdornih mestih. Na jKHlročju pri Zvenigorodki in šepe-tovki se nadaljujejo t nezmanjšano silovitostjo težki boji. Močni sovražnikovi na-j»adi so se menjavali z odločnimi protisuuki naših divizij proti sovjetskim napadalnim klinom, ki so napredovali. Pri tem srna samo južno od šeppiovke uničili 41 sovražnikovih oklopnikov in 29 topov. Ob avtomobilski cesti Smolenvk—Orsa so boljševiki na ozki fronti nadaljevali pa. i/ktisc, v več napadalnih valovih, da b' prebili fronto, ki pa so s«1 po srdlti'i hoj h zrušili. Pri tem .j«- Izgubil sovražnik oklopnikov. Tudi sevomri rtd Pskova in pri Narvi so se spričo žilavega odpora naiii grena-.lirj v izjalovili vsj z "klopniki in bojnimi letali podprti sov.jeiski napadi. Lastni protuia-padi so se ugodno razvij sii. Na visokem severu vo gorski lovci voj-skr in oddelkov SS v »nlseku Louh! zavrnili več sovražnikovih napadov ter zadali sov. jetskim četam velik krvne izgube. Na italijanskih b-v ščih je vladalo včeraj živahno obojestransko '"/Aidn^ko ir napadalno delovanje. Napad severnoameriških bombn ških oddelkov na državno presto'nleo včera j \ op >I danskih urah je prinesel n-šim rrotiletal skini obrambnim sia»r posobno v<*'ih us e-i. Razpršeno vržene bomb - s:> zadete nek" ere «•t^"ovan.r-!*v" r>refV-le n;: j odročju velikega Berl'na. Un:čii smo HO sovražn knv'h le. tal med njimi 118 štirimotornih bombnikov. Pri tem se .jc posebno odlikoval od'e'ek rušilnih letal pod vodstvom majorja Koglerja, Nemška brza bojna letala so napa:!!:» cilje v .južni Angliji- Zaščitne sile vojne mornarici» so v današnjih jniranjih urah potopile v budib borbah v vodovju pn^l 1'muidenocn dva britanska brza čolna, tretjega tako poškodovale, da lahko računamo z njegovo potopitvijo, ter zažgale tri nadaljnje čolne. Lastne edinice so se i>oL'io§icvi»no vmfle r svoja oporišča. Podmornice s« poti>pflc v hudih bojih proti sovražnim ladijskim spremljavam in močno zavarovanim posam zno p"ov č'm ladjam na Atlantiku in Indijskem oeeann 12 ladij z 71.000 tonami. Finsko volno p3?:č'Io Helsinki, 7. marca. DNB. Finsko vojno poročilo z dne 7. marca javlja med drugim živahnejši medsebojni topniški ogenj na Karelijski ožini. V južnem delu One-škega jezera so Finci pregnali m • išo sovražnikovo skupino, ki je larišla po ledu pred f'ncke postojanke. Pri Rukajärviju so odbili napad manjšega sovražnikovega oddelka. Sovražnik je v ponedeljek popoldne 7. več kol 20 bombniki izvršil dva letalska napoda na Kotko. Protiletalska obramba je eno letalo sestrelila, več na jih je poškodovala. Bombe so povzročie človeške in tvarne izgube. Južnozapadno od meria so finski lovski Issici sestrelili v obrambnem boiu nad mor'em proti večkratni sovražnikovi premoči T sov-etskih strmo-glavn'h letal in 5 lovcev S tena je sovraž-n;k pri tem napadu izgubil naimanj IS letal. Vfi lastna letala so se vrnila v svoja oporišča. , • «vv Bsli m r?kyämm bmmCM Btrl'n. 6. mren DNB Na severnem kriiu vzhodnega bojišča so se včeraj v bistvenem osredotočili lio.i: na rrr-ti ru okoli Pskova m Narve. Pri Pskovu so hcijšcv;k: p.rv!zku:a!: z osredotočenim' napadi več polkov prodreti od iu'.'ovzhr.da n severcvzhrda v mesto Napade z iuQovrhoda si, razb;!e /e nemške predstraže ob učinkovit? nodnor: da'cé izpostavi »enih bater1 i havbic, poizkus prodora s severa pa so pr'nesli nanada'ccm najprej vdor v nenrko glavno bojišče, ki pa je Hi! s proti sunkom krajevnih rezerv zopet odstranjen Poizkus ne-ke?a sovjetskega polka, da napravi preko za-lcdenclega Pskovskega iezera obkolieva'n: pokret s scverozapada. ic bil na ledu z ognjem težkih ncmàkib tonov /bit. Skoraj ves p^'k je bil un:čen. Ponovni srdit: nanad' na narviŠkcm boj;.šcu so po večini oropa db v križnem ognju ncm"ke«a avtomatskega orežia de'cma pa so bili odbiti g«.lim rrt žjem Tzsube kj So jih tu na najožjem prostoru utrrel' boljševiki. o-znaèu'e nem'ko noveiiništvo kr4 'zredne- velike Neka krajevna nem-'ka akcija, k- se ie pričela pred dvema dnevoma za uničenje močivh nbVo'jenih sovjetskih «kup;n. uspešno narred'iie. Obkoljena brina skupina jc bila st'-n;cna na naiožj: prostor ter ;c -cdaj nod sta'nim c«njem več baterij .nemških havbic V srednjem odseku sc je včeraj rasvi'a vzdolž avtomobilske ce-tc Smolcnsk—Or;a srdita obrambna bit>d TVakurova nn et očist:ti /avahni l>oji so se razvili tudi na ozcmliu za ii ad no od šepole Tu so boli^e-v;ki osredotočili za "izvedbo svo'ega velenapa-nada s področia zanadno od Senetovke več strelskih divizij ni oklopni«kih r>ddelkov. s katerim: so prodvraU v -Urini «koJi 40km proti 'S' nemškim črtam. Po večurnih ogorčen:h bojih jim je uspelo vdreti na dveh mestih v nai-sp redne j'"c nemške črte. Nadaljnji napadi su po hud;h b':'l»'ev:škrh izgubah Hud' in grad vn propadli V današnjih jutranjih urah et, poštah ti bo.ii ponovno izredno srditi. Böji severness^a^so cd Kevclfa Berlin. 7. rnaica. Na področju se-vernozapadno od Nevelja so boji v zadnjih dneh občutno popustili. Pri svojih več dni trajajočih poizkusih, da bi prebile fronto, so neprestano napadale močne sovjetske sile, pri čemer so podpirale svoje divizije z neverjetno močnim topni-škim ognjem in s številnim: oklopniki ter bojnimi letali, toda nemške divizije so, čeprav so morale vzdržati vsak dan mnogo napadov, slednje ubranile ter so po očiščenju nekaj vdorov obdržale glavno bojno črto trdno v svojih 'rokah. S s\-ojim; oklopniki so izvedle še mnego u spesnita protinapadov, s katerimi so očistile ozemlje pred svojimi črtami. Nemški grenadirji so v neprestanih bojih vzdržali in so kljub temu, da so boij-šaviki razpolagali z veliko količino ljudi in materijala, onemogočili slednjim dosego njihovih ciljev. Zaradi izredno visokih izgub so posbaii sovražnikovi napadi pomembno slabši. Bsp v Italiji Berlin. 6. naarca. Na italijanskih bojiščih je včeraj vladal siroraj popa n» mir. Tako ita nettunskem predmostju kakor na južnem bojišču ni b'!o nik;'er razen manjših prask izvidnikih in udarnih čet količkaj večjih spopadov. Na jadranskem krilu južnega bojišča, so daljnostrelne nrmske havbice z dobrim uspehom obstreljevale angleški preskrbovalni promet, pri čemur so močno razbile neko municitjsko kolono- Tudi na predmostju so Nemci s težkim topništvom obstreljevali važne oskrbovalne poti Angloam eri öanov. Izgovarjanja na razto-varjaJiščih pa ni včeraj motilo zgolj obstreljevanje nemškega topništva- temveč tuii zelo slabo vrenae. Nove rezerve čet. ki so jih v zadnjih dneh dobili invazij siri o 'delki na predmostju, bodo bržkone izključno upo-rab'.iene za zamašitev velikih lukenj, ki bile v zadnjem času prizadete Angicame-. i-čanorn. Odbiti sovražnikovi napadi Berlin, 6. marca. Na prostoru pri Cisterni so zavezniki 4. marca ponovno s pehoto in več oklopniki napadli višino ju-žnozapadno ol Ponte Rotta. Kakor že prejšnje dni je bil tudi tokrat ta sunek odbit, pri čemer je padlo v nemške reke več ujetnikov. V sosednem odseku je bilo mogoče istočasno odbiti energ čne napade. Tudi tukaj je pustil sovražnik na bojišču orožje in razne n?prave Pri Nettunu veliko blato Berilu, 6. marca. Na nettunskem bojišču ni bilo 5. marca noben.h večjih bojev. Zara.. i močnih nalivov jc- na vsem ozemlju veliko blcito. Nemško tennis vo je obstreljeva'o sovražnikove preskrbovalne poti, prist^n -'k" nnr» w « <—?,l'?ča. Na južnoitaiiianskem bojišč vla-^a živahno obojestransko delovanje i~vid išk h in udarnih oddelkov. V Abb u zih je b lo med neko izvidniško akcijo izsledeno skrivališče badoglijevskih čet. Naspi-otnik je izgubil na i 20 padlih »n neka j ujetn kov. Kjer koli govorite o današnjih razmerah — vedno se spomnite tudi Zimske pomoči! Podeželje zbira Zbiranje starih kovin, ki je doživelo v Ljubljani tolik uspeh, se te dni nadaljuje tndi po našem podeželju, ki na ta način prispeva sredstva za svojo lastno obnovo. Medtem ko je mesto že izpolnilo na lep način svojo dolžnost, dolžnost, ki je bila tem večja, ker je mesto doslej ostalo nepoškodovano in ker je vprav ono dalo iz svojega srede mnogo uničevalcev narodne imovine, se danes naša dežela odziva klicu po obnovi. Naša dežela, ki se je doslej vsestransko izkazala, ki je dala iz sebe svoje najboljše za obnovo domovine, ki je žrtvovala največ, tudi na tem polju noče zaostati. Zlasti noče zaostati, ker gre pri tem predvsem za njo samo, za obnovo porušenih kmečkih vasi in domov, za zopetno možnost mirnega in plodonosnesra deia r;a -ji zemlji. Podeželje sedaj zbira stare kovine, zavedajoč se pri tem, da ne sme biti ničesar, kar bi šlo v izgubo, da je treba resn;cn?> zbrati vse svoje sile za uspeh ki si ga želimo. • Ze ko smo zabeležili razveseljivo lepi uspeh zbirke starih kovin v Ljubljani, smo poročali, da se bo akcija nadaljevala in se razširila tudi na deželo. To se je zdaj zgodilo. Tudi v podeželskih krajih zbirajo staro železje, ki leži nerabljeno in mnogokrat v napoto v poslopjih in okrog njih, ki ga pa domovina vprav danes tako zelo potrebuje za svojo obnovo. Prepriča ni smo, da bodo uspehi podeželskih zbirk še lepši od onega v Ljubljani. Pripravljenosti gotovo tudi med podeželskim prebivalstvom ne bo nikjer manjkalo, saj bo delo obnove rodilo svoje prve sadove ravno zanj in je zato za ljudi na deželi, še bolj kakor za one v Ljubljani, neposredno vidno, da dajejo sebi, kar prispevajo. A poleg duševnih so podani tudi stvarni pogoji za zadovoljive uspehe zbirk, saj leži po kmečkih in drugih podeželskih domačijah še neprimerno več starega železja, ki gre lahko brez škode od hiše, kakor pa po stisnjenih mestnih hišah. Odveč bi bilo obširno razpravljati o pomenu zbiranja starih kovin. Danes ve že vsak otrok, da je brez železa vsaka gradnja skoro nemogoča. Kjer koli bomo zastavili delo za obnovo, povsod bomo kot material potrebovali železje vseh vrst. Razmere so take in bodo še dolgo take ostale, da moramo tudi v tem pogledu storiti najprej vse, kar iz sebe premoremo, kakor delajo to vsi evropski narodi. Vprav zaradi tega značaja samopomoči pa imajo zbirke te vrste tudi izreden moralni pomen. Njihov uspeh bo merilo naše volje in naše sposobnosti, da skrbimo sami zase. bo preizkušnja naše zavesti o naši narodni skupnosti in o iz nje izhajajočih svetih dolžnosti. Zato je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da po svojih najboljših močeh sodeluje pri zbirkah — ne le s tem, da sam da, kar le more pogrešati, marveč tudi s tem, da pojasnjuje pomen in namen te koristne akcije povsod. kamor pride. Fernen verskih vrednot za družabni red Ljubljana, 7. marca. O nujnosti in pomenu verskih vrednot za družabni red je včeraj predaval v okviru učiteljskih protikomunističnih predavanj g. Fran Terseglav. V uvodnih besedah je g. predavatelj opredelil vero kot doživljanje svetega in spoštovanje božjega. Prava vera ni, če se kdo drži njenih naukov le iz strahu, zaradi same navade ali zaradi koristi, a je pri tem usmerjen predvsem sam vase in ne čuti do svojega sobrata resnične ljubezni, temveč vse izrablja, kolikor more. v svoj prid. To ni prava vera. kajti le-ta se kaže v dejavni ljubezni do bližnjega. Sveto, katero v veri doživljamo, zajema vse naše bitje kot transcedentalna in vse presegajoča realnost in najvišja vrednota, v kateri so utemeljene vse druge vrednote: Resnica. Dobro in Lepo. Resnično religiozen človek se zato spoštljivo zadrži napram vsemu, kar je razumna božja stvar, kajti tu vidi sled vsemogočne ustvarjajoče roke, odsvit neugasljive luči. Klanja se Duhu, ki je naturo zamislil in uresničil. V tem spoštovanju pred Bogom temelji najprej spoštovanje človeka pred samim seboj, iz česar pa izvira tudi spoštovanje do bližnjega, ki izhaja iz spoznanja in priznanja sočloveka in njegove vrednosti, hkrati pa poganja iz čustvene globine na-šeg bitja, iz Dobrote. Dober pa je oni, ki ne vidi le samega sebe, temveč ima za vsakogar odprto srce in odprte roke ter je premagal ozke meje svojega egoizma — z eno besedo, kdor zna ljubiti. Neprecenljivi socialni pomen te ljubezni — te Caritas — se nam razodeva v tem, da je na njej in le na njej utemeljena bratovska vzajemnost vseh ljudi, ki jo vzdržuje dejavna sila ljubezni. Zato si je evropska družba 19. in 20. stoletja nakopala strahotno krivdo, ko je v svojem blaznem gonu za gmotnimi dobrinami poveličevala posameznika, ki pozna samo svoje koristi, ter je ljubezen in dobroto smatrala za manjvredni, da, za nečednosti, ki morata izginiti iz družabnega sožitja, ker ovirata gospodarski napredek. Na ugovor ateističnega materializma, ki mu je vera le gola čustvenost, brez pomena za realno življenje, katerega glavni smoter je čim višji življenjski nivo, čim višje blagostanje, je g. predavatelj dokazal, da je resnična vera, to je povezanost z Bogom in s tem hkrati z vsemi njegovimi stvarmi pa izpolnjevanje vseh nravstvenih dolžnosti, visoka vrednota za človeštvo, pa ne le to, temveč celo temeljne važnosti za njegovo srečo. Kajti cilj družbe je, da se Dobro na zemlji bolj in bolj uresničuje, da se doseže najvišja dosegljiva stopnja duhovne in nravstvene kulture. Materialno blagostanje pa je le eden izmed pogojev in sredstev, da se posameznik in vsa družba dvigata do vedno višje nravstvene ravni, a boljša družba more biti le plod nravstveno visoko stoječih, za vsako žrtev pripravljenih, ljubečih in zatajujočih se ljudi. Te dejavne ljubezni, ki je za človeško sožitje tako nujno potrebna, tudi ni mogoče nadomestiti le s pravičnostjo. Brez ljubezni je pravica med ljudmi sploh ne-uresničljiva, kajti Ljubezen ali Dobrota sta neobhoden pogoj pravičnega mišljenja. Kakor je brezmejna človeška sebičnost, prav tako mora biti brezmejna sila. ki naj jo premaga. Ta sila pa je Ljubezen, ki se ravna po oni, neskončni Ljubezni, ki je svet ustvarila, in ki prav iz nje črpa svojo moč. Ta vez ljubezni med člani človeške družbe je tudi edina garancija za spoštovanje svobode nravstvenega individua. Spoštovati pa ga more le, kdor ga ljubi in je tudi pripravljen zanj se odreči mnogim dobrinam in zanj se žrtvovati. G. predavatelj je svoja globoko zajeta ideološka izvajanja, ki so jim vsi navzoči sledili z vidnim zanimanjem in razumevanjem, zaključil s plemeni+im pozivom na uresničevanje dejavne ljubezni v delih za bližnjega in za občestvo, v katerem bo vsak sočloveku res — človek. Odmevi izročitve italijanskega brodovja boljševikom Bukarešta, 7. marca. O bistvenem pomenu izročitve dela italijanske vojne mornarice Sovjetski zvezj piše »Timpul«, da je ta korak v vseh državah, za katere se Augloarneričani interesirajo, zbudil ogorčenje in strah. Rooseveltova izjava je učinkovala kakor bomba. Vojaški sodelavec »Curentula«, Seisanu, pouckrja, da je . velika sovjetska politika-k: o vodi Churchillova britanska vlada zaradi svojega trajnega um'kanja, koncesij Ktr odpovedi v Evropi in na Sredozemskem morju v korist boljševiškim ciljem, skrajno nevarna z3 vse narode Evrope.« Beograd, 7. marca- O izročitvi dela italijanske mornarice Sovjetski zvezi piše >Novo Vreme«: V nasprotju z vsemi političnimi tradicijami in geopolitičn mi načeli ohranitve samega sebe se je pričela Velika Britanja s tem dejanjem umikati pred boljševiki z lastnega življenjskega pirstora, Ustvaritev sovjetsko-ruške mornarice na Sredozemskem morju predstavlja kapitulacijo Londona pred Moskvo v aag-ieškem življenjskem vprašanju. Dočim je Churchill doslej na račun drugih dajal Moskvi konces'je, je pr.čel seiaj tudi že razprodajo imperija Sovjetski zvezi. List napoveduje, da se bodo kmalu pojavile nove moskovske zahteve v Sredozemlju, ki bodo vocìiìe k prekinitvi pomorske pot; v Indijo skozi Sueški prekop. To je nt m reč, po mnenju lista, glavna sovjetska želja. ženeva, 7. marca. »New York Times« poudarja, da bo izročitev dela italijanske vojne mornarice, ki jo je objavil Roose- velt, znak, da tudi Sovjetska zveza odloča pri pogojih, ki jih bodo naložili Italiji. Bukarešta, 7. marca. List »Viatza« pise o izročitvi dela italijanske mornarice Sovjetski zvezi, da so kakor občajno, tudi tukaj popustili Angloameričani pred sovjetskim pritiskom. List označuje kot značilno, da so Angloameričani takoj pohitel: ugoditi sovjetskim željam. S tem je Anglija prvič v zgodovini angleškega imperija podvzela korak, da pomaga tuji velesili postati pomorska velesila tudi na Sredozemskem morju, ki ga Anglija že po svoji tradiciji smatra za angleško morje. Stockholm, 7. marca. Vsa pesimistična prerokovanja o posledicah sramotne Badoglijeve izdaje, ki je prinesla italijansko kapitulacijo, so dogodki dejansko še prekosili. Vsa prerokovanja, da bo Italija z izdajo lahko kaj dobila, so se izjalovila, ugotavlja »Dages-posten«. Prepustitev tretjine vojne mornarice Sovjetski zvezi predstavlja Krmo te revšč:ne. To pomembno dejanje dokazuje. dve stvari, predvsem moč sovjetskega vpliva na Angloameričane, na drugI stran; pa popolno neupoštevanje italijanskega naroda, njegove samoz vesti in njegovih žeija. Strateška pričakovanja Anglo-američanov od italijanske kapitulaoje se kakor znano niso izpolnila, toda ne glede na to ie postal italijanski primer ve:.ka obteŽJtev angloamerišk;h agitacijskih fraz Italijanski primer je namreč pokazal nevtralnim in na strani Nemčije borečim «e državam, kake posledice ima kap tulacija pred Angloameričani. i Zimska pomoč V'liki Simfonični koncert v korist Zimske pomoči pod vodstvom dirigenta Ferda Herzoga bo imel naslednji spored: 1. Sibe-lius: Finlandija; predigra. 2. škerjanc: Tri pesmi za sopran solo in orkester: Beli ob laki, Počitek pod goro, Vizija. Sopran solo bo pela primadona naše opere gdč. Valerija Heybalova. 3. Bruch: Koncert za violino in orkester, Op. 26 v G-molu. Violino solo bo igrala gdč. Jelka Staničeva, sluša-teljica naše Glasbene akademije in gojenka prof. Jana šleisa. 4. Debussy: Mala suita. ki ima naslednje stavke: V čolnu. Sprevod. ITenuet. 'et. 5. Wagner: Predigra k operi »Moj; pevci Norimberški«. T?v je spored koncerta, ki ga bo izvajal c.iki simfonični orkester Zveze godbenikov in ki je sestavljen iz članov opernega in radijskega orkestra. Koncert bo v ponedeljek 13. t. m. ob 19. v veliki unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoči smo prejeli: V počastitev sponuna pokojnega g. ing Mirka S mčiča so nameščenci Zimske pomoči darovali 1000 lir za Zimsko pomoč Sovjetska zimska ofenziva ni dosegla svojih ciljev Stockholm, 7. marca. Vojaški sodelavec lista »Dagensposten* se bavi v daljšem članku s sovjetsko zimsko ofenzivo, ki ni dosegla nobenega svojih ciljev in ki jih tudi, kakor vse kaže. v doglednem času ne bo dosegla. Povsod, kjer so bili ogroženi življenjsko važni nemški cilji, je Nemcem uspelo, da so zadržali boljševiške navale. List označuje nato podrobno sovjetske operativne nezmožnosti. Sovjetska zimska ofenziva zaenkrat ni dosegla še nikakih strateških ciljev. Nevi boji na Krimu Berlin, 7. marca. Po večdnevnem odmoru. v katerem so boljševiki nadaljevali pokrete za zagotovitev preskrbe in s pripravami za napad, je začasno zopet oživelo sovražnikovo delovanje na obeh krimskih bojiščih. Severno od Kerča so sovjetske čete napadle v zgodnjih jutranjih urah 2. marca. V zaščiti umetne megle so navalili na nemške višinske postojanke. Nemški grenadirji, ki so šele pred nekaj dnevi zavrnili na tem mestu sovjetske sunke, so tudi to pot krvavo zavrnili boljševike. ki so napadali v moči bataljonov. Na fronti pri Perekopu so vrgli Nemci s takojšnjim protisunkom nazaj dve sovražnikovi napadalni skupini, katerih ena je napadala pred zapadnim od?ekom Tatarskega gozda. V lagunah so strmo-glavna letala porušila z zadetkom v polno nek oskrbovalni most. Ko je poizkušal sovražnik naglo zgraditi drugi most, je pričelo nemško topništvo za gradnjo določeno mesto uspešno obstreljevati ter je razgnalo sovjetske pionirje. Velike uspehe so imeli nemški lovci, ki so pri nadzorovalnih poletih in ori lovski spremljavi sestrelili 15 sovražnikovih letal. Nadaljnje 4 je zbilo protiletalsko topništvo. Dvajseto sovražnikovo letalo je moralo zasilno pristati, nakar ga je nemško topništvo razstrelilo na kosce. Krivda za porušenfe samostana M caste Cassino Stockholm, 7. marea. ixmdonski obzornik »New Statesman and Nation« priznava krivdo zaveznikov za porašanje samostana Monte Gassino. List skuša, istočasno zvaliti večji del krivde na Američane. Kot docaz navaja med drugim tudi bese lilo letama, s katerim ao pozvali Angleži begunce v samostanu, naj zapustijo samoslan V tej listini ni bilo govore, o tem, kakor poudarja list. da so nemške čete v samostanu. Tudi Ita li -ii, ki so iz samostana dospe'i k znvesni-kom, niso mogli potrditi sr-.ma zaveznikov. List končno resno dvomi, ali je mogoče dokazati kakršnekoli »važne vojaške potrebe«, ki bi utegnile upravičiti to razrušitev. časopisje in Zimska pomoč Radijsko predavanje predsednika Novinarskega društva Rude Jurčeca V okviru predavanj o Zimski pomoči je v ponedeljek zvečer govoriT v ljubljanskem radiu gosp. Ruda «J u r č e c, predsednik Novinarskega društva v Ljubljani. Bolj ko kdaj poprej so danes ljudje navezani na časopise, ki jim posredujejo poročila z vsega sveta in jih obveščajo o vseh ukrep h in predpisih za naše dnevno življenje. Kadar ste pa v teh zimskih mesecih naleteli v naših listih na kakšna debelo tiskana opozorila ali pa navodila in pripo-roč la. tedaj je bilo to gotovo ob klicih, ki so vas pozivali k usmiljenju in naklonjenosti za naše naibednejše in pomoči najbolj potrebne. Stalno in vsak dan smo se v listih obračali na vas, včasih je bilo celo več opominov in vzklikov in prepričan• smo. da m bilo zaman. Pri tem delu pa smo se časnikarji posluževali svojih običajnih pripomočkov, ustvarjali smo v korist Z mske pomoč* ta-kozvane »šlagerje«, »reportaže« in bežne »slike« iz dnevnega življenja tistih, ki so od Zimske pomoči potrebovali največ opere. Naše najmočnejše sredstvo pri trkanju na vaša srca pa je b la beseda. To besedo smo vam podajali tako, da je bila po našem mnenju kar najbolj učinkovita. Včasih ste si morali priznati, aa je bila naša beseda zelo lepa- nek; t eri krat pa je bila slabotna ali pa prešibka. Tedaj, ko ste menli, da so naše besede lepe in potrebne, smo že pri vas dosegli zaželeni uspeh, ker ste si že dopustili misel in naziranje, d ' je Zimska pomoč nujna zadeva vsega slovenskega naroda in dolžnost našega časa. K^dar pa ste menil;, da je naša beseia bila preš bka ali pa premalo nazorna in prepričljiva, smo tudi že dosegli svoj namen, kajti Vaše spoznanje o revi in bedi številnh naših rojakov •e že dozorelo t2ko daleč, da ste spoznali naslednjo upravičenost: treba je vel'K'h dejanj usmiljenja in socialne pomoči, da bo pomagano tako, kakor to terja ml nas položaj najhednejših in najpotrebnejših. Tako vas v listih neprestano opozarjamo :n kličemo in vi tem klicem rade volje sledite Pri tem przadevanju za dobro stvar pa vas nismo samo vabili, amp.k smo vas po svojih močeh skušali tudi informirati o vseh okoliščinah :n o ozadju k; je veLik del našega ljudstva privedlo v t;ko bedni socialni položaj. Naši listi so se temeljito spustili v boj proti enouiu glavnih krivcev vse strallo t ne bede: proti komunizmu. Komunizem je bil tisti, ki je v zadnjih dveh letih uničil toliko slovenskih dobrin. Lpropastil je nešteto družin 111 spodn'-sel temelje kmečkemu in delavskemu stanu. Naši list: so razknnkavali delovanje ln ozadje tako zvane komunistične - Rdeče pomoči« in n ene širše podružnice % Slovenske n rodne pomoči«. S tem so vam po-jasnil', da je Hi.na slovenska I.tudska socialna organizacija v teh časih samo Zimska pomoč, ki ji skušajmo vsi z vsemi sredstvi čim bolj pomagati m njeno blagodejno delo med nami čim bolj razširiti. Kmetje, vaščam ! Pmščlte staro železa in ga izročite skupnosti za blagor vas samih in za bieg or vašega bližnjega! BoHgarifa brani svojo posest Sofija, 6. marca. Govor, ki ga je imel bolgarski gralbeni minister inž. Vasiljev v soboto v prisotnosti bo'garskega min. pred. ednika Boži kova na velikem narodnem zborovanju v Vami, pomeni odločno odklonitev sovražnikovih pozivov, naj se bolgarske čete umaiknejo iz Makedonije in Tracije. Vasiljev je kot prvi govornik utemeljil zgodovinsko in etnografsko pravico Bo ga-rije do teh dveh pokrajin in dejal da je danes geslo naroda; »Kar nam pripada, ne damo nikomur«. Atlantska listina, ki ste jo sestavila Roosevelt in Churchill, ni nič dragega, kakor sleherni ve, kakor stara pesem kakega Wilsoma. Sovražnikova propaganda zaihteva: »Izpraznite Makedonijo in Traci-jo.« Izpolnitev te zahteve bi bil greh na neštetih žrtvah ki so padle m osvobolitev teh pokrajin, obenem pa tudi prestopek proti narodni časti Bolgarov. Sovražnik pofezkuša, uničiti s svojimi bombnimi napadi nacionalni duh Bolgarov. Minister pa jasno izjavlja, kar n.:j bi sdi- šali tudi v Londonu in Washingtonu, da se bo Bolgarija za svojo narodno svoboio nemoteno borila. O odnosih s Turčijo je dejal Vasiljev, da od balkanske vojne nobena sporna vprašanja niso bika več kalila razmeije do Turčije. Tradicijonalno prijateljstvo Bolgarije z Rumunijo je bilo s pogodbo v Crajovi znova obnovljeno. Angloameriški poizkus, zadeti z bombnim napa ii bolgarsko notranjo franto, je ozna čU Vasiljev kot poizkus brez izgledov. Končno je podal minister jasno sliko voj ruh dogodkov in izrazi) pop ino zaupanje v zmago tropogodbenih dižav. Po govoru gradbenega ministra, ki je bü sprejet z navdušenjem, se je min. predsednik Božilov izjavil soglasnega z njegovmi izjavami. Oba govornika sta bite. navduše no sprejeta in jima je naiod glasno pritrje val. Govora je prenašal tudi bolgarski ia dio. Kazni zaradi prekršftve zatemnitvenimi predpisov V dobi od 23. februarja do 6. marca so bili kaznovani zaradi prekršitve zatemni tvenih predpisov: Suligoj Benedikt, pek. mojster. Smar-linska 18; Kürbos Maks. Bai va raka steza 6; Žemljic Joško, ravnatelj. Slajmarjev dom, Podlimbarskega 31; Metkovšek Meta Gledališka 14-1: Bahovec Srečko, trgovec, Tavčarjeva 2; dr. Kamušič Josip, odvetnik. Viktor Emanuela 9-II; Lupše Ivan, trgovec. Poljanska 1; Šimenc Pavel, vrtnar in cvetličar. Sv. Petra cesta 26, Čemej Jelka. Tavčarjeva 5; Skaberne Anton, trgovec. Mestni trg 10-11; Pučko Feliks. trgovec. Bleiweisova 15: Kopkova Božena, zasebnica Mestni trg 8-1: Bežek Eldvig. inšpektor pivovarne Union. Javor-nikova 17-1; inž. Petrič Jože, Medvedova 3-1; Ceč Karol, industrijec. Grubarjevo nabrežje 6; Burnik Jera. zasebnica. Ciril Metodova 35; Trtnik Josip. viš. davčni uradnik. Medvedova l-II; dr. Povh Vjeko-slav, direktor P. A. B . Medvedova 1-1, Javornik Joško. lesni trgovec. Beethovnova ulica 6-1; Vode Ferdinand, trg. zastopnik, Karlovška 13-11; ing Dolinar Janko. Beljaška 32; ing. Guzelj Milan ravnatelj. ?,idov-ka 5-II: Marinko Marija. Metelkova 13; Banko Hflena. gostilničarka. Šmartimka 3; Mr. ph. G. M Piccoli Tyrševa c.; Zupan Niko. pekovski mojster. Medvedova 8; Ekenberger Hans, uradnik. Tržaška 14; Rovšek Davorin fotograf. Kolodvorska 35; Pajk Vilko, gostilničar. Ko lodvorska 28; Rahne Ivan. gostilničar Pokopališka 3; Ing. Dedek Josip. Lepodvor-ska 5-1; Verbič Anton, trgovec Cankarjevo nabrežje 1-1. Nov grob Umrl je v Ljubiiani g. inšpektor državnih železnic Fran L a v r i č. oče inž. Rudolf Lavriča kurilnice. Pogreb bo danes, v sredo, ob 4. popoldne s k Sv. Kržu Pokornemu hbig spomin, žalujočim naše iskreno so Gospodavsivo Lanska letina v Italiji Zaradi političnih dogodkov v lanskem septembru ni bilo mogoče o pravem času sestaviti in objaviti podatkov o lanski letini. Zato je italijanski kmetijski minister te dnj podal obširno poročilo o lanski lerim in o stanju prehrane v deželi. Pridelek krušnega žita je bil lani zelo zadovoljiv, četud' vreme ni bilo v vsakem pogledu ugodno Oddaje ž'ta se gibljejo v normainih mejah Glede na večji lanski pridelek pa je sigurno, da kmetje zadržujejo del pridelka doma. To potrjuje tudi ekolr.ost. da so se pojavMe na črni borzi znatne koHtične žita n moke in je v nekaterih predelih dežele lahko dob ti kruh brez odrez-kov živilske nakaznice. Strogi režim, kj se sedaj uvaja, pa bo v doglednem času pripomogel. da bo prenehala taka ilegalna kupčija. Zboljšanje oskrbe z žitom in moko je nastalo tudi zaradi tega, ker je južna Ita'ija prej dobivala precej ž.ta iz Severne !ta;ije Tej okolnosti je tudi pripisati, da so morala anglo-ameriška zasedbena oblastva v Južni Italiji znižati obrok kruha na 75 g dnevno. Letina koruze je sicer trpela zarad; neugodnega vremena, vendar se oddaja koruze dr ir v prčakovanih mejah Oddaje koruze bi bile lahko večje, vendar kmetje zadržujejo tudi koruzo, ki jo uporabljajo za pitanje svinj. Svinjereja se jc znatno razširila in sicer zaradi tega. ker se je po za>edbi Južne Italije poslabša oskrbo z olivrnm oliem. ki se prideluje pretežno v Južni Iialiji. Remiblikanska fašistična \lada ie nedavno izdala predpis, po katerem morajo kmetje oddati vsaj toliko koruze kakor lani. Lanska koruza se odlikuje po prvovrstni k kovosti in je zlasti prmerna za človeško prehrano. Prisilno mešanje koruze in pšenične moke. kakor je biio predpisano v prvih vojnih let h, ni predvideno V nekaterih predeiih Ital ie zarad pomanikania olivnega olja ni bilo mogoče obdržati dosedanj: mesečni obrok 400g maščob za normalnega potrošnika. Na črni borzi pa se nudijo znatne količine svinjske masti, pa tudi iruv-la n olivnega olia. S postopno zopetno utrditvijo državne avtoritete je pričakovati, da bo tud ilegalna kupčija 7. maščobami \ kratkem prenehala Dehldrirana živila Kako velike >0 težkoče Velike Britanije n Zedinjenih držav pn pomorskem prevozu živil zaradi pomankanja ladijske tona/e kažejo obsežna prizadevanja, da se živ Ia preko morja pošiljajo v dehidrranem stanju, kar naj omogoči znatni prihranek tonaže V preko-morsk'h državah se je na tej osnovi razvla nova panoga industrije za dehidriranje živil. Čeprav trdijo ameriški časopisi, da je uspelo na.lomest ti potopljene ladje in da jc sedaj na razpolago dovolj ladij, dokazujejo prav ta prizadevanja. da temu le ni tako. V zadnjem času so prčeli v velikem obsegu pošiljati v Anglijo dehidrirano meso To ni morda na nbičaien nač n nrekajeno meso. temveč meso. k- mu je s posebnim osuševalnim postopkom odvzeta voda. Z'asti prihaja tako deh'dr:rano meso iz Nove Ze'andne. Ze za leto 1943 se ie Nova Zelandija zavezala da bo poslala v Veliko Rntan'o 2500 ton dehi-driranega rm-sa. kar ustreza količini 14 000 trm v svežem staniu Potrebo dihidriranja mesa utemeljujejo ne samo s prihrankom ladijske tonaže. temveč tudi s tem. da se da tako meso pos'ati v enos+avn h zabojih in da niso potreb ni h'ad lni rmstori Ta poslednji razio? je menda najbolj tehten, kajti Anglija je v teku vojne izgubila pretežni del ladij s hladilnimi napravami za prevoz mesa. Tak'h ladii sedaj v vojni ne gradijo več. ker je to povezano s prevelikimi stmšk: ;n traja tudi gradnja takih ladij dali časa. Angleška paraplovna družba •Blue Star L;ne« ki je imela pred vojno največ ladij s hladilnimi napravami za meso. ie že leta 1043. poročala, da so ji od 14 takih ladij pred vojno ostale le še tri. Vse druso so potonile nenrke ncdmomice Tudi druge angleške paroplovne družbe, ki se pečajo s prevozom mest s specia'nimi ladjami so zabeležile podobne izgube V kakšnem obsegu je An-2''i-J izgubila spccalne ladje za prevoz pokvarljivih živil kažejo tudi drug podobni ukrepi Tako je Anglija priporočila svojim domini-onom. naj zmanjšaic proizvodnjo surovega masla v korist nroizvodnje sira. ker za prevoz sira niso prrtrcbne ladje s hladilnimi napravami in vr lahko prevažajo običajne tovorne ladje Vrhu tega ne izdelujejo sir v okroglih hlebcih, temveč v ^esterokrakih ker zavzame io manj nro«tora Sedai propagirajo tudi dehi driranje drugih živil kar priča, da se v resni ci n zboljša' noiožai glede razpoložljivosti la-dM«ke Potrebo dehidrirania drugih zi- vii utemeljujejo b tem, Ua bo tako deli:diiranje prineslo prihranek bele pločevine, ker dehidri-ranih živil ni treba pošiljati v konzervah. Bele pločevine pa ie vedno manj na razpolago, odkar obvlada Japonska pretežn del svetovne proizvodnje kostra. Ameriški strokovnjaki cenijo, da je v teku sedanje vojne nastalo v Veliki Britaniji in v Amerik. 550 velikih obratov za dehidriranje živil. Nadaljnjih 200 takih obratov pa bodo zgradili letos. Po ameriškem načrtu Ivido leto^ izdelali 150 mi'ijonov k:logramov dehidriranega sočivja ;n sadja ter 150 milijonov kilogramo-dehidrir?nh jajc. poleg 250 nrlijonov ki1 ogni mev dehidriranega mesa. Dehidriranje se je razvilo ne samo v Zedinjenih državah, temveč tud; v Kanadi. Južni Afrik:. Avstraliji in Nov Zelandiji, kjer so nastali veiiki novi obrati. \ novembru je bilo v Montrealu v Kanadi dograjeno prvo velepodjetjc za dehidriranje sočivja od osmih podobnih podjet'j. ki jih bodo še zgradili. V Južni Afriki gradijo :cst takih podjetij. kjer bodo izdelovaii dehidriran krompir čebulo :n drugo sočivje V Ka'ifomiji so lan: dobro polovico lerine če;pc'j dehidriraP tr> posušilj na soncu kakor doslej) S tehničnin postopkom dehidriranja se doseže boljša os;; šitev. na drugi stran' pa se bolj ohTan: okus Celo v severni Irski je b;!a nedavno dogr-jena velika t^ornica za izdelovanje dehidrr«. nega mesa. Angleži so pričeli 'zdeiovat1 tud' marmcdalo v prahu. Angleški vojski žc pošiljajo jabolka v obliki prahu Pr uporabi sc doda primerna količina vode al rrTeka. nakar se dobi baje prav okusna čežana. V Angliji zatrjujejo, da se bo način dehidrranja živil ohranil tudi po voin:. Zlasti si mnogo obeta.k od izvoza jajc v prahu. Seveda je drugo vprašanje. če bodo potrošniki po vojni v resni J zadovoljni s takimi živil . kar lahko dvomi-spričo odklonilnega staii:ča. ki ga ie žc po pr svetovni vojni zavzel konzument glede tak dch'driranih živil, zlasti posušenega sečivja mleka v prahu. Vsekakor na ie opisan razvoj dehidrirania živil nov dokaz za velike težkoče ki j:h imajo Angloamericani zaradi pomanka-nja ladijske tonaže. GOSPODARSKE VESTI rzz G'^podar-ke vesti iz Hrvatske. V Hercegovini se je te dni pričel odkup Laei-skega pridelka tobalca,, ki naglo napreduje, kei je hivatska vlada na eni strani zvišala odkupno ceno na štirikratno lansko višino, vrhu tega pa dobi vsak pridelovale^ tobaka po 2 kg žita na vsak kilograrr odlanega tobaka. — Te dni je bila zaključena na Duikiju konferenca za, ui edite v piometa med Poljsko generalno gubernij in jugovzhodno Evropo. Pri te.*^ je bolo dogovorjeno, da mora stroške tranzita pie-ko Madžarske plačati pošiljatelj, stroške prevoza preko Italije in Slovaške pa prejemnik. = Iz gorenjskega trgovinskega registra V trgovinskem registru v Kranju je bils te dni vpis; na tvrdka xTextiibruna« kranjske tekstilne tvornice. družba z o. z s sedežem v Kranju. Osnovna glavnica znaša 100.000 mark. Poslovodja je Josip S'novec. obratovodja pa Stanislav Chalou-pecky. 0ba iz Kranja. Družbena pogodba je biia sklenjena 10. januarja 1944. — Obdelovanje zemlj'* na izsušen« p°dročju Zuiderskega niOrj^. Pred 24 le: so pričeli na Nizozemskem z izsuševanjen: Zuiderskega morja, ki sega mimo Fri zi j-skih otokov globoko v osrčje dežele, šele po dovršitvi 30 km dolgega in 100 m širokega jezu med Fiizijo in otokom Wieringen so pričeli.s pravimi izsuševalnimi deli-Preteklo Leto so bila dovršena dela pri iz-ušitvi tako zvanega severovzhodnega polder ja (Polder je holančska označba za ozemlje, ki leži pol morsko gladino, ki je z vseh str a-ii zavarovano z nasipi in gA z neprestanim črpanjem vode drže suho). Na tem severozhodnem polder ju, ki obsega 48.000 ha, so končali izsušitvcna dela v juniju 1942, lani poleti pa 90 spravili že prvi pridelek. V sedanji vojni je izkeri-ščenje te novo pridobljene zemlje velikega pomena za prehrano, zato so dela pospešili, da bi zemlja čim prej pos"a]a rodovitna. Leni jc bilo na severovzhodnem pol-derju obdelanih že 9.000 ha. v letošnjem letu pa bo mogoče spomladi obdelati že 16.000 ha. Na delu je sedaj okrog 5.000 delavcev poleg pripadnikov nizozemske delovne službe. Na tem severovzhodnem pol-ierju bodo letos pridelali toliko žita, da ga bo dovolj za prehrano 600 000 prebivalcev S tem ae bodo prehran bene razmere na Nizozemskem bistveno zboijšale = Podržavljen je tobačnih tvornic v Bolgariji. Nedavno smo poročali, da je Bolgarija s posebnim zakonom podržavila vso industrijo za pridobivanje nafte. Sedaj je v teku akcija za podržavljen je tobačne industrije. V Sobranju je bil te dni sprejet zakon, po katerem se podržavi največja tvoinica cigaret v Bolgariji »Svoboda«. Jfcgonffeg * Nepremagljiva nemška vojska. Francoski ministrski predsednic Lavai je imel pri sprejemu preustavnakov francoske obrt-niške zooiniee nagovor, v katerem je izjavil, ca je nemška vojska nepi en lagljiva, Kur lazpoiaga z znatnimi rezarvomi. * Voditelja Valoncev pri Dimmlerju. jri nemškem notranjem ministru Himmler-ju sta se mudi:a prošle dni na obisku znana voditelja Valoiicev dr. Elias in dr. Vab de Vide. Razgovorov z notranjim ministrom so se udeležili tudi nekateri prudsU.vmki SS oidelkev. * Theo Habicht je padel na vzhodnem bojišču. Dne 31- januaija je padel v boj Ji pri Nevi ju državni potiiajnik v nemšKem iim an jem ministrstvu stotnik Theo Habicht. Pokojnik se je 1. 1920. udeležil bo-ev proti špartakistom v Nemčiji. * i 26.000 Nemcev z jugovzhoda pri od-i : ikih SS. Berlinski viri pcro;ajo, da je loseglo število prostovoljcev nomške načelnosti iz jugovzhodnih dežel 126.000. * Predor pod cekvijo sv. Petra. Vatl-nske oblasti se ukvarjajo z načrtom preti 02-a pod cerkvijo sv. PeLra v Rimu. Pre- >r naj bi omogočil direkten dohod h giobu jv. F-itra tudi za. vozila. * Počastitev španskega generala. Gene-: al Queipo de Liano je prejel največje :iko.anje, ki se more podeliti borcem za ansko svobodo, lovorov križec sv. Ferii nanda- * Degrelle z°pet doma. Novi poveljnik - 3 r.dame brigade Valonia Leon Degrelle je po obisku pri Führerju oapeljal do_ lov v Belgijo in ost "ne nekaj časa v Hruslju. * y0 '"trii mizarski obrtnik. Nemški sti poročajo, ila živi v Gamsu, okrožje Uezen, 90 letni možakar Janez Krenn, ki jub svojemu 90. letu še čvrsto opravlja sa mizai-ska dela. Finska delovna fronta. Fin.-ka je naj-ike.je obljudene država na ev: op'ki eeli-. Na četvorni km njene površine pride iva 10 prebivalcev. Razume se, da zahteva ta redka naseljenost napesi vseh fi_ ■ .lih sil zlasti v vojni, kakršno doživlja 'inf-ka dandanes, že v mirnih ča.ih je zmanjkovalo na Finskem delavnih moči, .no je to stanje še poostrila. Zavoljo te-je finska vlada lansko leto izvedla mo-iizacijo vseh za delo sposobnih moških d 19. in 54. letom stai osti. Lani je bLio na Finskem zaposlenih 130 tisoč ž_nsk in >■*> tisoč mladeničev in m k-denk. Zaradi aar.ajk n;a delovnih sfil p bila nujna »zdna de'a v lanskem letu izvišena samo > treh četrtin. 1 aj nst-vena smrt <"har!esa Beda uva. .riški tu-k je prošls dni zabeležil novico, je v neki bolnišnici v Miamiju umrl ni francoski industrijcc Charles Be-Po ameriških informacijah ie Bedaux žil pre v e i; ko količino spalnega piaška zaradi tega umrl. Verjetri j~e pa se ;:išejo nemški listi, da Be lauxova ni bila tako nedolžna, kakor jo sli-o ameriška poročila. Bedaux je nam- reč pred svojo smrtjo napravä oporoko, v kateri je povedali, da si namerava vzeti življenje. Storil pa je to zaradi tega, ker ga je ameriška vlada nameravala pozvati pbu~i ne da bi imeli pri sebi dovoljenje prist -..-e obìasti. Zdaj razglašajo, ia mora v txxìoóe vaak upravičenec imeti pri sebi -aovoljenje za vožnjo z avtobusom, sicer ne sme .'-.topiti v vozilo. * Poöss v An^oiijf. V Dueziachi pri Bohi v Auatolijii so zabeležili dne 1. marca ob 19.30 potresni sunek, ki je ponišil več hiš. * Do prihodnje nedelje lahko naročite napeto pripovedno knjigo »Brzonožec m Puščica« po znižani ceni: okusno vezano 28, broširano samo 20 lir. Ne opustite zadnje prilike! Nakladia je majhna, knjiga, pa bo zaželjena v vsaki družini. IC » rt. Kci-a«^. IJMilšt Mnogi vprašujejo, kako bomo sploh izvedli tombolo. Zato pojasnjujemo: na Ve-1'ko nedeljo bomo žrebali prve tri številke i dvojke. Vsi, ki boste kup i: tombotske alice, boste v časopisju in po radiu ìzve- i, katere številke bodo izžrebane. Šte-ilke bc ste doma prečrtali na svoj'h tabli- h. Kdor bo zadel dvojko (2 številki v ii vrsti), ge bo oglasi! v naši pisarni in prejel dobitek Na Belo nedeljo bomo naslednje štev Ike. Vsi, ki bodo leli trojke (3 številke v eni vrsti), se io ' gì sili v naši pisarni in prejeli dobi-Podobno bo z zadet mi četverkam* in torkami. Od 25. do 30 aprila bomo žre-ili še nadaljnje številke, ki bodo potrebne tombolo. Tombola bo razglašena v ne-jo 30. aprila Dobitniki tombole bodo ■ klicani v nedeljo 7. maja ob 10. ml v arno Z'mske pomoči. Tam bodo žrebali, ri znesek bodo prejeli poleg knjig, ki <■ določene za tombolo. S takoj izplačana , -narjem si bodo mogli kupiti kakršne - li nadaljnje knjige v kateri kol5 knjigarni. Ne dvignjeni dobitki bodo ó kali lastni-a do 31. maja ali točno mesec dni po dne- i. ko bodo izžrebane tombole. Zato naj do tudi udeleženci tombole izven Ljub-ne brez vseh skrbi, da ne bi dobili svo- ega dobitka, če bo zadet. • Vam ugajajo novi izrazi za ambe, terne /aterne, činkvine? Ali ni pravilno, da a pr slovenski knjižni tomboli uporab-iamo slovenske izraze? Zato vemo, da bone radi uporabljali namesto a,mb, tem, a va tem in činkvin naše besede: dvojka, rojka, četvorka, petorka. u— Novi grobovi. Za vedno je zapustil svojce notarski pripravnik g. Milan M r a v 1 j a k. Za nj m žalujejo soproga Marica po rodu Sek. nova. sinček Ljubček, starši in drugo sorodstvo. Pogreb nenadomestljivega pokojnika bo v srede ob 17. iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. -- Dotrpei je livar g. Ruoolf Dej a k. Zapušča soprogo Antonijo, sinova Rudija m Marijana ter hčerko Martino. Na. zadnji poti bodo rajnkega spremili v sredo ob 14. iz kapele sv. Janeza na Ž. iah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminila je ga. Janja Kosmov a. K večnemu počitku bodo dobro mater spre-m;li v sredo ob pol 17. iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Nenadoma, je umri v Sežani sin-edinec Marjanček Gec. Pokopali so ga preteklo nedeljo na domačem pokopališču. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spora n, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Osebe, ki bi zaradi letalskega napada ostai e brez strehe, se morajo čimprej javiti na posebnih zbirališčih, ki bosta najmanj dve v vsakem policijskem revirju. Kje se ta zbirališča nahajajo, bo objavljeno s posebnimi letaki, ki jih bo treba pritrditi na vidnem mestu v veži vsake hiše. u— Pomočnice za hišno prvo poir-fč naj prijavijo hišni gospodarji oziroma hišni starešine za zdravstveni teca i v dopoldanskih urah na mealnem fizikalu v Mestnem domu. u— Velik brest. Nedavno so v Ljubljani podrli v botaničnem vrtu veliki Marmon-tov brest, katerega je kupil neki lastnik tvornice za furnirje v Milanu. Brest je bil ogromno drevo, sai so nasekali samo iz njegovih vej nad 20 m drv. iz tanj?'11 vej in okleščkov pa so napravili še 150 butar. V glavnem deblu do prvih -rogovil je bilo za 19 kubičnih metrov le?a. Sedaj bodo naložili 15 kosov štiri metre dolgih debel na vlak. ki bo odpeljal orjaško_ drevo v Milan, kjer ga bodo razžagaii. od korenine oa bo v Liubiiani ostala kakšnih 20 cm debela okrogla plošča, ki bo pričala o velikanski razsežnosti Marmontovega bresta. Lastnik drevesa bo povezal odrezano ploščo z železnim obročem ter jo podaril v spomin ljubljanskemu muzeju u— Kljub vojni se ženijo. Letošnji pred-pust je bil kratek ira vojna prinaša razne težave, toda kljub temu ne zgube mladi zakonski kandidat je poguma. Lepo število porok, sklenjenih v letošnjem p?edpusitu. priča o zdravem optimizmu naših mladih, resnih ljudi, ki si hočejo ustvariti rodbinsko ognjišče in združeno zmagovati ovire, ki se stavijo v življenju na pot- Največ porok je bilo sklenjenih pri Sv. Petru, in sicer 33. u— pošta Ljubljana 6 se dne 10. marca 1.1. po zaključku uradnih ur začasno zapre. Občinstvo naj se poslužuje drugih pošt. u— Glasbena akademija. Na javni produkciji, ki bo v petek 10. marca ob 17.30 v veliki filharmoničn': dvorani, se bodo izvajale skladbe Berse, Beethovna, Chopina. prej zobozdravnik v bolnišnici za duševne bolerni. Poljanski nasip, ordinira sedaj v GLEDALIŠKI ULICI ŠT. 7-1 V vseh javnih lokalih (gostinskih, trgovskih, obrtnih) in vseh javnih uradih in zavodih morajo biti vidno nameščeni napisi in puščice, ki kažejo kje je najbližje zaklonišče in kako je dostop do njega. Trgovci, obrtniki in podjetniki, ki hranijo eksplozivne snovi, morajo h neti te predme-: te dobro zavarovane in v čim manjših količinah na enem mestu, na vsak način pa ' daleč od zaklonišča. Policijski organi bodo napravili v kratkem pregled, koliko se je to izvršilo. Čajko^skefaa, I^aloja. Liszta, Vit. Novaka, Prohaske, Regerja, Sauerja, Webra i,i 2e-lenskega. Sporedi po 6 in 3 lire se prodajajo v knjigarni Glasbene Matice. u— Pogreb za pokojnim Marjančkom Struno bo v sredo ob 11. iz mrtvašnice v splošni bolnišnici. u— Requiem ob obletnici smrti pok. Li-povška Karla bo v četrtek 9. t m. ob pol osmi uri zjutraj v cerkvi sv. Jakoba. u— V počastitev spomina pokojnega g. Fratica Nemca darujeta družini Gostiša in .Stergar 200 Lir za dom slepih. u— Društvi, slepih je u i-ovai g. dr. Leopold Ješe iz Ljubljane Lir 150 namesto venca na grob pok. gda. Janka šumija. Od-ì se za dar iskreno zahvaljuje. u— Slovenski mladini nujno priporočamo. da se nauči knjigovodstva, ki je osno va za vsako gospodarsko udejstvovanje. V bodoče ne bo pok! ca brez znanja knjigovodstva. Zato naj mladina izko- Ls"i čas. ki ga je danes dovolj na razpolag ». Zelo pripravna knjiga za samouke je Sičevo knjigovodstvo. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge. u— K'taristi! V tisku je šola kitarske •solo-igre. ki jo je napisal g. Hladky Karel Pole? lestvic, kadenc vsebuie 38 etud. 23 narodnih pesmi m zgodovino kitare. Predprodajns cena 45 lir. Naročila sprejema pisarna gla?bene šole Sloge do 18. t m. u »DO LO REX« tablete se pripoiočajo pri glavobolu, nvgreni, zobobolu in gripi. Tudi pri trganju in revmadzmu Vam olajšajo bolečine .; Dclorexn ga poškodovala na levi nog:_ Ponesrečene ge zdr -vijo v ljubljanski splošni bolnišnici. Z Gorenjskega Koroška šolska mladina na kmetih. Koroška mladina, stara od 10 do 14 let, se seli zadnje tedne iz mest na kmete. Nemški listi poudar jajo ob tej priliki, da je za preseljene otroke preskrbljeno glede stanovanja in hrane. Otroci stanujejo v hots-1 h in pensionili, hranijo pa se v kuhinjah, ki kuhajo hrano za mladino. Za reden šolski pouk je preskrbljeno, prav tako se brigajo vzgojitelji tutti za nadzoistvo šc-lo-obvezn h otrok. V Kranjski gori so meseca februarja za beležili 5 porodov in 3 smitne primere. Med drugimi so umrli v Kranjski gori Ana Maršnerjeva, v Pcdkorenu pa Marija Koširjeva. ki je nedavno obhajala 90-letn co rojstva. Umrla je tudi Terezija Klampfer jeva, stara 89 let. V zakon sta stopila Fi ne Lavtižar in Marija Gregorič. življenje in smrt v Tržiču. Meseca fe-bi-uarja se je v Tržiču naredilo troje otrok, umrlo pa je pet oseb. V Cerkljah se je meseca februirja na-loclilo četvero otrok. Umrle so tri osebe. Iz Kranja. Tudi v teku meseca marca bodo imeli v Krsnju več KDF prireditev. Med njimi bo nekaj plesnih in pevskih pioduk;ij in nekaj prireditev za vojake Obetajo tudi večere z varjetejskim sporedom. Sestanek Nemcev na B'e-Ju. Nemška sku. pina na Bledu je imela te dni sestanek, na katerem je porečal okrožni vodja lr. Hochfeiner o položaju s posebnim ozirom na gorenjske razmere. P'-Her večer na Bledu. Na Bledu je pri redil oddelek ondotne obveščevalne službe psti-i večer z instrumntain m in pevskim sporedom. Na sporedu je bila tudi eno-dejanka »Starinar«, ki je razveseljevala poslušalce. Izkupiček prireditve je šel v prid zbirke za Zimsko pomoč. Odttoraa Boraveljčan. Narednik Engelbert Ogriz je bü za junaško zadržanje na bojišču odlikovan z železnim križcem 2. razreda z meči. Smrt n južnem bojišču. Dne 30. januarja je padel na južnem bojišču 20-letni podčastnik Hans ZaJblatnik, stud. phil. iz Beljaki. Velik uspeh tenorista Dermote v Celovcu. Prvi lirični tenorist Državne opere na Dunaju Antcei Dermota je v soboto 4. marca nastopil v Celovcu z 'zbranim pevskim spore».om. Na programu so bile pesmi Franka, Schubert».. Huga Wo;fa in Riharda Strauiwa. Dermota je vse pesmi podal s takšno pronicavostjo <1a je bilo občinstvo kar očarano od njegovega petja. Drugi del pevskega spore la je bil posvečen arijam italijanskih skladateljev. Dermota je pel i arije iz ^Bajazza«, iz Donizzettijeve ope.e , >Ljubavru napoj« ter iz Masee-ietove opere j »Manon«. Občinstvo je tenoristi piisililo k j številnim dodatkom. Pojaviti se je mora! ! po absoiviranem programu še šestkrat na odru ter je zapel arijo iz »Tosce«, pesmi Franca Liszta in Mozartovo »Uspavanko«. Pevca je spremljal pri klavirju kapelnik Zippel. Nesreča pri smučanju. 151etna chioJd_ nja Štefanija Nagele iz Goric pri Celovcu si je pri smučanju z1 oni ila levo nogo. Zdra «Aj» Šesti simfonični koncert Sesti simfonični koncert velikega radij-■ga orkestra, ki ga je v ponedeljek dirial D. M. Šijanec v polni Ùnionsiki a ran i. je bil po sporedu nekak glasbeni iptihon, čigar krili sta tvorila Mozart Wagner, v sredini pa je bila Sukova Pravljica«. Mozartovo simfonijo v C-duru, imenovano tudi Jupitrova, šteje mozartovska ceratura med njegove najlepše simfoni-ne skladbe. Delo je po svoji zgradbi ara v pestro, ritmično razgibano in polno cink ovitih glasbenih domisilekov in zvoč-ah lepot, zlasti v Andante cantabile in v lenuetto. Orkester pa to pot ni izčrpal seh fine:-:, zato tudi učinek ni bil tak. da i delo neubranljivo zagrabilo. Sukova pravljična skladba je s svo-imi štirimi stavki tvorila resnično sredice tega sporeda in tudi žarišče večera. Suka je na začetku njegove uspešne skla-dateljskc poti — in »Pravljica« sodi med njegova bolj zgodna dela — odlikoval intimni odnos do Dvofakove umetniške oseb-noeti; kot njegov najljubši učenec ter rodbinski član (zet) je portal Dvoräkov nepo-redni in najbolj dosledni nadaljevalec. Tako je v »Pravljici« še izrazito »dvora kovski«, medtem ko se je v poznejših skladbah vedno boli uveljavljal Sukov sa-njavi lirizem, ki je dobival čedalje bolj intimni in subjektivni izraz, tako da kritika označuje njegovo delo zadnje faze za -ganljivi dnevnik skladateljevega osebnega čustvenega življenja«. »Pravljico« je, kakor znano, spisal k igri slovečega češkega pisatelja Jul. Zeyerja »Raduz in Mahu!ena«, ki se naslanja na slovaške folklorne motive. Glasbeno se še giblje v. okviru dvorakovske k objektivnosti stremeče linije, vendar prodira tudi skozi njeno monumentalno formo topel val Su-kovega lirizma. ki se razpo.je zlasti v prvih dveh stavkih, prehaja v žalno glasbo in se v četrtem stavku povzpne v živahno dramatično pripovedovanje, pri katerer.-, je zlasti pihalom odmerjena važna vloga. Sukovo simfonično delo je zagrabilo občinstvo po zaslugi svojih jasnih in lahko dostopnih kvalitet, z neposrednostjo glasbenega učinka, h kateremu ie pripomogel tudi orkester, ki ga je ume! Sukov učenec D. M. Sijanec v zvestobi do svojega nekdanjega vzornika privesti do vseh svetlikajoč ih se srlobin mojstrovega glasbenega izraza. Tako je dosegla ta skladba posebno lep uspeh. Richard Wagner je bi! zastopan z uverturo k operi »Le teč j Holandec «. Zgodnje delo titanskega predeta vitel j a nemške glasbe je nastalo še pod vplivom romantičnih mojstrov, vendar že čutimo v njem — in tudi v sami uverturi — nekatere značilnosti Wagnerjevega glasbenega izraza, ki se je pozneje še razširil in razrastel v mogočno stavbo Wagnerjevih dramatikih pesnitev in vrhunskih del. Uvertura je prilično znana in ni treba niti poudarjati njene učinkovitosti. Šesti simfonični koncert ie vzbudil ži vo zanimanje. Prisotni so bUi tudi re-prezentanti oblasti. Dirigent, D. M. Šijanec, ki je tudi v tem primeru uveliavil svoje velike sposobnosti, je bil deležen živahnega priznanja in obdarjen s šopki Pr-av Tržaški trio (Trio di Trieste) se je vrnil z uspešne turneje po nemških deželah. Dosegel je tak uspeh, da je moral na p~ v Gradcu prirediti še štiri zr povratne koncerte. Trio, ki ga tvoitjo Deirio de Rosjt, Renato Zanettovich in Libero Lana. obstali že deset let. tako se je občinstvo s ploskanjem zahvaljevalo orkestru. U!?^ove »Be-e Drat 74). je v našem slovstvu novo ime zato vzbuja delo priznanega športnika tem večjo pozornost »Bele zvezde« so zanimive predvsem zato. ker so v romanu opisi srtortneija ž vljenja, ali konkretno: smučariev Le tc je uvedel v na^o p e/'jo Alojz Gradnik, a pisnteli planinskega romana »Koča na robu« je prikazal beli sport v okviru splo:nega doz'vljanja planin. Ulagove »Bele zvezde« so giedc na vlogo, ki jo imajo smučarj: in smučanje — slavni junak Matevž je vnet gojitelj tega prikupnega sporta — naša največja epična obdelava zim4;ega sporta in utegnejo imeti že zaradi tesa širok ndmev: tudi kot spomin na nes-bnc čase zimskega veselja v gorski prrc.di Ulaga etiie siTortu višji, etični/ pr/membni značai n ga tako včlenja v tisto izživljanje mladega č!r,ve-ka. ki ne prihaja navzkriž z moralnim zakoni duhovne narave. Z druge strani ima Ulagov roman regionalno noto ker se dejanje nrenaša iz Ljubi 'ne in gorenjskih gora na Pohorje, tja k Sv Lovrencu. kjer biva Matevžev čvrsti gruntarski red. V svoji tc/nj po etičn' usmer)enosti je šel pisatelj še dalje in je glavnega lunaka posadil po končanih vseučili^nih študijah na domačo kmetijo Tako ie Ulaga nakazal eno izmed poti notranje obnove naroda, pot. ki bo pomembna zlasti po tak:h velikih krizah, kakor jih preživljamo dandanašnji Intelektualno usposobljen: kmečki snovi se vračajo k zemlji in ljudstva ter tu uspešnejše opravljajo svojo višjo življenjsko nalogo, kakr.r bi jo br!; mogli izvrševati v mestu. Motiv z akademsko izobraženim kmečkim sinem kj po bratovi smrt prevzame trdno nohorsko kmetijo, da ne preide v druge roke, je Ulaga nrcp'cte!. kakor je skoraj že samo ob sebi iHr> :;'-c. z ljubezensko zgodbo. Matev-ževa izv '<1 Majda je Ljubljančanka, iz obrtniške ;e: vendar najde tudi ona pot, pc. kateri jo ljubezen pripelje k zemlji in kmetovanju, kakor so kmetovali njeni predniki Tako se meščanstvo vrača k zemlji, a kmetje se nekaki» prepajaio z »meščanskimi«, t. j. so'aninr ljudmi: morda je hotel pisec — brez izrazite vnanje tcndence — opozoriti na možnost noveqa socialnega ravno-v e s ja med mestom in deželo, kar je zlasti pomembno dandone«, ko je komunizem razdvojil ranxl in zanc'jal znaten del mestnega n podeželskega izebraženstva v boj zoper kmeta m njega v tradicionalni svet Ulšg»)v roman-prvenec nima velike, močne epične ünijc: sama o&rednia zgodba je dokaj preprosta in umetniško malo pomembna, brez močnejših zapletljajev in globljega odsevan ja v človeško duševnost. Izrazito pripoved-n:cko invencioznost nadomešča pisatelj z opisi in s prijemljivimi domisleki. Njegovi ljudje so malone vsepr.vprek dobri, zato tudi ne morejo nastati večji spoprijemi med strastmi in nravnimi obvezami, konflkr'. ki bi dogajanje razgibali in mu dali notTanjo napetost, brez katere ne more nastati niti v romanu nič za-grabljivcga Zato se dogajanje n"kjer ne zažene kvišku, marveč ostaja na ploskvj mirnega pripovedovanja in kramljajočih opisov. Če bi ne imel idejne vsebine in poštenih, prikupnih etičn h teženj, bi spis obtičal zaradi 9voje pretežno opisne vsebine na ravn; reportažnega romana Vsekako je to najoptimističnejša knjiga, kar smo iih dobili in njegov optimizem ie tem br>'j opfHiiv v kontrastu s časom, ko je roman nastal. Četutf ne ustreza strogim umetniškim zahtevam, je nedvomne prikupna knjiga, oi> kateri se bralcev duh odpočije, zjasni in ogreje zdaj med mladimi smučarji, zdaj v hiši korenitega pohorskega gruntarja Andreža. — povsod je življenje vzlic vsemu lepo in vabljivo. Drago Ulaga je z »Belimi zvezdami« izpričal svojo pripovedno nadarjenost in naše -izvirno slovstvo je dobilo knjigo, ki je vzlic umetniškim nedostatkom življenjsko pozitivna. Z ilustracijami, izmed katerih so posamezne prav sprejemljive, je opozoril nase Marijan De Reggi. Zapiski Pierre L'Ermite v slovenščini. Kot novi zvezek Naše knjige je pravkar izšel v prevodu Antona Anžiča obsežni roman francoskega sodobnega oisatelja Pierre L'Ermita »Velika prijateljica«. O tem novem prevodu iz francoskega slovstva nameravamo še priobčiti podrobnejše poročilo. NOva nemška °pera. Dresdenska Državna opera je sprejela za krstno vprizoritev novo opero Josefa Haasa »Die Hochzeit des Jobs«. štiristoletnica Torquato Tassa. Dne 11. t. m. poteče štiri sto let. kar se je rodil v Sorrentu znameniti renesančni pesnik Torquato Tasso, njega dni eno najbolj slavnih in popularnih imen italijanske literature. Rembrandt na opernem odru. Henk Badings je riovršrt opero »Nočna straža«, ki bo imela krstno predstavo v Ant-werpnu. Opera je zanimiva že zaradi tega. ker se dejanje suče okrog postanka znamenite Rembrandtove slike Kulturni dnevi r Generalnem srotivftffie-menta «o določani za letos v času od 24. do 30. septembra. Sestra Vincencija Tako daleč je čas odmaknil t-ste dn:. kakor da jih nikoli ni bilo in so le rahel odsev in zadnji spomin daljnjih. davno minulih sanj. Lichten turn. Poltemni samostansk koridori — plahutajoči beli kornetl samostanskih sester — oltarji z rožami in prižganimi svečami — mol.tev in dekliški smeh — tiha odpoved in mlado hrepenenje — dekliške sanje vse lepe, rožnate in rahle kakor prvo pomladno cvetje. In mir, mir, mir. Tam je bleda, slabotna in bolehna učeo ka Oroslava srečala svojo učiteljico sestro ^Najboljšo nalogo je napisala Oroslava. Preberem vam jo.« V razredu je za šumelo. Začudeni pogledi so iskali Oroslavo, ki je rdela in povešala pogled. Najrajši bi zajokala. Od sreče. V njej se je nekaj trgalo, rušilo. Padala je prva pregrada, ki jo je delila od součenk. V zvezku je dobila podobico in sestra jo je pohvalila vpričo vseh. /Nadaljuj tako, Oroslava!« O, da. Kako rada! Skoraj pri vseh naslednjih nalogah se bile podobice poleg najboljšem, reda. Sestra Vincencija je brala njene naloge v višjih razredih. Mala, bleda deklica je morala z njo v višje razrede, kjer je brala svoje predavanje. Ko srečal z dvojico čudovitih oči, ki sc take ! Itl^^L^ jasno in dobrotno sijale, da je dekleccc ; takoj premagalo strah in se sproščeno na-smehnilo. ; In vendar se ta otrok sploh ni znal sme jati. 2e davno, v prvih detinskih letih je i Oroslava izgubila smeh. Takrat, ko je morala neprestano gledati materine objokane oči. Ko so romali po svetu kakor romarji brezdomci. Ko jim je svet samogolt požrl vse imetje in slednjič še očeta na italijanskem bojišču. Takrat, takrat, ko ie uboga mati vdova jokala podnevi in ponoči in je njej in njenim malim štirim siroticam ilrugovaia samo beda. mrzla, brezsrčna in neusmiljena. Oroslava se ni znat ■ smejati. Ni se znala, ne igrati in se veseliti brezskrbno kakor dru"e sošolke. In bila je tako revna. Imela je zakrpane čevlje in oranža sto pleteno jopo, ki ji io je podarila botra. Oh, kako se je rramovala te kričeče, prevelike jope. Bolela jo je, k?kor jo je bolela vsa beda., v katero je njeno družino pahnilo življenje. Vse. to jo je o d d e II lo od drugih, jo osamilo in že bolj ponižalo. Nisem takšna kakor druge, s: jo grenko očitala. Občutek manjvrednosti jo je tiščal knkor kamen, ce je bila v šoli vprašana, je boječe od- odnieo. Maturantke so prihajale in jo prosile, naj jim napiše proste naloge, ona, neziatoa, katere prej nihče ni opazil. rrosi ava kakor da se je prerodO-i.. Vse je s'jaio v njej. F'cabiìa je na -tvcje zakrpane čevlje, kričeče oranžaato botriro jopx Občutek manjvrednosti, ki jo j; prej tak" n?.u<3l, je minil. Saj j«? tudi ona t?.eka;i zmogla, nekaj znala. In kdo ji je do tegč. '■rirj-mogel ? Ona. Predobra sestra Vincen-clia. i Piši, Oroslava, le piši! In dosti Čitaj! Saj je naša slovenska beseda najboljše -n najlepše, kar imamo.« »O, da.« Oroslava je imela dobro mater, sestro Vincer ci jo in knjige. In to troje je ljubila 7, isto vseobsegajočo žarko ljubeznijo. Ko se je morala r sanjarila. Učiti ì otroke. Govoriti jim o lepi slovenski be-? sedi, ooo! žalostno ie odkimala. «Mama 223,7 točke pred Nulsorn Amundsenom. V norveški kombinaciji, ki sta ji prisostvovala norveški mladinski vodja minister Axel Stang in športni vodja Charles Hoff (bivši svetovni rekord» v skoku s palico), je zmagal Arne Solberg s 457 točkami ter preje) krasno nagrado ministrskega predsednika. s— Trideset let rugby ia v Rum uniji. Pred kratkim je slavil rugby v Rumuniji tridesetletnico. Po svetovni vojni so v Rumuniji gostovala mnoga nemška moštva ter tako v veliki meri pomagala tej športni panogi do današnje višine. Moštvo Rum uni je se je udeležilo tudi olimpijskih ige«- v Berlinu leta 1936 Runtumski športni vodje t-rof. Gheorghii- jc aam počastil slav; jen ce ir. »e jim zahvali! za velike zaslugo na tederò-vzgojnem polju. HAU OGLASI jiBj^a^m tU BSo I« L—. NaJmmjqJfc K L — Z* ftenltv» mOo, Bttt k pro» tmkao —M. »daj*- •H »Uro L I» * Ii Tr** ' -, , . , ne zmore Tožko živimo, Cimarci moram govarjala, ne samozavestno kakor druge, . . v. , J čeprav ji učenje ni delalo težav. Toda bila pntJL «ì^!?;* T.. je prepričana, da tako pač mora biti, življenje jo je oddelilo od drugih in oddeljena mera biti v vsem. Nj slutila, da nekdo vé za njeno bolečino in jo razume. In da je ta nekdo njena najljubša učiteljica sestra Vincencija. Nekoč pa je to spoznala. Ura slovenščine. Z velikimi, lepimi črkami je sestra Vincencija napisala, na tab-'o naslov proste naloge. Dve, tri najboljše učenke je poklicala, naj povedo, kako boro napisale nalogo. Po njih ho ci o petem napisale ostale. Toda Oroslava ne. Lica so ji rdela od nestrpne vneme. Ona bo napisala drugače. Tako, kakor si zamišlja •«a sama. Saj je že dosti prečitala. Več od drugih sošolk. Rajši je bila lačna, kakor brez knjig. Ob njih se ji je krepila domišljija, rasla in se širila. In domišljija je brezmejna, ne morejo je omejiti ne č«s, ne življenje, ne usoda. Ona ji je nadomestila vse, za kar jo je prikrajšalo življenje. Zdaj ji je pomagala napisati to nalogo. Dolgo je pisala. Zadnja jo je dokončala. Ko jo je izročila sestri Vincenciji, so se lepe učiteljičine oči pozorno zagledale vanjo. čez teden dni je sestra Vincencija naloge vrnila *Rea škoda? Ta beseda je zvenela ko vzdih. Sr;tra Vincencija ji je izročil» zadnje spričevalo. »»Pridna bodi. Oroslava, in piši. piši!*. >:Daa, srčna hvali za vse. častita sestra!« Kako daleč je zdaj vse to. kakor da jc Mio doživeto v sanjah. Oroslava je še pisala. želela jc napisati knj:go ln prvo bi dobila sestra Vincencija. Toda usoda je to preprečila. Zdaj sestre Vincenti je M. Blej-čeve ni več. Njene lepe. dobre oči so sc zasanjale v večen sen. Zbogom, predraga, predobra, najpravtč-nejša učiteljica! Rahla, lahka in blago slovljena bodi slovenska zemlja ki '*ns krije! Ina Slokanova'. Sporine moviee s— Še nekaj o nemškem prvenstvu v alpskih disciplinah. Nedeljskega zaključnega tekmovanja za smuško državno prvenstvo v Nemčiji, ki je bilo na terenih _________________ okrog Alberga, se je udeležilo 93 moških Ko je prišla v razred s kupom \ 22 žensk. V tekmovanju dam je v smu-zvezkov in jih položila na mizo. ie njen ! ku zmagala Annemarie Ficsher v izbornem oogled iskal med zadnjimi klopmi Nato ì čas" 4:50-9 min- kakršnega ni dnsegio je dvignila zvezek s kupa in povedala: SliHffiff® KINO MATICA Telefon 22-41 Romantična ljubavna pustolovščina v gorah, s smučanjem, petjem ir glasbo ŠOLA ZA LJUBEZEN V glavnih vlogah: tenorist Johannes Heesters, Viktor Staat, Luis« Ulrich Predstave ob: 15., 17. in 19. uri KINO SLOGA III. teden! Preko 15.00« gledalcev. Največje zanimanje za film. Zadnja velika umetnina znamenitega filmskega igralca Heinricha Georgea USODA Iz tragičnega življenja bolgarskega knežji Melnika in njegovih otrok Sodelujejo: Gisela ühlen. Werner Hinz, Oskar Sima, Christian Tayssler. dunajska filharmonija Režija <*eza v. Sol vai? . Predstave ob: 15., 17. in 19. uri KINO UNION Telefon 22-21 Zabavna komedija neverjetnih ljubezenskih zapletljajev in lova za biserom, k> se odigrava na mednarodni filatelistični razstavi Jenny in gjsp^d v Irak» V glavnih vlogah: Gusti Huber, Johannes Heesten», Hilde Hildebrand. Pani Kemp i. l d, | Predstave ob: 16. in 19.15 uri mnogo moških tekmovalcev. Christel Cranz je dobila torej v Fischerjevi dostojno naslednico. V moškem smuku je bi! prvi Nogi er s časom 4:27.1, dragi Haider s 4:31,3, tretji Josip Bradi s 4:31,7, četrti Harro Cranz s 4:34,2, peti Robert Wipp-felder s 4:34,1. šest.1 Eberhard Kneisl s 4:34,8, sedmi Toni Seelos 4:35.3. osmi Raymond Sörensen 4:35,3. deveti Helli Lant-sehner 4:48.2, deseti Alois Simon 4:41 itd. s— Izvrsten čas mladega nemškega plavalca. Izvrsten čas je dosegel nemški mladinski plavalni j>rvak BenerleLn (Hamm) v Arnsbergu v plavanju na 200 m prsno: čas 2:49.3 ga uvršča med najboljše evropske prsne plavalce. Winter iz Gelsenkir-chna je na isti prireditvi postavil dober čas na progi na 100 m hrbtno z 1:15,0. s— Zmaga Bratislave nad Dunajem v ta.bie-tenisu. Bratislavski table-tenisti so na Dunaju premagali Dunajčane s skupnim izidom 5:2. V moštvu Bratislave je nastopil tudi bivši član ljubljanskega Her-mesa Maks Marinko, ki je dobro zastopa' barve Bratislave, saj ie dvakrat zmagal nad nemškim prvakom Wunschom. obakrat z gladkim 2:0. Bednar je premagal Kolarika in Tokarja z 2:0 in to sta bili tudi edini dunajski zmagi v moški kon kurenci. V medmestnem dvoboju dam «o zmagale Slovakinje z rezultatom 3:2. Nem ška prvakinja Trude Pritzi je dobila par ti ji proti obema svojima nasprotnicama z 2:0, Dunajčanka Mantel pa je izgubila ob točki preti Slovakinjama, ki sta uspeli tudi v igri parov, v katerem je tudi igrata PritzL s— Norveški hinior je dobil najboljšo dnevno oceno. V Leni pri Gjöviku so se pomerili norveški smučarji v smuški h skokih za državno prvenstvo Komaj 20 letni junior Magne Tolgensbakk je dobi' z 229,8 točkami najboljšo oceno ter dosegel s skokom 45,5 m tudi najdaljši skok dneva. Prvak v skokih je Per Tolgen z Nova /.vezi* sned Tr»ton« Vidmom. Na železniški progi Trst—Videm je bil uveden nov vkJk. kt odhaja iz Tro. 11.50 s prihodom v Videm ob 14.13. vlak v naspiotni smeri odh jfj« iz Vidma ot- 13-06 ir. prispe v Trst ob ifr.28. Izid natečaja za ljudsko popevko. Razsodišče, ki je bilo sestavljeno za razsojanje najboljše ljudske popevke- v smislu na tečaja Jadranskega primorskega radija, je prisodilo prvo nagrado Àrgeiu Corradiju. | drugo nagrado pa Biankl Zoratti. Tre1 nagrada ni bila priznana. Smrtna kosa. y Trstu so umrli te dni 70-letni Moldo Marelia ~4-letni Rihard Merltuz, 56-letna Marija Može-Fabi jan, 70'eina J'^s pira 22-l^tni Jcsip Mli- nar, 68Ietna Katarina Kocijančič, 83ictui Matevž Kramerstetter in 80-letna Marija Nemec. Himen. Te dni so se poročili v Trstu inž. Viljem Bender in gospodinja Neda Flego, zasebnik Ivan Kralj in šivilja Justina Trebician. zasebnik Albin Trampuž in dnevničarka Celestina Trampuž, trgovski potnik Penato Kodermac in uradnica Mihaela Marši. Nova umetnostna razstava je bila otvorjena v prostorih umetnostne galerije na Korzu. Razstavlja znanj slikar Karol Sbisa. Nesreča v R< c manj i h. 15-letni Albert Julian iz Ricmanj je našel v bližini hiše nek naboj, s katerim se je igral. Naboj pe se je razletel in ranil dečka, ki se zdravi sedaj v tržaški bolnišnici. Ponesrečenci. 20-letno Frančišku Stanič je povozil avto. Staničeva ima poškodbe na desni nogi. Na 22-letnega delavca Viktorja Raseinija je padel v tržaškem pristanišču kos železa in mu poškodoval desno nogo. 44-letna kmetica Marija del Bello je padla z voza in s=e potolkla t» desni rami. Desno nogo si je zlomil pri delu 74-letni Anton Forza iz Zgor Mandatene 23. Pade! je v obratu »Ilvania«. 52-letne-ga Simona Robina je brcnil konj v glavo. Obležal jc s težkimi poškodbami 48-letni šofer Julij Batilann je delal v mehanični delavnici v Megrelievi ulici 28. Porezal se je s cirkularko po desnici. 11 -letna Miranda Ker iz Longerske ulice 20 je padla z drevesa in se pobila po desnem kolenu. 12-letni Demetrij Gregoris je padel z voza in se poškodoval na desni nosi '9-'etni delavec Alojzij Sue iz Boccacijeve ul"ce 7 je padel s kolesa in obležal 7. zlomljeno dcsnico. Med burjo je padla šipa na letnega delavca Franc-a Loya in ga ranila po glavi. 7-letni učenec Frider'k Ti mpu§ ie padel z zida in se pobil po nosu. 14-letna dijakinja Mirela Greco si j-, med nekim gospodinjskim delom vrez?! v levico. 7-letno Lidijo Lemež iz Trgovske ulice 112 je povozil neki a\do. Deklica ima ooškodbe po glavi. Levo no co je ziomila pri pa lcu v stanovanju 41-letna gospodinja Evgenija Okretič. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici. Izkopana blagajna. V prostore Istrske ba uksitne družbe v ulici Tor robi anca 2S so se vtihota.piP drzni vlomilci, na vi tali blagajno in odnesli 35.800 ür. Moni v blagajn«. V ulici Torreb.anca v Trstu so zlikovci vlomili v blagajno neke ondotne tvrlke. S posebnim orodjem s« »tavrtali bl-igajno ter pobrali iz nje 35 S 0 lir. riUZEMtA. mluda. veiča vsdi r stroko sradijočin del. išic stal-r.tmrstitf*. Ceii. po-n:dce pa o^-l. odd. jua« poi »iz55«. 5501-1 FRIZFRSKO VAJENKO sfreimt: Ckior »Maksa«. Rcil evi T. S262 44 VAJENCA sptc:me t^-rdk.» L. M. Etker sin oh, kicparstvo in vodovodne inštalacije. Ljublana. Sloniikovj ul. št. 4. ^236-44 HLAPCA gospodarska in vitna de-z bol|$o r»ačo, »prei-luttr.. N'aslc» v otl. odd. Jutra. 5279-la POŠTENO DEKLE iprcimeni tako: v gostilno. Ponudbe na ogi. oJ). D >bro plačam P rko. C«-lo^a 97. M29-la GOSPOD? VISKO pomočnico -Mi 7 - * -'roj tri-članska družini. D Ver in>-st.mek Naslov v od''. Jutra. s ;:>-<; B» AGO. svet"nmodro m beio. za moSke «rodnje hlače, mai-cc ter bel rir>s prodam. Zcliarska 11 T. ' 5325-6 3 nove moške MA1E, 3 volnene spodnie hlače ln 5 m coite fl.inele prodaTi. Noiar, Sv. Petra cesta 33. 5324-6 CM NE ŠKORNJE. moške. nove. 254-6 DAMSKO KOLO. >Vorai novo, predvoini na-tv-'f.li. Naslov ugodno prm. Naslov v o'-l. odd. lutra. 52836 Plinski STEDUNIK ^'t.TieniaT! za globok *«tro-voziček ali prodam. Naslov r oel odd lutri. VSI,-6 SKUNKS krzneno dolpo dlako, tt: četrti-ko dimsko »opico, prodam. Ponudbe na og!. odd. lutra r>od .iR'.-'k.i nrilikac. S286-6 DALJNOGLED, ov, najboljče znamke, usodno prodam W:s!ov v KOŽF DIVIAČINE m domačih živjli kupuie kr-narstvo Rck. Mestni trg it. 5. 1—371—7 K.vm.k. CASOMSIS in REVME, ra7.novrfctiw. tUDui^mo. Knjig., n.; J:, ne* Doi-2su LJubljan-». St.: t r-iev,; 4 J-375'7 rOVORNI AVTO. 5—8 ton :iON:,nost'. tudi že tzr;ibl Ponudb; r žigom, vtisricr.in za vzorec, na ogl. odd. lutr.i rod »Numerator«. <297-7 Ohlazinien FOTFT.I t naslonjalom kurim zs mrtvoudnega bj'.nika. Ponudb» ia "gl. odd. lut'-a -od Sfilisi:- fotelj» 5317-7 sPOT^ v» voz'<*FK kupim Por" i'»e n' oglas, odd tutra pod -Sro-tni 7» 5307-7 RADIO 'ciiri-n. Ponudbe o.i oe;as. idd lutrv :'od »Cen; RAD'O. ficmSk.i auakt, —8 r.:, evem. z dvema zvočnikoma, ki'pim •--oi. P'-n-iJbe r,. .igl. »d.' Jutra r>od »B-crhiben ridi-«. <313-7 KNJIGE v razn-h trz.ik:h. •-■nsrvr. ne. medicinske tehnične, -ove^ei-* čass č.sc'»-t ■'> tud: C.ic kn:::nici kupuie st-.H«. m; K'.'inmiyr p .- v: u. .....i.., j tvLjLCEV sem izgubi! v okolici Viča. Najditelj se prosi, da ga odda proti dobri nagradi v oel. odd. Jutra. 5310-37 ZLATO VERIŽICO, drag spomin, sem izgubila danes ob 8 na pločniku dvorišča Meliatove hiše pred pisarno Stavbne družbe. Najditelj dobi lepo nagrado ako jo vrne v Stavbni družbi. 5333-37 SREBRNE PREDMETE nakit, deoat, razne dragocenosti, Vam voovčim po na i višji dnevni cen; takoj v gotovini. — Izpo-sluiem bančne, denarne ia kreditne posle, nakup in prodaio raznih nepremičnin. jamčim za strogo solidno poslovanje. Aloizij Planinšek, Knafljeva. pre/t Dvoržakova 3/L 4169 37 KDOR izmed kolegov medicmcev ima »Indeks« na ime Jan čar Jože, naj ga proti aa pradi prinese vratarju Aks demskeca kolegiia v K< lodvorski 22. 5306-v HOKt'S-rOKliS be želite za b. Vati druži* in briljirati. Vas aka-demeko nao'cr žen ama te- nauči nnimode ne j ših f ;ipantn:h tr kov rti igralne ka te in tirugli. Pustite naslov pri oglas, oddelku »Jutra« pod èi-sro »Amater«. 4971-33 f Umrla nam je naša dobra mati, stara mati. sestra, gospa Janj* ü« Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 8. marca 1944 ob ^>5. uri popoldne z žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. LJubljana, 6. marca 1941. ŽALUJOČI OSTALI Naznanjamo tužno vest, da nas je dne 3. marca 1944 nenadoma zapustil naš mali. nepozabni edi-nec, sin in bratec Marjan&k Gec Pogieb je bil iz hiše žalosti dne 5. marca 1944 ob 16. uri na župnijsko pokopališče v Sežani. Sežana, Skopo, Trst, Ljubljana. Kranj, Cleveland, 5. marca 1944. Žalujoče rodbine: GEC, ŠEGA, MACEROL, REBEC, ŠALKH.VR i"..-« ZAHVALA Vsem. ki ste nam na katerikoli način izrazili sožaije ob pre-bridki izgubi našega ljubega, malega sina edinca. bratca Marpučka Geca. izrekamo najlepšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem. ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti. Sežana, 6. marea 1944. ŽALUJOČI OSTALI m r i i vi m rmW^t Zshvala év&ÙftoiK.. mojega it O?! •>dd. lutra. -""«S-6 ČEVLJE št. 41-45. nov c "-ve. prodam. Ocled od 11 do 15 Preradovičeva 6, par; r, '-. vo. <2916 RADIO. amaterski. J4-1. prodam. . Naslov v osi odd. Intra. <314-6 ; Predvojno BI AGO j t a mo?I:o obleko prodam. ! Naslov v ogl. odd. Jutra 31 J'.■> OPRFMI.jrNO SOBO, Itro in sončno, oddam. — Lavnčes.: 9< $300-23 SOSTANOVALCA sprejmem takoj ali i 15. Posto-r ka S 1 '3 Mizilte na tiste, fei te f tm t*üdi tUibie ho vnm! — Pri-syevegte za Zimsko pomoč! K'ier holt govorite o da naš-tg; h razmerah — vedno se spomnite tudi Zimske po močV. Harry Hoff: ZLATA PIJANOST Krintinalni roman Stvar je bila šla bolj gladko in bolj po .sreči, nego je kdor koli pričakoval. In kakšne strahote si je bila v duhu že slikala — zasilen pristanek sredi pragozda, po'iorn stroja, ozračje polno klicev na pomoč — oh, brez očetove vednosti in njegovega dovoljenja bi se bila z njegovim lastnim letalom odpravila reševat — med tem, ko bi ponesrečenci obupani blodili po gozdu, izpostavljeni vsem mogočim nevarnostim, bi krožila nad neskončnimi šumami in jih iskala Kaj vse bi se ji utegnilo pripetiti! In zdaj? Zdaj je držala ljubljenega moža v objemu in ga zdravega in nepoškodovanega stiskala k sebi. Nepoškodovanega? A kaj je bilo to, na levi roki? Obveza! Na njeno vprašanje se je nasmehnil. »Malenkost — Salvador me je ugriznil, ko sem ga prijel —>S1 šiiu, da sc je njegovo stanje znatno zboljšalo.c >Da — misli si,< je odgovorila Eliza, včudež se je vendarle zgodil. Doktor Marcello trdi zdaj. da bo ckrevaL Prav zares se mi zdi, da je to s:mo zasluga moje sestre. »Kako — tvoje sestre?« se je Braun zavzel. vSaj veš, kako podobna mi je Azrma. Barreto je svojo ljubezen do mene takoj prenesel nanjo, jn podoba je celo, da se mu zdi še mnogo lepš: ; in ker je prosta in se je tudi sama zaljubila vanj--« »Ha, ha!« se je Braun zasmejal, *po tem takem utegneva postati svaka!« Eliza se je veselo pr:družila njegovemu smehu. »Tega se skoraj gotovo ne ho moči ogniti!« je dejala. »Sicer pa — nu, tako nekam zadovoljen se mi zdiš. Stavim, da se ti je posrečilo dokazati mor.lcu dejanje!« »Uganila ai, dušica — a ne tistemu, ki ga imaš ti na misli.« EHza ga je široko pogledala. Kaj na spet to pomeni? No tistemu, ki ga imam na misli? Torej ne Salvadorju ? c i Ta ni storilec!* »Da ne — ?« je zategnila Elrza. je po tem takem ?