Poštnina plačana v gotovini
Leto VIH, št. 248
Ljubljana, sreda 19. oktobra 192?
c ignaja ob 4. zjutraj. =3
Stane mesečno Oin 15"—; za inozemstvo Din 40neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo t
Liubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. »074 in »804; ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Oin
D^mBNt: LJubljana, VreScmova ulica »t. 54. — Telefon it. >036.
laseraUi oddelek; Ljubljana, FrcAer-n«ra ulica St. 4. — Telefon št. «49«
Pedružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poitaaai ček. zavoda: Ljub-laaa *t. 11.(42 • Praha čialo fS.180.
Wion. Nr. 105^41. s^
312
Celodnevna napeta in mestoma viharna seja Narodne skupščine. - Senzaajonalen nastop Nastasa Petroviča. Opozicija nadaljuje s svojimi obtožbami vlade. - Medel zagovor ministrskega predsednika. - Pozno v noci so bili definitivno verificirani vsi mandati razen onih treh, ki jih verifikacijski odbor m potrdil
Beograd, 19. oktobra p. Verifikacij-ska debata v Narodni skupščini, ki je trajala pozno v noč, je bila zelo značilna ne toliko za solidarnost opozicije, ki ise je dokumentirala tudi že v verifikacijskem odboru, kakor za razmere v vladni koaliciji. Demokratje so bili tekom vse debate v plenumu Narodne skupščine skrajno rezervirani in niso niti z besedico branili vlade pred obtožbami opozicije. Nastop g. Nastasa Petroviča je na drugi strani dokaz kritičnih razmer med radikali samimi in Mi dvoma, d)a bo našel Petrovičev nastop proti g. Vukičeviču globok odmev v radikalnem klubu. Klerikalci so se tudi tokrat izkazali kot najbolj zanesljivi zavezniki radikalov, ironija pa je hotela, da so morali s tem, ko so glasovali za večinsko poročilo, nehote glasovati tudi za verifikacijo mandatov gg. dr. Kramerja in poslanca Ureka.
Medel zagovor g. Vukičeviča je le še bolj pokazal, na kako nezanesljivih tleh slani njegov režim. Pokazalo pa se je tudi, da se niso uresničile nade onih, ki so računali na to, da bo dtebata v verifikacijskem odboru razcepila vrste opozicije in odtujila tudi obe demokratski skupini. Baš nasprotno priča potek današnje seje Narodne skupščine, da so stiki med obema demokratskima strankama vedno tesnejši, kar se je pokazalo tudi v zunanji sliki, ker se je večina demokratskih poslancev pomešala
med poslance SDS in HSS.
★
Beograd, 18. oktobra p. Danes je bila v Narodni skupščini otvorjena verifikacijska debata.' Za sejo je vladalo velikansko zanimanje in so bile zasedene vse diplomatske lože in vse galerije. Na današnji seji so prišli v smislu včerajšnjega dogovora med šefi parlamentarnih skupin na razpravo oni mandati, ki so bili od večine verifikacijskega odbora verificirani (312), jutri pa se bo vršila debata o onih treh mandatih, ki jih je večina odbora razveljavila oziroma anketirala. Izredno zasedanje Narodne skupščine bo nato zaključeno, v četrtek pa s kraljevim ukazom otvorjeno redno zasedanje.
Današnja seja se je začela ob 9.30. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je predsednik sporočil, da je bila na zadnji seji izrečena izključitev poslancev dr. Pernartja in Ceda Kokanoviča po sporazumu s šefi parlamentarnih skupin odgodena do konstituiranja Narodne skupščine.
Še eden neveljaven mandat
Poslanec Venčeslav V i 1 d e r je predložil pred prehodom na dnevni red spis s priloženim krstnim listom, iz katerega je razvidno, da radikalni poslanec na listi dr. Laze Markoviča g. Ratko Parežanin še ni 30 let star in se mora zato tudi njegov mandat razveljaviti. Spis je bil izročen verifikacijskemu odboru v svrho nadaljnega postopanja.
Radič zahteva razveljavljenje Vukičevičevega mandata
Nato je tudi g. Radič s posebnim dopisom na skupščinsko predsedstvo zahteval, naj se razveljavijo vsi mandati poslancev, izvoljenih na listi g. Vukičeviča v banjaluškem okrožju, nadalje vsi mandati na radikalnih listah poslancev dr. Vase Jovanovi-ča (Bihač), dr. Luže Markoviča (Mostar), dT. Milana Srkiča (Sarajevo), dr. Nikole Subotiča (severna Dalmacija), Ljube Jova-noviča (južna Dalmacija), dr. Ninka Perica (Požega), ministra pravde dr. Dušana Subotiča (Sombor), poštnega ministra Vlajka Kočiča (toplišiko okrožje) in ministrskega predsednika Vukičeviča v Skoplju, ki niso izvoljeni po svobodni volji naroda, marveč s pomočjo policijskega nasilja. Stepan Radič zahteva, da se smatrajo glasovi, oddani za te liste in kandidate, za neveljavne ne da se postopa po volilnem zakonu. Tudi ta dopis je bil izročen verifikacijskemu odboru.
Po prehodu na dnevni red je nato preči-tal radikalni poslanec dr. Bogdan Milašino-vič poročilo večine, poslanec SDS Juraij Demetrovič poročilo manjšine, klerikalni poslanec dr. Hodlžar pa oddvojeno mnenje ve-rifikacijslcega odbora.
Oster napad Nastasa Petroviča na Vukičevičev režim
Debato je otvoril ob napeti pozornosti celokupne skupščine in ob naraščajoči ner-voznosti vladnih radikalov vodja pašičevcev g. Nastas Petrovič, ki je že na včerajšnji seji radikalnega kluba ostro nastopil proti volilni politiki g. Vukičeviča. Svoj govor, ki je napravil na vso skupSClno globok utis in ki ga je celokupna opozicija spremljala z viharnim odobravanjem, je pričel g. Nsstas
Petrovič s konstatacijo, da je g. Vukičevič že pred volitvami najavil, kad namerava. 2e takrat je izjavljal, da bo vodil volitve, če treba tudi z nasiljem, samo da si zasigura tako večino v Narodni skupščini, ki mu bo pokorna in ki bo glasovala za njegove predloge brez ugovora. Na sramoto radikalizma in demokracije vlada danes v državi najbolj črn režim, kakršnega niso poznali niti v predvojni Srbiji. Radikalizem je značil svobodo besede, svobodo organizacije, svobodo državljanov, svobodo zborovanja in svobodo dogovora Vse to pa je sedanji režim upropastil. Sedanja vlada je prišla na krmilo na neparlamentarni način in niti Bog sam ne ve, na osnovi kakega prava. Današnja vlada je ustvarila doslej neznan režim, režim vladnih kandidatov. Nikdo ne more trditi, da so bile volitve v Južni Srbiji svobodne, če je mogel tam kandidirati in biti izvoljen popolnoma neznani, mladi sin ministrskega predsednika.
Govornik je nato našteval številne slučaje nasilja in zlorab v moravskem okrožju, kjer ie sam kandidiral. Naglasil je, da so vladinovci storili vse, da bi onemogočili njegovo izvolitev V to svrho so postavili celo posebnega ministra brez portfelja, Ve-ljo Popoviča, kojega edina naloga in ministrska dolžnost je bila, da prepreči njegovo izvolitev. Končno je govornik pozdravil zbližani e med radikali in klerikalci, pomiTjenje med Pribičevičem in Radtčem in osnovanje Demokratske zajednice. naglašajoč, da vodi vse to k izboljšanju in ozdravljenju naših političnih razmer. »Vendar pa,« je zaključil g. Petrovič svoj govor, «se najdejo danes celo ljudje na vladi, ki govore, da bi drugi blok, četudi bi imel večino, ne bi dobil vlade! Nasilje je glavno orožje teh idejnih siromakov!«
Apel Stepana Radiča
Za g. Petrovičem je povzel besedo Stepan Radič, ki je v svojem govoru navedel neštete primere nasilja in zlasti ostro napadel ministra pravde, ki je grozil Hrvatom celo z amputacijo. -Sramota,« je zaklical govornik, »da se upa tako govoTiti aktivni minister, minister pravde, čuvar zakona in zakonitosti!« Svoj govor je zaključil Radič z besedami, da je skrajni čas. da se končno popravijo vse blodnje in nepravilnosti tega relžiima, da pa se t-J>di popravijo pogreške, ki so se vršile v preteklosti.
Demetrovič o reakciji in demokraciji
Globok utis je napravil tudi govor poslan ca SDS Juraja Demetroviča, ki je priče! svoj govor z ugotovitvijo, da je bilo danes iznešenih že cela vrsta strahovitih obtožb proti vladi, toda še nikdo iz vlade ali vladne večine se ni oglasil k besedi, da bi jo branil. Ministrski predsednik je pri neki priliki naglasil, da gre za čiščenje v radikalni stranki. Toda kako se je v resnici postopalo? Kdo je očiščen? (Medklici: Očiščena je radikalna stranka! Živela korupcija!) Vlada je pri teh volitvah delila državljane na dve kategoriji: protežirance in } proskribirance. Vladni kandidati so se po-! slu zevali najbrezvestnejše agitacije in so i celo kraljevo ime vlačili v volilno borbo. | Ves državni aparat je bil v službi vladinov-cev. tyukičevič: To ni res! Čeda Kokanovič mu odgovarja: Kaj ni res! Mi imamo originalno okrožnico, ki ste jo vi poslali tuzian-skemu velikemu županu, o čemer bomo še govorili!)
Govornik povdarja na koncu svojega govora, da morajo biti narodni poslanci odvisni le od volje naroda, ne pa od političnih oblasti, od tatvin kroglic in od falzifikatov zapisnikov, ker samo tedaj lahko Narodna skupščina doseže to, kar narod od nje pričakuje. Narod hoče sposobno Narodno skup ščino in sposobno vlado, če hočemo to doseči, je treba gledati, da pride do polnega izraza demokracija. Ideja demokratskega bioka je ideja nove politike naše države. Končati je treba z raznimi poskusi, ki niso nič koristili, pač pa mnogo škodovali narodu in državi. Demokratski blok je ideja, ki gre po novih potih k novi demokratski politiki. To je danes vprašanje, ki stoji na dnevnem redu. Skrajni čas je, da se prične ustvarjati novo, pravno stanje.
Govor g. Demetroviča, ki je bil najmočnejši na dopoldanski seji, sta celokupna opozicija in del demokratov burno odobravala. Po govoru g. Demetroviča je bila seja zaključena in prihodnja odrejena za popoldne.
Vodja zemljoradnikov
Popoldanska seja Narodne skupščine se je pričela ob pol 15. Prvi je govoril zemljorad sik Voja Lazič, vodja, zemljoradnikov. La-zič je opozarjal na dejstva, ki jih je navajal Nastas Petrovič o policijskem terorju. Posebej je omenil veliki spopad v Kolubari, kjer je tekla tudi kri, Napa<t je izzvala po-
licija; vlada pa je preganjala prave rodoljube. Kako so se vršile volitve, se vidi med drugim tudi iz tega, da so orožniki, sreski poglavarji in župani spremljali vladne kandidate, druge pa preganjali. Ker vladajo v vladi take razmere, je zgubil narod vero vanjo.
Obramba ministrskega predsednika
Za Vojo Lazičem je kot prvi vladni radikal govoril poslanec Stevo Kobasicj* ki je napadal Nastasa Petroviča, češ da ni lojalen in da tudi Radiču ne bo najboljši prijatelj. Nastas Petrovič je kratko repliciral, nakar je povzel besedo predsednik vlade g. Velja Vukičevič. Imel je nad eno uro dolg govor, ki je pa razočaral prisotne, zlasti tudi radikale, ki so po vrsti zapuščali zbornico. Njegov govor ie napravil tudi na demokratske ministre zelo mučen utis, ker so pričakovali, da bo g. Vukičevič vendarle bolje branil svoj režim. G. Vukičevič je na vse ostre irv utemeljene napade opozicije stereotipno odgovarjal, da niso resnični in da je bilo poprej še mnogo slabše. Ob ustvaritvi današnje vlade se je govorilo, da je sestavljena na neparlamentaren način. To ni res, ker je bila sestavljena parlamentarnim potom kakor vse ostale. Neresnične so vesti, da je deloval na ustvaritev četrte stranke, saj mu to ni bite treba, ker je dobila radikalna stranka sama 750.000 kroglic. (Klici: Kdo je radikalna stranka? Kako ste dobili te kroglice?) Dasi smo delali resno, so nas poslanci opozicije v verifikacijski debati napadali Tadi terorja. To se sliši skoraj tako, kot da bi bili ob volitvah šli drug nad drugega s sekirami, puškami in krampi.
St. Radič prekine govornika: »Ne brlite norcev! Zakaj parlamentu lažete?
Na te besede je nastal v zbornici velik hrup in ropot. RaAčevec Drljevič vzklikne: To so lovski vitezi! G. Vukičevič zatrjuje, da se je vedno brigal da. zaščiti svobodo volitev. Na te besede se dvigne v zbornici ponoven ropot in smeh. Poslanec Vilder pristavlja: »To je najboljša šala, kar smo iih dosedaj slišali!« Po zbornici se ponovno čuje smeh, tako da se predsedniku le z največjim trudom posreči vzpostaviti Ted, nakar g. Vukičevič nadaljuje: »Storil sem vse ukrepe za svobodno volitev in sem o tem izdal poseben razglas. (Opozicija kliče: »Poznamo, poznamo ta vaš tajni razglas«!) Nisem uporabljal tajnih, temveč javne razglase. Da so bile volitve svobodne je najboljši dokaz v tem, da je nekdo izmed tovarišev v skupščini (Pribičevič) mogel v volilni borbi zaključi.' tisoči zbor. Meni se najbolj očita, da sem govorili, da bo prešlo mnogo 11. septembrov, a da bom kljub temu ostal na vladi. Res je minul 11. sept. in sedaj smo že v oktobru, a jaz sem še vedno na vladi. Dalje so me napadali radi prognoze da bo vlada dobila 190 mandatov Radikali so imeli 140 mandatov, demokrati 50 ali skupaj 190. Radikali so nekaj izgubili demokrati so nekaj pridobili in zopet imamo 190 mandatov. Sicer pa nisem jaz pričel delati prognoz. Prvi je stavil prognozo g. St. Radič, ki je izjavil da bo dobil 100 poslancev in milijon kroglic. Nato je dal prognozo g. Svetozar Pribičevič, ki ie trdil, da bo dobil 40 mandatov. Nato sem moral tudi jaz dati svojo prognozo«.
V nadaljevanju svojega govora g. Vukičevič napada St. Radiča. Ta ga razburjeno prekine: »Mi nismo ljudožrci! I/.kšen je ta govor? Tako se govori v gostilni, kadar imajo ljudje polne glave vina!« V zbornici nastane velik hrup.
G. Vukičevič je zaključil svoj govor s ponovnim dokazovanjem, da se ni nikjer izvajal volilni teror, najmanj pa proti HSS in SDS.
Za Vukičevičem je govoril radičevec Pa-sarič, ki je bil član državnega volilnega odbora. Energično ie protestiral proti očitku g. Vukičeviča, da so državni odbor vodili kaki partizanski nameni. Dve. tretjini državnega odbora sta sestavljeni iz naših najboljših pravnikov. Sramota je, da je g. Vukičevič obdolžil partizanstva ono, kar je v naši državi najboljše, t. j. sodstvo. Za njim je govoril zaradi osebnega pojasnila ponovno g. Nastas Petrovič o terorju v moravskem okrožju. Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo, da je največji škandal, da je Vukičevič pozabil starost svojega sina in dovolil, da je kandidiral proti zakonu.
Prvi nastop posl. Petejana
Od opozicije burno pozdravljen je nato stopil na govorniško tribuno socialistični poslanec Petejan. Klerikalci so pri tem demonstrativno zapustili dvorano. Posl. Pe-tefjan ie navajal volilna nasilja nad delavstvom v Bosni. Vojvodini, na Hrvatskem in v Srbiji, kjer niso mogli postaviti niti svojih list. Največji škandal in prava sramota pred vsem kulturnim svetom je, da se je Stepanu _Ra<liču onemogočilo kandidirati K
Makedoniji. Kot republikanec ne more dovoliti in mora odločno grajati, da so vladne stranke agitirale s kraljevim imenom. (Ploskanje pri opoziciji.) Nato je g. Petejan navedel primer delavcev v mariborski železniški delavnici, ki jih je obiskal predsednik vlade. Delavstvo je računalo, da bo predsednik upošteval njegove želje ln zboljšal njegov bedni socijalni položaj. Toda g. Velja Vukičevič je odgovoril lakonično: »Pred volitvami ne bo nič! Po volitvah bomo videli, ako glasujete za osebe, ki imajo oblast v rokah.« Ko je ta odgovor povedal v mariborski oblastni skupščini, ga je predsednik pozval k redu, malo pozneje je štajersko glasilo SLS samo priznalo avtentičnost Vukičevičevih besed. Slovenski radikali nimajo v Sloveniji nikogar za seboj iti obstojajo samo iz ljudi, ki jim gre za osebne interese Zlasti v Prekmurju so uvedli pravi makedonski režim. Postavili so komisarje in dajali instrukcije, kako se morajo vesti pri volitvah.
Posl. Petejan ie nato govoril o duševnem terorju, ki ga izvaja SLS potom cerkev, raz prižnice in iz spovednic nad slovenskim ljudstvom. Ta teror je mnogo hujši in mnogo nevarnejši, kakor telesni teror, ki divja po južnih krajih naše države. Socijalistična stranka je za pravico in za svobodo. Zato mora odločno obsojati SLS, ki danes glasuje za vsa ta nasilja in nemoralne politične akcije, ki jih je še pred dvema letoma tako energično in na ves glas pobijala. Ali ima SLS pooblastilo slovenskega naroda, da sme glasovati za poročilo večine? Iz govorov raznih govornikov in zagovora predsednika vlade je popolnoma jasno, da so navedbe v obtožnici manjšine resnične. Zato mora kot socijalist, ki je za svobodo in demokracijo, glasovati z manjšino.
Demokrat proti radikak
Po govoru edinega socialističnega poslan ca g. Petejana je bil odrejen daljši odmor, ob 9. uri pa se je seja zopet nadaljevala. Prvi je govoril radikalski poslanec Anti-parmakovič, ki je skušal braniti politiko vlade v Južni Srbiji in dokazati, da tam sploh ni bilo nikakega terorja. Opozicija je spremljala njegov govor z ironičnimi medklici in smehom, demokratskega poslanca Mihajla Kujundžiča pa je Antiparmakovi-čev govor tako razburil, da je začel energično protestirati, četudi je pripadnik vladne večine. Nekaj časa je opominjal govornike, da ne smejo tako govoriti, ker bije to resnici v obraz, ko pa ti opomini niso nič zalegli, je razburjen planil proti govorniškemu odru in energično protestiral proti izvajanjem poslanca Antiparmakovida. Ta mučen incident je izzval splošno prerekanje ki se je še stopnjevalo, ko je Kujundžič vrgel govorniku v obTaz, da sploh nima pravice govoriti v tej skupščini, ker se je kot bolgarski oficir še nedavno boril proti tej dTžavi! Tudi drugi poslanci so nato navalili proti govorniškemu odru, kjer je skušal Kujundžič govornika s silo odstraniti. Poslanec Antiparmakovič je moraJ končno svoj govor prekiniti in zapustiti govorniški oder. V skupščini je zavladalo mučno razpoloženje in zlasti v radikalskih vrstah ie bilo opažati velikansko razburjenost.
Zaključek debate
Po tem mučnem incidentu je povzel besedo poslanec Pavle Radič, ki je v glavnem govoril o nasilju v Južni Srbiji in naglasil, da ga je okusil na lastni koži. Med njegovim govorom so radikali neprestano vpad al i in skušali s hrupom zadušiti njegov govor. Na obeh straneh so padali ostri očitki in razburjenje se je vidno stopnjevalo.
Ob 11. je povzel besedo poročevalec večine dr. Milašinovič, ki je kratko reasumi-ral večinsko poročilo verifikacijskega odbo ra in zavračal očitke opozicije. Nato je govoril še poslanec SDS Dušan Ivančevič, ki je navajal primere volilnega nasilja v Liki.
Glasovanje
O polnoči je predsednik zakliučM debato in odredil glasovanje o poročilu večine verifikacijskega odbora.
Pri glasovanja z vstajanjem ie bilo večin sko poročilo verifikacijskega odbora z večino glasov sprejeto, tako da glasovanje o poročila manjšine in o oddvoienem mišljenju popolnoma odpade. S tem ie 312 nespornih mandatov, med njimi tudi mandata poslancev dr. Kramerja ln g. Urška, definitivno verificiranih. Seja je bila nato ob 12JO zaključena.
Prihodnja seja se vrši jutri dopoldne ob 9. in bo trajala predvidoma nepretrgoma do 8. zvečer Na dnevnem redu je razprava o mandatih ki jih verifikacijski odbor ni verificiral. Po zaključku debate bo kratka pavza, nakar bodo poslanci položili prisego Nato bo izredno zasedanje Narodne skupščine s kraljevskim ukazom zaključeno.
Redukcija oddelka za Slovenijo?
Beograd, 18. oktobra, p. Notranji mini« ster Velja Vukičevič pripravlja redukcijo oddelkov za Hrvatsko in Slovenijo v no« tranjera ministrstvu, češ, da se bo na ta način reduciralo nekaj uradnikov in pri« hranilo nekaj denarja. Ta vest je med po» slanci iz Slovenije in Hrvatske izzvala ve« liko ogorčenje, ker sta bila ta dva oddelka edina foruma, ki sta omogočala, da so se akti iz Slovenije in Hrvatske brez zamud reševali.
Pred demisijo albanske vlade
Kurijoznost iz skipetanskega parlamenta.
Rim, 18. oktobra, p. cGiornale d' Italia> objavlja nocoj nastopno vest fz Tirane: Nekateri albanski poslanci so v parlamentu in-terpelirali vlado, ali ne smatra, da bi bilo umestno demantirati vesti o vladni krizi, odnosno zahtevati zaupnico, da se izkaže, ali vlada še uživa zaupanje parlamenta. Interpelacija je bila vložena v obliki predloga in je sledila živahna debata, katere sta se udeleževala tudi oba ministra, ki sta prisostvovala seji. Vladna večina je končno 'a predlog zavrnila.
Pred zaključkom seje je več poslancev stavilo vprašanje, zakaj še ni zunanji minister objavil knjige z listinami glede jugoslovensko - albanskega spora. Zunanji minister je odgovoril, da je spor že likvidiran in da ga vlada ne smatra za tako važnega, da bi mu posvetila celo knjigo. Dodal je ironično, naj eden izmed poslancev, če vztrajajo na svoji zahtevi, na lastne stroške izda tako knjigo in mu bo vlada radevolje dala na razpolago vse potrebne dokumente.
Po seji se je vršila daljša konferenca ministrov, na kateri je bil sprejet sklep, da celokupna vlada poda demisijo, da bi se na ta način prožila predsedniku republike Ah-medu begu Zogu možnost, da sestavi vlado po svoji volji. .
Smrt odličnega češkega znanstvenika
Praga, 18. oktobra, h. Tu je danes umrl dr. Josef Thomayer, prof. medicinske fakultete na češki univerzi. *
Josef Thomaver je bil rojen 1. 1853. v Tr-hanovu in je študiral v Klatovu in Pragi, kjer je 1. 1876. promoviral doktorjem medicine. Bil je dolgo časa na študijskem potovanju po inozemstvu, Parizu, Londonu in Berlinu, izpopolnjeval se je tudi na operacijski kliniki prof. Gusenbauerja in bil asistent dr. Eiselta. L. 1886. je postal izredni profesor, 1. 1887. pa mu je bila podeljena redna profesura. Od 1. 1902. je bil potem vodja in~ terne klinike češke univerze. Thomayer je kot odlični klinični učitelj osnoval svojo lastno klinično smer ali cšolo>. Na polju znanstvene literature je bil zelo delaven in je sploh spadal med najplodovitejše zdravniške pisatelje in glavne znanstvenike stare praške znanstvene generacije. Češko znanost je s smrtjo Thomayerjevo zadela težka izguba.
Kar Bethlen stori, vse prav stori...
Budimpešta, 18. oktobra, s. Po skoro iti« rimesečnem odmoru je danes poslanska zbornica pričela svoje jesensko zasedanje. Proti predsednikovemu predlogu, naj bi se prihodaja seja sklicala čez osem dni, je opozicija protestirala in zahtevala, da se izvoli poseben odbor za pojasnilo Paleo« lcgueve zadeve. Ministrski predsednik Be« thlon je odklonil ta predlog in izjavil, da je predlagani odmor potreben, da se more« jo pripraviti zakonske osnove za plenum. Na reformo volilne pravice vlada ne misli in tudi splošna politična amnestija ni aktu« alna. Zbornica je nato sprejela predsedni« kov predlog.
Budimpešta, 18. oktobra, s. Na današnji seji poslanske zbornice je izjavil ministr« siri predsednik Bethlen, da je vlada pri« pravljena obenem s proglasitvijo 15. marca za narodni - praznik proslaviti tudi spomin Ludvika Kossutha.
Italijanski poraz v Libiji
Kairo, 18. oktobra, s. Operacije italijan« skih čet v Kiirenajki, ki so imele izvesti odločilen udar proti vstašem v vzhodni Li» bij i, so popolnoma zastale. Vstaši, ki so v premoči, so potisnili Italijane na celi črti nazaj na obalo. Italijansko poveljstvo je zahtevalo ojačenj, da začne potem z novi« mi operacijami, katerim bosta prisostvova* la kralj in Mussolini.
Volilni poraz norveške vlade
Oslo, 18. oktobra, (be.) Pri včerajšnijh volitvah v državni zbor je bila vlada na celi črti poražena.
Oslo, 18. oktobra, s. Izid volitev v dr« žavni zbor ni še točno znan, vendar je že gotovo, da bo delavska stranka skupno do« DHa 10 mandatov, kmečka stranka je do« slej dobila 3 mandate, konservativci pa bo« do najbrže 7 mandatov izgubili. Izgube ima jtj tudi radikali. Komunisti pa dobe samo 1 do 2 mandata.
Papež za pravoslavno vzgojo otrok
Sofija, 18. oktobra, d. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da je zaroka kralja Borisa z italijansko princezinjo Giovanno zvršena stvar in da se bo objavila takoj po kraljevi vrnitvi. Posebno važnost pripisujejo avdijenci kralja Borisa pri papežu, ki je dovolil, da bodo otroci iz zakona s katoliška Italijanko smeli pripadati pravoslavni veri,
Kako sta bila pri zadnjih volitvah tepena gg. Jelačin in Ogrin
Nečuvena požrešnost SLS. — Pri zadnjih volitvah je z g. Jela-činom vred dobila le 8 mandatov, sedaj pa je odklonila sporazum, po katerem bi dobila samo v trgovski in obrtniški skupini 16 mandatov. — Zadnjič se je SLS borila v koaliciji šestih skupin, danes je osamljena
Še vsem je v spominu kaj vse so pri volitvah v Zbornico klerikalci storili, da bi prodrla njihova lista, kateri sta načelovala gg. Jelačin in Ogrin. Kar šest političnih strank m grup (SLS, HSS, NRS, SKS, Nemci in Jelačinova grupa) se je takrat koaliralo, da bi odvzeli v Zvezi trgovskih gremijev ter v Zvezi obrtnih zadrug organiziranim trgovcem in obrtnikom njihovo stanovsko in strokovno zastopstvo. A vsa klerikalna gonja, vse klevete njihovih no-vin in njihovih agitatorjev niso nič zalegle. Uprav sramotno je bila poražena tako zvana JelaSn-Ogrinova Ičsta. Od 48 mandatov so klerikalci dobili z g. Jelačinom vred samo 8 mandatov. NRS 3, SKS 1, Nemci 2. nadstrankarji 4, organizirani privredniki, ki jih je podpirala SDS, pa 30 mandatov.
Organizirani obrtniki so dobili takrat v vseh štirih kategorijah skupaj 7204 glasove, SLS. HSS, NRS, Nemci, SKS in grupa g. Jelačina pa skupaj 9313 glasov. V trgovski skupini je dobila lista Zveze trgovskih gremijev 3242 glasov, dočim je vseh šest političnih strank in grup na Jelačinovi trgovski listi dobilo komaj 500 glasov več.
Klerikalci in g. Jelačin niso mogli katastrofalnega poraza lanskih volitev drugače preboleti, kakor da so z vladnim nasiljem dosegli za Zbornico nov volilni red, s katerim menijo, da se jim bo posrečilo odjesti trgovcem in obrtnikom stanovsko zastopstvo. A tudi to se jim ne bo posrečilo, čeprav se volilna komisija, v kateri sedijo skoraj sami prenapeti strankarji SLS, poslužuje vsakojakih mahinacij.
Od zadnjih volitev pa do sedanjih se je položaj med Jelačin-Ogrinovo grupo ter grup trgovskih in obrtniških strokovnih organizacij bistveno izpremenil. Zadnjič je stalo za Jelačinom kar šest političnih grup, danes je SLS menda izolirana. Njena koalicija od zadnjič je propadla. Na kandidatski listi obrtniške sekcije SLS vidimo smo pristaše SLS, vse drugo gre s kandidatsko listo »Vrhovnega obrtniškega sveta». Zlasti razveseljivo je, da to pot podpira liste strokovnih organizacij poleg SDS tudi SKS, ki je zadnjič dala za Jelačin-Ogrinovo listo okoli 3000 glasov v obrtniški in trgovski sekciji. Od zadnjih volitev so menda tudi nemški trgovci in obrtniki spoznali, da pljujejo v svoj lastni žep in na svoj lastni stan, ako bi glasovali proti svojim stanovskim organizacijam. In radikali? Nehvaležnost je res plačilo sveta. Pri sestavi sedanjih list je SLS z njimi tako postopala, kakor da bi jih sploh ne bilo. Klerikalni veljak je ob priliki pogajanj dejal: «A kaj radikali! 500 glasov So dobili pri nedeljskih (občinskih v Ljubljani) volitvah, pa naj jim damo kar par mandatov.« Tako je SLS z g. Jelačinom ostala pri teh volitvah čisto osamljena.
PožTešnost SLS je seveda še vedno velika in zato ni čudno, da se pri pogajanjih za sporazum ni hotela zadovoljiti s tem, da bi se mandati razdelili na polovico, tako da bi jih v obrtniškem in trgovskem odseku dobila SLS po 8, organizirani trgovci in obrtniki po 8. Klerikalci so hoteli, da naj svobodna trgovina in obrt kar poklekneta pred njihovo konzumarijo. Kako velika požrešnost navdaja klerikalce se najbolje vidi po tem, da sta zadnjič dobili Jelačinova in Ogrinova lista v trgovskem in obrtniškem odseku samo po 5 mandatov (organizirani trgovci in obrtniki so dobili po 11 mandatov!) sedaj pa ie SLS zahtevala zase od 16 mandatov kar 9!
Bitka je začela in prepričani smo, da bosta tudi to pot organizirana trgovina in organizirana obrt zmagala nad Jelačin-Ogrinovo klerikalno kampanjo. Strokovnim organizacijam, trgovcem in obrtnikom je čas pridobil na tisoče novih pristašev in novih prijateljev. Kakor sta bila gg. Jelačin in Ogrin tepena od stanovske zavednosti lansko jesen, tako bosta poražena tudi pri teh volitvah.
Zbornica kot kruhodajalec svojega podpredsednika
Ljubljanski trgovec nam piše:
Vsem je znano, da bi se z denarjem, ki se je porabil za adaptacijo sedanje zbornične palače, postavila lahko lepa nova stavba, in znano nam je tudi, da je 2. Ogrin da-leko prekoračil svote, ki so mu jih svoje-časno slovenski gospodarski krogi v plenu-mii zbornice odobrili. Kolikor se spominjam je bilo pred leti v zborničnem plenumu odobrenih 2,300.000 Din za adaptacijo zborničnega poslopja, potem pa so gospodje, ki vodijo to večno prezidavanje, kmaiu to svo-to prekoračili tako, da je bilo že 2,700.000 Din izdatkov. Kaj se je zgodilo pod zborničnim komisarijatom nam ni znano, gotovo pa je, da se bližajo stroški za stavbo že ogromnemu znesku 5 milijonov. Iz zborničnih aktov nam ie znano, da je bilo zborničnemu podpredsedniku Ogrinu odobreno za nadzorstvo 3% od stavbene svote. Zelo nas zanima, Če bo poternfl te 3% od vseh 4—5 milijonov, kar bi zneslo lepo vsoto 120—150 tisoč dinarjev? G. Ogrin sicer trdi. da rt stavbe zid*! nego samo nadzoroval, čudno pa je, da so leto in dan stali njegovi konji. Mapci in delavci pred ztoor-nioo ter dcrvažali ta odvažali. Kaj so imeli
opraviti, če g. Ogrin ni zidal, nego samo nadzoroval?
Ker smo slovenski trgovci v prvi vrsti dobri gospodarji, smo mnenja, da je prav lepo, če nam slovenski umetnik izdela kras no zbornico in to še z domačimi močna in sredstvi, toda dokler ntmamo denarja niti za to, da bi dali osnovno izobrazbo obrtniškim in trgovskim vajencem, dokler se zapirajo obrtne šole, toliko časa ni potreba, da razmetuje zbornica naš denar za luksuzne stavbe. Najprej potrebujemo mila in oblačila, denarja za vsakdanje potrebe in ko bomo v takem blagostanju, da bo vsega za vsakdanje potrebe dovolj, tedaj naj se grade luksurijozne palače. Mi itak dovolj ječimo pod pezo raznih bremen, naše gospodarstvo hira, a vendar bo treba naložiti slovenskim gospodarskim krogom visoke dcklade, da bodo plačani storjeni dolgovi in zbran denar, zabit v luksuzno palačo. Tudi uradniSka stanovanjska hiša se je začela graditi samovoljno od zborničnega predsednika in podpredsednika, zato naj nosita sama odgovornost in naj sama plačata vse stroške, ne pa mi s povišanimi do-kladami. Tudi tam čujemo, da ni bilo dovolj da vodi stavbeno nadzorstvo »žlahtac zbor ničnega predsednika, nego je hotel imeti tidi g. zbornični podpredsednik nekaj od tega in so nastavili, kakor se govori, njegovega sina z mesečno plačo 2000 Din, da nadzoruje, kako se meša cement in malta ter če so opeke in tramovi v zadovoljivem stanju. Ali je to res, g. zbornični podpredsednik Ogrin? Ali je res. da kot stavbeni vodja nadzirate zidavo zborničnega poslopja in kot zbornični podpredsednik sam sebi likvidirate račune in provizijo? Ali je idrn-žljivo, da je Zbornica TOI kruhodajalec svojega lastnega predsednika?
Klerikalna kandidatna lista za obrtni odsek
Ivan Ogrin, stavbenik, Grubarjevo nabrežje, Ljubljana.
Franc Dolinar, pekovski mojster, Ljubljana, Pred škofijo 11.
Jernej Ložar, krojač, Ljubljana, Sv. Petra cesta 20.
Frane Pust. tesar, Ljubljana, Streliška
ulica 29.
Ferdo Ferenz. klepar. Ljubljana, Mirje 2.
Ivan Srebot, čevljar, Ljubljana, Ravnihar-jeva ulica 15.
Josip Musar, mesar, Ljubljana, Šolski drevored.
Matko Čurk, stavbenik, Ljubljana, Mirje 3.
Martin Dolenc, čevljar, Ljubliana, Cerkvena ulica 21.
Franc Zavodnik, mizar, Glince - Št. Vid.
Miloš Honjec, kipar, Celje, Razlagava ulica.
Franc Koražija. dimnikarski mojster, Maribor, Židovska ulica 20.
Ivan Vrečar, mizar, Spodnje Domžale.
Andrej Gorenc, čevljar, Grbin - Litija.
Matija Mesaric, krojač, Maribor, Maistrova ulica 16.
Štefan Litrop. čevljar, Turnišče.
Peter Sadravec, lastnik žage in mlina, Ormož.
Mihael Brenčič, gostilničar, Ptuj, Ormoška cesta 3.
Andrej Kralj, sodar, Sv. Lenart pri Brežicah.
Janko Papež, klepar, Črnomelj.
Štelan Sukič. krojač. Murska Sobota.
Franc Flor, mizar, Slogona gora, p. Oplot-
nica.
Josip Hafner, gostilničar in Žagar, Škofja Loka.
Ivan Moder, mizar, Dol pri Ljubljani.
Franc Honjec, mesar, Maribor, Frankopa-nova ulica 41.
Vinko Lasič, zidarski mojster, Maribor, Tržaška cesta.
Peter Kuder. čevljar, Griže pri Celju.
Avgust Švajger, ključavničar, Braslovče.
Matija Cankar, mizar, Selo - Žiri.
Anton Pogorelec. kovač, Podtabor-Struge, Dolenjsko.
Josip Kuhar, mizar, Št. Vid nad Ljubljano.
Nova italijanska intriga
Ženeva, 18. oktobra, p. Že delj časa se opaža, da so odposlanci makedonskega odbora in posebni fašistični delegatje, ki postopajo po navodilih iz Rima, pridno na delu, da bi z raznimi obtožbami proti Jugoslaviji pokrenili takozv. makedonsko vprašanje tudi v Društvu narodov. Doslej so ž« ponovnokrat vložili razne memorande, pritožbe cmakedonske manjšine, proti zatiranju s strani jugoslovenskih oblasti in zahtevali avtonomijo, ustanovitev posebne makedonske države, mednarodno * preiskavo in slično. Italijanska diplomacija se je vselej angažirala pri teh akcijah in jih živo podpirala. Te dni je bila s strani posebnega makedonskega odbora v Ženevi vložen* zopet nova obtožba proti Jugoslaviji, koje vsebina pa še ni točno znana. Tudi ta obtožba poteka iz Rima, kjer se je nedavno mudil vodja makedonstvujuščih general Protogerov, ki je imel daljšo konferenco z Mussolinijem. Iz razloga, da te italijansko - makedonske intrige proti Jugoslaviji definitivno raaSsti, je Društvo narodov to pritožbo sprejelo in uvedlo običajno postopanje s tem, da je pozvalo jugoslovensko vlado, da izjavi svoje mnenje.
Beograd, 18. oktobra, p. V poučenih krogih se doznava, da je bila vlada ie pred delj časom obveščena, da pripravljajo make-donstvujušči s podporo Italije novo intrigo proti Jugoslaviji v obliki pritožbe na Društvo narodov. Ta pritožba je sledila te dni in je prejela vlada tozadevno baje že oficijelno obvestilo. Kakor pa izve vaš poročevalec v diplomatskih krogih, se tej pritožbi ne pripisuje nikake važnosti glede njenega namena, ker je evidentno, da gre le za intrigo. Vseeno pa je ta pritožba dobrodošla, ker nudi priliko, da se vprašanje makedonstvujuščih iznese pred mednarodni forum in tako definitivno razčisti.
Zanimive ugotovitve
praške preiskave
Sumljivo obnašanje italijanskih krogov, — Kako je prišel atentator v Prago. Iskanje njegovih pomočnikov in pokroviteljev. — Značilni sledovi
h. Praga, 17. oktobra.
Praška volilna kampanja je bila baš na vrhoncu in volilna borba je bila letos prav posebno ostra, pa je kljub temu atentat na Cena bega povzročil v Pragi ogromno razburjenje. Listi vseh strank so prinašali in še prinašajo poročila in komentarje in atentat soglasno obsojajo. Spominjajo ob tej priliki tudi na umor bolgarskega poslanika Daska-lova, ki je padel na sličen način, in odločno protestirajo, da bi se k nam zanašale metode, ki se imenujejo albanske, katere so pa drugod doma. Pokojni Cena beg bi bil moral čez nekaj dni predložiti svoje poverilnice predsedniku republike in je bil znan kot prijatelj Jugoslovenov; zgolj oziri na naše inozemske stike so zadržali, da ni naš javni tisk kar s prstom pokazal in imenoval z imenom neko poslaništvo, na katero se je morilec podal kar naravnost s kolodvora, čim je dopotoval v Prago.
Atentat je Prago razburil in to razburjenje še danes traja. V soboto po atentatu so zaplapolale na vseh poslaništvih zastave na pol droga, v znak sožalja, najpreje na francoskem poslaništvu. Vsa poslaništva so se pozorno informirala o stanju stvari, kaj in kako je z atentatom, samo italijansko poslaništvo je smatralo za nepotrebno, da bi se sploh zanimalo za atentat . . .
Dosedanja preiskava je ugotovila: Morilec ne razume niti besedice češki, marvč govori laški, samo prav malo srbski in nekaj malega francosko. V Prago je dopotoval preko Dunaja 10. oktobra iz Rima. Na Dunaju se je zadržal en sam dan. Potoval je torej iz Rima naravnost v Prago z namenom, da umori Cena bega. Ko je v Pragi stopil s kolodvora, je odšel naravnost na italijansko poslaništvo. Izgleda, da se je šel tja informirat o praških razmerah. Drugi potniki se o tem informirajo iz kažipotov in v potniških pisarnah ter ne hodijo po informacije na poslaništva. Od poslaništva si je vzel taksameter in naročil šoferju, naj ga vozi v «kakšen» hotel. Tako vsaj zatrjuje atentator. Šofer ga je peljal v hotel »Balkan« na Smihovu; ta hotel je najbolj oddaljen od vseh običajnih šoferskih potov in od drugih hotelov in je eden onih, kamor nikdar noben šofer ne vozi potnika, ki ne pozna Prage. Ta moment je prav značilen.
Iz teh momentov se vidi, da je morilec. ki ni bil prej nikdar v Pragi in ki ne zna besedice češki, niti nemški, že dan po svojem d »potovanju vendarle natančno vedel, kje Cena beg stanuje, kje in kako se kreta, tudi kje je jugo-
slovensko poslaništvo, saj so ga tam dvakrat videli, kako je pohajkova okrog poslaništva in opazoval. Bil je tako dobro orijentiran, da je jasno, da je imel in moral imeti svetovalce. Razen morilca je torej v Pragi tudi še or< ganizator umora . . .
V tej smeri vodi sedaj praška policija preiskavo. Okrog Cena bega se je takoj po njegovem -prihodu v Prago pričel smukati neki Albanec, ki se je izdajal za študenta in ki si je morda tudi pridobil begovo zaupanje. Ta tako zvam študent živi v Pragi že štiri mesece in je prišel iz Berlina, ko so se objavile prve vesti, da pride Cena beg v Prago. Ta sicer ni prišel takrat takoj, toda Albanec je vendarle ostal v Pragi. Navedel je, da študira kemijo in da je pri šel v Prago v to svrho. Toda pred štirimi meseci so bile še počitnice in kemičnih študijev takrat ni bilo. Pa tudi sedaj ne študira kemije, marveč je verjetno, da je tu le čakal na bega. Potni list ima na ime Spunza, toda verjetneje je, da je to ime fingirano, ker se je tudi morilec imenoval Bebi s fingiranim imenom, na katero se je glasil potni list. Pri prvem zaslišanju je policija res tudi zamenjala obe imni. Nadaljna preiskava pri Spunzi je ostala brezuspešna,
Dalje je razmišljanja vredno, da je morilec imel revolver najstarejšega sistema, kakršnega v Albaniji več ne najdeš, namreč z bobenčkom. Pravi, da si je to orožje kupil pred nekoliko leti, ko je po smrti svojega očeta nameraval samomor. Znano pa je, da so v Albaniji samo revolverji najnovejših tipov, pač pa so oni, iz čijih rok je morilec prejel orožje, skrbno pripravili vse, da zabri šejo sledove. Verjetno je, da so vsi aranžerji vzeli za vzgled slučaj Cičon-kova, morilca Daskalova.
Kako skušajo zabrisati sledove, se vidi tudi po tem, da trdi morilec, kakor je bil instruiran, da je prišel v Prago iz Beograda, dasiravno je doskazano, da je prišel naravnost iz Rima. Na svoji trditvi, da je prišel iz Beograda, morilec še vedno trdovratno vztraja. Morilec in njegovi patroni so gotovo tudi računali s tem, da spada umor v Pragi pred poroto in se nadejajo, da ga porota ne bo obsodila na smrt. Mo rilec je izročen sodišču. Zato ne moremo objavljati nadaljnih podrobnosti. Pričakovati je, da bo preiskava končala čimpreje in da pride morilec Bebi pred sodišče že v decembru.
Včeraj je dospel v Prago Gani beg, brat umorjenega poslanca, da uredi po-slančevo ostavino in pogreb.
Atentat na Cena bega in kalija
c. d. — V Milanu, 17. oktobra.
Praški atentat na albanskega poslanika Cena bega ni napravil v italijanskem tisku vtiska, ki ga bi bilo pričakovati z ozirom na velikansko prijateljstvo, ki vlada dandanes med Italijo in Albanijo. Poslanik Albanije, za katero se je fašistična Italija pred par meseci vrgla v boj s tako vnemo, da je bilo vsak čas pričakovati celo najhujšega, oboroženega spopada, umorjen, italijanski tisk pa zabeležuje ta dogodek, kakor da se je zgodilo nekaj vsakdanjega, kaka manjša ali večja železniška nesreča, kak potres z epicentrom v razdalji 7000 kilometrov. Zastonj iščete po vsem italijanskem tisku ogorčenja zaradi tega zločina, ki bi bilo vendar tako naravno, da, celo niti lastnega komentarja k temu dogodku ne najdete v nobenem italijanskem listu, temveč edino-le navajanje pripomb zunanjega tiska in še to v zelo skrčeni meri in na skrajno oprezen način. Toda eno se pa vendar ponavlja v vseh teh, po zunanjem tisku posnetih pripombah, namreč, da je bil Cena beg «pošpeševalec» prijateljstva med Albanijo in — Jugoslavijo*, da se je odrekel albanskemu ministrstvu notranjih stvari in poveljništvu albanske vojske, ko je Ahmed beg Zogu uvedel politiko prijateljstva napram Italiji, in da tedaj, ko je bil v GjuraŠkoviievi aferi odpoklican, ni hotel odrti iz Beograda in je izjavil, da raje ostane v Beogradu tudi kot zasebnik.
Kakor rečeno, ga ni v vsem italijanskem tisku niti enega lastnega komentarja v tem dogodku in tako seveda tudi ne niti ene uredniške vesti, ki bi izražala obžalovanje tega atentata, ki bi izrekala Albaniji in njenemu predsedniku, čigar ožji sorodnik je bil Cena beg, sožalje. kar bi bilo pač več ko razumljivo. Ne, prav nič takega ni v italijanskem tisku, pač pa zato tem več ostrih izpadov proti — Jugoslaviji. Tako na primer si daje tukajšnje glavno glasilo fašističnega režima «11 Popolo d' Italia* z Dunaja poročati dobesedno tako-le:
<Beograd, ki je šele sedaj pričel po umoru generala Kovačeviča raztezati svoje živce, je zašel v novo krizo, ki ima tokrat vse znake histeričnosti. Beograjski listi ne kažejo niti da bi hoteli upoštevati, da je med Albanci, kakor med vsemi balkanskimi narodi politični zločin, žal, rezultat čisto posebnega pojmovanja notranjih nasprot-stev. in niti ne izrekajo domneve, da bi mogk> iti tudi tokrat, kakor v slučaju Kowerde, morilca ruskega poslanika v Varšavi, za brezumen čin po politični strasti zavedenega mladeniča. Praški •tentat se v Beogradu razume kot izzi-
vanje Jugoslavije, ker je bil Cena beg znan po svojem srbofilstvu, in dušev-nost SHS ne zna boljšega kot da to izzivanje pripisuje Italiji.®
Ni ga tudi italijanskega lista, ki bi ne povdarjal morilčeve izjave, da se je zato namenil umoriti Cena bega, češ ker je «Cena beg deloval v korist Jugoslavije, kateri je hotel prodati interese Al-bancev.»
Značilno je tudi. da kljub dejstvu, da ima italijanski tisk kar najboljše zveze z Albanijo, s Tirano, vse do danes ni niti v enem italijanskem listu bilo niti najmanjše vesti iz Albanije, ki bi bila govorila o praškem atentatu. Vsi podatki o morilcu so v italijanskem listu posneti izključno le po praških in dunajskih listih, dasiravno bi bilo vendar popolnoma naravno, da bi si rimski poročevalci italijanskega tiska, kakor v vsakem drugem slučaju, zbrusili svoje pete, da bi napolnili liste s celimi stolpci vesti o morilčevem šestletnem bivanju v Rimu, v tamošnem dijaškem zavodu, in kar najtočnejšimi podatki o njegovem odpotovanju iz Rima itd. O vsem tem pa se v italijanskem tisku, kakor rečeno, ne čita čisto nič drugega, ko dunajske in praške vesti, da je morilec sin že pokojnega licejskega ravnatelja v Elbasanu. da je dovršil licejske študije in bil potem kot sirota sprejet v zavod na «Monte Mario» v Rimu, kjer se je posvetil filozofskim študijam. Čita-joč te po tujih listih le tako nekako mimogrede, hočeš, nočeš, moraš posnete podatke, dobiva človek nehote vtis, da bi italijanski tisk najraje zamolčal ta dejstva, če bi jih smel. če bi stvar ne bila vendarle preveč sumljiva.
Zastonj je, popolnoma zastonj, Če vprašujete italijanske službene ličnosti po njihovem mnenju o tem atentatu. Lice se jim zmrači, zmignejo z rameni in: »Kdo naj razume te balkanske ho-matije!» In italijansko občinstvo? Mislim, da se ne motim, če pravim, da bo precej splošno mnenje, ki ga je izrekel v vlaku neki veletrgovec, ko je, odlagajoč «11 Popolo d' Italia*. v katerem je prečrtal poročilo v »Nadaljni proti-italijanski špekulaciji beograjskega tiska*, zamrmral sam zase: «Avrannora-gione loro» (Imeli bodo prav oni!). V tej seveda dunajski vesti, iz katere sem povzel zgoraj dobesedno navedeni odstavek. se navaja namreč tudi mnenje beograjske »Politike«, ki pravi, da že samo dejstvo, da je morilec prišel Iz Rima, dovolj jasno označuje pomembnost tega dogodka. »Avranno ragione ioro!» namreč «oni» v Beogradu!
Med Italijani samimi se je torej rodilo prepričanje, da je fašistična Italija pač s svojim neprestanim hujskanjem, če se že ne reče, kar naravnost oborožila roko. ki je umorila albanskega poslanika, ki je KI na glasu prijateljev Ju-
goslavije in bi sčasoma znal morda r>o-stati nevaren Italiji in njenim zaščiten-cem v Albaniji. Fašistična Italija je pač videla v Cena begu moža, ki bi znal v danih prilikah naslediti Ahmed bega Zogu, kakor je Ahmed beg Zogu nasledil Fan Nollija. Zato je moral izginiti Cena beg.
Fašistični listi menijo, da pride morilec že v decemberskem zasedanju p te d praško poroto, češ ker češkoslovaške oblasti niso interesirane na tem, da bi na dolgo in široko preiskavale politične nagibe atentata in da češkoslovaški zakon sicer določa smrtno kazen za umor, da pa je upati, da se ta kazen zaradi morilčeve «mladosti» — 25 let — izpre-meni v ječo. Morilca bi potemtakem po prestani kazni mogla doleteti še slava arnavtskega narodnega junaka, vele-zaslužnega za Albanijo in njeno pokroviteljico Italijo!
Albanski komunike o praškem atentatu
Praga, 18. oktobra, d. V uradnem komunikeju, ki sta ga izdala tu dunajski albanski konzul Catin in albanski odpravnik poslov v Beogradu dr. Stila, ki se mudi zdaj v Pragi, je rečeno: Bili smo že pred več tedni opozorjeni, da bodo naši nasprotniki in emigranti v inozemstvu z glavnim vodstvom na Dunaju in ekspoziturami v Beogradu, na Krfu, v Brindisiju, Rimu in Ženevi poizkušali boj na življenje in smrt. Atentat na Cena bega je pričetek te revolucionarne akcije, ki se ima razširiti na vse inozemske zastopnike Albanije, da bi na ta način vsaj v inozemstvu izvajali teror, ko jim v Albaniji noče nič več uspeti. Ta pred dvema letoma osnovani cKomiteti nacional - revolucionar-*, kratko <Konare» imenovan, začenja torej svojo aktivnost. Prepričani smo, da je bil morilec do Prage povsod v spremstvu. Na Dunaju je bil prekontroliran. Odkod je dobil revolver in odkod denar za to drago potovanje? Ta vprašanja bo naša vlada kmalu razrešila. Tajne organizacije, tako zatrjuje ta komunike, v Albaniji sploh ne obstojajo, tudi nobena tOhrana® ne. Končno potrjuje komunike, da je žena Cena bega sestra albanskega predsednika Ahmeda Zogu.
Praga. 18. oktobra, d. Praška policija je pomagačem atentatorja baje že na sledu. Ko je takoj jx) atentatu morilca obkolila množica ljudi, je nekdo zaklical: Nikar ga ne ubijajte, to je političen umor. Neznanec, ki je to zaklical, pa je takoj izginil. Policija ga zdaj išče.
General Gomez ubit
Mexico Clty, 18. oktobra, (be.) V bitki v bližini Tacualz&n je bil ubit general G o, mez s 30 svojimi pristaši.
Ženevska konferenca za ureditev gospodarskih razmer v Evropi
Ženeva, 18. oktobra, (lo-) Na diplomat« ski konferenci za omejitev izvoznih in uvoznih prepovedi so zastopane tudi neka» tere prekomorske države, akoravno pro-ble« mi konference zanimajo v glavnem evrop* ske države.
V svojem govoru je predsednik konfe. renče izrazil upanje, da bodo vlade poka« zale svojo dobro voljo pri izvršitvi gospo« darskih načel sprejetih na zadnji svetovni gospodarski konferenci. Ako bi se ne od« pravile sedaj razne ovire v mednarodni tr« govini, bi to v veliki meri omajalo zaupa« nje evropskega javnega mnenja v sklepe svetovne gospodarske konference m bi v znatni meri poslabšalo izglede za končno rešitev mirovnih in gospodarskih proble« mov vsega sveta.
Voditelj angleške delegacije Chapman se je popolnoma pridružil izvajanjem pred« sednika in izjavil, da bi bilo neprevidno zahtevati od sedanje konference preveč, ker bolje je, da se vsaj nfckaj doseže kot ničesar. Chapman je končno izrazil upanje, da bodo sklepi konference v marsičem od« pravili sedanje neurejene gospodarske raz« mere in pripomogli k boljšemu razumeva, nju potreb in nalog evropskih držav.
Bolgarski kralj v nemški Šleziji
Vratislava, 18. oktobra, s. Kralj Boris j« dospel semkaj na 14dnevno zdravljenje.
Aretacija anarhistov v Parizu
Pariz, 18. oktobra, (pa.) Policija je are. tirala 21 anarhistov, ki bodo vsi izgnani.
Proces proti morilcu Petljure
Pariz, 18. oktobra, (be.) Danes se je pri« čela razprava proti Židu Samuelu Schvvarz« badu, ki je svoječasno umoril Petljuro, češ da je kriv pokolja tisočev ukrajinskih ži« dov. Kot priče nastopajo na razpravi med dTugimi Maksim Gorki, Einstein in Trif stan Bernard.
Iz letalskega sveta
Rio de Janeiro, 18. oktobra, (pa.) Semkaj sta prispela francoska letalca Costes in le Brbc.
London, 18. oktobra, (be.) Včeraj so startala 4 letala za polet v Indijo, Avstra« Hjo in nazaj. Pot meri 40.000 kilometrov.
Fašisti se boje socialističnih filmov
Trst, 18. oktobra, o. Že nekaj dni »e je v tukajšnjem kinu «Excelsjor> predvajal fiim «6olnar na Volgi®, ki predstavlja ve. činoma epizode iz ruske revolucije. Danes pa so oblasti ta film prepovedale, češ da ima preveč izrazite socijalistične tendence in bi mogel duhove razburjati.
Rudarska stavka v Španiji
Madrid, 18. oktobra, (be.) Stavka v pre. mogokopih Asturije je popolna.
Za konsolidacijo poljske valute
London, 18. oktobra, (lo.) Danes je bil objavljen prospekt 7 odst poljskega štabi. Mzarijskega posojila v znesku 2 milijonov funtov, po emisijskem kurzu 92 odst. Na« men posojlu je konsolidacija poljske va. lute in ravnovesja poljskega državnega proračuna, ki ga je dosegla poljska vlada z lastnimi sredstvi. Poljska vlada je uredila svoje finančne prilike na podlagi finančno, ga načrta Društva narodov.
Novi petrolejski vrelci v Mezopotamiji
Bagdad, 18. oktobra, (be.) V okolici Ki« kuka so odkrili močne petrolejake vrelce.
Naši krati
Drugo poučno potovanje srbskih kmetovalcev rpo ljubljanski oblasti
Od 11. do 18. t. m. ie v tekočem letu že draga skupina srbskih kmetovalcev prepotovala ljubljansko oblast Prva skupina je bila tukaj koncem septembra in je prišla iz užiške oblasti, drago skupino pa je sestavljalo 19 kmetovalcev iz moravske (čuprija), iz timoške (Zaječar) in iz kosovske (Priština) oblastL Z njimi so bili Se trije kmetijski strokovnjaki, po edem iz vsake od navedenih treh oblasti. Centralno vodstvo potovanja je bilo v rokah obLastnega kmetijskega referenta tioioške oblasti, Milana P e-t r o v i č a.
Izletniki so dopotovadi dne 11. t. m. zvečer iz Zagreba v Brežice, kjer jih Je na kolodvoru pozdravil odposlanec velikega župana ljubljanske oblasti g. Miloš Štibler, ki je drage goste spremljal na vsem potovanju po ljubljanski oblasti. Po prisrčnem sprejemu se je razvil cel sprevod v mesto, Sci je bilo okrašeno z zastavami. V dvorani Narodnega doma Jo bil od občine prirejen banket, sviral Je orkester »Čitalnice«.
Dragi dan so se izletniki odpeljali z avtomobili na Bizelijsko. V gostilni HOnigs-feld so Jim vrti Biiz Ija^/ci priredili zakusko. Pozdravil jih Je župan g. Balon. Nato so gostje odšli v vinograde. Ogledali so si najprej kletarstvo na bizeljskem gradu, odkoder so odšli v Drenovec. Odlični vinogradnik g. dr. Matija Slavik je goste pričakal s kruhom in soljo, razkazal svoje vinogradniške naprave im jih nato pogostil na nebeško divni terasi pred svojo hišo. Gostiteljeva gostoljubnost, njegovo slovansko ■ navdušenje, krasen kraj, lepo vreme in odlično vince. vse to jje izletnike spravilo v najboljšo voljo in so se le neradi ločili. Toda čas Je klical in odšli so nazaj v dolino, a spotoma so si ogledali še več čisto kmet-skih vinogradništev. Ob 14. je bil obed, ki so ga priredili vrli Bizeljanci. Goste je med drugimi pozdravil vinogradnik g. Janežič z zelo lepim govorom. Domači tamburaši so svirali in zaplesalo se je tudi kolo. Zvečer so se izletniki odpeljali, v Brežicah zopet toplo pozdravljeni v Ljubljano, kjer sta jih na kolodvoru pozdravila oblastni kmetijski referent g. Cerne in predsednik »Kmetijske druiSbe« g. Sancim.
V	Ljubljani so izletniki v četrtek posetili drevesnico »Kmetijske družbe«, podkovsko šolo. gospodinjsko šolo »Kmetijske družbe«, Združene mlekarne in »Kmetijsko družbo«. Opoldne je bil v »Ljubljanskem dvoru« obed, popoldne so si gostje ogledali mesto.
V	petek se je izletnikom pridružil sreski poglavar za ljubljansko okolico dv. svetnik g. dr. Ferjančič z dvema referentoma in g. inž. Hočevar, ki vodi dela za osuševanje Barja. Odšli so v Vnanje Gorice. Izletniki so z velikim zanimanjem poslušali tolmačenja glede osuševanja in obdelovanja ljubljanskega Barja; s pravim občudovanjem so ogledovali ondotne lepo urejene kmetije. Posebno jim je ugajalo, kadarkoli se jim je pokazalo malo, a lepo urejeno posestvo s polnim hlevom živine. Ogledali so si tudi pokopališče, a nato so se odpeljali z vozovi v Brezovico. Tu jih je pričakovala vsa šolska mladina z zastavicami pod vodstvom učiteljstva in duhovščine. V šoli je bil gin-Uiv pozdrav. Po razgledanju lepih kmetij na Brezovici se je vršila zakuska in tukaj so se izletniki dali tudi fotografirati. Medtem so prispeli z Vrhnike avtomobili. Ob pol 13. so bili izletniki že na Vrhniki, kjer je bilo vse v zastavah. Po prisrčnem sprejemu in pogostitvi v Rokodelskem domu se je vršil ogled Mlekarske zadruge, največje v Slo-
Samo še danes!
M in Polociion
kot mornarja
Ijvrstna šaloigra, ki se je z velikanskim uspehom predvajala pri razprodan h predstavah se predvaja danes zadnjikrat.
Predstave ob 4., pol 6, pol 8. in 9.
ELITNI KINO MATICA
Teleton 2124
veniji, posestev, Lenarčičeve tovarne za parkete, Lenarčičeve žrebčarne i. dr. Zvečer so se izletniki nadvse zadovoljni povrnili v LJubljano.
V	soboto so naši bratje nenapovedano odšli na Bled. Žal, da so megle zastirale pogled na divne naše planine. Hoja skozi Vint-gar jih je kljub temu očarala, posebno pa še Bled sam. Spotoma so si v Podhomu ogledali nekaj planinskih kmetij in lepo sirarsko zadrugo. Na Bledu so seveda odšli tudi na otok in v kraljevi »Suvobor«.
'V nedeljo zjutraj so se gostje podali v kamniški sTez. Na postaji Jarše-Mengeš so izstopili in se po raznih pozdravnih nagovorih z avtomobili najprej odpeljali v Radomlje, kjer se je vršil ogled kmetij in Mlekarske zadruge, ki je goste tudi pogostila. Nato je sledil ogled lepega posestva g. barona Apfalteima v Čraelem (pincgavska živina) in g. Leona Souvana v Volčjem potoku (raontafonska živina) Opoldne so se pripeljali v Kamnik, ki je bil okrašen z zastavami. Najprej so odvedli goste na grad, odkoder je bil lep razgled po mestu in okolici. Obed se ie vršil pri Kendi. Za pozdravne nagovore sta se od strani izletnikov zahvalila dva kmetovalca, prvi od bolgarske me(je, drugi s Kosovega polja, kar ie izzvalo posebno navdušenje. Seveda se je tudi pelo slovensko in srbsko. Po obedu so se gostje odpeljali na grad Križ (last baronice Apfaltern), kjer so si ogledali veleposestvo. Nato so si v Komendi ogledali mlekarno ter Mejačevo vinsko trgovino in kmetijo. Pri Vodetu je bila južina. Tamburaši so svirali in plesalo se je kolo. Zvečer so gostje, spremljani od mnogih Kamničanov, pod vodstvom sreskega ooglavarja odšli v Jarše in odtod v Ljubljano. Ta dan so bili najgosto-ljubneje sprejeti, kjerkoli so se pojavili.
V	ponedeljek so si izletniki še ogledali nekaj kmetij v Zg Šiški, zvečer pa se je vršila v hotelu »Unionu« zelo prisrčna poslovilna večerja. Vrsto napitnic je otvori! g. dr. Andrejka, ki je želel izletnikom srečen povratek v domovino in mnogo koristi od poučnega potovanja. Od strani gostov so
tokrat govorili kar štirje kmetovalci, dva s Kosovega polja in po eden iz ostalih oblasti. Končno zahvalno besedo v imenu gostov je izrekel oblastni referent iz Zaječa-ra g. Milan Petrovič. Kvartet Matičarjev je zapel vrsto prelepih pesmi, slovenskih in srbskih.
Dragi bratje, ki so se včeraj zjutraj povrnili domov, so kazali na vsem poučnem potovanju največje razumevanje in zanimanje za naše- napredno kmetijstvo; a poleg tega so pri vsaki priliki dali duška svojim iskrenim čustvom za naše trpeče brate onstran Nanosa in Triglava. Tudi s te strani se je pokazal velik nacijonalni pomen takih izletov. Tako medsebojno spoznavanje najbolj utrjuje naše edinstvo in ustvarja najzanesljivejšo podlago za srečno bodočnost naToda.
Končno bodi omenjeno, da se je ponovno izražala želja, da se taki izleti-ponavljajo, a posebno, da polete tudi slovenski kmetovalci zopet med svoje brate na jug.
Šola za friziranje v Ljubljani
Šolo za friziranje je v nedeljo popoldne ob 18. otvorilo Društvo brivskih in frizerskih delavcev na svečan način v salonu Mrakove restavracije na Rimski cesti. Člani društva so se prireditve udeležili v polnem številu in z največjim zanimanjem in odobravanjem sledili govoru predsednika Martina Hodaliča, ki je z obžalovanjem konštatiral odsotnost mojstrov in povdar-jal, da ima šola namen članom izpopolniti strokovno znanje ter jim tako nuditi priliko, izboljšati si svoj gmotni položaj. Pomočniki so prisiljeni, da slede modi, ki od njih zahteva vsak dan več znanja. Iz navadnega brivca je moda s silo ustvarila damskega frizerja in Ljubljana se ponaša s strokovnjaki, ki so ob sklepu lanskega tečaja v Narodnem domu dokazali z javnim tekmovanjem, da ne zaostajajo prav nič za svojimi kolegi v evropskih centrih.
Prvi strokovnjaki iz Zagreba so lani z največjim priznanjem izjavili, da je v Za-
Z olimpijskega dneva v Ljubljani
Veslači LSK v sprevodu
«Prakolo» v olimpijski povorki
Najmlajši ljubljanski «olimpijci», ki so s svojimi vozili vzbujali Splošno pozornost
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Sreda, 19.: »Polnoč«. Premierni abonma.
četrtek ,20.: Zaprto.
Petek, 21.: Zaprto.
Sobota 22.: «Polnoč» A.
Nedelja, 23.: »Idealni soprog«. Izv.
Ljubljanska opera
Sreda, 19.: Zaprto. Četrtek, 20.: Zaprto.
Petek, 21.: »Ljubezen do treh oranž®. Pr&>
mierni abonma. Sobota, 22.: »Orlov®. Izv.
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 22.: »Lokalna železnica«. Nedelja, 23.: »Lokalna železnica«.
Mariborsko gledališče
Sieda, 19.: Zaprto.
Četrtek, 20.: «Traviata». B. Nova zasedba.
S. Prokofjev: cZaljubljen v tri oranžo. Premijera tega velesanimivega dela se vrši v petek 21. t .m. v naši operi. Snov za opero, ki predstavlja tudi v bizarni moderni literaturi prav poseben tip, je vzel avtor iz pravljičnega sveta. Postavil pa je to Goz-zijevo pravljico na oder na povsem originalen in doslej neobičajen način. Tako rekoč pred očmi občinstva režirajo to delo čudaki,
ki nam v avtorjevem imenu hočejo prikazati nov tip umotvora, ki naj zadovolji vse tiste, ki si žele tragedije, komedije, lirskiii izlivov, filozofskih problemov, pa tudi navadnih burk in šal, plesa, živopisnih kostumov, dekoracij itd. Tedaj opera za vse! Pri izvedbi tem dela, ki sta ga naštudirala gg. Štritof in sest, je zaposlen skoraj ves operni personal in celo del dramskega. Glavne partije pojejo ge. Thalerjeva, Thierryjeva, Poličeva, Medvedova, Ribičeva in Ramšako-va, ter gg. Betetto, Banovec, Janko, Kovač, Rum pel, šubelj, Povhe in Bertot. Čudake pa bodo dali gg. Danilo, Drenovec, Jarc, Mi-hevc, Pavlič, Turko, Peček, Rus J. in Vlah.
Šentjakobski gledališki oder uprizori v soboto 22. in v nedeljo 23. t. m. izvrstno komedijo »Lokalna železnica«. Pisatelj Tho-mas je komediograf, ki pozna točno vse vrline in slabosti človeškega življenja in jih spretno uporablja v svojih delih. Zdrav humor prepleta vso komedijo. Predprodaja vstopnic bo od srede dalje v trgovini Peter Šterk. nasl. Miloš Karničnik na Starem trcu št. 18.
Josip Kulundžič: «Polno5». Danes, v sredo zvečer bo v ljubljanski drami premijera Kulundžičeve drame «Poln<?5>. Delo spada med najnovejše proizvode mlajše hrvatske generacije in je doseglo nri svoji prvi uprizoritvi 1. 1921. v zagrebškem gledališču iz-
redno velik uspeh. V ulogah nastopijo ga. Marija Vera, gdč. Debelakova, gdč. Vida Juvanova ter gg. Jan, Gregorin, Cesar. Režira gosp. Ciril Debevec. Scenične osnutke je izvršil arh. I. Spinčič, godbo pa je zložil M. Bravničar.
Mariborska operna sezona se otvori v četrtek, dne 20. t. m. z na novo naštudirano <Traviato» v novi zasedbi in novi opremi.
Izdanja Vodnikove družbe
V najnovejšem cGlasniku profesorskega društva» je gosp. M. M. P. posvetil poldrugo stran pohvale na veliki trud Vodnikove družbe in na njene lepe uspehe v 1. 1927. Glede članstva pravi, da je za malo Slovenijo izredno visoko, saj Srpska književna zadruga niti po 35. letih obstanka ne tiska in ne razpošilja nad 12.000 primerkov na leto. Ko je pisec opozoril na vsebinsko in oblikovno dovršenost lanskih publikacij, spodbuja tovariše in tovarišice, naj se začno zanimati za to koristno družbo, češ, cu koliko ona bude naišla na više odziva u nas, u toliko če dobiti naša narodna stvar.»
AIeštrovičev spomenik Grgurja Ninske-ga. Kipar Meštrovič ie dovršil kip škofa Grgurja Ninskega in bo osebno vodil dela za postavitev spomenika v Splitu. Veščaki pravijo, da spada ta kip med najboljša kiparjeva dela. Meštrovič ga ie napravil zastonj in ga je poklonil splitskemu mestu. Sploh ie Split Meštroviču zelo prirasel k srcu, o čemur priča tudi dejstvo, da bo kipar gradil na Marjanu svojo vilo.
grebu tako uspela prireditev nemogoča in da znanje ljubljanskih frizerjev splošno daleč prekaša Zagreb. Letos so pomočniki prisiljeni da se postavijo na lastne noge in brez pomoči mojstrov prevzamejo sami vse velike stroške šole, ki bo trajala šest mesecev po 4 ure na teden ter nudila svojim 43 učencem udobno priliko, priučiti se vsega, kar zahteva napredek stroke. Poučevali bodo pod ravnateljstvom g. Josipa Mdlerja iz kolegiialnosti brezplačno gdč. Micika Grmškova. gg. Josip Celič in Laza Marin-kovič učence iz Ljubljane, št. Vida in Škofje Loke. Imena požrtvovalnih učiteljev, ki so priznani strokovnjaki v Ljubljani, garantirajo, da šola ne bo samo v največjo korist mladim absolventom, temveč tudi v korist mojstrov, ki bodo občinstvu lahko nudili prvovrstno postrežbo s strokovno izvežbani-mi močmi.
Ravnatelj Delavske zbornice g. Kopač Je hvalil inioijativo podjetnih pomočnikov, Id iz lastnih moči prirejajo tako pomembno šolo, kar je dokaz najlepšega sodelovanja med člani in želje po napredku stanu. Obljublja ambicijoznitn. izobrazbe željnim pomočnikom pomoč in podporo Delavske zbornice, ki bo gotovo z veseljem priskočila na pomoč šoli kot zavodu velikega socijalnega pomena Učitelj šole g. Celič je povdar-jal, da je mogoč uspeh le tedaj, če bodo učenci imeli pri pouku vedno pred očmi, da morajo delati samostojno, imeti vero in zaupanje v sebe same ter se s pridnostjo, razumom in dobro voljo naučiti pravilno porabiti dana navodila.
Ravnatelj šole g. Miler je opisal slabe razmere pomočnikov, ki jih je mogoče iz boljšati le, če dosežejo z večjim strokovnim znanjem tudi večjo emancipacijo in širši delokrog. Temperamentnim govorom je sledila prav prijetna in mirna zabava, ki je pričala, da se vsi navzoči zavedajo resnosti važne naloge. Temu mirnemu začetku bo gotovo sledilo resno delo in občinstvo se bo ob zaključku šole prihodnjo spomlad lahko uverilo pri javnem nastopu učencev, kaj je mogoče doseči s požrtvovalnostjo in dobro voljo med stanovsko zavednimi in večje strokovne izobrazbe željnimi obrtniki.
Otvoritev nove pošte v Bevkah
Bevke. 18. oktobra
V	nedeljo se je otvorilo tukaj novo šolsko poslopje Tožen jesenski dan je ležal nad ljubljanskim Barjem, na licih Bevčanov pa je sijala radost, ker je njihova požrtvovalnost slavila konec velikega dela.
V	današnjih časih je težko zidati, vendar so bile razmere v Bevkah tako dobre in ljudje šoli tako naklonjeni, da so se upali na delo. Ne vemo, komu naj bi čestitali? Ali požrtvovalnim vaščanom, ali deci in učitelju za lepi dim, ali genijalnemu projektantu inž. R. Škofu, prof. teh. srednje šole. Zgradba je zelo praktična, higijenična in lepa, lahko služi kot vzor za podeželske šole. Če bi imele naše vasi slična šolska poslopja, tako praktično in lepo urejene prostore, potem bi ne bilo toliko beganja Iz vasi. Kajti dobro in udobno stanovanje ]e pol službovanja na kmetih.
Hvale vredno je tudi, da se je napravila takoj tudi solidna betonska ograja za šolski vrt, vodnjak in vse, kar spada k temu, t. j. planiranje itd.
Razni krajevni odbori lahko pogledajo in naj bi tudi pogledali, kako naj se nova šola in vrt uredi, pa ne bo potem pritožb in precej stroškov manj, ker se dela vse obenem. Cerkvene obrede je opravil domači župnik. Popoldne je bila otroška prireditev pod vodstvom učiteljice, potem pa prava narodna veselica. Ljudje, ki so doprinesli tako veliko žrtev, so vredni vse javne pohvale. Šolski oblasti pa 'priporočamo, da objavi načrt šole. ker je zelo praktičen.
Propadanje železnic mariborske oblasti
Maribor, 18. oktobra
Ob priliki razpravJjanja komercijalizacije naših železnic bo zanimivo vedeti, v kakšnem stanju se trenotno nahaja železniški promet pri nas in koliko nam je dejansko koristila militarizacija železniškega ministrstva. Objektiven presojevalec mora priznati. da nam general kot železniški minister ni mnogo koristil. Sprememb ni videti nikjer drugod, kakor morda v tem, da so železničarji bedno plačani in do mozga prestrašeni, kaj bo z njihovo bodočnostjo.
Železniški promet sam pa nazaduje od dne do dne, materijal dobesedno razpada. Ne samo lokomotive in železniški vagoni, tudi proge so že tako razbite, da morajo tudi v Sloveniji voziti vlaki na neštetih oddelkih z zmanjšano brzino in v neprestani nevarnosti, da iztirijo.
Celo proga bivše južne železnice je na teritoriju mariborske oblasti tako zanemarjena, da so progovni mojstri prejšnji teden izrecno opozorili direkcijo na veliko nevarnost prometa, za katerega ne morejo več nositi odgovornosti. Sicer solidno zgrajeni tir je izpodjeden, pragovi prepereli. Zreblji, s katerimi so pritrjene tračnice, so tako rahli, da jih lahko vsak otrok s prsti izruje. Na cele kilometre ni nobenih progovnih delavcev. ker so jih skrajno reducirali. In tako je mogoče popravljati progo le na najnevarnejših mestih.
Drugod je seve še hujše. Na stranskih progah morajo vlaki voziti s komaj 5 km na uro. Kotli lokomotiv so čez in čez pre-raščeni s kamnom iti vsak hip v nevarnosti, da eksplodirajo. Lokomotive vozijo večinoma vse čez zakonito dobo, celo do 70 let. Reparacij skim lokomotivam pa odvzemajo posamezne dele in z njimi krpajo stare, ki spadajo v muzej.
Gospodarstvo ie tudi sicer pri prometu neekonomično. Tako n. pr. uporabljajo za br-zovozne lokomotive tako slabo olje, da ga uporabijo od Maribora do Zagreba 25 kg, medtem ko ga uporabi lokomotiva na mnogo daljši progi od naše meje v Budimpešto
DANES PREMIJERA!
Amerika v plamenu
NAPREJ „KEN*
Film boja in junaštva. — Sodelujejo pravi IndSjanci.
Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
Telefon 2730 Kino «DVOR»
komaj 2 kg. Mesečno in letno znaša seve ta diferenca ogromno številko.
Na tisoče tovornih vagonov, ki jih poso-juj erao v inozemstvo za 4 zlate franke na dan, dobivamo razbite nazaj in jih puščamo po kolodvorih, da tam razpadajo na prostem, mesto da bi jih poslali v popravilo delavnicam. Delavnice zopet nimajo ne dovoli ljudi in ne materijala, da bi mogle vršiti svoje delo in še morajo delati nepotrebne salonske vozove, ki zahtevajo po več let dela.
Osobje pozna dan na dan le hude kazni, ki so naložene že za vsak malenkostni prestopek. Na drugi strani pa ne- nudi uprava delavstvu ničesar, kar bi lahko dvigalo njegovo zadovoljnost in veselje do dela. Prvega oktobra bi morali železničarji sprejeti nabavni prispevek. A dobili so samo čepico, za katero so se morali petkrat podpisati, nabavni prispevek pa je odgoden. Kljub temu še velja predpis, da morajo biti železničarji čedno oblečeni in snažni, sprevodniki vsikdar v rokavicah . . .
To so le nekatere senčne strani iz današnje železniške uprave, ki morajo vse prebivalstvo navdajati z resno skrbjo, kaj bo, če se bo vse to podrlo in ne bo nadomestila?
Krvava bitka na pripravah za žegnanje
Zagorje, 18. oktobra
V okolici Zagorja nad Kotredežem leži mala naselbina Cebine, kjer imajo podružnično cerkev. V nedeljo so imeli tamkaj žegnanje, zato so se zbrala dan prej čebinska dekleta ter so plefcla vence za okrašenje cerkvice. Pomagali so jim tudi nekateri bližnji fanti. Da cb takih -prilikah ne manjka zabave, petja, šal in — pijače, so seveda razume po sebi.
Ko so bili vsi najbolj židane volje, sta prišla med »kranclarje« dva brata Cilen-ška, ravna kakor smreka, močna kakor gora. Drugim fantom pa nista nič všeč, ker sta jim pri dekletih nevarna tekmeca.
Namesto pozdrava ob prihodu, so jima razigrani fantje voščili zbogom in jima dejali, da nimata ničesar iskati med njimi. Komaj so to izrekli, sta jo že dobila dva najbolj glasna z gorjačo po glavi.
Začela se je pravcata bitka. Fantje so se razdelili v dva tabora, — vsak se je stisnil v svoj kot, dekleta so sredi sobe klicala in jokala, tabora pa sta se začela bombardirati. Kar je bilo pri roki, vse ie letelo na nasprotnike. Čim pa so dekleta zbežala z bojišča, so se fantje udarili z noži. Bden izmed Cilenškov je dobil v hrbet dva sunka z nožem. Med ostalimi pa je bilo tudi več ranjenih.
Domačim fantom se je končno posrečilo, da so izrinili oba bojevita Cilenška na prosto. Zdaj šele s+a bila Cilenška v ognju. V šupi sta našla vile in motiko. Oborožena z vilami in nožem sta jo mahnila nazaj. Ker Pa so bila vrata zabarikadirana, sta splezala na okno. Vsak s svoje strani sta suvala v fante z vilami. Kdor je prišel blizu, Jo je izkupil.
Bojni posvet v sobi zaprtih fantov če-bincev je v tem mučnem položaju sklenil, da se udarijo raje na prostem. Vzeli so kole jacue in polena in odprli vrata.
Nastal je prizor domala tak, kakor ga je opisal Prešeren: Ko vrata se odpro, se vname boj — ne boj, mesarsko klanje! . . . Premoč je podrla oba Cilenška na tla in fantje so ju drli z noži ter bobnali po obeh s kolci. Toda Cilenška se nista udala. Še na tleh ležeča sta zbadala z noži okrog sebe.
Posledice te vroče fantovske bitke so zelo. občutne. Noži in kolci so prizadeli razne rane v hrbtih, bedrih in ramah, obleke so neusmiljeno razklane. V strahu pred orožni pa so se bojeviti fantje kmalu po končani bitki — pobotali. Vsi zdaj složno tajijo, da bi se bili obdelovali z noži in vilami. Pravijo, da ie bilo samo malo »kloftanja«...
Toda iz dekliških ust, zaradi katerih se je prav za prav pričel prepir, se Je razve-dela resnica o poteku ljute borbe. In tako bo sedaj sodišče reklo svojo besedo.
Za zafntrek - za fužino
je najboljša ržena žitna kava
._,— «JUTRO» št. 248	.....m
Domače vesti
•	Izpremembe v naši vojn! mornarici. Z
naredbo ministra vojske in mornaTice so bile v zadnjih dneh v naši mornarici odrejene številne izpremembe po potrebi službe Poropnik bojnega broda 1. razreda Vlado Naglič je prideljen na službovanje komandi naše voine mornarice v Beogradu; poročnik bojnega broda 1. razreda Vladimir Ko-stanjevec I. pomorski obalski komandi na Sušaku, poročnik bojnega broda 1. razreda Vladimir Andolšek pa je dodeljen na službo mornarski komandi v Boki Kotorski. Poročnik korvete Fran Matekovič je premeščen na kr. brod »Labud«, poročnik koT-vete Stanislav Cvirn na bojni čoln »Uskok« mornariško tehnični poročnik Josip Zupančič v pomorski arzena!, tehnični poslovodja 4. razreda Dragotin Vrbinšek pa h gradbeni upravi mornarice. Sanitetni poročnik dr Ivan Koprivnik je imenovan za šefa ki-rurgičnega oddelka stalne mornariške bolnice: saniteni poročnik dr. Josip Kotnik je dodeljen na službovanje pomorski vojni aka demiji v Dubrovniku, sanitetni poročnik dr. Anton Štor pa komandi strokovnega orožja v Boki Kotorski. Administrativni podporočnik Anton ŠpaTOvec ie imenovan za knjigovodjo pri pomorskem arzenalu, administrativni podporočnik Janko Sedej pa za komisarja stalne mornariške bolnice.
♦	Pripravniki za generalštabno stroko. Po odredbi ministra vojske in mornarice so letos med drugimi sprejeti kot pripravniki za generalštabno stroko: konjiški ka-petan 1. razreda Rade Avšič, artiljerijski kapetan 2. razreda France Stropnik ter pehotni poročniki Štefan Kos, Anton Sabati in Josip Hočevar.
*	Novi letalski častniki. Početkom prihodnjega leta se sprejme v naše vojaško zrakoplovstvo do 40 oficirjev iz drugih vrst vojske za. službo pilotov in izvidnikov. Prijave naj se pošljejo komandi zrakoplovstva v Petrovaradinu do 1. decembra 1927. Sprejemajo se kandidati, ki so dovršili nižjo šolo vojne akademije v Beogradu ali kako drugo šolo v inozemstvu, ki pa po činu ne smejo biti starejši od poročnika in ki so služili vsaj leto dni v četi.
*	Kongres »Jadranske Straže« v Splitu. Kakor smo že omenili, se 30. oktobra vrši v Splitu kongres »Jadranske Straže«, ki bo razpravljal o pojačanju društvene propagande. »Jadranska plovitba« je udeležencem kongresa dovolila brezplačne karte za vožnjo na svojih parobrodih.
*	Prvi rezervni oficirji pomorskega letalstva. Na pomorski letalski šoli v Kumboru v Dalmaciji so napravili izpit za rezervne mornariške inženjerske podporočnike gg. ing. V. Koželj, ing. Zoran Rant in ing. Fr. Slana. To so naši prvi absolventi pomorske letalske šole.
♦	Kongres šumarskega udruženja zaključen. V pondeljek se je v Beogradu nadaljeval kongres Jugoslov. šumarskega udruženja. Specijatao so razpravljali o redukciji šumarskih uradnikov o čezmernem izseka-vanju šum, o budžetu in o novih pravilih, po katerih bodo volili upravo vsako drugo leto. Upravo sestavljajo: predsednik, dva podpredsednika, tajnik, blagajnik, 15 odbor nikov in 5 namestnikov. Po novih pravilih morata bivati le tajnik in urednik organa udru<nja v Zagrebu, dočim smejo biv-iti ostali odborniki, med njimi tudi predsednik, izven sedišča udruženja. Izvoljena je bila nova uprava, nakar je bil kongres zaključen. VčeTaj so udeležniki kongresa napravili izlet do Djerdapa.
*	Važna razsodba upravnega sodišča za naše zadruge. Upravno sodišče v Celju je z razsodbo z dne 31. marca 1927 F 82/26-10 razsodilo na tožbo neke zadruge zoper delegacijo min. financ v Ljubljani, da je besedilo člena 262 fin. zakona za 1922-23, da se či. 95, 96, in 98 srb. zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah razširjajo na vso kraljevino SHS, ter veljajo za vse one zveze r.ajmanje 20 zadrug in njih zadruge, ako do tična zveza in njene zadruge po svojih statutih ne dele članom na zadružne deleže dividend, niti ne dajo članom svojih upravnih in nadzorstvenih odborov tantijem in vrhu tega, ako se njih rezervni zakladi nikakor in nikoli ne smejo deliti med člane, tako razlagati, da pod besedami «vse zadruge« ni razumeti samo poljedelskih in obrtnih zadrug, ampak vobče vse zadruge, ki so ustanovljene v smislu določenega pokrajinskega zakona, in ki odgovarjajo nadaljnjim pogojem tega člena ne glede na njih značaj. Čl. 96 srb. zadružnega zakona o zemljoradničkim in zanatskim zadrugama z dne 3. 12. 1898 ustanavlja namreč za te zadruge davčno prostost. To razsodbo je potrdil na pritožbo finančnega oblastva državni svet v svojem II. oddeljenju z reše-niem z dne 29. septembra 1927 št. 17.562.
♦	Nenavadni pojav) mile jeseni. Iz Re-teč pri Škofji Loki nam je tamkajšnji šolski upravitelj g. Edvard Vidic poslal jabolčni cvet, ki je vzcvetel na Mednem potem, ko so zrelo sadje že obrali. Gospod Vidic je predvčerajšnjim opazoval tudi skupino lastovk, ki so veselo žvrgoleč krožile po zraku. Oba pojava sta pač redkost za pozni jesenski čas.
♦	Popravek. Dne 3. 9. v št. 207. se je v članek o borbi proti korupciji vrinila tudi trditev glede šumskega svetnika g. ing. B., kakor da je v zvezi s koruptivnimi transakcijami v zvezi z neko civilnopravdno zadevo pri deželnem sodišču v Ljubljani. Pregledali smo dotične spise z dovoljenjem pravdnih strank in smo se iz spisov prepričali, da je objavljena trditev bila neresnična in da je bil g. inž. B. v procesu zgolj kot priča zaslišan, pa niti to ne v smeri krkšnega lastnega dejanja ali udeležbe, marveč je glasom teh spisov vsak očitek korupcije popolnoma neosnovan. Lojalno to beležimo, in obžali/3mo, da se je g. inž. B. nehote in temeljem lahkomiselne informacije storila krivica, katero s tem popravljamo. — Uredništvo.
*	Nova koča na Ratitovcu. Podjetni posestnik France Šraid je postavil na Ratitovcu novo planinsko postojanko, ki se bo imenovala »Šumska koča« ali »Šmidov dom». Koča bo vso zimo oskrbovana in zatorej posebno pripravna za smučarje. Posestnik Šmid ie kočo zgradil na lastne stroške. Planinci se vabijo k otvoritvi nove planinske koče, ki se bo vršila to nedeljo, 23. t. m. dopoldne.
*	Sedemdesetletnica ustanovitve prve šole v Podzemlju. V nedeljo, 23. t. m. bo praznovala občina Podzemelj v Beli Krajini 70-Ietnico ustanovitve prve šole. Proslava ie zamišljena kot prireditev večjega obsega. Povabljeno je vse učiteljstvo, ki je v tej dobi službovalo na šoli zastopniki okrajne šolske in upravne oblasti, šolskega sveta in ostalih korporacij. Dopoldne se bo vršil sprejem gostov, in svečano cerkveno opravilo, nato pa skupen obed. Popoldne akademija na šolskem odru s sodelovanjem šclske mladine in prosvetnega društva »Bela Krajina«. Pripravljalni odbor pod vodstvom učiteljstva dela s polno paro, da bo prireditev uspela čim sijajneje.
*	Gradnja radio-postaje v Podgorici. Gradnja radio-postaje v Podgorici v črni gori bo v kratkem dovršena. Postaja se uredi na račun reparacij. Nemški inženjerji so te dni že pričeli z instalacijo. Meseca februarja prihodniega leta se nova postaja izroči svojemu namenu.
*	Srednja tehnična šola v Sarajevu. Na srednji tehnični šoli v Sarajevu, oddelek za lesno industrijo potrebuje strokovne učne moči zlasti za gradbeno in šumsko stroko. Prošnje, opremljene v smislu člena 12. uradniškega zakona, naj se predlože ministrstvu trgovine in industrije, oddelek za strokovne šole.
*	Novo dognani zločini Prplčeve tolpe. Preiskovalni sodnik, ki vodi v Zagrebu preiskavo proti Prpiču Malemu, je ugotovil razen dosedaj znanih zločinov te tolpe naknadno še. da ie tolpa izvedla osem vlomov 5 razbojstev, 2 navadna umora, 2 roparska umora in 1 poskus razbojstva.
*	Marica iz Clevelanda obsojena v Zagrebu. Meseca decembra lanskega leta je bila pri Stjepanu Bočkarju v Zagrebu usluž bena Marija Ponikvar, 16 let stara, rodom iz Clevelanda v Ameriki ter pristojna v Logatec. Ponikvarjeva je svojemu gospodarju izmaknila 200 Din gotovine, ženski kostum in čevlje, potem pa je zapustila Zagreb ter našla službo v Sevnici. Orožniki so Po-nikvarjevi šele sedaj prišli na sled. Obdol-ženka je tatvino priznala. Izročena je bila sodišču.
*	Požar v Bizoviku. V podstrešju hiše posestnika in mizarskega mojstra Josipa Hribarja v Bizoviku je nastal včeraj okrog 8. zjutraj na doslej še nepojasnjen način velik ogenj. Ker je Hribarjeva hiša obdana od drugih hiš in gospodarskih poslopij, kritih večinoma še s slamo, je grozila velika nevarnost, da preide požaT tudi na te zgrad be in vpepeli vso vas. Na vpitje domačih so takoj prihiteli na pomoč vaščani, na mestu pa je bila tudi kmalu domača požarna bramba, hitro za temi pa je na telefonič-ni poziv iz Zaloga pohitela na pomoč tudi ljubljanska motorna brizgalna. Istočasno z Ljubljančani, so stopili v akcijo tudi gasilci iz Vevč, Most in Dobrunj. Združenim gasilcem se ie posrečilo tekom dobre pol ure požar lokalizirati in ga tekom dobre ure popolnoma udušiti. Požar je napravil veliko škodo, ki pa je v glavnem krita z zavarovalnino.
Šolsko deco čuvajo
ANACOTHpUE
pred prehladom, kljavlco in imluenco.
*	Ulični teleioni v Beogradu. Po vesteh beograjskih listov se v Beogradu v bližnji prihodnjosti uvedejo avtomatični ulični telefoni. Potrebe takih telefonov pač ni treba posebej naglašati. Želeti je, da se taki telefoni uvedejo v vseh večjih mestih naše dTŽave.
*	Drzen rop sredi Zagreba. Ilica, najži-vahnejša zagrebška ulica, je b:r predvčerajšnjim prizorišče drznega roparskega napada. Neznani razbojnik je napadel petnajst letnega Ivana Korparja, ki je čuval stanovanje, dočim so njegovi roditelji šli na spre hod. Napadalec je dečka zvezal in mu z robcem zamašil usta, potem pa preiskal stanovanje in odnesel kaseto, v kateri je bilo 11.000 Din ter dragocenosti v vrednosti več tisoč dinarjev.
*	Konj s kopitom ubil 5 letnega dečka. V prekmurskih Bakovcih se je pripetila te dni težka nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Petletni sinček posestnika Fr. Lukača se je o hlevu igral ter se približal konjem. Nenadoma je konj udaril s kopitom in zadel dečka s tako silo v glavo, da mu je zdrobil lobanjo. Deček se je mrtev zgrudil na tla. ■
Tovarna „Peko"
prodaja
večjo množino ZAlf|SAlf različnih ICVI|CV
z malimi greškami po zelo znižanih cenah
dokler traja zaloga v lastni prodajalni
Ljubljana, Breg 20,
na kar se in*erese te vljudno opozarja.
♦ Proces proti morilcem urednika »Južne Zvezde«. V Bitoiju se je predvčerajšnjim pričela obravnava proti Vasiliju Nikolovu in tovarišem zaradi atentata na urednika srbskega lista »Južna Zvezda« v Bitoiju, pokojnega Spasoja Hadži-Popoviča. Kakor zrano, je bil Hadži-Popovič dne 3. julija lanskega leta ubit na glavnem trgu Bitolja. Pri preiskavi se Je ugotovilo, da je glavni krivec pri tem atentatu bil Kosta Londrev, bivši bolgarski komitski vojvoda, pozneje uradnik pri velikem županu v Bitoiju; sodelovali pa so LazaT Mulev, Kosta Bičinov in Vasilije Nikolov. Nikolov je bil od grških oblasti aretiran in pozneje izročen v Bitolj Kosta Londrev je bil v Bitoiju aretiran in izročen sodišču. Ko je skušal pobegniti je bil v borbi z orožniki ubit. Obravnava bo trajala več dni.	_
OBLAČILA IA J. Maček
Ljubljana, Aleksandrova 12
se najboljša in najceneiša.
+ Konet tatinskega delovanja opasne trojice. Pod tem naslovom smo v nedeljo pri nesli daljši članek, v katerem smo opisali razne tatvine in avanture znanega, že dolgo zasledovanega vojaškega ubežnika in tatu, bivšega mesarskega pomočnika Jos. Petriča, ki je kradel v družbi svoie ljubice Milke in prijatelja »kolesarja« Flranceta. Pomotoma pa je bilo navedeno, da je opas-nega tatu Jožeta Petriča aretirala žandar-merijska patrulja iz Škofljice. Prijet je bil, kakor smo obveščeni naknadne, na Hude-jem pri Trebnjem, ko je skušal pri belem dnevu vlomiti v hišo posestnika Zupančiča. Bil je od domačih prepoden in celo z lovsko puško obstreljen. Alarmirana orožni-ška patrulja iz Trebnjega je Petriča potem aretirala v bližini vasi ter ga pozneje eskor tirala v Ljubljano.
* Pri naduhi in boleznih srca, pri bolečinah v pljučih ln prsih, skrofulozi in rahi-tisu, povečanju ščitnih žlez in tvoritvi golše je odvod v črevo z rabo prirodne gren-čice »Franz-Josef« bistveno domače zdravilo. Kliniki svetovnega slovesa so videli, da so se pri jetičnih prvi čas se pojavljajoča zagatenja umaknila z rabo vode »Franz-Josef«, ne da bi se pojavila neprijetna driska. Dobi se v lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah.	68
ITO — zobna pasta najboljša!
+ Obleke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos. Reich.	204
u— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo in soboto od 8. do 19., ob nedeljah od 8. do 12. Vhod nasproti vojašnice. _
Najbolj slastni so šoageti Treba pa je prav umeti kuhati špecralitete, to so prave
(Dalje prih.)
Iz Ljubljane
u— Diktatura v mestni hiši za Bežigradom. Mestni gospodarski urad je osrečil prebivalce 7. mestne hiše za Bežigradom zopet z novim »fermanom«. Ugotoviti je, da se dosedaj še nikdo ni pritožil, če je prala kaka stranka tudi pri luči. Vse stranke na nasprotnem koncu hiše so prale sporazumno tudi po 2 aH 3 na en dan, kakor morejo pač razpolagati s časom. Če pa gospodarski urad meni, da mora posamezna stranka oprati perilo v enem dnevu brez luči — ker mora pač opraviti tudi <iri:ga neobhodno potrebna dela — potem ne ve, da je treba umazano perilo namočiti, kuhati v milnici m še le potem čisto oprati. Zakaj bi stranke v sporazumu ne smele uporabljati pralnice v nedoločenih dneh? Ali res odloča tu samovolja upravitelja? Mi odločno odklanjamo vsako policijsko nadzorstvo, ker mora pač vsak, ki je napravil kako škodo, isto poravnati sam. Večnih ši-kan z gotove strani smo siti do grla in vsak komaj čaka, da zapusti »srečen« hišo, kjer zapoveduje g. Ažman. Vzajemno delo in sporazum med strankami m mestnemu gospodarskemu uradu menda nista všeč?! Mi točno plačujemo vse obveznosti in ne potrebujemo nepotrebnih okrožnic. Smešno pa je opozorilo gospdarskega urada, »da bi moral magistrat najenergičneje poseči vmes, če bi prišlo tako daleč, da bi se hiš-rega upravitelja žalilo«. Saj magistrat menda vendar nI sodišče in g. Ažman tudi ni nedotakljiv?! Odločno odklanjamo dikta turo! Gospodarski urad naj se loti bolj hvaležnih m nujnih poslov in naj skrbi po možnosti za udobnost prebivalstva, ne pa, da naseda izmišljotinam gotovih oseb. Tega pa menda ne ve, da je eno stanovanje v tej hiši prazno že od 7. septembra t. 1. Tu treba napraviti red, saj Je dovolj strank, ki bi
se rade vselile z odhodom prejšnjega najemnika!
u— Nastop zagrebškega »Kola« v Frank-furtii in nemški listi. O nastopu Kolašev julija meseca na glasbenem festivalu v Frank furtu so prinašali razni veliki nemški listi najlaskavejše ocene. Med drugim: »■Podava nje zbora Kolašev in njihovega dirigenta ne moremo dovolj visoko oceniti. Krasen pasovni materija! (posebno basi), izvrstna disciplina in požrtvovalnost do stvari same, tvorijo najlepšo celotno sliko zborovo. Občudujemo naravnost velikansko delo dirigenta. ki je razmeroma dolgo delo naučil in izvajal v tako odlični formi. Solisti so glasovno izvrstni, posebno basista Križaj in Betetto ter pripovedovalec tenorist Ben-kovič. Uspeh je bil velik«. Enako pohvalno se izražajo tudi ostali, predvsem frankfurt-ski časopisi. »Kolo« nastopi v Ljubljani v soboto, dne 22. t. m. z istim delom kakor v Frankfurtu. Izvaja Širolov oratorij: sv. brata Ciril in Metod. Predprodaja v Matični knjigarni.	*	3
n— Društvo »Treznost« v Ljubljani ima svoj redni sestanek danes (19. t. m.) na moškem učiteljišču ob 18.30 z dnevnim redom: 1.) Mrkunova brošura »Dinamit in antidinamit«. 2.1 Poslovilni večer br. dr. Mikiča. Vstop je dovoljen slehernemu.
Tunor 5. XI.? Godilo Ples
u— Udruženje jugoslovenskih inženjerjev i arhitektov, sekcija Ljubljana sklicuje članski sestanek na petek, 21. t m. ob 20. v dru žabnem lokalu na Kongresnem trgu št. 1. Na dnevnem redu bo razprava o natečajih Vabijo se člani in vpeljani gostje.
u— Protestni shod Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, določen za četrtek 20. t. m. se radi tehničnih ovir preloži. — Odbor.
u— Jadranska straža. Mornariški odsek ima svoj prijateljski sestanek dne 25. t. m. ob pol 21. pri Mraku na Rimski cesti. Vsi mornarji, ki pojmujejo veliko nalogo Jadranske straže, so prijateljsko vabljeni. — Jadranska straža.	»558
U_Grofologija in hlromantija. Znani tele-
pat Svengali sprejema privatne obiske ter konsultira o grafologiji in hiromantiji na znanstveni bazi v hotelu »Slon« dnevno od 3.—7. popoldne. Soba št. 15, I. nadstr. Samo nekoliko dni.	1552
u— Policijski drobiž. Od pondelfka na torek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina borovcev, 1 tatvina vodnih mer, 2 tatvini svetilk, 1 pretep in nedostoj-stojno vedenje, 1 popadljiv E.es, 1 izgred, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 najdba ukradenega kolesa, 1 nezgoda zaradi neprevidnosti, 1 prestopek obrtnega reda in 14 prestopkov cestnega policijskega reda.
u— Med 7. in 8. uro zvečer predvaja z domačim kinom »Pathe Baby« dnevno dro-gerija Gregorič-Sanitas, Prešernova ulica št. 5 v izložbenem oknu filme. (Cena projekcijskemu aparatu Din 1300; izposojnina za 1 film tedensko Din 5.—.)	1555
Priporočamo
moško in damsko konfekcijo tvrdke
GRIČAR & MEJAČ Selenburgova ulica št. 3
10046 i
u— Pes jo je popadeL Postrežnica Marija Žganjar, je nesla v pondeljek dopoldne kruh k peku Bizjaku na Gosposvetski cesti. Na dvorišču pa se je preveč približala priklenjenemu psu, ki je nanadoma skoči! k njej ter io popadel za levo stegno. Pes ji je obenem strgal tudi predpasnik in krilo, tako da ima Žgajnarjeva 350 Din škode.
u— Mlad pes (volčje pasme), ki sliši na ime »Trefi« je bil v noči 11. t. m. odpeljan ali se je zatekel iz dvorišča Rožna dolina cesta VI. št. 4. Kdor kaj ve o njem naj sporoči proti nagradi na upravo »Jutra«.
u— Vse jim Je napoti. Ob Gruberjevem kanalu na tako zvani »špici« stoji več stebrov z raznimi napisnimi tablami. Srednji steber z napisom: »Kopanje strogo prepovedano!« je našel stražnik Josip Bucik v soboto nažagan čez polovico, znak, da je napis nekomu tudi v pozni jeseni napoti
u— Deklice se priuče plesni umetnosti v pravi starosti najlažje v posebnih tečajih plesne šole »Atene« pod vodstvom pedagoga in rednim nadzorstvom odbora. Tečaji so zelo priljubljeni in pomenijo tako rekoč pripravo za dijaške plesne vaje, pri katerih zahtevajo danes gg. plesni učitelji že n^kai predznanja o telesni ritmiki in graciji- — Vpisovanje se vrši v sredo in četrtek 19. in 20. t. m. od 17. do 19. ure v Ortopedskem zavodu, Mladika.	1556
u— Vabimo gospodične in gospode po uradih, trgovinah in pisarnah, da se prigla-se k vpisovanju v plesno šolo TKD »Aten'i« v sredo in četrtek 19. in 20. t. m. od 17.— 19. ure v Ortopedskem zavodu, Mladika, da se seznanijo s plesnimi novostmi, ki nudijo po duševnem naporu prijetno in zdravo razvedrilo.	1556
u— Priporoča se delikatesna trgovina
I. Buzzollni, Stritar-LIngarjeva ulica. 1416 u— Male tatvine. Posestniku Francetu Berliču v Zapužah ie neki tat posekal v njegovem gozdu v Podutiku 60 mladih borovcev ter jih gotovo porabil za kuTjavo. Ukradeni boTovci so bili vredni 1800 Din. -- Kadar kolesarski tat ne more ukrasti celega kolesa mu zadostuje tudi sama svetilka. Ob svetilki sta prišla v pondeljek železničar Ivan Štirn, ki mu je tat snel 80 dinarjev vredno svetilko s kolesa v Koflen-čevi gostilni v Šiški, ter kleparski mojster Vinko Malenšek, čigar svetilko si je tat prilastil v Mezetovi gostilni na Krakovskem nasipu. Da pride tatovom vse prav, dokazuje tudi tatvina dveh vodnih mer, ki jo ie prijavil Ciglerjev zidarski preddeiavec Lov ro Kleindienst. Tat je meri utaadel iz barake za invalidnico. kamor je moral preje vlomiti, keT Je baraka ponoči zaklenjena.
Iz Maribora
a\— Pogreb notarja Korberja. Včeraj po-polAne so številni prijatelji spremili notarja Ki>rberja za zadnji poti. Lep pogreb je vnovi-pokazal njegovo veliko priljubljenost Razen mariborskih tovarišev notarjev ie bi! v žalnem sprevodu tudi zastopnik notarske z,bornice notar Burger iz Celja. Dalje so š® v sprevodu predsednik okrožnega sodišfia dr. Žiher, prvi državni pravd-nik dr. Jančič, predsednik starešinske zveze »Triglava« g. dvorni svetnik dr. Toplak ter .številno državno uradništvo in drugo narodno občinstvo. Žalujoči rodbini naše sožaljeJ
a— Klerikalci preganjajo komuniste. Nedavno so šle skozi klerikalne liste vesti, da je izvršila policaja hišne preiskave pri komunistih. Kes- pa ve vsak otroik, da je policija organ vJade, zlasti notranjega ministra, ki je sedaj radikal in kojega predstavite!] v Mariboru je SLS veliki župan, da torej odgovarjajo za takšne preiskave le. klerikalci, so slekle v »Slovencu« zlobne novice, da so soctfalisti denuncirali komuniste. V drugi notkn so celo grozili, da imajo o tem natančne podatke in bodo baje socijaliste klerikalci razkrinkali. 2e ta notica sama dokazujem da imajo klerikalci najožje intimne zveze s policijo, kakor vedno, ker jim informacij o ovadbah seve ni mogel dati nihče drug, kakor policija. Razkrinka-nje pa ni sledilo. Kafi drugega tudi pričakovali nismo, če bi klerikalci navedli kako ime, bi morali dajati za svoje hudobne laži odgovor pred sodiščejm. Sodišča pa se naši klerikalci bolj boje kakor hudič križa. Mi smo se za zadevo brigali in zvedeli, da res tečejo pri policiji in deloma tudi pri sodišču neke preiskave, katera pa je naprtil oblastnemu poslancu MSderudorferju ter medicin cu Potrču iz Ptuja lei klerikalni režim v volilnem boju. Modermlorferia so organi sedanje klero-radikalne vilade ovadili radi go vora pred volitvami v Mariboru, medicinca Potrča pa zaradi govora na shodu v Ptuju. Razen tega je policija te dni izvršila hišne preiskave pri nekaterih mariborskih levičarjih, med drugim pri priprostih železničar jih Korbunu, Andreju Čenžeku in drugih, pri katerih pa seve ni nlEesar našla. Prizadeti so seve sami toliko uvidevni, da vedo, kdo ie sedaj na vladi in kakšen policijski aparat jim navezuje hišne preiskave. Prizadeti bodo zato skrbeli, <ia dobe klerikalci tudi za to zasluženo plačilo pri občinskih volitvah. Mariborski klerikalni intrigami jo pač vedno polomijo.
a— Uvod v zimsko sezono kulturnega življenja je podal pretekli teden. Sodeč po volji prirediteljev, bo letošnja sezona zopet zelo intenzivna. Imeli smo otvoritev gledališča z dramsko in operetno sezono, obenem pa kar dva velekoncerfia, klavirskega vtrtuoza Rubinsteina in violinista Šaše Popova. Umetniško so bile vse prireditve na višini, obisk pa je kazal bolezni začetne sezone,- ko ljudje še hodijo ob večerih v naravo. Naibolji obisk je imel še koncert Šaše Popova, katerega je posebno številno obiskala zlasti mladina, in seve navdušen :> ploskala. Zal se je pokazalo že takoj prvi teden, da bo treba na vsak način enotne organizacije za prirejanje večjih koncertov in jih tako razporediti, da ne padeta kar dva v en teden. Ne samo materijalno, tudi fizično meščani ne prenesejo toliko prireditev naenkrat. Bo torej prav za vse, če se .poprej dogovorijo in nam nudijo tako lepe užitke v večjih presledkih. Vsekakor pa je lahko Maribor podjetnikom hvaležen, da nam omogočijo takšne redke umetniške užitke in je zato pozdraviti smotreni načrt koncertnega biroja. Glasbene Matice, kakor tudi Ljudske univerze. Tudi gledališču želimo v bližnjih dneh boljšega obiska.
a— Pretepi in nezgode. Eserl Josip, 24-letni tkalec pri Hutterju doma iz Lajter-šperga, je v nedeljo popival v gostilni pri Neubanerju. Tam ga je napadel Karol Schv/arz iz Lajteršperga iz ljubosumnosti ter mu zadal štiri zabodljaje v desno roko, enega v hrbet in enega v glavo. — Stanko Stanjko, 15-letnl posestnikov sin iz Ljutomera, je padel v nedeljo z drevesa ter si zlomil obe roki in levo nogo nad kolenom. — Zadravec Jakob, 26 letni mlinar je popival v Hočah pri Vreclu. Ko se je vračal domov so ga napadli neznani fantje. Dobil je težke notranje poškodbe, posebno hude pa na glavi. Vse tri so prepeljali v mariborsko bolnico.
Iz Celja
e— Sestanek članov krajevno organizacije za mestto Celje je nocoj ob pol 21. v
klubov i sobi Celjskega doma.
e— Posledice ukinjenja carinarnice v Celju. Komaj je preteklo nekaj dni po ukinitvi celjske carinarnice, že kažejo za obrt, trgovino in industrijo v Celju in v celjskem okraju težke posledice. Direktne pošiljke za Celje ostanejo sedaj v Mariboru in jih ni mogoče dobiti, dasi so se takoj odposlali dokumenti na ra^zne carinske posrednike in špediterje. Tako ie prišlo n. pr. v Maribor že 8. t m. a- adresat kljub pravilno opremljenim dokutnentom še do danes ni prejel. Poštne pošiljke so za Celje izza 1. oktobra popolnoma izostale. Razumljivo je. kako veliko škodo trpijo zlasti trgovci, ker ne morejo dobiti Waga takoj, a se cene dostikrat tekom kratkega časa izpremeni-Jo. Že sedaj se vidi, da mariborska carinarnica svojega dela pri najboljši volji ne bo mogla vršiti tako, kakor bi sama želela, ker ji primanjkuje tudi primernih prostorov Ako pa si mora najeti druge lokale, bi pač bilo bolj enostavno in zvezano z priHCno istimi stroški, ako bi ostala ekspozitura v Celju. Kaiti osobja zarafi ukinitve celjske ekspoziture v Mariboru ne bo nič manj, kakor v Celju in v Maribor® skupaj, ako bo hotela mariborska carinarnica še v naprej redno funkcijonirati
e— Tatvina. Te dni je b,iIo ukradeno iz odprtega skladišča na Glavnem trgu št. 18. v Celju na škodo mestnega stavbenika Al. Kaiišnika kolo, Id Je VTedno f000 Din. Kolo je dobro ohranjeno, črno prčpleskano z znamko »Puch-Neger-Celje«. Tatvine koles so zadnji čas tako rekoč na dnevnem redu.
Iz Litije
i— Nevaren ribji lov. Slovensko riban« sko društvo v Ljubljani ije izvedelo, da so nekateri fantje doma iz okolice Spodnjega Loga blizu postaje Sava pri Litiji, na opa= sen način uničevali ribe. V ribolovnem re« virju št. 53 a so z nevarnim strupom omam Ijali ribe in jih potem lovili. O hudih pri« jateljih rib se vrše sedaj obširne poizvedb be. V interesu lovskega športa je, da se taki prestopki eksemplarično zatro.
i— Žilo si je prerezala. Na gradu Grma« če je domača sobarica čistila okna. Po nesreči se je eno okno razbilo in čistilka si je z drobcem stekla močno urezala. Pre« rezala si je na desni roki žilo radialis, kar je povzročilo močno in nevarno krvavlje« nje. Da ne izkrvavi, so nesrečnico prepe« Ijali k zdravniku dr. Ukmarju, ki je so* fcarici rano obvezal, nato pa zašil. Upati je, da bo bolnica kmalu okrevala.
i— Prodaja gradu Ponoviče. Grad Po« novice pri Litiji, ki je služil med vojno raznim vojaškim ustanovam, po vojni pa se je nahajala v njem ruska begunska ko« lonija, ki je imela tam tudi svojo gimna« zijo, je ostal po preselitvi Rusov v Banat deloma prazen in ne donaša sedanjim last« nikam — neki inozemski denarni družbi onih dohodkov, ki so jih pričakovali. Ra« di tega je družba sklenila, da proda vsa posestva z gradom vred. Te dni sta pose« tila zastopnika angleškega in švedskega kapitala upravitelja g. Tomazina in si ogle* dala obširne komplekse. V interesu vsega okoliša je, da bi prišel grad v podjetne roke. Ponoviče so namreč kakor nalašč ustvarjene za industrijo, ki bi zaposlila domače prebivalstvo.
i— Sokolska idejna šola. Sokolsko diru« Stvo v Litiji je v pondeljek otvorilo pro» svetni tečaj. Prva sta predavala člana li« tijskega Sokola br. Pleničar (Organizacija in uprava Sokolstva) ter brat Bizjak (So* kolsfca literatura in sokolski literati). Vče« raj je predaval savezni starešina br. En« gelbert Gangl (Sokolska ideja in načela v življenju), danes pa bo predaval društveni starosta br. dr. Rrevelj (Zgodovina Sokol« stva in znameniti sokolski voditelji). Te« čaj se vrši v šestem razredu litijske osnov« ne šole.
Najnovejša moda Poudre Mon Parfum Bour jois Pariš.	1
Iz Trbovelj
t— Novo avtoprometno podjetje. Trbo« veljski rojak g. Ferdo Arzenšek, ki se je ■vrnil iz Amerike in je bil delj časa družab« nik in poslovodja Avto»družbe, si je po« stavil na lastnem zemljišču prostorno ga« ražo in nabavil tri avtomobile z električno razsvetljavo, od teh dva avtobusa in en štirisedežni luksuzni avto. Luksuzni voz je že dospel in bo začel voziti s 1. novem« brom. G. Araenšek namerava preuredili pritlične lokale v lastni hiši v čakalnico in brezalkoholno okrepčevalnico.
t— Licitacija poštne vožnje za leto 1928 se radi nesoglasja interesentov ni mogla vršiti. G. poštni referent je določil, da se bo vršila ponovna licitacija čez en mesec.
t— Šttrtnajstnevno izplačilo zaslužka. Kljub ukazu rudarskega glavarstva TPD. še vedno noče izplačevati delavcem zasluž« ka štirinajstdnevno, kakor je delavstvu po zakonu zasigurano. Uvedla je sicer vsakega 15. v mesecu izplačevanje predujmov na račun mesečnega zaslužka, vendar se de« lavstvo s tem ne more zadovoljiti. Proti ukazu rud glavarstva se je TPD. pritožila na državni svet. vendar ta pritožba nima odložilne moči. Delavstvo je zbog tega se« stavilo spomenico, ki jo predloži II. rudar« ska skupina rudarskemu glavarstvu in TPD V spomenici zahteva delavstvo, da se TPD drži § 206 rudarskega zakona 7. maja 1912, k: določa, da se mora delavcem izplačeva« ti zaslužek vsakih 14 dni, in to v denarju in med delovnim časom.
t— Udruženje vojnih invalidov v Trbovi Ijah priredi v nedeljo 23. t. m. žalni dan za v svetovni vojni padle in preminule tovariše. Udruženje je povabilo k sodelova« nju V9a trboveljska društva. Spored je na« slednji: Ob 9.30 pohod od rudniške restav« racije z godbo na čelu v Trbovlje, kjer se bo vršila v farni cerkvi maša zadušnica, po maši slavnostni govori, med temi darova« nje^ prispevkov pred spomenikom za siro« mašne vojne vdove in sirote. Popoldne ob 15. koncert delavske godbe na ifcrgu pred spomenikom, ob 16. vprizoriteV žaloigre «Mrak», po dramatičnem odseku UVI iz Ljubljane.
t— Dramatični odsek trboveljskega So« kola je otvoril letošnjo sezono z veseloigro «Ploha». Glavno vlogo Stojana Marica je kreiral g. Vlado Badalič, ki je bil obenem tudi režiser veseloigre. Svojo vlogo je do« vršeno odigral, čemer se ni čuditi, ker je že pred vojno in med vojno nastopal zelo uspešno na tržaškem odru. Prvikrat je na« stopil na našem odru tudi še g. Pečar, ki ga želimo še kar največkrat videti. Svoje vloge so zadovoljivo podale gdč. Urbanči« čeva, UTetova, Grabnarjev«, Paradiževa in Adamljetova. Vsem skupaj prisrčna hvala in naše čestitke! Med igro je igral sokol« ski orkester.
!z Zagorja
Sah
z— Podružnica Jugoslov. Matice priredi jutri v četrtek ob 19. v občinski dvorani piedavanje o razmerah na Primorskem. Prosimo čim častnejše udeležbe! Vstopni« ne ni. — Odbor.
z— Na občnem zboru šahovskega kluba je bil izvoljen nov odbor s predsednikom Adamičem. V klub je pristopilo 20 članov in tri članice. Igralni večeri bodo ob tor« kih za novince, ob petkih pa za ostale. Aktivni člani plačajo po 2 Din, podporni po 5 Din mesečno, ustanovni pa 100 Din enkratno. Vsa pojasnila daje predsednik. Novi člani in članice naj se zglase v klu« bovem lokalu.
z— Dramatični odsek Sokola pripravlja žaloigro »Mlinar in njegova hči». Režira br. Likar. Sokolski oder dobi v najkraj« šem času na novo instalirano električno razsvetljavo. V garderobo, ki je temeljito prenovljena, je napeljan vodovod. Izvrše« no je mnogo popravil, kar bo pripomoglo, da bodo deležni obiskovalci Sokolovih pri« rcditev kar največ udobnosti
r— Gasilska vaja. V nedeljo dopoldne se ie vršila v Potoški vasi vaja gasilskega društva. Glas sirene je privabil mnogo ob« činstva, ki je potem prisostvovalo vaji. Le ta se je brezhibno vršila, kajti gasilci so bili že v teku 15 minut na licu mesta m tudi brizgalna je že delovala. Pri vaji se je ponesrečil gasilec g. Ferdo Motnikar;
Turnir v Londonu
Tartakower na vodstvu.
VL kolo šahovskega turnirja v Londonu je poteklo zelo bojevito. Samo ena parti« ja je končala remis, ena je bila prekinjena, vse ostale pa so se igrale do končne zma» ge. Najboljši uspeh beleži vsekakor dr. TaTtakower, ki je porazil v angleški partiji Bogoljubova. V izvrstni formi je Američan Marshall, ki je kot črni porazil Nimcovloa v indijski igri. Colle je igral proti Thoma« su zelo lahkomiselno ter je izgubil in tako pripomogel nasprotniku do prve točke. Reti je dobil že tretjo partijo po vrsti, to« krat proti Buerger ju. Francoska partija Yates : Winter je končala remis. Vidmar stoji v prekinjeni partiji z Fairhurstom boljše.
Prekinjeno partijo Thomas : Tartakower je slednji dobil. Tudi Nimcovič je v na« daljevanju porazil Buergerja. Nadaljevana prekinjena partija Colle : Buerger je kon« čala remis.
Stanje po VI. kolu: Tartakower 4 in pol, Marshall in Nimcovič 4, Reti 3 in pol (1), Bogoljubov 3 (1), Winter 3, Vidmar 2 (2), Colle 2 (1), Yates 1 in pol (3), Buerger 1 in pol, Fairhurst 1 (1), Thomas 1.
V. partija iz Buenos Airesov
Beli: Capablanca, črni: Aljehin.
1. d4 d5, 2. c4 e6, 3. Sc3 Sf6, 4. Lg5 Sbd7, 5. e3 c6, 6. a3 (prepreči črnemu Cambridge Springs varijanto) Le7, 7. Sf3 0—0, 8. Ld3 dXc4, 9. Lc4: Sd5, 10. Le7: De7:, 11. Taci Sc3:, 12. Tc3: e5, 13. dXe Se5:, 14. Se5: De5:, 15. 0-0 Le6, 16. Le6: De6:. 17. Td3 Df6. 18. Db3 De7, 19. Tfdl Tad8! 20. h3 Td3:. 21. Td3: g6, 22. Ddl De5. 23. Dd2 a5, 24. Td7 b5, 25. Dc3 Dc3:, 26. bc: Teb, 27. Kfl Kg7, 28. Ta7 a4, 29. c4! Kf6, 30. Ta5 Ke6, 31. Ke2 (na cX6, cX6: TX6 sledi Tc3) bc:, 32. Tc5 (ako vleče beli TXa4, sledi Kd5 z grožnjo Tb8) Kd6, 33. Tc4: Ta8, 34. Td4+ Ke6, 35. Kd3 c5, 36. Th4 h5, 37. g4 hg:, 38. Tg4: Kd6, 39. Tc4 f5, 40. Th4 Kd5, 41. Kc2 Ta6, 42. Kc3 remis. Zelo lepa par«
tija, igrana od obeh mojstrov brezhibno! •
Buenos Aires, 18. oktobra, (be.) Sest na j« sta partija za šahovsko prvenstvo med dr. Aljehinom in Capablanco je končala po 24. potezi remis. Stanje je sledeče: Aljehin 3 točke, Capablanca 2, 11 partij j s bilo remis.
Šport
Pred državnim prvenstvom v hazeni
Naša hazena je letos napravila nov ko« rak za svojo popularizacijo s tem, da je otvorila državno prvenstveno tekmovanje. Z ozironi na težke financijelne razmere, pod katerimi ječe savez in vsi njegovi podsavezi, je sklenil JHS odigrati tekme po cupssistemu t. j. da premagane družine odpadejo iz na daljnega tekmovanja. V konkurenco pridejo prvaki treh podsave« zov t. j. ljubljanskega, zagrebškega in beo« grajskega. Podbavez v VeL Bečkereku ne dela.
V ljubljanskem podsavezu je dosegla prvensvo družina Ilirije z 12 točkami pred Mariborom in Muro z enakim številom točk, toda slabšo razliko golov. V Ljub« ljani, kjer je tudi sedež saveza, in Slove« niji sploh, se hazena lepo razvija. PodSa« vez šteje 8 članov, prijavljena je nanovo družina Ljutomera; v kratkem pa je pri* čakovati še prijav za družine Slivnice, Ela« na, Slovana itd. Zagrebški podsavez pre« življa krizo in šteje sedaj samo tri klube. Prvenstvo nosi družina Concordije pred Askom in Vesno. V provinci je gotovo še mnogo «divjih» družin, ki jih bo moral podsavez naijti in organizirati. Beograd je hazeno zelo vzljubil Podsavez šteje 12 klubov, med njimi najmočnejše Jugoslavi« io, BSK, Jedinstvo in zemunski ZASK. Ze» lo agilme družine so dalje v Rumi, Sr. Mi« trovici, Skoplju, Kragujevcu itd Vprašanje podsaveznega prvaka je še sporno. Rivali« teta obeh najmočnejših družin je zrahljala vezi v podsavezu in končno privedla tako daleč, da je ves podsavez odstopil.
Prvenstvo BHP — kakor rečeno — še ni zaključeno. Vsled anulacije pomladanske prvenstvene tekme med Jugoslavijo in BSK — ker jo Jugoslavija nastopila z ne« verificirano igralko Banuševčevo — in pa vsled odpovedi jesenske prv. tekme radi slabega terena dne Z t. m., — bi morala kluba ponoviti obe prvenstveni tekmi za sezono.
Ker so pa razmere v BHP vsled odstopa podsavezne uprave popolnoma neurejene in v doglednem času ni pričakovati sana« cije, je skoraj gotovo, da BHP v letošnjem državnem hazenskem prvenstvu ne bo mo» gel sodelovati. Rivala ostaneta samo prva« ka ZHP in LHP t. j. Concordia in Ilirija. Tekma se bo predvidoma vršila dne 30. t. m. v Ljubljani.
Kakor čujemo, se vrši pričetkom novem« bra izredna skupščina JHS, ki bo s preje« mom novih pravil dala svojim podsavezom nov impulz za smotreno delo.
Službeno iz LNP. Redna seja poslov« nega odbora se vrši danes, v sredo ob 20. v kavarni «Evropa». — V nedeljo 23. t. m. se nadaljujejo v Ljubljani prvenstvene tekme in sicer predvidoma v sledečem re« du: na igrišču Ilirije ob 10. Ilirija rez. : Hermes rez., na igrišču Primorja ob 10.: Primorje rez. : Skvija rez., ob 14.: Pri« morje : Slavij a, ob 15.40 Ilirija : Hermes. Tajnik n.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Trening se vrši odslej ob sredah, četrtkih in petkih od 15.30 dalje. Trening ob torkih se ukine. Vsak igralec rednih tekmovalnih moštev je dolžan absolvirati na teden vsaj dva treninga. Dijaški naraščaj trenira ob sobo« rah od 15. dalje. — Seja sefacijskega na« čelstva se vrši v petek, 21. t. m. ob 20. v kavarni «Evropa». — Načelnik.
SK Ilirija (ženska sekcija). Danes po« poldne trening za vse članice od pol 17. dalje. Prosim točno in poInoštevSno! Pri treningu se sprejemajo nove Stenice. — Na čelnik.
Plavalna sekcija SK lHrtja. Seja ekse« kutivnega odbora se vrši v četrtek, 20. t. m. ob 20. v klubovi sobi v kavarni «Evro« pa». Odborniki vsi in točno! člani vablje« nil — Načelnik.
Gospodarstvo
Nov proračun, davki in komercijalizacija državnih podjetij
Kakor znano, se finančni minister že dolgo bavi s sestavo novega proračuna, ki naj bi bil napram proračunu za tekoče leto znatno nižji. Proračunski predlogi posameznih ministrstev so bili svoječasno vrnjeni, da se izvrši lOodstotna redukcija v primeri s proračunom tekočega leta. Ker so se glede redukcij proračunskih predlogov posameznih ministrstev pojavile tezkoče, se je finančni minister odločil, da skupno s posameznimi ministri izdela predloge proračuna. Te konference se bodo končale koncem tekočega meseca. Istočasno bodo na teh konferencah določene tudi vse pozicije, ki se imajo v svrho razbremenitve državnega proračuna prenesti na oblasti. Ker namerava država izročiti oblastem predvsem one posle, ki so bili vedno deficitni glede kritja izdatkov, skuša finančni minister istočasno rešiti tudi vprašanje financiranja teh poslov, da se ne bi radi prenosa dvignile oblastne doklade na neznosljivo višino. Zdi se, da znižanje proračuna potom prenosa poslov na oblasti ne bo prineslo davkoplačevalcem nikakih koristi, ker na oblasti prenešeni državni dohodki ne bodo mogli kriti izdatkov za prevzete posle, kar mora povzročiti večje obdavčenje s strani oblasti.
0 vprašanju znižanja, predvsem pa izenačenja davčnih bremen se malo čuje. Podoba je, da je to vprašanje zopet stopilo v ozadje. In vendar bi se moralo baš to vprašanje proučavati v zvezi s sestavo novega proračuna. Nestrpljivost, ki jo povzroča zavlačevanje tega vprašanja v prečanskih gospodarskih krogih, je od dne do dne večja. Neenakost glede davčne obremenitve posameznih pokrajin se namreč tudi v 1. 1926. ni spremenila v prid prečanskim krajem. V tem letu je od vseh neposrednih državnih davkov odpadlo na prebivalca v Srbiji 98.97 Din, v Bosni in Hercegovini 111.30 Din, v Dalmaciji 93.000 Din, v Hrvatski in Slavoniji 178.26 Din, v Sloveniji 216.85 Din in v Vojvodini 274.34 Din. Taka nepravična razdelitev davčnih bremen, ki traja že leta in leta, povzroča hudo kri in zelo škoduje konsolidaciji države.
Te dni smo čitali v fJugoslovenskem Lloydu» naslednje ostre besede: cTe številke (davčne namreč) so strašen dokaz neenakosti v naši državi; a kako strašne bi bile šele tedaj, ko bi se prištelo še vse ostalo, kar so prečani v teh devetih letih več plačali nego Srbijanci, in če bi se tej svoti še dodale reparacije, vojni plen in drugi čudni ter nejasni računi! Sigurni smo, da bi prišli do vsot, ki bi pokazale, da do sedaj niti ena premagana država sorazmerno ni plačala zmagovalcu tako velike vojne odškodnine in kontribucije, kakor so jo plačali prečanski kraji Srbiji, delu države SHS, kjer so baje vsi državljani enakopravni.* V teh besedah je precej bridke resnice, čeprav je pisec šel morda malo predaleč.
V zvezi s sestavo proračuna se proučava tudi vprašanje komercijalizacije državnih podjetij. Uredba o komercijalizaciji državnih železnic še ni definitivno redigirana, zato je ministrstvo financ zaprosilo prometno mi nistrstvo, da bi se končna redakcija uredbe čim prej izvršila. Uredbi o komercijalizaciji državnih rudnikov in o komercijalizaciji gozdnega gospodarstva sta bili pred kratkim predloženi finančnemu ministrstvu v proučavanje. Razpravlja se tudi o vprašanju, kako bi se pošta in brzojav postavila na komercijalno bazo.
Načrt uredbe o komercijalizaciji državnih železnic v sedanji obliki ni našel odobravanja v gospodarskih krogih. Tendenca gre za tem, da se ustvari samostojen organizem, katerega navidezni čisti dobiček bi imel pripadati državi. V resnici pa bi komercijali-zirane državne železnice dalje obremenjevale proračun, kajti država naj bi prevzela celokupno breme dosedanjih pokojnin železniškega osobja in pokojnin, ki bi nastale v prvih desetih letih, ter obrestovanje in amortizacijo vseh železniških dolgov. Taka rešitev našega železniškega vprašanja bi pomenila le prikrivanje deficita železnic, ki predstavlja glavno oviro za znižanje davčnih bremen (v preteklem proračunskem letu je znašal ta deficit 472 milijonov Din ali 25 % neposrednih državnih davkov). Davkoplačevalec tudi nima nikakih koristi, če finančni minister zniža višino državnega proračuna potom prenosa gotovih poslov na oblasti. Njemu je absolutna višina proračuna podrejenega pomena, samo da se dejanska bremena znižajo.
Za boljše vnovčevanje jajc
Posestniki v bližini mest in industrijskih krajev imajo možnost, da dobičkanosnost svojega perutninarstva znatno povečajo z ugodnim vnovčevanjem kvalitetno garanti-ranih jajc. Onim, ki se oprimejo intenzivnega perutninarstva in imajo potrebno strokovno znanje ter poslovno rutino, lahko tvori samo ta panoga v danih razmerah možnost eksistence.
Mislil bi kdo, da je vnovčevanje jajc po znatno boljši ceni, kakor velja za navadno tržno blago, ki ga na prvovrstno kakovost pri nakupu praktično ni mogoče kontroli rati, pač lahka stvar, a ni tako. Pri kupčiji je zaupanje nepoznana stvar In za vsako blago veljajo gotova merila, usance ter kontrola ali vsaj možnost kontrole.
Za bolje vnovčevanje po kakovosti so potrebni gotovi predpisi, gotov standard, vid-
ne označke, usance in kontrola nad blagom, odnosno tudi nad producentom, da se teh usanc točno drži. Take usance si določi pro-ducent ali zveza producentov sama. Kolikor strožja so ta določila, toliko bolj natančno kupec ve, kaj kupi in kako kupi, toliko več ja je njegova pripravljenost, dotični produkt dobro plačati.
Danci so na ta način v razmeroma prav kratkem času pridobili svojemu sirovemu maslu, za tem pa tudi jajcem tak svetovni sloves, da sta ta njihova produkta povsod posebno poželjena in dosegata prav znatno višje cene kakor nedansko blago. Prav to dejstvo je oni činitelj, ki je Dancem v splošnem omogočil in zasigural njihovo blagostanje. Za Danci korakajo Nemci in se prav lepo uveljavljajo. Mi sicer ne moremo še korakati z njimi na splošno, ali za prve po-četke in za izkoriščanje ugodnosti boljšega vnovčevanja, vsaj v lokalnem konzumu, so tudi pri nas razmere davno že zrele.
Ako povemo, da se je za pitna jajca lani povprečno utrževalo n. pr. v Nemčiji po 3 dinarje in več komad, na Angleškem, v Fran ciji, Švici in raznih svetovnih kopališčih pa še več, je važnost tega vprašanja dovolj osvetljena.
Naši perutninarji ne bi smeli takih stvari odlagati, ako enkrat spoznajo dejstvo, da se pitna jajca boljše prodajo, kakor navadna tržna, takoj na delo! Naj se ustanovi n. pr. v Ljubljani primerna organizacija, katera bi bila nositeljica vse brige za ustvaritev kvalitetnega vnovčevanja jajc in katere člani bi bili v stanu vsak dan ali vsaka dva dni postaviti določeno število jajc v skupno pro-dajalnico.
Lep denar puščajo perutninarji splavati po vodi, ker se ne poslužijo možnosti boljšega vnovčevanja. Marsikatero mestno gospodinjstvo, marsikateri hotelir, rastavrater in gostilničar ima zaradi neurejene kupčije z jajci dosti preglavic in marsikateri gurman se mora odrekati užitku pitnih jajc, ker tega blaga pri nas skoro ni dobiti. Ako se kaj ustvari, bo ustreženo na vse strani.
—	Češkoslovaški industrijci volnenih tkanin in naše carinarnice. Veliki brnski industrijci volnenih tkanin se v zadnjem času pritožujejo zaradi nepravilnega carinjenja volnenih tkanin v naši državi. Vzrok tem pritožbam leži v dejstvu, da naša carinska tarifa predvideva za tkanine, ki vsebujejo preko 10 % svilenih vlaken, znatno višje carine. To velja tudi za volnene tkanine, ki se v zadnjem času pogosto izdelujejo iz pre-diva, katero vsebuje preko 10 % svilenih vlaken; te tkanine se imajo v smislu carinske tarife cariniti kot polsvilene. 0 napačnem carinjenju tu ne more biti govora, pač pa leži velika pogreška v naši carinski tarifi sami, ki smatra vsak dodatek svile v tkaninah, pa naj bo to tudi le umetna svila, kot luksus in predvideva za take tkanine znatno višje carine. V času, ko doživlja uporaba umetne svile zaradi nizke cene tako nepričakovan razmah, taki predpisi v carinski tarifi gotovo niso več na mestu. Umetna svila se danes ne more več smatrati kot luksus, zato bi bilo potrebno, da se tozadevni predpisi v naši carinski tarifi čim prej omilijo. V ostalem pa bodo češkoslovaški industrijci imeli v kratkem ob priliki trgovinskih pogajanj možnost, da stavijo naši delegaciji tozadevne predloge. Seveda bi bilo v interesu konkurenčne zmožnosti naše industrije potrebno, da se v primeru znižanja carin na izdelke iz umetne svile znatno zniža tudi carina na umetno svilo kot sirovino.
= Narok za poravnavo Prve srpske zem-ljoradničke banke v Beogradu. V soboto se je vršil v Beogradu narok za poravnavo v konkurznem postopanju Prve srpske zem-ljoradničke banke, ki je potekel zelo burno. Poravnalni predloe banke (30% kvota v letnih obrokih s 6 % obrestmi), ni bil sprejet. Iz poročila izvedencev, ki so pregledali knjige, je razvidno, da bančni posli niso bili vodeni v mejah zakona in družbenih statutov. Izvedenci smatrajo, da so člani upravnega in nadzornega odbora odgovorni za škodo, ki je nastala zaradi nerednosti. Banka je bila že za časa osnovanja obsojena na propast, ker večina delniške glavnice (13 milijonov Din z obrestmi vred) sploh ni bila vplačana.	,
—	Važno za splavarje in lesne trgovce. Sreski gremij trgovcev v Celju opozarja lesne trgovce in splavarje na pravilnik o policiji, veljaven za plovbo na Donavi od Ulraa do Braile in na internacijonaliziranem donavskem omrežju, objavljenem v cUradnem listu> št. 105, ki se izenači z rečnopolicijski-mi predpisi za kraljevino SHS in velja za splavarje tudi v naših nacijonilnih rekah.
=Pred končno rešitvijo vprašanja svobodne eone na Sušakn. V ministrstvu za trgovino in industrijo je bil izdelan zakonski predlog, po katerem se ima na Sušaku proglasiti svobodna cona. Ta zakonski predlog bo še pred novim letom predložen Narodni skupščini.
—	Uspešna subskripcija poljskega zunanjega posojila v Londonu. Londonska transa poljskega zunanjega posojila v višini 2 milijonov angleških funtov je bila včeraj predložena v subskribcijo. Kakor poročajo iz Londona, je bila že opoldne subskribcija zaključena.
—	Svetovna letina. Londonska »Grain Leed and Oil Reporter« je objavila statistične podatke o letošnji svetovni letini. Po tem viru se ceni letošnja svetovna letina pšenice na 528 milijonov kvartrov napram 521 v 1. 1926 ta 489 v I. 1925 Pšenice se je torej pridelalo več kakor v zadtnjjih dveh letih. V Rusiji in na Balkanu ie bi! sicer donos v pšenici manjši kakor lani, vendar je letina v srednji in zaipadni Evropi izpa-
dla boljše. Letošnja letina turščice v Ru-muniji znaša po najnovejših cenitvah 37 miHjomov roeterskih stotov, torej za 40% manj kakor lani Avstralska vlada je te dnd sporočila Mednarodnemu kmetijskemu institutu v Rimu, da so se zaradi pomanjkanja dega izgledi letošnje žitne letine poslabšali.
= Ruska zunanja trgovina. V prvih 9. mesecih je bila ruska zunanja trgovina preko evropskih mej aktivna za 101.2 milijona rabljev. Izvoz je znašal 472 milijonov rabljev (od tega odpade na žito 213.2, petrolej 52.3. kožuhovine 47.4, les 23.7, lan 18.3, manganovo rudo 15.2 milijona rabljev), uvoz pa 370.8 milijona rti)ljev (od tega odpade na industrijske naprave 82.4, bombaž 59.6, kovinske izdelke 26.1 usnje 23.7 ta vofcio 21.6 milijona rabljev).
= Dobave. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 21. t m. ponudbe glede dobave desk, stafljev in lat ter glede dobave prodnega presejanega peska, do 25. t. m. pa glede dobave živega apna. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. t m. ponudbe glede dobave trtne vrvice ter mavca, do 25. t. m. glede dobave vijakov, do 28. t. m. glede dobave acetilenskih gorilcev ter žarnic in do 7. novembra glede dobave raznega orodja. (Pogoji so na vpogled pri tem odelenju vsak delavnik od 10. do 12.) — Vršila se bo naslednja ofertalna licitacija: 7. novembra pri smodnišnici v Kamniku glede dobave raznega materijala (bombaževega platna, sukanca, preje od jute, kartonskih škatljic, kemikalij itd.).
Vremensko ssoročilo
Meteorološki zavod « Ljubljani 18. oktobra 1927.
Višina banmieiri. 30N.S in
Kraj
Cas
<pazovania
1	U o. B	ur -S*	Smer veti a ir brzine	0 •§7	Padavine	
Ul				— 1		
<9 co	o (-	«»	» metrih		Vrsta	< mm do t. an
/581	11-7	95	ENE 2	10	dež	1.1
/59 1	10-0	100	NW 6	10	dež	1.0
757-9	130	99	NE 4	10	dež	7.0
757-2	170	94	oiirno	7	dež	3.0
789-1	15-0	98	mirno	9	dež	14.0
762-7	15-0	83	mirno	10		
761-2	20-0	97	S 6	9	dež	4.0
757-9	19-0	91	ESE 8	10	de?	1.0
755-4	90	—	WSW 10	10	dež	2.0
Ljubljana Maribor . . > Zagreb ■ t • • Beograd i • k Sarajevo . • > Skoplje . . « • Dubrovnik , < Split ..... Prah«
Solnce vzhaja ob 6.18, zahaja ob 17.11, luna vzhaja ob 23.26, zahaja ob 14.42.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 18.8 C, najnižja 11.2 C.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Severna alpska stran: sem ter tja oblačno, milo
vreme, mestoma morda del Južna alpska stran: pretežno vedro z jutranjimi meglami.
Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahni vetrovi z raznih strani, oblačno, nekoliko dežia. TemnaMtair« A^j Ift fttppjni- MflriP HlP1"-
18. oktobra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Narodna banka je intervenirala v devizah na Curih in Dunaj. Deviza na Berlin je dalje čvrsta, v ostalih devizah pa je tendenca nespremenjena.
Tendenca v Vojni škodi je bila neenotna. Dočim so se v Beogradu tečaji gibali na včerajšnji višini, je Vojna škoda v Zagrebu nekoliko popustila; promptna se je trgovala po 401.5, kasa po 401 in za december po 407. Promet je bil slab. Med bančnimi papirji i se je dvignila Praštediona na 860 (zaklju-j ček), Ljubljanska kreditna pa je bila zaključena po 138. Tudi v industrijskih papirjih je bil promet slabši. Višje so notirale Naši-ce, Trboveljska pa je bila pri čvrstejši tendenci zaključena po 490.
V preteklem tednu je znašal devizni promet zagrebške borze 46.4 milijona Din (napram 51.6 in 41.8 v predhodnih dveh tednih), efektni pa 8.6 milijona Din.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.545 — 13.575 (13.56). Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 8—8.03 (8.015), London 0 — 276.65, Newvork 56.65 do 56.85 (56.75), Praga 0 — 168.40, Trst 309.875 - 311.875 (310.875).
Zagreb. Amsterdam 22.828 — 22.888. Dunaj 8 — 8.03, Berlin 13.54 — 13.57, Milan 309.875 — 311.875, London 276.26 — 277.06. Newyork 56.64 — 56.84, Pariz 222 — 224. Praga 167.997 — 168.797. Curih 1094—1097.
Beograd. London 276.25—277.05, Newyork 56.61 — 56.81, Milan 309.25 — 311.25, Dunaj 7.9975 — 8.0275, Budimpešta 9.935—9.965, Berlin 13.5374 _ 13.5574, Bruselj 7.915 do 7.945.
Dnnaj. Beograd 12.45625 — 12.49625, Berlin 168.95 — 169.45, London 34.445—34.545, Milan 38.67 _ 38.77, Newyork 7.0715 do 7.0965, Pariz 27.7525 — 27.8525, Praga 20.95 do 21.03, Curih 136.36 — 136.86; dinarji 12.43 - 12.49.
Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.833. London 25.2475, Newyork 5.18, Pariz 20.35. Milan 28.34, Praga 15.365, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.24, Dunaj 73.5.
Trst. Beograd 32.075 — 32.375, Dunaj 253.25 — 259.25, London 89—89.20, Newyork 18.24 — 18.30, Curih 352 — 354; dinarji 31.85 - 32.35.
Sekti.
Ljubljana. Celjska posojilnica 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 70, Vevče 133 — 0, Ruše 290 — 300, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 401.5 — 402.5, kasa 401 — 402, za november 0 — 407, za december 406—407.5. investicijsko 84 — 84.25, agrarne 54 — 55: bančne: Eskomptna 91 — 92.5, Kreditna 90 do 93, Hipo 55 — 56, Jugo 91 — 93, Ljubljanska kreditna 135 — 136, Praštediona 857.5 — 862.5; industrijske: Našice Union 1820 — 1880, Gutmann 230 — 235, Slaveks 105 — 110, Slavonija 15 — 15.5, Drava 580 do 585, Sečerana Osijek 590 — 598, Vagon 5 — 30, Vevče 132 — 135, Dubrovačka 405 do 420, Trbovlje 487 — 490.
Beograd. Vojna škoda 402.5 — 403. investicijsko 84 — 84.5, agrarne 54.5 — 55.
Dunaj. Trbovlje 61.75, Kranjska industrijska 49, Šečerana 74.10, Slaveks 13.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza C18. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona suhih bukovih drv, fco vagon naklad, postaja po 19. Povpraševanje je za trame, po noti kupca, fco vagon nakl. postaja po 240 in za deske, smreka, jelka, 20 mm, III., fco vagon nakl. postaja po 340. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna. Pšenica, turščica in moka notirajo nekoliko nižje. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78/79 kg. 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 337.5 — 340, za november po 340—342.5, sremska, promptna po 335 — 337.5, slavonska, promptna po 332.5 — 335; turščica, baška, promptna, plač. 30 dni, slov. postaja, eavadna tarifa po 242.5 — 245, mlevska tarifa pa po 240 — 242.5; moka <0>, fco Ljubljana, piač. po prejemu po 480.
Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 290 do 292.5; sremska, 78/79 kg, 2 % 287.5 — 290; banatska, 78/79 kg, 2 % 285 — 290. T u r -ščica: baška in sremska 204 — 205; baška in banatska nova, za december - januar 182.5 — 185. Moka: baška <Og> 415 — 425; baška c2» 395 — 405; baška <5» 370—380: baška <6, 315 — 325: baška <7> 260—270;
Dunajska borza za kmetijske proizvode (17. t. m.) Zaradi mirne tendence na inozemskih borzah je promet na dunajskem tržišču dalje nazadoval. Ker ponudba ni znat na, so cene ostale na dosedanji višini. V trgovini z moko se opaža popolna stagnacija. Uradno notirajo: pšenica: domača 39 do 40, madžarska Tisa 43.5 — 44; rž: march-feldska 38.75 — 39.25: turščica: 27.25 do 27.75: oves: domači 30 — 30.50.
Dunajski goveji sejem (17. t. m.) Dogon 3726 komadov, od tega 1467 iz Jugoslavije. Zaradi večjega dogona so cene popustile za 5—10 grošev. Za kg žive teže notirajo; voli I. 1.70 - 1.90 (izjemno 1.95 - 2.06), II. 1.40 do 1.65, ni. 1 - 1.85, biki 1X6 — ljg,
Iz življe:
m
DmudoUriia boijševiškega režima
Letos prazaiajejo boljševiki prvo desetletnico svojega obstoja. Že celo leto so se rasti sovjeti pripravljali na ta dogodek z veffldm manifest oni. Spomenica je milita, povsod na javnih mestih in mglria, da je prvi decenij sovjetskega režima največja in najvažnejša pridobitev za delavstva vsega sveta. Rroietarijat, pravijo ruski mogotci, ni 5e nikoli dosegel tako velikega uspeha, ni izšel iz svoje borbe še nikoli tako zmagovit in ni še nikoli in nikjer s takim elaoom vdušil protirevo-lucije v notranjosti, delovanja intervencijskih armad od zunaj ter premagal vseh naporov, ki so skušali ovirati njegov razvoj.
Spomenica posebno povdarja obnovitveno delo v režima, ki se je začelo z nacionalizacijo zemljišč in tovam ter se je utnHo in irkrepilo z zvezo med delavci in kmeti Vsa notranja nasprot-stVa je zadušilo realno in smotreno delo za gospodarsko obnovo Rusije. Invazija inozemskega kapitala se je s tem temeljito ponesrečila in Rusija se je otresla velikanskega bremena caristič-nih dolgov in dolgov vlade Keren-skega.
Manifest povdarja v nadaljnem tudi naloge, pred katerimi stoji boljševiški režim, če hoče izpolniti vse svoje dolžnosti in obveznosti. Revščino bo treba premagati, kulturni nivo dvigniti treba bo ustvariti novo tehniko in preurediti vas na podlagi kolektivnega gospodarstva. Razume se, da bo spričo vseh teh reform moral privatni kapital čisto v ozadje, istočasno pa bo treba paziti, da se izkorenini kvarni birokratizem.
Ob 10 letnici oktoberske revolucije je nadalje sklenil centralni odbor sovjetskih republik, da postreže delavcem z novo obljubo. Ustvariti hoče prehod od 8 urnega k 7 urnemu delavniku, ne da bi pri tem trpele delavske mezde. Med napovedanimi reformami sovjetskega zakonika je najvažnejša določba, ki povdarja, da je treba odpraviti smrtno kazen za vsa zločinstva, izvzemši zločine, ki se nanašajo na varnost države in vojaštva in na zločine roparskih tolp.
Predsednik sovjetov ruskih komisarjev Rikov je imel velik ekspoze o notranjem in zunanjem položaju sovjetske Rusije. Povdarjal je, da se je sovjetska Rusija v prvih desetih letih svojega obstanka mukoma borila za svoj tehnični in kulturni napredek, katerega so silno otežkočale zunanje inozemske države. Vendar je dokazano, da je proletarska revolucija dosegla historično zrelost. To izpričujejo delovne množice, ki pomagajo v Rusiji ustvarjati državno upravo.
Med najnovejše naloge nove Rusije spada v prvi vrsti popolna obnova države. Mir je temeljna točka za nadaljni
Dovgalevskij
razvoj sovjetske Rusije. Država bo tudi polagala primerno važnost na gospodarstvo in na zvezo z inozemstvom. Socijalistični ^istem bo po naziranju Rikova zmagal, čeprav bo boj še trd.
V drugo desetletje stopa sovjetska Rusija polna zaupanja v bodočnost in z zavestjo, da stoji pred težkimi nalogami. Glavni cilj današnje Rusije je ustvaritev socijalistične družbe, ki bo prekosila in nadvladala strukturo družbe v drugih deželah. Sovjetska Rusija se zaveda, da mora izvršiti še težka dela. V notranjosti dežele je treba temeljito popraviti ceste, uvesti in pomnožiti nova prevozna sredstva, v prvi vrsti avtomobile, in ustanoviti v ta namen veliko tvornico za vozila. Moskovska vlada je že dovolila potreben kapital, da se načrti realizirajo, inozemstvo pa bo prispevalo samo tisto, česar Rusija še ne more sama proizvajati.
Svečanosti bodo seveda trajale delj časa ter imajo v prvi vrsti propagandni namen: potrditi zaupanje in vero prebivalstva v stabilnost današnjega režima.
Alcibijad Bebi
morilec poslanika Cena bega.
Na 2. strani priobčujemo zanimive ini formacije našega praškega dopisnika o ozadju praškega umora.
Nočni polet nad Oceanom
aosedanji sovjetski poslanik -imenovan za poslanika v
• Tokiju je Parizu.
«American Girl»
leti nad spomenikom Svobode v newyor= škem pristanišču (v ozadju). Na desni: miss Ruth Elderjeva in njen spremljevalec pilot in navigator Georges Haldeman.
Letalka Ruth Elderjeva tako-le popisuje svoje občutke, ki so jo navdajali na poletu čez Atlantski ocean:
V noči od torka na sredo je bila vožnja naravnost divna. V sredo zvečer pa je zašla « American Girl» v vihar, kateremu se je skušala izogniti s tem, da se je dvignila 3500 m nad morje. Okoli 9. ure ponoči je začel divjati orkan. Celo noč sva se borila s Haldema-nom, da premagava zlovešče sile, ki so naju hotele uničiti. Atmosfera je bila taka, da sva obupavala ter sva skoraj izgubila nado, da prideva živa iz tega pekla. Boj je trajal celih 8 ur. Proti jutru, v četrtek, je letalo izpremnilo svojo smer in pritisk, ki ga je izvajal bencin, je padel na ničlo. Smatrala sva že, da sva izgubljena. Tedaj pa se je pojavila rešitev v podobi nizozemskega par-nika. Brž sva se spustila nad vodo in sva se izkrcala blizu «Barendrechta». Komaj sva bila na varnem, ko je letalo eksplodiralo: pogoltnili so ga plameni.
Eksplozija bencinovega tanka ni raznesla samo stroja, temveč celo letalo. Uničene so bile dragocene modne obleke, ki sva jih imela na krovu ter sva jih hotela razstaviti v Parizu. Tudi kaseto za ličenje so požrli valovi. Sploh sta
miss Elderjeva in Haldeman odnesla
samo zdravo kožo — vse drugo je požrl Ocean.
Kakor vse drugo, so zapadli pogubi tudi dragoceni Haldemanovi instrumenti. zaradi katerih se je baš izvršil ta polet. Podjetniki, ki so financirali polet
cAmerican GirK so oškodovani za visoke vsote, vendar upajo, da njihova propaganda ni bila zaman, kajti letalka in navigator sta postala baš po svoji nezgodi zelo popularna. In baš to je, kar so Američani v prvi vrsti hoteli doseči ter izkoristiti za lastno reklamo.
■v
Ce solnce sije
danes, še ni m slin, da ;etos ne bo mraza Izostal ne bo, zato hitro po tople sukne in ulstie, ki so najlepši, najboljši in najcenejši pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana.
Katastrofa dveh parnikov v newyorškem pristanišču
V bližini Newyorka se je pred nekaj dnevi zgodila težka nesreča na morju. Francoski parnik «Paris, last družbe «French-Line», ie zavozil pri izhodu iz newyorškega pristanišča v norveški tovorni parnik «Besseggen», ki se je bil zasidral v bližini znanega spomenika Svobode. Katastrofa se je zgodila ponoči ob 1.30. Francoski parnik je mislil, da plove norveška ladja mirno naprej in da se mu bodo Norvežani pravočasno umaknili. Šele v poslednjem trenutku. ko je bilo že prepozno, je poveljujoči kapitan spoznal, da je katastrofa neizbežna.
Norveška ladja je bila natovorjena s sladkorjem. Na parniku je nastala strahovita panika, kajti francoski kolos ga je preklal na dvo.ie in parnik se je v 15 minutah potopil. V zadnjem hipu so s «Parisa» spustili v morje motorni čoln za reševalne akcije, ki je nudil norveški posadki prvo pomoč.
Na norveški ladji je bilo 31 oseb, 7 jih je utonilo, ostale so rešili. Seveda bo francoska družba morala poravnati vso škodo in povrh izplačati odškodnino družinam pomorščakov, ki so zaradi trčenja utonili.
X Raspailova stoletnica. Letos je sto let, odkar je F. V. Raspail objavil spomenico o ustroju in razvoju lista, torej nauk o celicah. S tem je bil Schwannov predhod« nik. Biot in Persoz sta pozneje podčrtala njegovo geslo: omnis cellula e cellula (vsa» ka stanica nastane iz stanice). Raspail je soustanovitelj celularne patologije. Poleg politike se je ta botanik zanimal za medu cino ter izvajal antisepsijo pred Pasteur« jem. Dotaknil se je mnogih idej, ki so jih kasneje izobličili Robin, Broca,. Virchow i. dr. Najmanj sreče je imel v meteorolo« giji in kozmologiji.
X Politična zaslepljenost. Nevton (1642 — 1727), Volta (1745 — 1827) in Laplace (1749 — 182<) so dosegli letos stoletnice. O teh dogodkih je on dan govoril v Comu genovski profesor Porro ter v nič dejal an» gleškega in francoskg-a učenjaka. Med prs voborci zvezdoslovja je predavatelj po« vsem zamolčal francoska imena kot Lacail« le, Lalande, Delambre, Picard, pretirava pa pomen svojega rojaka Schiaparellija. Nas šel pa se je vendar pošten Italijan, Boc» cardi, ustanovnik turinskega observatorija, da je javno ošibal tako politično pristra« nost.
X Električno čudo. V Newyorku razka« zujejo pravcato električno čudo, ameriško konstrukcijo električnega mehanizma, kate* ro je razstavila «Westinghouse Elektric and Manufacturv Companvu. To čudo je električni mož. Aparat reagira na zvok človeškega glasu, hodi in se priklanja, od< pira vrata, prižiga luč in tudi pometa, z avtomatično metlo kakopak ...
Dijaško življenje
Gibanje srednješolskega dijaštva v Sloveniji
Srednješolsko vprašanje se je začelo pri nas v Sloveniji šele do svetovni vojni. Avstrija je namreč bila mnenja, da se srednješolec vobče ne sme javno udejstvovati. Radi tega je bilo vsako iavno organiziranje zabranjeno. Po svetovni vojni pa se je začel srednješolec prav pridno organizirati. Na temeljih Saveza jugoslovenskih srednješolskih udTuženi. ki je bil osnovan leta 1919. v Celju, se je osnovala v Ljubljani Zupa za Slovenijo, ki se je posebno v zadnjih treh letih prav lepo razvila.
V	naslednjem podajamo statistiko vseh društev, ki so danes včlanjena v Župi za Slovenijo.
V	Ljubljani: SJSU »Preporod«, v katerem so organizirani napredno - nacijonalni diiaki vseh srednjih šol v Ljubljani.
V	Celju: »Sloga« na državni realni gimnaziji in »Korotan« na državni trgovski šoli.
V	Novem mestu: »Prosveta« na državni gimnaziji.
V	Mariboru: SJSU »Sidro« na trgovski akademiji in »Napredek«, v katerem so včlanjeni gojenci tamošnje gimnaziie in realke.
V	Kranju: Dijaški odsek Sokola v Kranju na državni gimnaziji.
Iz statistike ie razvidno, da dijaki v Ptuju, Murski Soboti in Kočevju še niso organizrani. Organizirane srednješolce čaka torej še težka naloga, posebno ker so •nekatere šolske oblasti še vedno prepričane. da se srednješolec ne sme iavno udejstvovati. Vendar je upati, da se bo organizacija kmalu posrečila, kajii oblasti v južnejših pokrajinah organiziranja ne samo dovoljujejo, ampak ga celo pospešujejo. Zato ni dvoma, da bodo tudi v Sloveniji kmalu izginili predsodki o organiziranih srednješolcih ter da se jim bodo organizacije dovolile.
Tovarišem srednješolcem!
Kulturno - znanstveni odsek SJSU »Preporoda« bo začel te dni s svojim delom. Tovariš načelnik je sestavil obširen delavni program. V prvi vrsti se bodo vršila redno vsako soboto ob 18. uri Dredavanja za vse člane »Preporoda«. Predavali bodo samo priznani gg. predavatelji in sicer o najaktualnejših temah današnjega časa. Poleg teh predavani bo prirejal odsek še posebna predavanja iz sodobne umetnosti in zranosti, namenjena specialni izobrazbi članov odseka.
Da spoznajo naši člani slovensko zemljo, njene zanimivosti in njeno zgodovino, bo priredil odsek ciklus literarnih in poučnih izletov pod vodstvom gg. profesorjev.
Poleg tega bo odsek organiziral dekla-matorski tečaj, ki bo imel nalogo vzgojiti več dobrih deklamatoriev za recitacijske večere. Vsem članom bo na razpolago tudi brezplačno govorniška šola.
Vse tovariše, ki streme po samovzgoji in po samoizobrazbi. vabimo k vstomi v naše vrste ZdTavo!
Prvi redni sestanek za vse članstvo »Preporoda« se bo vršil v soboto, dne 22. t. m. ob 17.45 v areni Narodnega doma (soba Jadrana). Predaval bo g. dr. B a j i č o temi: »Problem svetovnega miru I.« Predavanje se bo na drugem sestanku nadaljevalo, zato opozarjamo vse tovariše, da ne zamude prvega dela.
Po predavanju se bo vršil redni občni zbor kulturno-znanstvene?:a odseka in vpisovanje. Pridite točno! Zdravo!
SJSU »Preporod«.
Prvo glasilo jugoslovenske-ga srednješolskega dijaštva iz Slovenije
Jugoslovensko srednješolsko diiaštvo iz Slovenije do sedaj še ni imelo svojega glasila, dasi ga je nujn-o potrebovalo. Veliko potrebo srednješolskega lista je občutila največ organizacija, ki je imela dnevno opravka s srednješolci, to je SJSU Župa za Slovenijo v Ljubljani. Zato je že lani pričela s propagando med dijaštvom za izdajo lastnega glasila. Letos pa je začela z resnim delom.
S pomočjo svojih prijateljev se je osnoval poseben konzorcij ki je pred dnevi že izdal 1. številko »Jugoslovenskega sredn;e-šolca«. Kakor ime lista pove. je to glasilo vseh nacijonalno mislečih srednješolcev.
»Jugoslovenski srednješolec« bo izhaja! vsak mesec in bo prinašal idejne, poučne in organizatorične članke za srednješolca. Poleg tega bo prinašal tudi poročila o delovanju srednješolskih organizacij. Zanimiv bo zlasti literarni del lista, kateremu so dali dijaki ime »Naše delo«. Uvodni članek za to rubriko je napisal naš odlični pisateli g. Vladimir Levstik. List bo imel med svojimi sotrudniki mnogo naših odličnih mož. ki bodo svoji mladini kazali pot v življenje.
Upamo, da bo naša javnost z zanimanjem sprejela glasilo in ga pridno naročala ter tako moralno in materijalno podprla našo mladino.
Najboljše, najtrpežnejše zato najcenejše.
Arkadije Averčenko:
Avtobiografija
Petnajsi minut preden sem se rodil, še nisem vedel, da bom prišel na svet.
To povsem brezpomembno opazko napravim zato, da bi se za četrt ure umaknil vsem slavnim možem, katerih živijenjepis, poln dolgočasne enostavnosti, se vselej začenja s trenutkom, ko so se rodili. Torej, da začnemo.
Ko me je babica ponesla pred mojega očeta, me ta pregleda z izrazom dobrega poznavalca in vzklikne:
—	Cekin stavim, da je dečko!
—	Stari lokavi lisjak, — sem rekel zase, — ti hočeš staviti, ko veš, da ne boš izgubil!
S tem razgovorom se je začelo najino poznanstvo in potem tudi najino prijateljstvo.
Ko sem se razgleda! po svoji okolici, sem najprvo sklenil, da zrastem. In ra-stel sem tako pridno, da sem nekega lepega dne, ko mi je bilo približno osem let doživel, da me je oče prijel za roko in me je peljal na ulico, po kateri sva jo nekam mahnila.
—	Kam me vodiš, za vraga? — sem ga vprašal, prostodušno, kakor je moja navada.
—	V šolo, da se boš učil!
—	Glej, glei! Nočem se učiti.
__ ^ Zflfcflj?
Da bi prekinil vsak nadaljni razgovor, sem mu rekel to, kar uri je najprej pri-
| šlo na um:
—	Bolan sem!...
—	Kaj pa te boli?
V mislih sem prešel vse čute in sem izbral najnežnejšega:
—	Oči!
—	Zares? Pojdiva k zdravniku!
Ko sva bila pri zdravniku, sem se zaletel vanj, v nekega njegovega pacijen-ta in sem prevrnil mizo.
—	Dete, ti pač ničesar ne vidiš?
—	Ničesar, — sem odgovoril in zamolčal konec stavka, ki mi je bil v mislih: — ničesar dobrega v učenju.
In tako sem se ubranil mučenia v šoli. ★
Glas o tem, da sem slaboten, bolehen deček, da se ne morem učiti, se je širil čedalje bolj, največ po mojem prizadevanju.
Moj oče, ki je bil trgovec, ni obračal name nikake pažnje, ker je bil ves zaposlen s svojimi načrti in projekti, s katerimi se je skušal čim preje obgla-vitLTo so bile sanje njegovega življenja, pa se mora priznati, da je to dobremu starcu odlično, da, vzorno uspelo! Uspelo mu je s pomočjo cele vrste lopovov, ld so mu kradli, strank, ki so kupovale samo na dolg, in požarov, ki so uničili ono malo robe, kolikor je niso odnesli lopovi in stranke.
Ostal bi bil nepismen človek, ako ne bi bilo prišlo moji starejši sestri na um, da se je pozanimala za mojo vzgojo.
Ko mi je bik) petnajst let, mi reče
oče, ki se je tedaj s tugo v srcu poslovil od lopovov, strank in požarov:
—	Ti moraš postati uradnik!
—	Ali, saj vendar ničesar ne znam! — sem mu odgovoril in sem s tem zavzel stališče, ki mi je zagotovilo popoln in trajen mir.
—	Neumnosti! Sergejuška Selzer ni starejši od tebe, pa je višji uradnik.
Ta Sergejuška je bil težko breme za moje življenje. Majhen, navihan, požrešen Švaba, naš sosed. Od prvih dni mojega detmstva so mi ga vedno navajali za vzor natančnosti, marljivosti in reda.
Spominjam se prvega dne svojega dela v novi službi, v neki posredovalni pisarni, kjer je vse dremalo.
Ob osmih zjutraj sem šel tja in sem našel človeka v telovniku in v srajci, ki je bil zelo vljuden in skromen.
—	To je gotovo predstojnik, — sem si mislil in sem mu ponudil roko.
—	Kako je?
—	Ni slabo. Izvolite sesti. Da se malo pogovorimo.
Bil mi je simpatičen. Ko sem si prižgal cigareto, sem začel razgovor o svoji bodoči karijeri.
Tedajci pa se začuje za najinim hrbtom piskav glas:
—	Ali, ti lenuh, niti prahu nisi zbrisal z moje pisalne mize!...
Oni, ki sem ga imel za predstojnika, skoči ves prestrašen m žurno zgrabi cunjo za brisanje prahu. Uradni glas mladega človeka, ld je bil vstopil, me
uveri, da stoji pred menoj moj bodoči predstojnik.
—	Dober dan, — sem rekel. — Kako se imate?
Sprijataljila sva se takoj; med tem nisva niti opazila, da je stopil v sobo starejši gospod. Ta zgrabi mladeniča za rame in krikne:
—	Aha. tako pripravljaš akte, nedolž-než ti! Na mestu te zapodim, če boš tako Ienuharil!
Gospod, ki sem ga smatral za višjega uradnika, prebledi, tožno skloni glavo in odide k svoji pisalni mizi. Pravi predstojnik pa se zavali v naslanjač in me začne resno izpraševati o mojem znanj in mojih sposobnostih.
—	Kakšen tepec sem, — sem pomislil, da ne vidim takoi, kdo so ti ljudje, s katerimi sem se razgovarjal. Pravi predstojnik je ta človek. To se vidi na prvi pogled.
V tem trenutku se začuje v predsobi nekakšen šum.
—	Poglejte, kaj je to? me zaprosi predstojnik.
Ubog striček je prišel, ki slači suknio.
»Ubogi striček« pa vstopi tisti mah in zavpije:
—	Devet je že minilo, a nihče izmed vas se še ni dotaknil dela! Temu škandalu moram napraviti konec...
človek, ki sem ga imel za predstojnika. skoči iz naslanjača kakor žoga, a mladenič, ki ga je oni malo poprej na-zval lenuha, mi reče zaupno na uho:
— Evo predstojnika, ki se je danes privlekel semkaj.
Tako sem začel svojo uradniško ka-rijero.
1 Leto dni sem kar najsramežljiveie j opravljal uradniško dolžnost, trudeč se brezuspešno, da bi posnemal zgled marljivega Sergejuške.
V šestnajstem letu sem zapustil to posredovalnico in sem odpotoval iz Se-vastopola, svojega rodnega kraja, v neki premogovnik.
To je bil najbolj umazan in najbolj oddaljen rudnik na svetu. Razlika med jesenjo in vsakim drugim letnim časom se je pokazala samo v tem, da je jeseni blato po cestah segalo človeku do kolen, a v vsakem drugem letnem času do izpod kolen.
Delavci v tem rudniku so se mi zdeli čudni stvori: bili so to iz ječe izpuščeni kaznjenci; potnih listin niso imeli, in da bi potolažili jad in obup svojih duš, so jih napajali z vodko. Zdelo se mi ie, da ima vse njihovo življenje en sam edini namen: rodili so se za vodko, delali in zdravje so zapravljali za vodko, odhajali so na oni svet z neposredno pomočjo vodke.
Uradniki so se razlikovali od delavcev samo v tem, da so se manj pretepali. a več pili. Vsi so bili po večini ljudje, kj jih je ves svet zato odvrgel od sebe, ker niso imeli sposobnosti, možnosti niti volje, da bi se bili prilagodili življenju. In tako se je v naš mali rud-
MMMtj
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovanja vlog, nakup ln prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de. viz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in In-kaso menic ter nakazila v tu. in Inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
Braojavke: Kredit. Ljubljana. Telefon St 2040, 2457, 2548; interurbant 2706, 2800
Noši onstran grtmlc
p— Odhod šolskega skrbnika Reina. Ne* pričakovano jo prišel v Trst otflok, s ka< terim je šolski skrbnik Reina premeščen v Sicilijo na višje službeno mesto. Vodstvo primorskega šolstva je imel v rokah ves čas, odkar se je po uvedbi civilne uprave ustanovilo v Trstu šolsko skrbništvo. Od. hajajoči šolski skrbnik je bil zlodej, ki ima na svoji vesti mučenje našega narodnega šolstva. Po njegovih predlogih in nasvetih, katerim so bili prosvetni ministri v Rimu edmole izvrševalci, se je začel izganjati naš jezik iz naših ljudskih šol. Šolska re* forma fašističnega prosvetnega ministra Gentileja je, kolikor se je prav posebej nanašala na naše šolstvo, zrastla na Ren novem zelniku in po njegovem prizadeva« nju so izginile celo tudi še one »dodatne ure», v katerih naj bi se bil neobvezno po* učeval naš jezik. Kar je bilo še našega na srednjih šolah, idrijska realka, slovensko učiteljišče, premeščeno v Tolmin, sloven« ska gimnazija, vse je izginilo, da danes ni prav čisto nič več, dia ni ne duha ne sluha o nekdaj tako lepo razvitem našem šol* stvu. In naše učiteljstvo! Hujšega, zagri* zenejšega sovražnika, kot mu je bil šolski skrbnik Reina, ni imelo nikdar. Vsa pro ganjanja, odpuščanja, premeščanja v stare italijanske provincije: vse to je delo šol. skega skrbnika Retae. Šolski skrbnik Red* na se je v ožji poslovilni okrožnici lahko takole pobahal: «tV stiku z julijsko in fur. lansko šolo sem ojačil prepričanje, da so samo iz šole, ki je znala, in hotela vzgoje, vati po italijansko, izšli možje velike zma* govite vojne in meščanskega prevrata v letu 1922., in da bo taka šola, ki ima tako plemenite tradicije in tako visoko zavest svojega poslanstva, tudi v bodoče, kakor je dosTeji, izpolnjevala imenitno poslan* stvo, ki ga ii je poveril režim v tej obmej* ni deželi. To absolutno prepričanje bom s hvaležnostjo bivšega bojevnika, z _ uverje* njem fašista, s ponosom Italijana in vest* nostjo državnega funkcijonarja izrazil eks* celenci našemu ministru, kateremu pore* čem, da so šole tržaške, kvarnerske (reške), furlanske, goriške, istrske in zadrske pro* vincije zelo zaslužne za domovino ta_da se more režim slej ko prej trdno zanašati nanje.»
p— Vse slovenske učitelje bodo v krat* kem odstranili iz šole. To napovedujeta zopet tržaški Cobol in «Popolo». Šola je fašistična in v njej sme delovati le učitelj pravega fašističnega duha. «Drugorodni učitelji ne prihajajo v poštev pa če so še tako udani režimu. Vsi se morajo odstra« niti!»...
p— Izmozgavanje ljudstva za vojaške aeroplane. Poročali smo že na kratko, kak pritisk se vrši na primorsko prebivalstvo, da se bodo zbrale vsote za vojaške aero* plane, ki jih mora podariti kr. aeronavtiki vsaka pokrajina. V tržaški provinciji se je nabrala ali bolje rečeno, izsilila že precej* šnja vsota. «Piccodova» zbirka znaša nad 68.000 lir, <rPopolova» pa okoli 35.000 lir, skupino torej nad 100.000 lir. Toda vojaški aeroplan stane nič manj kot 230 tisoč liri Na tržaški prefekturi je bil sestanek, na katerem se je sklenilo, da je na vsak na* čin treba zaključiti zbirko do 28. t. m., pete obletnice fašističnega pohoda na Rim. «11 Popolo di Trieste® piše: «Trst in njegova pokrajina morata dati vojno letalo tretji orožni stroki, ki budno brani našo domo* vino. To letalo, ki bo nosilo ione Trsta, bo moralo biti za našo zrakoplovbo zastavo* noša vseh bojnih skupin; namen mu bo, da bo plulo po našem nebu in budno bra* rilo mejo, ki sta jo Bog in junaštvo naro* da po stoletjih pričakovanja povrnila Ita* liji. Meščanstvu mora biti v ponos, da do* prinese to malo žrtev, ki je še potrebna v dopolnilo vsote za ta dar italijanski zrač* ni vojski. Zelo veliko jih je še, ki še niso dali svojega prispevka. Čas je, da se ne ka* žejo več kot zamudniki brez volje in zo* perni uporniki. Kako je z zbirko za «go* riškia in za <ristraki» aeroplan, se še nič gotovega ne ve. Goriški prefekt je prav te dni izdal posebno okrožnico na vse po* deštate, v kateri jim javlja, da se zbirka zaključi na vsak način z 28. t. m. in jim zabičuje, naj obenem s krajevnimi fašistič*
....... 1 SS^Bg l
nik, ki ga je z vseh strani obdajala step, zbrala družba samih tepcev, umazanih alkoholikov, odpadkov, zavrženih od vsega sveta.
Ko se je rudniška uprava preselila v Harkov, sem se preselil z njo tudi jaz. Čutil sem se prerojenega na duši in na telesu.
V pisarni sem delal vse narobe in še dandanes ne morem pojmiti, kako so mogli šest let trpeti tako lenega človeka, kakor sem bil jaz, ki mi je delo smrdelo in sem se spuščal v dolge prepire, ne le s predstojnikom svojega oddelka, ampak celo z upraviteljem.
Moja književniška karijera se je začela 1. 1903. in je bila, kakor se mi je videlo, vrsta neprestanih uspehov. Najprej sem napisal neko novelo... Potem sem jo nesel v list »Poldan«; pa je bila (in še dandanes smatram, da je bilo to za novelo najbolj važno) objavljena.
Nato sem v dveh letih napisal štiri novele; misleč, da sem dovolj storil za slavo narodne književnosti, sem sklenil, da se dobro odpočijem. Pa je prišlo leto 1905 in me je potegnilo v svoj vrtinec...
Postal sem urednik perijodičnega časopisa »Bajonet«, ki je bil zelo cenjen v Harkovu, a zanemaril sem svojo službo. Pisal sem mrzlično, skiciral značaje, popravljal skice in dosegel z deveto številko tolikšen uspeh, da me je guberna-tor Peškov nagradil s 500 rublii globe.
nimi tajniki napoejo vse sle, da se zbere za aeroplan potrebna vsota! In v Istri? Ako bi se prispevalo v kamenju, bi še šlo. .
Radio
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (517 m 5 kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw), PRAGA b(349 m 5 kw), STUTTGART (379 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw), LANGENBERG (469 m 25 kw), BERLIN (484 m 4 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), DAVENTRY (492 m 12 kw). ZAGREB (310 m 0.7 kw).
Četrtek, 20. oktobra. DUNAJ 20.05: Poljuden orkestralen koncert.
(Uvertura, valčki, koračnice itd.) PRAGA 19.30: Simfoničen koncert češke filharmonije. — 1. R. Strauss: Don Juan.
—	2. Dvofak: Serenada. — 3. Beethoven simfonija št. 7 .
LONDON 20.15: Haydnove klavirske sonate.
22.35: Koncert A. Baxovih novih skladb. STUTTGART 20: Prenos 'iz Langenberga;
pozneje recitacijski večer. FRANKFURT 19.30: Verdi: «Rigoletto». (Iz opere.)
BRNO 19.30: Prenos koncerta iz Prage. RIM 20.40: Večerni koncert lahke glasbe. LANGENBERG 20: Koncert. — 1. Schu-mann: Uvertura. — 2. Salo: Španska simfonija za violino in orkester. — 3. Tri arije. — 4. Brahms: Simfonija. BERLIN 20.30: Simfoničen koncert. — 1. Mozart; Simfonija v G-duru. — 2. Mah-ler: Simfonija št. 4. ZAGREB 20.30: Koncertni večer. Nato prenos iz Velike kavarne. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. MOSKVA 19.55: Bizet: <Carmen». (Iz eksperimentalnega teatra.) DAVENTRX 20.30: Simfoničen koncert, nato koncert seksteta.
Petek, 21. oktobra.
DUNAJ 20.30: Kleistova proslava. — 1. Novele. — 2. Drama <Razbiti vrč». PRAGA 20.10: Mešan večer. LONDON 20.15: Haydnove klavirske sonate;
nato simfoničen koncert. STUTTGART 20: Simfoničen koncert, — 1. Weingartner: Zabavna uvertura. — 2. Beethoven: Simfonija št. 8, v F-duru.
—	3. Schumann: Simfonija št. 1. FRANKFURT 19.45: Novosti iz znanosti in
tehnike. (Predavanje.) 20.15: Komorna glasba. — 1. Saurisch-kus: Suita za pihala. — 2. Mouquet: Pet komadov za flavto in klavir. — 3. Blu-mer; Sekstet za pihala. Nato koncert veselih pesmi in duetov. BRNO 20: Koncert italijanskih pesmi. RIM 20.40: Vokalen in instrumentalen koncert.
LANGENBERG 20.30: Zabaven večer. BERLIN 20.30: Stari valčki. ZAGREB 20: Orkestralen koncert novejših suit.
VARŠAVA 20.15: Prenos koncerta iz Filharmonije.
DAVENTRY 19.45: Koncert lahke ruske glasbe; nato vojaška godba.
Sobota, 22. oktobra.
DUNAJ 19.45: Lehar: <Eva», opereta, —
Koncert za ples. PRAGA: 20.10: Koncert lahke glasbe. LONDON 20.45: Pevski koncert, nato koncert na orglah. STUTTGART 20.15: Komorna glasba. — 1. Schumann: Sonata za violino in klavir, op. 105. — 2. Schubert: Godalni kvartet v A-molu. FRANKFURT 20.15: Mešan večer. BRNO 19: Orkestralen koncert. (Nadaljevanje ob 20.)
21: Koncert pevskega društva <Foer-
sters>.
RIM 20.30: Prenos iz gledališča LANGENBERG 21: Tolstoj: <Oa je vsega kriv*.
BERLIN 20.10: Joh. Strauss: <Dunajska
kris, opereta. ZAGREB 20.30: Koncert lahke večerne
glasbe.
VARŠAVA 19.15: Koncert za mladino. — Mozart, Haydn, Nerada, Schubert, Schumann. Večerni koncert. MOSKVA 20.25: Poljuden orkestralni koncert.
=
Pogajala sva se o višini vsote kakor dva mešetarja. Bil sem pri njem najmanj desetkrat In pri vsem tem mu ni uspelo, da bi mi izvlekel denar. Tedaj mi razžaljen reče:
— Eden naju dveh mora zapustiti Harkov.
In moral sem odpotovati... ali šele potem, ko sem bil izdal tri številke časopisa »Meč«, ki je bil tako popularen, da dobiš njegove izvode celo v Narodni knjižnici.
V Petrograd sem prišel ravno ob Novem letu. Ulice so bile razsvetljene, okrašene z zastavami in raznobarvnimi robci. Ali tokrat nočem ničesar govoriti. Molčati hočem, da se ne bi zdel omikan.
Moji prvi koraki so tesno združeni s časopisom »Satirikom« in še dandanes mi je ta lepi veseli list (šest rubljev letno, tri rublje polletno) drag kakor rodno dete.
Njegov uspeh je bil moj uspeh; s ponosom lahko rečem, da je malo naobra« žencev, ki ne bi poznali našega »Satiri-kona« (6 rubljev letno, 3 rublje polletno).
Sedaj sem prišel do najnovejše epohe svojega življenja, a nočem govoriti ničesar. Vsakdo bo sam razumel, zakaj prestanem.
Iz občutljive in razžaloščene, skoro že bolne skromnosti hočem molčati...
Ustanovni občni zbor
»Organizacije praktičnih elektro m strojnih tehnikov* se je vršil v nedeljo 2. t. m. na tehnični srednji šoli v Ljubljani. OPEST je nastala potom združenja organizacije absolventov elektrotehniške z org. absolv. strojne delovodske šole v Ljubljani, katere so se razšle v svrho skupnega simotrenega delovanja. Društvo, ki predstavlja torej času primerno stanovsko organizacijo, šteje že sedaj 130 članov iz raznih krajev države, ima tudi garancijo, da bo odbor lahko deloval z mnogo boljšim efektom za zboljšanje splošnega potožaija na gospodarskem kakor na prosvetnem polju
Izdajati hoče čimprej svoj tehnični list, kateri bi vodil člane vzporedno z napredujočo elektro in strojno tehniko; prirejala se bodo predavanja in diskuzijski večeri. Prav tako bo tudi na razpolago precejšnja knjižnica, ki ie že v polnem razvoju. V doglednem času bo odbor ustanovil posamezne krajevne odseke, kjer se nahaja vsaj 5 članov; n. pr. v Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Jesenicah Itd. Zaradi tega je vab ljemo vse tehnično uradništvo, poslovodje in delovodje s primemo predizabrazbo, ki imajo smisel za napredek, naj pristopijo k organizaciji Isto velja tovarišem, ki imajo te predpogoje a še nimajo taka mesta.
Raznim industrijskim podjetjem, zasebnim kakor državnim pa bo potom te organizacije omogočeno dobiti svoje tehnično osobje iz naših vrst Vsekakor bo odbor, ki pozna svoje tovariše, gledal na to, da se bo željam podjetnikov popolnoma ugodilo ter priporočal eventualno vsaj primernega mlajšega tovariša absolventa kot praktikanta. Le tak se bo najlažje uvedel v določeno stroko ter se tem potom vzgoji v kratkem času domače vodilno tehnično osobje.
Odbor se je konstituiral sledeče:
M. Dobovišek, predsednik, A. Varšek, podpredsednik, J. Gabrovšek, tajnik, V. Dolinar, blagajnik; A. Eckert, M. Doberiet; J. Weibl, 0. Rajnar, A Ruš t rta. Nadzorstvo A. Brinovec A. Makovec, Fr. Araer-šek.
Dopisi in prijave se naj naslove na tajništvo OPEST, Ljubljana VTI, Frankopan-ska ul. 27.
Občni zbor Glasbene Matice v Celju
Celje. 17. oktobra
Ob udeležbi, ki so jo cejska kulturna društva že vajena, se ie vršil pred več dnevi občni zbor celjske Glasbene Matice. Po pozdravnih besedah predsednika g. ravnatelja Grudna, ki spretno ta požrtvovalno vodi društvo od njegovega obstoja, je podala tajniško poročilo o preteklem poslovnem letu tajnica gdč. opravitdjica Ivanka Zupančičeva.
Šolsko leto 1936/27 se je pričelo dne 1. septembra 1926 ter se končalo na Vidov dan dne 28. junija 1927. Na zavodu je bilo 220 gojencev in gojenk. Učiteljski zbor je štel 7 oseb. Poučevali so: 2. ravnatelj Karel Sancin ta gdč. Blanda Heller violino, ga Sanctaova ta ga Božičeva klavir, g. Kunta-ra kot pomožni učitelj klavir, g. Ktadelho-fer klarinet in g. C. Pregelj mladinsko petje in teorido. Ukovina za razne predmete ie znašala za nižjo stopnjo 60 Din, za srednjo 70 Din in za višjo 80 Din.
Tekom šolskega leta se je vršilo 6 rednih odborovih sej na katerih so se obravnavale tekoče mnogobrojne zadeve glede pouka, koncertnih prireditev, financijelnega vprašanja itd. Od leta do leta se vedno bolj kaže, da ima Glasbena Matica že trdno podlago, kea- uživa spoštovanje učiteljstva ter upoštevanje njih dela po občinstvu. A tudi ftaancijetao se je že opomogla. Zasluga za to gre odboru ter g. ravnatelju Sandnu, pod čigar vodstvom so se dosegli že tako lepi uspehi. Z vnemo in veseljem se ie na zavodu gojilo tudi mladinsko petje. G. učitelj
Pregelj si je stekel za to mnogo zaslug. V oktobru 1. 1926 se ie vršilo samo za gojence Glasbene Matioe 7 mladinskih predavanj v Teharjih, kjer sta sodelovala gg. Luževič in Kuntara. Vršile so se tudi redne vaje orkestralne in komorne godbe. 26. maja leta 1927 se je vršila prva javna produkcija gojencev Glasbene Matice v mestnem gledališču, 27 maja druga in 31. maja tretja. Dne 1. Junija pa se ie vršil klavirski večer, na katerem so nastopili najboljši učenci in učenke konzervatorijskega oddelka. Pri teh produkcijah so se najlepše pokazali sadovi truda in smotrenega dela na zavodu.
Koncertna posredovalnica Glasbene Matice je omogočila dne 20. oktobra 1926 koncert violinskega virtuoza Saše Popova v mestnem gledališču in dne 10. aprila 1927 Beethovnovo IX simfonijo v Celjskem domu s sodelovanjem Glasbene Matice iz Maribora. Koncertni posredovalnici so se ponudili še razni svetovni umetniki ki pa so zahtevali za celjske razmere previsoke honorarje Tudi kaže večina občinstva premalo zanimanja za res umetniške glasbene prireditve Tajnica ie končala poročilo z željo, da bi vsi gmotno in moralno podpirali nadaljni razvoj celjske Glasbene Matice.
Iz blagajniškega poročila g. Pfeiferja posnemamo, da Je imelo društvo 135.932 Din dohodkov ter 131.001 Din izdatkov, torej 4.930 Din prebitka, s katerim se je pokril primanjkljaj prejšnjega leta, tako da ostane koncem poslovnega leta 1926/27 še 1.738 Din primanjkljaja. Med dohodki znaša šolnina 107.220 Din državna podpora 15.867 Din ta darila 9.850 Din. Največ so prispevali mestna občima in razni celjski denarni zavodi. Med izdatki znaša plača učiteljstvu in nadure 121.181 Din.
Po.poročilu odborovih funkcijonarjev se je izrekel odboru absolutarij s pohvalo. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika g. ravnatelj Gruden, v odbor pa gg.: notar Drukar, bančni uradnik Pfeifer. strokovni učitelj Fink. odvetnik dr. Orožen, trgovec Mifietlčič ta gdč. upraviteliica Zupančičeva. Želeti je, da bi Glasbena Matica končala tudi tekoče šolsko leto z istim lepim in zadovoljivim uspehom.
Popisi
MEDVODE. Odbor šahovskega kluba v Medvodah sporoča svojim članom, da se prične redno igranje danes, dne 19. t. m. ob 20. pri Deteli. Pridite sigurno vsi, ker se prične takoj tudi klasifikacijski turnir! Novi člani dobrodošli! — Odbor.
KAMNIK Kolo jugoslovenskih sester v Kamniku priredi v nedeljo, dne 23. t. m. ob 14. na trgu veliko javno tombolo. Dobitki bodo bogati in praktični Med njimi je se-ženj drv (5 m3), velika vreča moke itd. itd. Predmeti bodo razstavljeni. Listki za tombolo se prodajajo po 3 Din.	1557
MOJSTRANA-DOVJE. Naša dolina je v prometnem oziru zelo zapostavljena. Vlak proti Jesenicam št. 4211 nas zapelje do Jesenic, tu pa je treba čakati po dve uri ali pa plačati dvojno ceno. ker je zveza samo z brzovlakom. Vlak št. 4215 ima zvezo, kadar pač pride. Zamude so vsakdanje, večkrat odide vlak že proti Ljubljani in čakati moraš na večernega. Apeliramo na železniško direkoijo v Ljubljani, naj odpravi navedene nedostatke.
ŽALEC. Pouk na obrtni nadaljevalni šoli v Žalcu se je pričel 2. t. m. Od prvotno priglašenih 83 vajencev in vajenk je na-ra&tlo njih število na 97, tako da poseča sedaj pripravnico 35 vajencev, I. razred 18 vajencev ta 21 vajenk. skupaj 39 in II. razred 20 vajencev in 3 vajenke, skupaj 23. Zanimanje vajencev(jenk) za šolo Je res razveseljivo. Nai b' temu vzgledu sledili tudi vsi oni faktorji, na katere se ie obrnil šolski odbor zaradi podpor, da ne bo med šolskim letom ogrožen šolski obrat. Ker so sedaj razredi prenapolnjeni, se novi učen-ci(ke) ne sprejemajo več.
ORMOŽ. Te dni sta vodja zemljiške knjige g. viš. oficiial Ivan Vidmajer in g. Mirko Ludviger poslovenila napise v celotni zemljiški knjigi. Bil Je že skrajni čas. — Razpisanih je 40 javnih dražb. Ker ljudstvo nima denarja, so sodne prodaje na dnevnem redu.
— Mestna občina je dala zgraditi čez mestne jarke lične stopnice, ki so v okras mestu. — Vinska letina je srednja, obeta pa se dobra kapljica. Promet z moštom je ogromen.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
V srednje veliko tkalnico sprejmemo takoj
tkalca
Ponudbe na Publritas d. d, Zagreb, Gunduličeva II, pod ,Za 13.810'
Polnoiarmenik
hitre tekoči (Schnellgatter) vsaj tO cm prcmira, male rabljen, v najboljšem stanju, najmodernejši in kompleten z vsemi pri* talinami in nairti — se kupi.
Ponudbe na upravo Usta pod St. 888.
mmmm	10.739-a
Hnton Janežič
knjigoveznica, črtalnica, industrija trg. knjig in šolskih zvezkov
Ljubljana, Fiorjanska ul. 14
i
Priporoča ■
svojo stalno zalogo mnogovrstnih
salda-konti, štrac, journal, šolskih zvezkov itd.
(fcresla)
kupimo nekaj vagonov. Ponudbe na
Osječka tvornica usnja d. d.
Osijek (dolnji grad).
Recept zo „Cale-Llqueur"
z inventarjem vred prodam, eventuelno želim zvezo s tovarno te stroke, v svrho izdelave istega.
Dopise na ogl. oddelek „Jutra" pod šifro „Special". m
Do 5000'— Din nagrade
dobi, kdor preskrbi trgovsko naobražencmu gospodu z večletno bančno ln industrijsko prakso na vodilnem mestu, mesto komeroijeinega vodje, šefa knjigovodstva ali kaj sličnega.
Ponudbe na ogl. odd ,Jutra' pod .Nagrada za službo.
10537
KDOR SE ZANIMA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO
NAJ BERE ANTON MELIK
IZDALA KNJ10ARNA TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI.
Tovarna POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trs št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
Lokomobila
s pregreto paro, tvrdke Wolf, 58 do 75 HP izborno ohranjena, še v obratu, zaradi povečanja obrata	losai
naprodaj pri oiirni v Raijn.
Pokopali smo svojega člana
Mihaela Korberja
notarja v Maribora
ki je bil do svoje smrti zvest mladinskim triglavanskim idejam!
Btareftioska zveza »Triglava" v Mariboru,
C. Phillips Oppentieim:	3
Milijonar brez denarja
»Dragi, ve.'.ecenjeni gospod Bliss!« je vzkliknil. »To je pa res nevsakdanje veselje. Prosim, sedite v ta naslanjač — takoj pošljem po cigarete.«
»Hvala !< Bliss si je primaknil preprost lesen stol in je sedel k pisalni mizi. »Ne maram naslanjača in tudi piršil ne bom. Prišel sem po opravku, ki je zame silno važen.«
»Tako, tako. Prejkone zaradi hannoverstreetskih hipotek? Davi sem dobil sporočilo —«
»Pustite me S hipotekami pri miru! Saj veste, da se ne menim za to, kako nalagate moje imetje, in da se v takih stvareh povsem zanesem na vas. Bodočih deset mesecev me bo to še manj zanimalo nego doslej.«
Odvetnik je pričakujoče pogledal razburjenega gosta.
»Povejte m!,« Je nadaljeval le-ta, »kaj storite odvetniki, kadar kdo vaših poVerjencev odpotuje v notranjo Afriko ali pa se odpravi na severni tečaj, tako da vam za leto dni izgine iz dosega? Mislim, da mora podpisati nekakšno listino, ki naroča odvetniku, naj v kli-entovi odsotnosti upravlja njegove posle. Jdite?«
»Pooblastilo mislite?«
»Da, da! Brž napravite takšno pooblastilo na moje ime!«
William Crawley je debelo pogledal. Zakašljal je kakor v zadregi.
»Bojim se, dragi gospod Bliss, da podcenjujete dalekosežnost take listine. V najinem primeru ne bi pomenila nič manj kakor neomejeno razpolaganje z imetjem, ki danes ta dan presega vsoto štirih milijonov funtov sterlingov.«
»Vraga, saj je vendar vaš posel, da jemljete odgovornosti nase! Preden odidem iz te pisarne, mora biti pooblastilo podpisano.«
Crawley je pozvonil in je dal uradniku, ki je stopil v sobo, nekaj navodil. Nato se je spet obrnil k svojemu mlademu klijentu. »Ali naj smatram, da se odpravljate na daljšo pot?«
Bliss je položil advokatu roko na ramo. »Saj ste odvetnik, ki dobro razume temeljna načela svojega poklica, Mr. Crawley, ali ne? Cujte me tedaj: drevi ob šestih, morda pa že preje, izginem točno za dvanajst mesecev!«
»Iz—ri—nete?«
»Da, izginem! Nič vam ni mar, zakaj mislim izginiti, in nikakih pojasnil vam ne morem dajati o tem. Neznano vam bo, ali sem v Londonu, na celini ali kje drugje. Dvanajst mesecev me vobče ne bo, za nikogar ne, tedaj tudi ne za vas. Mogoče je sicer, da bi kedaj kaj culi o meni — nemara — lahko pa tudi, da ne.« Bliss je zdaj ostro pogledal odvetniku v oči. »Ako vam je do moje na-daljne naklonjenosti, tedaj pomnite tole: karkoli bi se zgodilo, prepovem vam vsak, tudi najmanjši poizkus, da bi izsledili, kje sem!«
Crawley je bil izgubil ves nastop in vsa dostojanstvenost ga je bila minila. Buljil je od nedoumevanja in besede, ki jih je govoril, so bile samo še naporno jecljanje. »Odgovornost... je nezaslišano težka, toda... ker vztrajate pri tem, jo moram seveda sprejeti.«
Nekaj minut po teh besedah je bila listina podpisana in Bliss je ostavil pisarno. Obrnil je avtomobil proti zapadnemu koncu mesta; čez četrt ure ga je ustavil pred dvorcu podobno zgradbo na Arletonski cesti. Stopaje iz voza je vprašal šoferja: »Kako dolgo mi že služiš, Hayes?«
»Dve leti, gospod,« je prepadeno odvrnil mož.
»Nič se ne boj — ne mislim te odsloviti. Pač pa imam zate dokaj trdo nalogo.«
»Ali je kaj zastran avtomobilov?«
»Ne. Celih dvanajst mesecev ne boš delal ničesar. To je vse.«
Mož se je zarežal na vse obličje. »Ena in tridset let mi je in
Naročila, in, ura- dopise,, tiooiosv malih, oglasov, jv poslat, na, OgLas/iiod, dtUk -Jutra,'Jjubl/arui,. Vrt}trnova,+.TiL št. z^gz	Jiali vglasi	Ust, pristojbin* j t, upcuia, tiobtna/n-i 4Utročiwm,,su' cfj* oglasi-n* pnobajer. Likov** racaju po/bu-lnz-tiiUica QiiHjaiUL,št. nf/2.
Xali oglasi, ki sluijjo t it, ruzmtsu. občinstva,: us manjši znesak Vin, 5--.		oglasi> b-goufk&ga. ah, ka. b tstda/ Din, r-. - Naj -:tojbina, za, šifro J)l*, 5--.
	cika, btscda, pas-. — Naj • rtklanui^ga, značaja,; vsa. Pristojbina, za, šifro Vin, J-. 1 nanj h zMstJe, Vi*, to--. "Pru	
z osmimi leti sem moral začeti delati. Kar živim, še nisem imel svobodnega dne. Mislim, da bi se mi leto dni počitnic zelo prileglo.«
»Ne vem, če mi boš dolgo hvaležen zanj. Toda čuj! Odslej ti ni treba čakati nadaljnih povdj, dokler ne dobiš sporočila od mojega odvetnika Mr. Crawleya. Vsakega prvega se zglasi v njegovi pisarni po svoj denar. Ce bi ti postalo prepusto, lahko sprejmeš kako službo; temu ne ugovarjam. Plačo boš dobival vzlic temu.«
Bliss je ostavil moža vsega osuplega in z novčanico za pet funtov v roki. Stopil je v svoje stanovanje ter oddal klobuk in rokavice sobarju, ki mu je prihitel naproti.
»Cloves,« je ukazal, »pripravi mi preprosto obleko od višnjevega serža, flanelasto košuljo in mehak ovratnik. Nato mi naloži v majhen kovčeg nekaj perila, a nikar ne kake večerne obleke ali česa podobnega.«
Slugov napeti obraz ni pokazal nikakega sledu o začudenju, s katerim ga je navdal ta neobičajni nalog.
čez pol ure je bil kovčeg pripravljen in Bliss se je z dvomljivim zadovoljstvom ogledoval v zrcalu. Prvič v življenju se mu je zdela njegova garderoba nepopolna. Za vsako priliko je imel oblek na izbero, samo potrebam tega trenutka ni mogel zadostiti tako, kakor bi bil rad. Oblečen je bil kar moči preprosto, a vendar se mu je videla še nekam diletantska.
Služabnikova umerjenost je šla po malem h koncu. Njegov čut za otmenost in dostojanstvo se je upiral tej čudni maškaradi. »Ena je že proč, gospod,« je dejal. »Ali ukažete svoj aperitif?«
»Da, lahko ga pripraviš. Dotlej pa — poslušaj!«
Med tem ko je sobar mešaril cocktail, si je Bliss prižgal cigareto. »Cloves,« je izpregovoril, ko je zlil pijačo vase, »obči glas zatrjuje, da ni za človeka, ki je vajen redne delavnosti, ničesar težjega od brezdelja. A s tem se moraš zdaj sprijazniti. Čez nekaj minut odidem iz te hiše in se ne vrnem preje nego čez leto dni.«
Cfrrt
Slike za legitimacije
itdelujn najhitreje fotograf Hugoa Hibšer v Ljubljani, Valvazorjev teg.	196
Ivan Magdič
krojač, Ljubljana, Gledališka ulica 7, ee priporoča za jesensko sezono.	30402
Wanderer auto
trisedežni, z Bosch razsvetljavo. v brezhibnem stanju, vsled nabave večjega Wanderer-auta ugodno prodam. Naslov pove oglaan odd. >Jutra«. 33183
Auto
4sedelni, limurina znamke Opel, ugodno prodam. Naslov po ve oglasni oddelek »Jutra«.	33224
Kitji&e
»Ljubljanski Zvon«
letnike 1803, 1S95 do 1911 prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 33164
'iA'Vi'i i
Šoferja
sprejme takoj za	prožno vožnjo »Omnibus«.	Najraje takega, ki bi bil	solastnik in šofer. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	33136
Koncipijenta
sprejme tako; ali nekaj pozneje odvetniška pisarna na deieli. Samostojna moč oziroma z daljšo prakso iraa prednost. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Jurist Praga«.	33105
Strojnika
ta šefa mehanične delavnice ,dobrega, išče rudarsko podjetje. Ponudbe z referencami na poštni predal 55., Split.	33061
Zdravega dekleta
snažnega, starega 16 do 20 let, dobro vzgojenega, skrbnih staršev, sprejme boljša hiša za lahko hišno delo in k dvema otrokoma takoj. NmIov t oglasnem oddelku »Jutra«. 32981
Natakarico
pridno, pošteno, z nekaj kavcije, želim. Naslov v opravi »Jntra«. 33172
Krepkega vajenca
s predpisano šolske izobrazbo za trgovin« t mešanim blagom, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	83174
4 zidarje
zelo dobre, sprejmem u Kragujevac. — Podrobnejše pri borzi dela, Ljubljana.
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo t Beogradu, ako se »glase t birou Ekonomije, Beograd, Tisan* 11 82817
Prodajalko
za trgovino z mešanim blagom, samo dobro računari-co, sprejmem takoj. Ponudbe a prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod lifro »Dobra moč 58«.
82858
Vrtnarja
zmožnega, samostojnega, ki je vešč gojenja rož in ze-lenjadi, iščem. Cvetličnjaki so prirejeni: Event. oddam vrt z vsemi napravami v najem. Refiektanti naj •• obrnejo na: Farna žaga v Sevnici o. S.	32616
Navijalko
ali špularco sprejmem r stalno delo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33171
Priprosto dekle
zdravo, snažno, staro 2U do 30 let, ki razume kuho in delo, takoi sprejme boljša hiša. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
Mesar, pomočnika
poštenega in zanesljivega, ki se dobro razume v sekanju in prekajevanju mesa, sprejme Andrej Prime, mesar. Florjanska ulica 40, Ljubljana.	33199
Šiviljo
dobro pomočnico, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača 300—4000 Din mesečno. Nata Pratnekar, modni salon, Hladenovac. Srbija.	33218
Šivilje
za damske plašče, prvovrstne, sprejme modni a-te-Ije Jc-id Bajek, Selenbur-gova ulica 7. I. nad. 33215
Kurjača
izprašanega, ki je obenem dober ključavničar, zanesljivega, sprejme Kolinska. tovarna v Ljubljani. 33206
Marljivo dekle
katero opravlja vsa hišna dela in zna tudi kuhati, sprejmem k mali družini. Anica Kulterer, Cakovec.
33220
Fiksna plača
in provizija
Prvovrstni bančni zavod sprrejme v vseh mestih države agilne zastopnke za prodajo drž. vrednostnih papirjev na odplačilo, pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na »Publicitas«, Zagreb, Gunduličeva 11, pod »Za — 13859«.	33219
2 taracerja
dobra, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33018
Briv. pomočnika
dobro veščga bubi-striženja (ev. navijanja"), sprejmem s novembrom. Ponudbe pod »Spreten« na oglasni odd. »Jutra«.	82707
Kroi. pomočnika
sprejmem takoj; hrana in stanovanje v hiši. Mihael Cranič, Stražišče pri Kranju.	38233
Drž. nameščenec
50 let star, Ieli znanja « pošteoniensko glede skupnega gospodinjstva. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« Maribor pod »Poduradaik«.
88232
Učenko
ki zna že nekoliko šivati, sprejme šivilja. Naslov v oglao. cdd. »Jutra«. 33214
Dečka
do 16 let starega, sprejmemo takoj kot učenca-začetnika v telin skladišče. Sinovi železničarjev, bivajoči v Ljubljani. imajo prednost. Prejemki po dogovoru. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Začetnik št. 29«.	33212
Knjigovodja
in korespondent slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika — poznavalec jugoslovenskega trga — vzame še kakšno uro zaposlen ja na dan. Poučuje tudi odrasle v knjigovodstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Postranski zaslužek«. 33180
Zastopnike
za vrednostne papirje, za Ljubljano in okolico, želimo. Na?lo v oglasnem oddelku »Jutra«.	33205

Dekle
z dežele, poštena in pridna, želi službe kot natakarica in pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 33150
2 brivska
pomočnika
boljši moči. sprejmem. — Vprašati pri Hutaž Maks, brivec in damski frizer, — Trbovlje, Slovenija. Službi stalni I
Notarski uradnik
vešč vseb pisarniških poslov in strojepisja, želi kakršnekoli zaposlitve Na. stopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vztrajen 008«. 33008
Trgovsko izučen
zmožen vseb pisarniških del, sprejmem »sak0 delo. Cenj. ponudb« pod »AgUen 100« na oglasni odd. »Jutra«.	3271»
Mladenič
močan, išče službo iluge, skladiščnega delavca ali kaj .ličnega Pismene ponudbe na oglasni »ddelek »Jutra« pod »Pošten 17«.
32506
Kovaški pomočnik
želj službe. Js vojaščine prost in nastopi lahko takoj. Ponudbe pod značko »Pridnost št. 108« na ogl. odd. »Jutra«.	33162
Strojnik
f dolgoletno prakso želi službe na kaki večji parni ali vodni žagi. Vešč sem popravil pri strojih za obdelovanje lesa kakor tudi električnih naprav. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Samostojen stoj-nik«.	83177
V lekarniško
prakso
ieli vstopiti svršeni maturant s sprejemnim izpitom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	83187
Šofer
želi primerne službe. Ponudbe pod značko »Vesten šofer« na oglasni odd. »Jutra«.	33184
Blagajničarka
izurjena tudi v pisarniškem poslu, točna in vestna, želi premeniti sedanjo službo. Cenj. ponudbe pod »Pridobivanje strank« na oglasni odd. »Jutra«. 33195
Čevlj. pomočnik
za zbita dela, želi zaslužka. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.	33181
Ženska
srednjih let išče dela za dopoldanske ure kot po-strežnica. Naslov v ogias-nsui odd. »Jutra«. 33213
Strokovnjak
lesni in gozdarski, 34 let star; z večletno prakso v lesni industriji, vešč vseh manipulacij na žagi kakor tudi v gozdu in vseb pisarniških poslov, zmožen razen slovenščine tudi srbohrvaščine in nemščine, želi premeniti službo. Cenj. ponudbe prosim pod »Izvrsten strokovnjak« na oglasni odd. »Jutra«.	33222
Kuharica
skrbna. snažna. varčna, želi službe k finančni kontroli ali orožniški stanici. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.	33221
Šoferska šola
daje pouk m izobrazuje praktično m teoretično kandidate za samostojne šoferje. Pouk je temeljit in uspeh siguren. Kandidate .prejemamo vsak dan. Prospekti gratis Natančne informacije v avto šoli — Zagreb, Kaptol 15 -Telefon St. 11-95 32340
Inštrukcije
da dijakom in dijakinjam, inclusive IV. razrded, os-mošolec v matematiki, nemščini, event v mineralogiji in kemiji ter latinščini po jako zmernih cenah. Plača mesečna ali za posamezne ure. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Sijajni uspehi«. 33201
Inštrukcije
iz francoščine, matematike in fizike da;e tehnik. Pojasnila v oglasnem odd. »Jutra«.	33093
Otroški voziček
ponikljan, in knjige »Die Fran als Hauslrztin« naprodaj. Sv Petra cesta 62. pritL. levo.	33116
Posnemalnikl za mleko
plahte za vozove in konje pri znani domači narodni tvrdki Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta I
32911
Spalnico
ii hrastovega lesa, popolnoma dobro ohranjeno, radi selitve prav poceni prodam. Vrtača 3, pritličje. 1 vrsta	33149
Otroški voziček
dobro ohranjen, zložljiv, prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 33163
Železnato vino
lekarnarja dr. G. Piccolija v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.	211
Vrhniško opeko
trboveljski premog in bukova drva nudi najceneje Lovro Krže, Ttnovski pristan 12 Postrežba točna!
61
Železne peči
m štedilniki pri znani domači narodni tvrdki Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. 32910
Pohištvo
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	33173
Moško kolo
prodam za 600 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33176
Pohištvo
iz trdega lesa, dobro ohra njeno, žimnice in pupo za šivilje ceno prodam. — Na ogled: Cerkvena ulica 15. I. nadstr. Trnovo. 33144
Gorenjsko volno
za štrikanje, prodam. Ljubljana, Rožna ulica 19. — 33191
Pisalno mizo
dobro ohranjeno, poceni prodam. Gradišče 11, priti, desno.	33189
Peč
skoro novo, prodam. Nunska ulica 3, na vrtu. 33210
Guminogavice
in najnovejši francoski gu-mistezniki zopet došli pri tvrdki G. Besednjak in dr., Ljubljana. Prešernova ulica 5.	33209
«Odol» prazne steklenice
k u p u j e drogerija Anton Kane sinova. Židovska ul. št 1. 282
Hlode
bukove ta m hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množin: parna žaga V Scagnetti Ljubljana
252
Stare obleke
čevlje, perilo itd., kupuje M. GOLOB, Ljubljana. — Gallusovo nabrežje 29. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom!	33168
Stelaže
e predali za špecerijsko trgovino kupim takoj. Pismene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro — »Stelaže«.	33170
3 zobatih koles
dobavo razpisujemo. Ponudbe je vložiti do 29. t. m. Načrti pri Direkciji dri. rudnika Zabukovca. pošta Griže.«	33167
Kupujem
stare moške obleke, čevlje, pohištvo itd. Plačam bolje kakor vsak drugi. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29.	30316
Brzojavne droge
od 7 m do 12 m dolge, od 14 do 19 cm na vrhu debele, kupim na vseh postajah mariborske oblasti. Rok dobave do konca januarja 1928. Pošljte Vaše ponudbe pod naslov: »Drogi« na oglasni odd. »Jutra«. 33166
Železno peč
(Ktilloffen), že malo rabljeno, v dobrem stanju, ter malo stensko blagajno, kupimo. Pasmene ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Stev. 2825«.	33207
Plašč
zimski, že nošen, kupi bolj močna gospa. Naslov pove oglasni odd. »Jutra-«. 33225
Sodčke
vina ali žganja. 10—45 li-terne, ne plesnjive. kupim. Ponudbe s ceno pod »Male sodčke« na oglasni oddelek »Jutra«.	33228
Stare obleke
moške, čevlje, knjige, pohištvo najdražje plačujem. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Marija Prekuh, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 25. 29489
Brinjevo olje
kupuje v vsaki množini drogerija Ant. Kane sinova
v Ljubljani, Židovska ulica 197
Detelje
lucerne, dobre, 3000 kg — prodam. Pismena vprašanja pod »Detelja« na ogl. o-l. »Jutra«.	33112
8 polovnjakov
starega, sortira nega jeruzalemskega vina, prodam. Ponudbe t naslovom na poštni predal št. 9, Ormož.
Namizna jabolka
razpošlja vsako množino Marija Stellvrag. 33226
Šupo
zaprto, ali skladišče, ca. 20 ms. vzamem v najem. Ponudbe na opl.*»>n" oddelek »Jutra« pod »Supa«. — 33179
Novo hišo
6 sob in kuhinja, oddaljeno 3 četert nre od Ljubljane, prodam za 90.000 Din. — Vselitev možna takoj. Pismena vprašanja na oglas, odd. »Jutra« pod »Takojšnja vselitev«.	33182
Uradniki in uradnice!
Vaše plače Vam ne dopuščajo, da se Vašemu stanu primerno in dostojno oble-čete. Ne imejte brige, pomoč je tukaj. Obl. Ilirija, Mestni trg 17/1. Vam nudi vse manufakturno blago prvovrstne kvalitete na 6 mesečno odplačevanje. Na poziv tel. 28-25 Vam pošljemo tudi zastopnika
v hi o.
Trgovski lokal
krasen, oddam takoj v centru Ljubljane, najbolj prometna točka. Dunajska cesta, obstoječ iz dveh prostorov. Ugodni {»ogoji. Pismene ponudbe na Hinko Privšek, Gosposvetska 8.
33231
Lokal
kjer bi lahko vzidal pekovsko peč, rabim, lahko je tudi na deželi. Ponudbe do 25 t. m. na ogl. odd. »Jutra« pod »Pek«.
33175
I(Umvtanfu
Stanovanje
1 do 2 sob želim blizu centra, z elektriko in vodovodom. Pc nudile na ogL odd. »Juira« pod »3 osebe«.
33185
Stanovanje
dve sobi in kuhinjo, oddam tistemu, ki odkupi spalno opravo. Ponudbe pod značko »Takoj 229« na oglasni odd. »Jutra«.	33229
Prazno sobo
iščeta dve starejši gospodični v bližini sodnije. — Ponudbo na oglasni odd. »Jutra« pod značko »Prenočišče«.	33115
Opremljeno sobo
oddam. Jurčičv trg 2, III. nadstr.	33159
Gospoda
sprejmem na stanovanje. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.	33160
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom želi gospod, event. s hrano. Ponudbe pod šifro »1. november« na oglasni oddelek »Jutra«.	33101
Preprosto sobico
z elektriko, želim v mestu. Ponudbe pod »Mirna 69« na oglasni odd. »Jutra«.	33169
2 sobi
ali sobo s kuhinjo oddam takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	33178
Prazno sobo
želita zakonca. Ponudbe s ceno na oglasni odd. »Jutra« pod »Mirna« 222«. — 33186
Hiša
r bližini Ljubljane, prikladna za kakega upokojenca ali v Ljubljini zapornega uslužbenca, radi dedščine naprodaj po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	83188
Opremljeno sobo
s parketi, električno lučjo, posebnim vhodom, oddam za 400 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	33192
Sobo
s strogo separiranim vhodom iz hodnika ali stop-njišča, želic: za takoj. Ponudbe n» ojrfasni odd. »Jutra« pod »V centru me«ta«.
33202
Sobo
mesečno, oddam dvema grospodoi; a na Taboru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	33204
Opremljeno sobo
kabinet, tri posteče, oddam event. s souporabo kuhinje. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	33211
Zakonski par
brez otrok, ves dan odsoten, želi opremljeno sobo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V sredini mesta«.	3314
S kapitalom
150.000 — 200.000 Din pristopim k dobroidočemu podjetju v Ljubljani. C^nj. ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Vknjižba na prvo mesto«. 33190
Veliko trgovino
z mešanim blagom v večjem kraju na Kranjskem, tik železnice, z zajamčeno eksistenco, prodam. Potreben kaptal 400.000 Din. — onudbe pod »Sijajna bodočnost« na oglasni odd. »Jutra«.	33142
Dobrosrčno osebo
želim, ki bi posodila 700 Din Zastavim vrednostne papirje. Ponudbe pod »Učiteljica« na oglasni odd. »Jutra«.	33198
Akademik
želi spoznati samostojno damo uradnico do 26 let. Neanonimne dopise s sliko pod: »Ljubljančanka«. 33196
Mlad trgovec
simpatičen, želi poznanstva z gospodično od 17—21 let, ki ima po možnosti nekaj premoženja. Ponudbe na upravo »Jutra« pod: »Tutan kami«.	33197
Dama
ki je 7. septembra 1927 odgovorila na anonco »Dalmacija« v »Jutru« z dne 7. 9.. in 8. 9. 1927 pod šifro »Družba«, naj dvigne pismo pod šifro »Družba« v oglasnem oddelku »Jutra«.
Ubožen mladenič |
želi znanja z mlado gospo- j dično, ki bi ga lahko po- j učevala v glasbi. Ponudbe j na ogl odd. »Jutra« pod , 33233

Pianino
zelo fin, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33193
Klavirji-pianini
svetovnih inozemskih tvrJk po znatno zn žanih cenah vedno v zalogi! Prodaja tudi na obroke' Vsa popravila in uglaševanje strokov nja;ko 1
Ropaš
Celje.
Mlada psica
nemški ovčar, brez znamke, se je neznano kam zatekla. Oddati jo je proti nagradi v trgovini: Cesta v Rožno dolino 36. 33203
SElEiSElBE]
Pritlična hišo
Gaberje 80 v CeJju
z lepim vrtom, 15 minut od glavnega trga oddaljena, je rili nakuia hiše v Mariboru
naprodaj.
Cena Din 70.000. Obremenjena je za Din 85.000, to-rej je v gotovini samo 3j.00G Din za izplačati. — Povpraša se pri M. OSLAK, Maribor, Glavni trg št. 17.
239-a
SEJBEjEHUd
od 10 — '20 HP s pred kuriščem kupi
Škrjanc Ciril
K O L 1 Č E V O, pošta Domfale.
►Zve-t pr;atelj«.
Kamnoseški tnojstei
- Ljubljana
Resljeia cest? itn 31
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov oo marmorja -n granita, p I o-šče za grobnice, marmornate plošče za mobilijt po najnižjih cenah
206 >
NA OBROKE KUPUJETE LAHKO SKORAJ V VSEH LJUBLJANSKIH TRGOVINAH RAZNO BLAGO (izvzemši živila)
ako se poslužite novega kreditnega sistema 10743-a	ki Vam ga nudi	KREDITNA ZADRUGA
DETAUNIH TRGOVCEV Piospekti in pogoji interesentom	r- z. z o. z
v pisarni na razpolago. V Ljubljani, Šelenburgova ul. 7/1.
.JUNIPER
t*
Trgovci zahtevajte engpos cene.
ie.eno francosko žganie z Drmievim eksuamom je najboljše sredstvo proti tevmatizmu glavobolu, zoboboiu, trganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki apoteki, drogeriji in trgovini.
Glavna zaloga >
Ifitomrr Dolinšek
Agentura ,,Juniper" Celje, Gosposka ulica št. 26.
Brzojav!	Brzojav!
Slamoreznke. trijerii* gepeiii
ravnokar dospeli
* FRAN STUPICA. UUBUANA.
f
I
Tretje za strope
narofrte le pri domači tvornici
Jos. R. PUH. Ljubljana
Gradaška ul. 22, tel. 2513
katera edina izdeluje to blago iz najboljšega zdravega materijala, močno pleteno s pobakreno žico. Originalni za-vukt s točno kvadraturo, o čemer se pri nakupu tega blaga vedno prepričajte!	Cene konklirentne.
Uf(t*nJ» Dctega Rarfjen. Maja, ra Konzorcij cjutrc* Adotf Ribniku, Za Narodno tiskamo dd. kot tiakamarja Fran Jczcršek. Za inseretni del Je odgovoren Alojzij Novak. Vrt v Ljubljani,