ro pošii prejeman: la celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ «etrt „ . 6 , 50 , mesec , 2,20, Vupravniitvu pre|eman: za celo leto naprej 20 K — b pol leta „ 10 „ — , četrt , , 6 , - , mesec , 1,70, Z« poiiljanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnine in interate sprejema upravniitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-ciAkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. iivieraJi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 160. V Ljubljani, v torek 16. julija 1901. Letnik XXIX. Kranjski deželni zbor. (XIII. seja dne 16. julija.) Deželni glavar pl. D e t e 1 a otvori sejo ob '/s uri; vlado zastopa dež. predsednik baron H e i n. Železnice. Po8l. baron Schvvegel n^to stavi in utemeljuje naslednji nujni predlog: 1. Vladi se priporoča zgradba železnice od Tržiča do Kranja; 2. zgradba železnice od Trebnjega do Št. Janža; 3. dež. odbor naj stori potrebne priprave za ostale lokalne železnice, ki bi bile potrebne v deželi; 4 dež. odbor se pooblašča v ta namen najeti sposobno osebo, ki bi naredila priprave; v ta namen se dovoli 10.000 kron kredita; dež. odbor se pooblašča, da sme dajati primerne podporo osebam, ki bi delale priprave za potrebne železnice v deželi. Dr. M a j a r o n utemeljuje resolucijo, naj bi se Idrija zvezala z obstoječimi železnicami. Posl. Š u b i c priporoča železnično zvezo Škof) e Loke z Idrijo ali sv. Lucijo. Posl. Božič izraža željo, naj bi se podaljšala vipavska železnica skozi braniško dolino ob vodi Raševi mimo Senožeč do Postojne. Posl. P a k i ž naglaša potrebo železnice od Žlebiča do Sodražice. Ta daljava znaša okoli 10 kilometrov. Blaga pa se iz sodraške doline na leto izvozi do 2000 vagonov. Zato naj bi se merodajni faktorji bavili z vprašanjem, kako bi bilo mogoče zgraditi železnico do Sodražice. Posl. Pfeiier naglaša, da je že več krat v dež. zboru in tudi letos v državnem zboru naglašal življensko potrebo, da se vendar enkrat podaljša dolenjska železnica preko Belekrajinc. Današnji predlog, katerega toplo podpira, daje govorniku povod toplo priporočati zgradbo belokranjske železnice. Pri tej priliki na srce polaga dež. odboru, da on pri vladi izposluje izdatno podporo za to železnico, z ozirom na neugodno stanje naše dežele, ki se vsled raznih nezgod in katastrof nahaja tako rekoč v financijelnem izjemnem stanju, in ker je dežela žrtvovala nepričakovano mnogo za dolenjsko železnico, in še žrtvuje, tako da je opravičeno, da se vlada ozira na te okoliščine pri financiranju belokranjske železnice. Poslanec Lenarčič poroča o rešitvi zakonov. Sirotinske blagajne. Pri poročilu o sirotinskih ustanovah sproži poslanec Žitnik vprašanje glede sirotinskih blagajnic. Kakor znano, je cesarska naredba z dne 9. novembra 1858 ustanovila podlago za skupne sirotinske blagajne. Te blagajne imajo namen, da varujejo koristi sirot in z gotovino pospešujejo kmetijski realni kredit. Paragraf 11. dotične cesarske naredbe določa, naj se preostanki skupnih sirotinskih blagajnic porabljajo kot dopolnilni zaklad v pokritje mogočih izgub. Ta naredba je bila sicer objavljena v vseh krono vinah, toda skupne sirotinske blagajnice so se ustanovile le na Češkem, Moravskem, v Šleziji, na Niže-Avstrijskem, na Gor. Avstrijskem, v Galiciji, Bukovini in pri enem sodišču na Solnograškem; posebno lepo so se ti zavodi razvili v prvih štirih deželah. Leta 1898 so aktiva teh blagajnic znašala 134,310.781 gld., dopolnilni zakladi pa 21,125.695 gld. Že leta 1895 je vis. osrednja vlada razmišljala, ali bi ne kazalo upravne preostanke porabiti v druge namene. Predložila je res državnemu zboru načrt zakona, po katerem naj bi se s primernim delom teh preostankov osnoval poseben zaklad za sodiška in davčna poslopja. Proti tej uporabi pa so se čule mnoge pritožbe in vlada je načrt zakona umaknila. Dne 19. januvarija 1897 pa je zbornica sklenila nov načrt z določilom, da se delni prihranki rezervnih zakladov odkažejo deželam v dobrodelne namene, osobito za zgradbe in vzdržavanje sirotišnic. Letos je vlada predložila tak načrt zakona, ki pa se ozira le na sedem kronovin. Poslanska zbornica je ta načrt z malo izpremembo vspre jela. Po tem načrtu bi že zdaj Niže-Avstrija dobila na leto 226.861 gld. za vzgojo sirot in zapuščenih otrok, Češka 247 376 gld., Moravska 187.066, Šlezija 33.264 gld. itd. Poslanska zbornica pa je sklenila tudi več resolucij. Zadnja resolucija naglaša, naj bi se take skupne sirotinske blagajne ustanovile tudi v onih kronovinah, kjer jih še ni. Tu na Kranjskem jih nimamo. Jaz sicer v trenotku ne vem, pravi govornik, koliko znašajo na Kranjskem dotične gotovine pri posameznih sodišč'h, a brez njih gotovo nismo in svoto je mogoče dognati. Ker bi si s časom odprli tukaj če tudi neznaten vir dohodkov za vzgojo revnih sirot in zapuščenih otrok, zato naj visoka zbornica blagovoli vsprejeti naslednjo resolucijo: »Deželnemu odboru se naroča, naj vse potrebno ukrene, da se tudi na Kranjskem ustanove skupne sirotinske blagajne.« Resolucija se vsprejme. Poročevalec Lenarčič predlaga resolucijo, naj bi deželni zbor sklenil zakon o razlastitvi za napravo in obrat električnih daljnovodov. Deželna prisilna delavnica. Poročevalec K u š a r. Začetkom leta 1899 je bilo v prisilni delavnici 66 domačih in 227 tujih prisiljencev, koncem leta je v zavodu ostalo 70 domačih, 224 tujih. Zaslužki prisiljencev so znesli 63 253 K 83 h. Leta 1900 je 40 prisiljencev delalo na Je senicah, 40 pri uravnavi Mirne. — Poročilo se vzame na znanje. Ob enem pa zbornica sklene, naj se v prisilni delavnici vpelje hišni red, ki naj se izdela od deželnega odbora v sporazumu z deželno vlado. Izdajo naj se tudi službena pravila. Deželni dobrodelni zavodi. Ker so poročila o teh zavodih že ob' sežena v računskih zaključkih, zato se poročilo vzame na znanje. Omeniti pa je vredno, da je bilo leta 1899 v tujih bolnicah oskrbovanih 2707 kranjskih pripadnikov. Stroškov je bilo 66.466 gld. 15V, kr. Poročilo se vzame na znanje, kakor tudi o muzeju in različnih stvareh. Deželni uradniki in volitve. Dr. Tavčar poroča o predlogu barona H c h w e g 1 a , naj se deželnim služabnikom odtegne pasivna volivna pravica, ter navaja približno iste razloge, kakor predlagatelj. Posl. dr. M a j a r o n obširno pobija ta predlog in navaja razne razloge proti predloženemu zakonu. Za glasovanje je bilo treba tri četrtine poslancev navzočih. Za zakon jih je glasovalo 27, dva proti, ostali so se odstranili. Zakon je obveljal tudi v tretjem branju. Prošnje. Prošnja županstva v Dolih za podporo k vzdržavanju obč. ceste Dole-Rovte se s priporočilom izroči dež. odboru v rešitev. Filharmoničnemu društvu v Ljubljani se za tekoče leto dovoli 1000 K, za prihodnji dve leti po 800 K podpore. D a c a r j i. Posl. Hribar v imenu fin. odseka poroča o resolucijah posl. Žitnika glede da-carjev, ter nasvetuje : Dež. odbor naj pač pravočasno odpove dacarjem , katere bo moral s 1. sept. izpustiti iz dež. službe. Glede pokojninskega pravilnika in zaklada pa ni mogoče preje sklepati, dokler se da-carske službe stalneje ne uravnajo. To pa bi bilo mogoče, ako dežela dobi stalno v zakup državno užitnino. Sedaj pa naj se pokojninski zaklad nabira, po potrebi pa naj se dacarjem dajejo primerne podpore. Zimska kmetijska šola za Gorenjsko. Z ozirom na sklep deželnega zbora v 14. seji z dne 3. maja 1900 glede ustanovitve deželne kmetijske šole za Gorenjsko pričel je deželni odbor, izvršujč ta nalog, potrebna poizvedovanja, da bi dobil v to svrho primerno posestvo. Že v lanskem poročilu predložil je deželni odbor o takratnem svojem poizvedovanju natančno poročilo. Z ozirom na razpravo, ki se je vršila v finančnem odseku kakor tudi v deželnem zboru, odločil se je deželni odbor, povabiti posestnika nekega v Gorjah pri Bledu ležečega in kakor je videti prikladnega posestva, da so izjavi, ali je pripravljen, dati deželi v zakup, oziroma ji prodati svojo posestvo, da se ondi ustanovi nova kmetijska šola, in katero zakupnino, oziroma kupnino bi zahteval za to. Na ta poziv izjavil se je dotični posest- LISTEK. Med romanskimi narodi. Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice. Piše Jos. Lavtižar. (Dalje.) Prostorna rodanska dolina je videti zelo obljudena; zato je tudi oskrbljena z vgodno zvezo, kajti na obeh bregovih reke se vije železnica. Pri pogledu mesta Avignon in njegovega mogočnega gradu na višini se spomnim dobe od 1305 do 1376, ko so stolovali cerkveni poglavarji prav v tem gradu, živeči v takozvani 70 letni babilonski suž-nosti. Ko je bil namreč vsled vpliva francoskega kralja Filipa „Lepega" izvoljen za papeža nadškof iz Bordeaux z imenom Klemen V., si je le-ta nekaj iz političnih vzrokov, nekaj tudi iz ljubezni do svoje domovine izbral sedež v Avignonu. Kardinali so ga prosili, naj se preseli v Rim, v staro in pravo papeževo stolnico, toda zastonj. Klemen in še šest njegovih naslednikov je bivalo v Avignonu; lahko si mislimo, da ne v prid cerkvi. Papeštvo je dobilo pred svetom francoski značaj in raztrgala se je edinost, ve-zoča druge narodnosti z Rimom. Slednjič dobi Gregor XI. toliko poguma, da otrese francosko premoč ter se preseli v Rim 1. 1376. Razkol, ki je nastal vsled tega, da sta bila sedaj dva papeža, izmed katerih ljudstvo ni videlo, kateri je pravi, eden v Rimu in eden v Avignonu, k sreči ni trajal dolgo časa. Ob desnem bregu Rodana se vidijo Se-vene (Cevennes) z najvišjim vrhom Mont Mczenz (1754 m.) Prav lepa okolica je med mestoma Valence in Viennc; vse kaže, da vlada tu blagostanje; kamor pogleda oko sami vinogradi. Koliko se mora pridelati žlahtne kapljice v dobrih letinah, saj je znano, da je Francija najrodovitnejša vinska dežela na svetu. Bližje smo Lyona, bolj se množe poslopja, zlasti tovarne, kajti Lyon je v pravem pomenu velikanska tovarna. V njem biva nad stotisoč samih delavcev, ki se pečajo s tkanjem svile. Kot prvo mesto za Parizom slovi tudi zaradi vgodne lege med rekama Rodan in Saonc, ki se stekata ob spodnjem koncu skupaj. Mnogo mostov veže mestne oddelke enega z drugim. Hodil sem iz ulic v ulice, s trga na trg, a dalje in dalje se odpirajo nova predmestja. Glede stare zgodovine bi skoro trdil, da izvzemši Rim ni lahko dobiti kraja, kjer se je kazal heroizem v taki meri kakor p r i prvih kristijanih v Lyonu. Že v drugem stoletju po Kristu najdemo veliko krščansko občino, katero je vodil krog leta 150 škof sv. Fotin in njegov naslednik sv. Irenej (f 202). Katakombe prastare cerkve v predmestju sv. Ireneja pričajo, da so tekli potoki krvi, katero so prelili ob vladanju rimskih imperatorjev tukajšni kristijani. Na stenah se čita veliko imen mučencev, a nad vse značilen jedostavek: Ircnacus et cum eo plus quam XIX. millia, t. j. Irenej in ž njim več kot 19 tisoč. Torej višji pastir in v njegovi družbi toliko tisoč zvesto-vdanih ovčic je prestalo grozovito smrt za sv. vero! Na zapadni strani mesta je raztegnen podolgast hrib, ves obzidan s hišami. Med njimi kraljuje slavnoznana štiristolpna Marijina cerkev „Notre Dame de F o u r -v i 6 r e s" (Forum vetus), stoječa na prostoru stare rimske trdnjave. Ko se jc nemška vojska 1. 1870 bližala Lyonu, so obljubili meščani, da sezidajo namesto starega novo veličastno svetišče Mariji v čast, ako jih obvaruje sovražnika. Vslišani takoj začnejo staviti sedanjo cerkev, ki je bila dodelana v petindvajsetih letih, torej v najnovejšem času. Kako da je krasna in koliko je morala stati, (pravijo da 50 milijonov frankov) se lahko sodi iz dolge dobe zidanja. Poglejmo še škofijsko stolnico sv. Ivana Krstnika, ki stoji ob vznožju Four-viera blizu reke Saone ter priča s svojimi sivimi stenami, da jc preteklo že marsikako stoletje od onega časa, ko so jo zgradili v bizantsko-gotskem slogu. V njej sta se vršila dva važna koncila. Pri prvem so imeli leta 1245 zbrani cerkvcni očetje mnogo tožba zoper cesarja Friderika II. Ker je prihrul z vojsko v Rim, zbeži papež Ino-cencij IV. v Lyon, kjer sc posvetuje, kaj bi bilo storiti. Friderika je zagovarjal njegov kanclar Tadej Suessa, toda ne s posebnim vspehom. Pri drugem zboru 1. 1274 so bili navzoči odposlanci grškega cesarja Mihaela Palcologa, da se dogovorč zaradi združenja z rimsko cerkvijo. Združenje se jc doseglo, ker pa ni imelo prave podlage, je trajalo le malo časa. nik, da za prepustitev svojega posestva zahteva 2400 K zakupnine na leto. Glede na to, da bi so hiSno poslopje vendar le moralo nekoliko predelati in pre-zidati ter da bi bilo za to posestvo, katero ima 2 ha 88 a njiv, 7 ha 65 a travnikov, 13 ha 17 a gozda in 9 a 73 m1 vrtov, treba plačevati po 2400 kron na leto, vprašal je potem deželni odbor onega posestnika, za kakšno ceno bi prodal svoje posestvo. Imenovani posestnik zahteval je svoto 44.000 kron, na kar se je deželni odbor odločil, ogledati si posestvo po komisiji, obstoječi iz deželnega odbornika Povšeta, rav natelja Pirca in deželnega stavbnega svetnika Wit8chla pod vodstvom deželnega glavarja. Ta komisija je pregledala tudi še drugo deželnemu odboru ponujeno posestvo v Mostah, katero ima več njiv in travnikov, nego prvo. Da se deželni odbor na to sicer primerno posestvo ni dalje oziral, je vzrok to, da se v ondotni okolici mleko lahko prodaja po 8 kr. liter ter bi se torej za sirarstvo ne moglo dobiti zadostne množine mleka in vendar mora sirarstvo biti najbistvenejša in najimenitnejša gospodarska stroka šolskega gospodarstva na zimski kmetijski šoli, katero je osnovati primerno razmeram zemlje-delstva na Gorenjskem. Deželni odbor je na to naročil deželnemu inženirju, da v Gorjah ponujeno posestvo pregleda, v kakšnem stavbnem stanju se nahaja. Na podstavi tehniškega poročila o tem posestvu pričel se je deželni odbor pogajati z dotičnim posestnikom zaradi nakupa njegovega posestva. Toda vse obravnavanje je bilo brezvspešno, ker omenjeni posestnik zahteva za svoje posestvo svoto 40.000 kron. Deželni odbor pa ne more priporočati deželnemu zboru, da bi so za tako ceno kupilo to posestvo, kajti reči se mora, da je cena za ta namen razmerno mnogo previsoka. S tem pa odpade deželnemu odboru podstava za izvršitev deželnozborskega Bklepa, ter more deželni odbor le izjaviti, da bo nadaljeval pričeto akcijo, da najde primerno posestvo v planinskem ozemlju Gorenjskega. Da pa se v svrho zboljšave sedaj nikakor ne primerno organizovanega mlekarstva ne potrati čas, namerava deželni odbor v prihodnjem zimskem času na v to pripravnem kraju ustanoviti večmesečni tečaj o mlekarstvu (sirarstvu), katerega bo vodil iz Švice semkaj pozvani sirar Sieber, kateri se je pokazal že kot jako praktičnega veščaka. Tako Be bode praktično izvežbalo precejšnjo število sirarjev, ki bodo že prihodnje leto pripomogli, da se zboljša naše sirarstvo. Tako poročilo deželnega odbora. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 16. julija. Jesenski parlamentarni program. Neki mladočeški list poroča o dosedanjih dispozicijah za jesensko parlamentarno delo. List pravi, da se 12. septembra zopet snide češki dež. zbor, ki bo zboroval do konca septembra ali pa do konca prvega tedna v oktobru. Potem bo dež. zastop takoj razpuščen. Nove volitve, pri katerih volijo kmečke občine prvikrat direktno, se vrse prve dni meseca novembra. Drž. zbor prične svoje delo v prvi polovici oktobra. Vlada mu takoj predloži proračun za prihodnje leto. Vendar bodo pa prve dni zborovali večinoma samo odseki, posebno finančni, in naglaša se v čeških listih, da v dobi de-želnozborskih volitev drž. zbor sploh preneha s svojim delom. Državni proračun se sedaj marljivo sostavlja v posamnih mini-sterstvih in se v kratkem odobri v mini-sterskem svetu. Ministerski predsednik Kor-ber se je že včeraj popoldne povrnil iz Ra-tota, kjer je bival na obisku svojega oger-skega tovariša Szella. Nezaupnica posl. Kaiserju. Nemški posl. Kaiser, zastopnik nemških »kmetov« v šleski Bistri, si je nakopal veliko nasprotstvo pri vodstvu nemške ljudske stranke za Šlezijo. Mož biva na Dunaju in Be je udeležil tudi zadnje deželnozborske dopolnilne volitve v okraju Favoriten. Pri tej priliki pa je, tako se je vsaj naglašalo v seji odbora imenovanega vodstva, delal propagando za kandidata „činto klerikalne krščansko socijalne stranke". Za ta svoj na stop, o katerem pa vedo menda samo pru-saško-schonererjansko nadahnjeni odborniki imenovane stranke, je dobil posl. Kaiser naj-ostrejo grajo in nezaupanje. Morda bo mož, ko dobi cficijelno obvestilo o tem sklepu, začudeno se povpraševal, s čim si je zaslužil tako „odliko". Nemški cesar in berolinskl mestni zastop. Berolinski mestni zastop z nadžupanom Kirschnerjem na čelu je prišel v veliko nemilost pri cesarju Viljemu. Najprej cesar ni hotel potrditi odbornika Kauttmana županom, sedaj je pa prepovedal izpeljavo elek-triške železnice preko ceste »Unter den Linden«. Nadžupan Kirschner je v tem oziru hotel posredovati pri cesarju, a ta ga ni vsprejel. Po tem so se sošli mestni očetje k posvetu ter po daljši debati sklenili, da o vssj zadevi — molče. Z molkom, pravijo, bodo najložje premagali ovire. No, bodo videli, če res pojde. Francoski kongregacijski zakon ne bo dosegel namena, s katerim ga jo vlada predložila zbornici in nje večina odobrila, namreč popolno zatreti cerkvene re-dove. Večina kongregacij se je odločila, vlo žiti prošnjo za državno priznanje in mnoge so že izročile s potrebnimi dokazi podprto prošnje. Le jezuiti so že sklenili, da ničesar ne store v dosego državnega dovoljenja, ker so prepričani po izjavah ministerskega predsednika in razpravi v zbornici, da ničesar ne dosežejo. Sicer pa pri tem ne izgube kdove koliko. Posebno njih učnim zavodom se ne zgodi nič žalega, ker so pred zakonom vsi v posesti civilnih družb. Dvoje takih najznamenitejih zavodov, namreč pripravljalna šola za Saint-Cyr ter politehnika v Parizu in zavod Tivolli v Bordeaux u, je rodbinam že poslalo okrožnice, v katerih se naznanja, da ostane vse pri starem. Redovniki sami se bodo seveda izselili. Z južnoafriškega bojišča. V zadnjih dneh se je lord Kitchener zopet oglasil z nekaterimi poročili o dogodkih na bojišču. Kakor namreč javljajo »Daily Dews«, je sporočil Kitchener londonski vladi, da se more sedaj po njegovem mnenju večje število v Južni Afriki bivajočih pehotnih polkov poslati domov. Takoj za tem stavkom pa sledi zahteva, naj se mu pošlje iz Londona čim prejo mesto pehotnih polkov večje število konjikov. Iz tega pač sledi, da se položaj angleške armade nikakor ni zboljšal, marveč Kitchener je le uvi-del, da s pešci Burom ne more priti do živega. Če se mu to posreči s pomočjo konjikov, pokazalo se bo pozneje. Dotične pehotne čete bo vojna uprava poslala v Ma-ritzburg in Johannesburg. V tem slučaju, pravijo, bi ne bilo treba stražiti cele črte mej Kapstadtom in Pretorijo. — Še bolj neugodno pa je drugo poročilo. V brzojavki z dne 13. t. m. pravi namreč Kitchener, da so Buri v kapski koloniji požgali več javnih poslopij v Murrayburgu in nekaj farm. Dva angleška oddelka sta prišla v Zeerust, a sta zadela ob tolik odpor, da sta se morala vrniti s precejšnjimi izgubami. Padel je eden častnik, trije častniki in 24 mož je ranjenih. — Seveda mora takim neugodnim poročilom slediti saj jedno ugodno, čeprav ni nobenih dokazov za njega resničnost. Mož namreč pravi, da so Angleži ujeli »celo tako zvano oranjsko vlado; le Stein in še jeden drug sta ušla. Mej ujetimi je več Steinovih bratov«. Londonski vojni urad menda sam ne veruje temu poročilu. Knjige in časopisi. »Slovenski učitelj« prinaša v zadnji dvojni številki (14. in 15.) to-le vsebino: Mlademu naraščaju na pot. — Kje je pravi ideal vzgoje? — Srce. Pedagogiška študija. V.Volja in srce. — Uganke in zastavice pri zemljepisnem pouku. — Razdelitev učne tvarine iz verouka na ljudskih šolah. — Dopisi. — Šolske vesti. — Drobtine. — Prihodnja šte vilka »Slov. Učitelja« izide 15. avgusta. Dopisi. Iz Ljubljane. (Opravičena želja glede bohinjske železnice) V št. 157. „Slov. Naroda" z dne 12. julija 1.1. je jil priobčen članek „iz Radovljiškega okraja" tikajoč se bohinjsko železnice in njenega za Kranjce in Primorce občutljivega nedostatka glede nepotrebnega ovinka iz Lesec do Jesenic v dolgosti 13 km po stari, in z Jesenic do Bleda v dolgosti 12 km po bo-rinjski progi. Tudi mi se v tem oziru s piscem do-tičnega članka popolnoma strinjamo. Da, neumevno je, da se na Dunaju na višjem mestu niso ozirali na ta nedostatek, in mi zelo priporočamo vsem slovenskim Doslancem iz Kranjske in Primorske, da od-očno zahtevajo v prihodnjem državnozbor-skem zas danju kratko le 4—6 km dolgo železniško zvezo iz Bleda do Lesec, kajti, ako ostane pri tej že itak za Kranjsko krivični trasi brez tu navedene prepotrebne železniške zveze, oe bodo morali potniki, vozeči sc na tej progi iz Primorske v kranjsko, oairoma iz Kranjske v Primorsko, Narod« in »Tagespost« v ginljivi slogi udrihata po nas, ker smo se potegnili za Bohinjce v zadevi njihovih planin. »Narod« se hoče norčevati, in ker boljšega nima, molze tiskovno pomoto (.gospodarstvo« mesto »gozdarstvo«), »Tagespost« pa voha tu zopet sam »klerikalizem« in »Gospodarsko Zvezo«. Pravi, da se je v okviru »Gospodarske Zveze« osnovala lesna izvozna zadruga, ki je ustanovljena baje edino le za izkoriščanje bohinjskih gozdov, in da bi razkosanje gozdov bilo v prid le »Gospodarski Zvezi«. To ni res. Pogovor o ustanovitvi lesne izvozne zadruge se je res vršil »a zadnjem občnem zboru »Gospodarske Zveze«, a da bi že obstala, nam ni znano. In če se kdaj oživotvori, imela bi splošen delokrog v celi deželi. Sploh pa je to le zvijača, s katero hočejo liberalci le odvrniti pozornost od prave stvari. Tu se ne gre za nikak »klerikalizem«, na «Gospodarsko Zvezo« pri tem nihče ne misli, ampak edino lena vitalne potrebe bohinjskega ljudstva. Kar smo zadnjič pisali v korist Bohinjcem, je tako jasno in gotovo, da tega noben liberalec, bodisi slovenski ali nemški, ne more izpodbiti. Posvečevanje bogoslovcev v Gorici. Eminenca prevzv. kardinal in knezo-nadškol dr. Missija jo posvetil v nedeljo 7. t. m. v semeniški kapeli v subdiakone sledeče gg. bogoslovce in sicer: Bratuš Romana, Drašček Ivana, Rejec Ivana, če-trtoletnike; Božič izaijo, Iliiš Frančiška, Carara Karola, Mosettig Petra, Vodo-pivec Vincenca, tretjeletnike. — V praznik sv. Mohora so bili posvečeni ravno ti gg. v diakone, tudi v semeniški kapeli ob 7'/» — v nedeljo 14 t. m. posvečeni pa so bili v mašnike v stolni cerkvi ob 7 uri. Razun teh so dobili dva prva viša redova (subdija-konat in dijakonat) bogoslovci tržaške bi ekupije Parapat Jurij, četrtoletnik; Ful Ivan in U k m a r Jakob tretjeletnika; v maš nike pa so bili posvečeni v Trstu preteklo nedeljo. Iz reda kapucinskega je bil v Gorici posvečen z drugimi sedanjimi subdi-akoni brat Ferdinand Stad 1 e r, bogoslovec 2. leta. Osebne vesti. Č. g. Marko V a les, župnik v Branici, je šel te dni na popotovanje in v toplice ter ostane od doma do oktobra; duhovna opravila pa je prevzel č. g. Strancar v Štanjelu. — Profesor Florijan H i n t n e r odide iz Ljubljane. Pozvan je za ravnatelja občinske gimnazije v Welsu. Nova maša. Dnb 31. t. m. bode tu v kapeli pri oo. jezuitih daroval svojo prvo sveto mašo č. g. Alojzij Erzin iz reda oo. jezuitov. G. Alojzij Erzin je sin g. Avgusta Erzina. K»j »Narod« zamolčuje? V soboto je »Narod« prinesel grozen »opis« o nedo-statkih v samostanu »sester pri dobrem pastirju« v Nancjrju. Resnično je, da je bilo v tem samostanu, ki ima poboljševalnico za padla dekleta, precej sanitarnih in vzgoje-valnih nedostatkov. V izjavah prič se toži o pokvarjeni hrani, nezadostni bolniški oskrbi, trdih kaznih itd. »Narod« je tem izjavam veliko uridejal, zamolčal pa je, da prvi, ki je te nedostatke odkril, je bil katoliški škof v Nan-cyju! Državni pradnik se je pri prvi obravnavi javno zahvalil škofu Turinazu, kije prvi imel pogum, nastopiti proti nedostat-kom v zavodu. Sodba torej ne more zadeti katoliške cerkve, katere kompetentni zastopnik je prvi dal krivce pravici v roke. Zakaj pa »Narod« molči o nedostatkih o nekih liberalnih zavodih, kjer so tudi padla dekleta, a ne s tem namenom, da se izboljšujejo, ampak da jih liberalci še bolj pridijo ? Vincencijeva družba naznanja, da bode dne 19. t. m. v Marijanišču ob 6 uri zjutraj sv. maša za družbane sv. Vincencija Pavijana s skupnim obhajilom, popoldne ob 6. uri pa ravno tam občni zbor. Na Bled bode prišel te dni načelnik generalnega štaba fzm. baron B e c k ter bode na Bledu ostal do konca julija. „Glasbena Matica" v Ljubljani je imela v preteklem šolskem letu 457 gojencev in 7 učnih močij. Mešani zbor je imel 116 močij. Fdijalka v Novem Mestu je imela 47 gojencev in 2 učni moči. Društvo Šteje 10 častnih članov, 73 ustanovnikov, 860 pravih članov. Dohodkov je društro v preteklem poslovnem letu imelo 21.985 K 9 v. in izdatkov 21.303 K 93 v. Društven dolg se je zmanjšal za 3000 K in znaša sedaj 85.638 K 40 v. Vzdrževanje muzikalične šole je stalo 16.309 K 62 v. Proračun izkazuje 3500 K nedostatka. Imenovana je dosedanja pomožna učiteljica na Igu gdč. Ivana Jamšek za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Mengšu. Veselica krščansko - socijalnega delavstva v Vevčah se bode vršila prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoludne na vrtu »Društvenega doma«. Naj bi se te veselice, pri kateri prvikrat nastopi moški zbor krščansko socijalnega vevškega delavstva in za katero je izbran zelo zanimiv vspored. udeležili krščanski socijalci iz okolice in iz Ljubljane v prav obilnem številu. Novomeška gimnazija. Letno poro čilo c. kr. višje gimnazije v Novem mestu za 1. 1900/1901 prinaša na čelu spis prof. Ilugo Skopala „Ueber das Altarbild von Tintoretto in der Rudolfswerter Capitelkirche nebst einer kurzen Charakteristik der Dar-stellungsweise dieses Meisters im allgemei-nen". Učnih močij je gimnazija imela 17. Koncem šolskega leta je gimnazija imela 241 dijakov, mej njimi Slovencev 230 in Nemcev 11. Odliko je imelo 24 dijakov, prvi red 144, ponavljavni izpit ima 27 dijakov, drugi red 35 in tretji red 10 dijakov. Radi bolezni je ostal neizprašan 1 dijak. Šolnine so dijaki vplačali 4980 K. Ljudske šole v Kranju. Štirirazredna deška ljudska šola je imela koncem šolskega leta 152 učencev. Sposoben za višji razred je 101 učenec. — Štirirazredna dekliška ljudska šola v Kranju je imela koncem šolskega leta 125 učenk, od katerih je sposobnih za višji razred 115 učenk. Štirirazredna ljudska šola v Novem mestu je imela koncem šolskega leta 172 učencev, od katerih je za višji razred sposobnih 112. Slovensko ljudsko šolstvo v Gorici. Poročilo o ljudski šoli v »Šolskem Domu" koncem šolskega leta izkazuje, da ste imeli deška in dekliška ljudska šola skupaj deset razredov, v katerih je bilo koncem šolskega leta 497 otrok. Pripravnica za žensko učiteljišče je imela 53 učenk. Slovensko šolstvo v Trstu Danes smo prejeli letno poročilo zasebne štiriraz-redne deške šole „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Trstu pri sv. Jakobu. Iz poročila posnemamo, da je šola v preteklem šolskem letu imela pet učnih močij. Koncem šolskega leta je šola imela 249 učencev, od katerih jih je napredovalo 211, zaostalo pa 38. Privatni sestanek trgovskih po močnikov, ki se je vršil ob precejšnji udeležbi dne 13. t. m., je vzel na znanje, da je odbor slov. trg. društva »Merkur« vložil po deputaciji prošnjo pri dež. vladi radi vpeljave popolnega nedeljskega počitka na Kranjskem. Nadalje so je unela jako živahna debata o zboljšanju žalostnih službenih razmer in stanovski organizaciji. Konečno se je več važnih predlogov radi pozne ure odložilo do prihodnjega sestanka, kateri bode v soboto dne 2 0. t. m. Želeti bi bilo, da se takih sestankov udeležujejo vsi trg. pomočniki. Is štajerskega dež. odbora je izstopil dež. odbornik dr. Henrik R e i c h e r. Iz Trsta se piše, da jc obč. svetnik M a r k u s izstopil iz obč. sveta, ker so mu sedaj vladajoči gospodje na tržaškem magistratu dokazali grozen »greh", da jc pisal v Camberjev „Avanti" in razkrinkaval m v gistratno gospodo in delovanje laških zdrav nikov v bolnicah. Ljubljanske novice. Nagla smrt. Nežo M a g u š a r vdovo Klinar iz Krope so danes poslali iz bolnišnice, kjer je bila radi hudih opeklin, katere je dobila pri požaru v Kropi. Komaj pa odpuščeno bolnico ob 2. uri popoludne pripelje izvošček k rojakinji Mariji Wagner, Pristavske ulice štv. 8, ter jo vzamejo iz voza, je pričela bolna ženska — umirati ter je '/< na 3 že umrla. Ne vemo, kako so mogli tako slabotno bolnico odpustiti iz bolnišnice! — Okradena je bila Antonija Verhovnik v Gradiških ulicah štv. 22. Iz zaprte sobe ji je bilo vzetih mnogo stvarij. — Telefonskih naročnikov je v Ljubljani 165. Prašičjo razstavo priredi prihodnjo jesen novomeška podružnica kmetijske družbe. Vsled čebelnega pika umrl je minulo nedeljo dveletni sin posestnika Antona Glihe v zagoriški občini pri Višnji gori. V sobote se je preveč približal ulnjaku, kjer ga je roj napadel in tako opikal, da je naslednji dan umrl. Razpisane učiteljske službe. V krškem šolskem okraju je popolniti sledeča učna mesta z rokom do 2. avg. : mesto nadučit Ija na štirirazrednici v Radečah in na novo ustanovljeni dvorazrednici v Vel. P u d 1 o g u , mesto voditelja na novi jednorazrednici v Tel č ah in Dobovcu, ter učna mesta v -V e I. P u d 1 o g u , Vel. Dolini, Čatežu in Trebelnem. o t* Moralna teologija Ferkova obsojena. Monakovsko porotno sodišče se je pečalo te dni z moralno teologijo znanega Ferka, ki širi »starokatoliško« gibanje po Štajarskem. Ferkov pomagač Ignacij Ku tsehera je za svoj trud. s katerim je širil Ferkov pan llet med ljudi, dobil dva mesca zapora. Kutschera je bil obsojen radi psovk na izpoved in na cerkev in radi prestopka proti nravnosti, ker je razširjal Ferkovo bro šuro »Moralna teologija sv. Alfonza Liguor-skega o 6. in 8. zapovedi«. Tudi slovenski liberalni listi so pisali, da je to dobesedna prestava sv. Alfonza, tir so so s pamfletom izrekli Bolidarne. Sodišče v Monakovem je izreklo, da je Ferk izpustil glavna mesta iz spisov sv. Alfonza in sicer besede, v katerih sv. Alfonz izreka svojo sodbo in v katerih je glavna moč dokazovanja, liberalni listi, ki so širili obrekovanje, sedaj o tej obsodbi molče. Res značilno je za gotovo »inteligenco«, da resno vso verjame, kadar se kak Grassmann, Ferk ali celo — »Na rodovo« uredništvo postavi pred njo kot moralni sodnik sv. Alfonza Liguorijskega. Ta »inteligenca« je tako srdita in zagrizena proti katoličanstvu, da se je ne bo prijel niti izrek monakovskega sodišča in da bode tudi naprej njen moralist ostal — Malovrh. Nadvojvoda gasilec. Včeraj popoludne se je pojavil velik požar v občini Maxglau pri Solnogradu. V programu cesarjevega bivanja v solnogradu je tudi obisk te občine. Požar je nastal vsled tega, ker je udarila v neko poslopje strela. Deset poslopij je ogenj upepelii. Na lice nesrečo sta prihitela nadvojvoda Evgen in nadvojvoda Jožel Ferdinand. Nadvojvoda Jožt-1' Ferdinand se je takoj pridružil gasilcem in vodil vsa rešilna dela. Vzoren laški župan. Iz Bolzana se poroča, da je pobegnil župan iz Bedolo de Pine. Iz občinske blagajne je vzel seboj 120.000 K. Suess gre. V soboto popoludne jo na dunajskem vseučilišču židovski profesor Edvard Suess zadnjikrat predaval. Do polnil je 70. leto svojo dobe. V teh letih vseučiliški profesor mora nastopiti penzijo. Pokvarjena slavnost. Na Češkem so se v preteklem tednu vršile slavnosti v IIusov spomin. Posebno veliko slavnost je pripravljalo mesto Žižkov, ki je postavilo velikansko Žižkovo soho iz lesa. Pred slav-nostjo je udarila v soho strela ter jo vso razbila. Crispi bolan. 11 Neaplja javljajo, da je starega Crispija zadela kap. Njegovo stanje se je že nekoliko poboljšalo. 48. glavno zborovanje katolikov v Nemčiji se bode pričelo letos 25. avg. v Osnabriicku. shod bode otvoril velikansk slavnostni sprovod delavskih društev in katoliških rokodelskih družb. Častni dežnik. Nemškemu častniku Barlachu se je nedavno na Kitajskem posrečilo, da je rešil nekega Kitajca iz vode. Za taka dela imajo Kitajci posebno odliko vanje, katerega podeljuje občina. V slovesni seji je bil stotniku Barlachu izročen — častni dežnik iz najfinejše svile. Petnajst let na verigi. V Moskvi so dobili pri čuvaju starokatoliškega poko- pališča na verigi priklenjenega čuvajevega sina, ki je idiot. Kruti oče imel je svojega nesrečnega sina 15 let priklenjenega rta verigi. Skrivališče v laseh Na Dunaju je nek bančni uradnik pogrešil večjo svoto. Prijel je svojo deklo in res našel 250 kron skritih v njenih laseh. Obsojen burski agitator Položaj Burov je na Dunaju znal spretno dolgo časa izrabljati zase neki Friderik Kapuša. Napravil je na Dunaju pomožno pisarno za Bure ter je za to pisarno angaževal celo vrsto ljudij, ki so mu pa morali prej izročiti dobro kavcijo. Kapuša je priredil več protestnih shodov proti Angležem, pri tem je pa angaževal vedno nove »pomagače« in pridno pobiral od njih kavcijo, dela radi kakega plačila jim pa ni dal. Konečno jo tega predelavnega agitatorja »za Bure« are-tovala policija. Pri njem so našli le 14 vinarjev, pokral je pa kavcij za 34.127 kron 20 v. Za svoje razvito delovanje dobil je Kapuša pet let težke joče. Do tedaj bode skoro gotovo končana tudi južno - afriška vojna in Kapuša potem menda ne bo imel več veselja a^itovati za Bure. Vogl oproščen Pred dunajskimi porotniki jo stal to dni dunajski bankir žid Vogl, ki je bil obdolžen, da je iz bogatega Rusa žida Taubina na smrtni postelji z raznimi zvijačami izsilil izpoved, da ga Taubin postavlja glavnim dedičem in da je na ta ta način prišel v last premoženja Taubino-vega, ki je znašalo pol milijona kron. Porotniki so Voglovo krivdo soglasno zanikali in Vogl je bil — oproščen. Ženski čudak. Neka firma za stavbo ladij v Marseilli izdeluje sedaj za grofico Montagne podmorski parnik. Grofica pravi, da se ji je svet tako pristudil, da hoče v tem parniku živeti — pod vodo. Vozila se bode 75 čevljev pod morsko gladino, kjer vlada tudi ob največjih viharjih mir. Nemški cesar proti elektriški železnici. Berolinski magistrat je naprosil nemškega cesarja za dovoljenje, da sme cesto „Unter den Linden" prekrižati z elek-triško železnico. Cesar je na prošnjo zapisal: „Preko ceste ne, izpeljite pod cesto!« Magistrat je o tem odgovoru imel včeraj tajno sejo. Nadžupana cesar ni hotel v av dijenci sprejeti. Berolinskim mestnim očetom nikakor ni jasno, kako bi ravno na jedni točki elektriško cestno železnico izpeljali pod cesto. Najnovejša iznajdba. Iz Ne\vyorka so poroča, da se je nekemu V. J. Clarke posrečilo brzojavljenjo najrazličnejših podob brez žice. Tako brzojavljenje brez žice, s katerim se sedaj lahko brzojavi podobe še le v kratko daljo, se bodo gotovo spopol-nilo in mogoče bode potom brezžičnega brzojava sporočati podobe slavnih mož in druge podobe tudi v oddaljenejše kraje. Ustanek Druzov. Iz Damaska so poroča v Petrograd, da so se Druži uprli, napadli turško garnizacijo in turške vojake pomorili. Druži so turške vasi oropali ter odpeljali seboj v goro 8000 govede. 400 šejkov, katere je sultan prejšnje leto pomilostil, se je udeležilo ustanka. Turško garnizijo, ki je šla iz Damaska v boj proti ustašem, so zapodili z velikimi izgubami v beg. Društva. (»Planinskega b o k o 1 i č a«) prvi skupni izlet v Julijske alpe so vrši od 22. do 31. julija. Zbirališče turistov mladeničev iz Ljubljano iu nffene okolice bo dno 22. t. m. točno ob 9. dopoludne v gostilni „Vo-spernik" v Gospodskih ulicah v Ljubljani. Z opoldanskim vlakom se odpeljemo na Gorenjsko do Javornika. spotoma naj so nam pridružijo tovariši iz Loke, Kranja i. dr. — Iz Javornika odpotujemo skozi „Vintgar" na Bled, kjer se nam pridružijo še ostali pristaši v gostilni „Pri Peternelu". Od tod sledi drugi dan t. j. 23. jul. pot: Bled-Bohinjska Bistrica-Boh. Jezero-Slap Savice Srednja Vas. Dne 24 jul. Srednja Vas-Velo polje-Triglav-ska koča na Kredarici (2500 m.). Dne 25. jul. Kredarica-Triglav (2864 8 m) Vrata Slap Peričnik-Aljaževa koča. Dne 26. jul. Aljaževa koča Prelaz Luknja (1779 m) Žabnica Loška dolina Bovec. Dne 27. jul. se pridružimo izletnikom iz Bovca in drugi dan t. j. v nedeljo, dno 28. t. m. so udeležimo slovesnosti otvoritve kočo „Slov. Plan. društva« na Krnu. V slučaju, da predeno centr. odbor Slov. plan. društva to otvoritev na drugo nedeljo, dne 4. avg., se vrši izlet z istim programom teden dnij pozneje, od 29. jul. do 6. avg. Natančnejša pojasnila o tem izletu daje Radogorski. Poste restante. Zagorjo ob Savi. — Vsem svojim somišljenikom srčen planinski pozdrav ! Na svidenje! (Litijska podružn. družbe sv. Čirila in Metoda) bode imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo dno 21. julija t. I. v gostilniški dvorani gospoda J. Oblaka ob 5. uri popoludne. K obilni udeležbi vabi najuljudnejc odbor. (Slavnost petindvajsetlet-nice us t ano v I jenj a prostovoljnega gasilnega društva vŠkofji Loki) priredi v nedeljo dne 4. avgusta t. I. imenovano društvo. Vspored za to slavnost je Bledeči: Na predvečer ob polu 9. uri: Mirozov z bakljado. Po miro-zovu sestanek »v gostilni g. A. Deisingerjeve. Nedelja 4. avgusta: Zjutraj ob tri četrt na 5. uro: Budnica. Zjutraj od '/»7. ure na prej: Sprejem došlih društev in gostov na kolodvoru ter pri mestnih uhodih. Zjutraj ob l/»9. : Sprevod po mestu in pozdrav gasilnih društev pred mestno hišo po blag. gospodu mestnem županu. Dopoldan ob 11. uri: Sveta maša v župnijski cerkvi sv. Jakoba. Po sveti maši odhod na glavni trg pred mestno hišo, kjer se vrši razdelitev diplom Uevetim gasilcem za 251etno neprekinjeno službovanje po načelniku »Zaveze kranjskih gasilnih društev«, blag. gospodu Franu Doberletu. Popoldan ob 1. uri: skupni banket na vrtu gospe A. Gusellove (kuvert za osebo 3 krone). Oglasila k banketu vspre jema odbor najkasneje do 23. julija t. 1. Po poldan obv Vu4. uri: Koncert domžalske godbe na Štemarjih. Po koncertu: Prosta zabava. Vstopninah koncertu 60 h za osebo; uniformirani gasilci so vstopnine prosti. (Mlekarska in sirarska zadruga v Logatcu) je imela dne 28. aprila 1901. svoj redni občni zbor. Iz poročil podajemo sledeči posnetek: Zadruga štela je začetkom 1900. 1 174 članov, med letom je pristopilo 135 članov, 2 člana sta izstopila, tedaj imela je zadruga koncem leta 307 članov, kateri imajo 491 deležev. V letu 1900 donesli so zadružniki v mlekarno 520.126 litrov mleka ter 2230 kilogr. surovega masla, za katero blago dobe 66.713 kron 04 vin. — Zadruga prodala je tekom leta 308.667 litrov svežega ter 22.209 litrov posnetega mleka, 14126 litrov smetane, 3.411 kg. surovega masla, 1.389 kg. skute in 9556 kg. sira. Tekom leta 1900 osnovala se je v Hote -dršici »podružnica«, tako, da zadružni okoliš obsega 3 občine. Zaradi naraščajočega prometa, množine mleka, katera je dnevno dosegla 2400 litrov, ne zadostujejo sedanji najeti mlekarnični prostori ter se je zaradi tega sklenilo, da si zadruga zgradi tekom leta 1901 svojim razmeram in mlekarskim zahtevam primerno novo stavbo. V predstojništvu ostanejo, oziroma se novo vo-lijo gg.: Franc M ajdič, načelnikom; Anton de Gleria, blagajnikom; Josip Turk, tajnikom ter Miha K aba j in Franc Semrov, odbornikoma; v nadzor-ništvo bili so zopet oziroma dva nova, vo ljeni gg.: IvanSicherl, načelnikom ¡Tomo Tollazzi, njega namestnikom ter Ivan Mihevc, IvanHladnik, Julij Lenasi in Ivan Petkovšek, odborniki. Telefonska in brzojavna poročila. Solnograd, 16. julija. (C. B.) Cesar je danes po vojaški paradi sprejel več deputacij, mej temi tudi deželni odbor, na čelu mu glavar Winkler, ki se je cesarju zahvalil za potrditev zakona o železnici čez Ture. Cesar je v odgovoru pozival deželni odbor, naj skrbi posebno za gospodarski razvoj dežele. Gruž, 16. julija. Novo železnico je ob prisotnosti ministra Witteka, namestnika, dvorn. svetnika Zardellija, barona Spauna, mnogih poslancev in drugih odličnjakov in nebrojne množice občinstva slovesno blagoslovil škof Marcelič. Trident, 16. julija. Laški listi izjavljajo, da bodo tirolski laški poslanci vstrajali toliko časa v obstrukciji in da bodo toliko časa preprečevali seje dež. zbora, dokler ne pride načrt o avtonomiji v razpravo. Rim, 16. julija. Vest, da se bode prihodnje leto podal laški kralj v Pariz, se tu ne dementuje, pač pa se zagotavlja, da potovanje ne bo naperjeno proti trozvezi. C&nea, 16. julija. Ko se je guverner na Kreti princ Jurij vozil v vladno palačo, skočil je pred voz neznan človek in princa pričel psovati. Policija je moža aretirala ter trdi, da je mož blazen, očividci pa trdijo, da je hotel mož izvršiti atentat. London, 16. jul. Kralja Edvarda, ruskega carja in nemškega cesarja bodo pri sestanku v Moguneiji spremljali voditelji ministerstev. Skoro gotovo bode kralj Edvard obiskal tudi cesarja Franca Jožefa, in tudi car utegne pri svojem povratku v Rusijo obiskati avstrijskega cesarja. Berolin, 16. julija. Bureau „Herald" dementuje vest, da se bode 14. avgusta vršil v DJogunciji sestanek nemškega,, angleškega in ruskega vladarja. London, 16. julija. 200 organiziranih delavskih društev zahteva od se-veroameriške družbe za izdelovanje jekla odpustitev vseh delavcev, ki ne pripadajo nobenemu društvu. Ako družba zahtevi ne ugodi, prične stavkati okoli 140.000 delavcev. Ravnokar je prišla vest, da je 70.000 delavcev že pričelo stavko. London, 16. julija. Angleži so v Južni Afriki v bližini Pretorije aretirali soprogo Šalk Burgherja in trdijo, da se je to zgodilo vsled tega, ker je prebivalstvo hujskala proti Angležem. London, 16. julija. Keuterjev urad javlja iz Graafreineija 14. t. m.: V Carnp de Boo so Angleži iznenadili Bure v taboru ; 85 mož in 56 konj so Angleži odvedli. London, 16. julija. Iz Bloemfon-teina poročajo 14. t. m.: Broadvood je v Reitzu ujel 29 Burov, mej njimi poveljnike Clonde, Wessele in Dwaal. Trdi se, da je bil (!) tudi Dewet v Reitzu. Umrli so: 14. julija. Jurij Heinzman, železniški sprevodnik, 27 let, Karlovska cesta 8, jetika. — Angela Malaverh, železniškega uradnika vdova, 63 let, Wolfove ulice 1, carcinomatosis. Žitne cene dnč 16. julija 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 60 kilogramov. Pšenica za jesen . .... „ v pomlad 1902 . . . Rž za jesen....... Koruza za julii-avgust . . . » „ september-oktober . „ » maj-junij 1902 . . Oves za jesen...... K 8-26 do 8 27 7-20 5-64 5 72 531 667 7-21 5 55 5 73 5-32 668 Na budimpeštanski borzi: Pšenica za oktober . Rž za oktober . . Oves za oktober Koruza za julij . . . „ avgusta . „ maj 1902 801 6-80 6-30 5-25 5-33 501 Pšenica banaška . južne žel. Rž „ , Ječmen „ „ „ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol ..... (Effektiv.) Dunajski trg. K 7-75 7-50 5-70 6-75 7-65 7-75 802 6-81 6-31 5-26 6-34 5-02 do 8-40 ! 7-70 n 5-80 . 7-10 , 7-70 „ 10-00 Meteorologl6no porodilo. Tišina nad morjem 306'2 m, srednji zraini tlak 736-0mm. ■ . Ch opa- - j i.Tjinia Stanje barometra r mm. Temperatura po Olziju VetMTl Nebo ■Iti Ul 15j 9 zve«. 735 6 19 O | si. svzh. sk. jasno 16 7. zjutr. 2. popol. 737 2 7383 17 61 20 0 sr. zah. si. jug. dež 00 Srednja včerajšnja temperatura 22-0 normale: 19 8 Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dne 6. juiija do dne i3. julija. K h K h Goveje meso I. v. kg 1 28 Pšenična moka 100 kg 30 — > » II. » » 1 Koruzna > » » 16 60, . . III. > » — 96 Ajdova » » > 29 60 Telečje meso » 1 28 Fižol, liter . ■ _ 24 PraSičje > sveže > 1 50 Grah, » . _ 32 > . prek. > 1 70 Leča, » . - 20 Koštrunovo meso > — 80 Kaša, » . _ 20 Maslo . . . . > 2 40 Ričet, » . _ Surovo maslo . . » 2 — Psen;ca . . 100 kK 18 40 Mast prašičja . . > 1 40 Rž .... » » 16 _ Slanina sveža > 1 28 Ječmen . . » » 14 _ . prekajena » 1 60 Oves . . . » » 16 80 Salo..... » 1 30 Ajda . . . > » 13 _ Jajce, jedno . , — 5 Proso, belo, > » 18 — Mleko, liter . . — •20 , navadno » > 15 _ Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » > 13 ■10 » kisla . < — 80 Krompii » » 4 _ kg - Drva, trda , lil8 7 80 Piščanec . . . 1 10 » mehka, > 6 60 Golob . , . . — 40 Seno, 100 kg 4 60 — — Slama, > > 4 20 Zajec . . . . - — Stelja, » » . — — Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki KndTn sin v Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro suše ob vsakem letnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejši in ne provzročajo niti marog, nit ne postanejo bledi. Dobe se po tovarniški ceni pri tvr.tki BRATA EBERIi v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 9 11-1 VABILO 693 1-1 na IV. redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Skocijanu, rsgistr. zadruge z neomejeno zavezo", ki se bode vršil v torek dnč «JO. julija 1901 ob 9. uri dopoldne v posojilničnih prostorih t Škocijanu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Putrjenje računskega sklepa za 1. 1900. 4. Volitev načelstva. 5 Volitev računskega pregledovalca in njega namestnika. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi b'l ob določeni uri sklepčen, vrši se ob V,10. uri isti dan, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število vdeležencev. Globoko ginjeni po mnogobrojnih dokazih iskienega sočutja povodom smrti naše iskreno ljubljene soproge, hčere, svakinje in tete, gospe Adele Krema roj. Javorsek izrekamo za mnogobrojno zadnje čast lno spremstvo m za vsa tohko tolažiIna ustna in pismena sožalja; kakor tudi darovateljem prekrasnih vencev, osobito hlsgorodnej gospej Juvančičevi, rodbini Lukanc pl. Savenburški, gdč. učiteljici E. Gerkmanovi, potem slavni šišenski čitalnici za venec in spremstvo, slavnemu pevskemu društvu »Ljubljana« za lepo ginljivo petje, vsem častilim učiteljem in učiteljicam iz Ljubljane in z dežeje, ter vsem občanom iz Spodnje in Zgornje Šiške, Ljubljane in okolice svojo najtoplejšo in najiskre-nejšo zahvalo. Žalujoči ostali. Yoznjekarte in tovorni listi AMERIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: fSS«.»:*- Xilnle Dunaj, IV., Wiedenergiirtel.20, ali pa 127 25—23 ANTON REBEK t Ljubljani, Kolodvorske ulice 34. Oznanilo. Dne 21. julija 1901. ob 3. uri popoludne se bode V Hribu pri Vrhniki vršila prostovoljna dražba nekdaj Obresovega mlina in žage. Cena in dražbeni pogoji se izvedo pri C. kr. ROfarjU Antonu Komofarjll na Vrhniki. Št. 24 046. 682 3-2 Dobava bukovih drv. Podpisani mestni magistrat kupi 300 do 320 sežnjev 24 palcev dolgih, suhih zdravih bukovih drv, katere bo tekom meseca avgusta letos oddati v mestna skladišča. Ustne ali pismene ponudbe sprejema do 25. t. m. mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. dne 10. julija 1901. I> u n a j 8 k a borza. Dni 16. julija. Skupai državni dolg v notab..... 99 25 Skupni državni dolg t srebrn......99 15 avstrijska zlata renta 4°/6.......118-10 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 95 65 Ogerska zlata renta 4°/0........118-15 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... 93 - Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1635— Kreditne delnice, 160 gld....... 634 50 London vista .......... 239 65 Nemški dri. bankovci za 100 m. nem.drt.velj 117-42 20 frankov (napoleondor).......19-03 Italijanski bankovci......... 90 85 C. kr. cekini............ 11 29 Dn6 15. julija. 3-2°/„ državne srečke 1. 1864, 250 gld.. . . 182 60 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 170-25 Državne srečke 1. 1864, 100 gld. .... 206 60 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 95 30 Tišine srečke 47„, 100 gld.......143- - Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . 257-25 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . . 105'30 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 94 26 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 425-25 > > južne leleznice 3°/0 . 34125 » » južne železnice 6°/„ . 12120 » > dolenjskih železnic 4°/0 • —' — Kreditne srečke, 100 gld....... 388 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 450' — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 48 50 Ogerskega » , » 6 » . 24-90 Budimpešt. bazilika ■ srečke, 5 gld.....16-50 Rudolfove srečke, 10 gld. . . . . 68— St Gentfis srečke, 40 gld........ 234 — Waldsteinove srečka, 20 gld.......386 — Ljubljanske srečke.......... 60-— Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. ■ • 272-— Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t. . 5790 — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .... 843 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. • • . 86 — Splošna avstrijska atavbinska družba . . . 140-— Moritanska družba avstr. plan......414-25 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 427 — Papirnih rubljev 100.........2&3 — Nakup ln prodaja rsakovrstnib drlavnlh papirjev, ireftk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev naročil na borzt. Menjarnicna delniška družba „3TI E At C C K" I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. - Pojasnila "US v vseh gospodarskih in flnnnfinih stvirok, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaol|skih vrednostalh papirjev in vestni '«viti za dosego kolikor je mogoče visocoja obrestovanja pri popolni varnosti naloženih {ff.arnlo.