i rt O j E u R A O N J E GLASILO DELOVNE OROflNI7ACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBLJANA LETO XXI. JUNIJ 1980 POSVETOVANJE O PREHODNIH POJAVIH V HIDROELEKTRARNAH S CEVNIMI IN KAPLANOVIMI TURBINAMI Turbinski strokovnjaki v Litostroju Litostroj je bil v času od 21. do 23. maja gostitelj posvetovanja o prehodnih pojavih v hidroelektrarnah s cevnimi in Kaplanovimi turbinami, organizator pa je bila Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva (kratko JUGEL). Namen posvetovanja je bil izmenjava spoznanj in izkušenj med obratovalnim osebjem hidroelektrarn, proizvajalci opreme, raziskovalnimi instituti in fakultetami na področju prehodnih pojavov. Vsi udeleženci so vložili veliko napora, da bi posvetovanje uspešno teklo in prispevalo k zanesljivejšemu obratovanju tako obstoječih kot projektiranih hidroelektrarn. Naši strokovnjaki so se posebej izkazali na tem področju, sicer pa je bil Litostroj kot gostitelj tudi odgovoren za čim boljši uspeh posvetovanja. Prehodni pojavi v hidroelektrarnah Proizvodnjo električne ener-v hidroelektrarni moramo c‘'rn hitreje prilagajati porabi v električni mreži. Omogočiti mo-arno tudi hiter zagon in zaustavitev obratovanja hitiroelektrar-rie- Če hočemo vse to doseči, mo-ramo natančno raziskati možno-regulacije hidroagregata. Na Količino energije, ki jo turbina oddaja, direktno vpliva količina °de, ki teče Skozi turbino. Zato naj bi bili časi zapiranja in odganja vseh naprav za reguli-. aT1je pretoka vode skozi turbino Varnostnih zapiralnih organov cim krajši. Nagla sprememba ali ^Ustavitev pretoka vode povzro-Cl Prekomerno prehodno zvišanje oziroma znižanje tlaka v dovod-o®m m odvodnem cevovodu. To J® Pojav hidravličnega udara. VIed zagonom in zaustavljanjem fregata se spreminja tudi njegova vrtilna hitrost, ki ne sme Prekoračiti predpisane maksi-Pialne vrednosti. Treba je poiska-, sporazum med hitrostjo regu-doije in pojavi, ki sledijo iz tega. s' ti pojavi sestavljajo problematiko prehodnih pojavov v hi-roelektrainnah. Analiza prehod-0*0 pojavov je pomembna že pri Projektiranju hidroelektrarne za-‘aidi pravilnega dimenziranja ce-°voidnv, turbin in ostale hidromehanske opreme. V Litostroju Posvečamo raziskavam prehodnih POjavov v hidroelektrarnah ve-‘Ko pozornost. Veliko zanimanje a Prehodne pojave vlada tudi v ® kktir o gospodar stvu. ^°tek posvetovanja Na posvetovanju je bilo 110 Udeležencev iz vse Jugoslavije. Največ je bilo strokovnjakov, ki odgovorni za obratovanje hidroelektrarn, tj. vodilnih pred- pa;Vniikov posameznih elektrarn, j ri*H so univerzitetni profesorji 'n. Vrhunski strokovnjaki iz Bi-/i.ia za projektiranje hidroelek-arp. Biroja za tehnične raziska-6 jp tozda Montaža. Tematika posvetovanja je bila 'l/-deljena na štiri poglavja: N Teorija prehodnih pojavov 2- Regulacija hidroturbin n ?• Izkušnje iz eksploatacije in .Pjektiranje Kaplanovih in cev-nih turbin “I- Vibracije hidro postrojenj , Vsa štiri poglavja so bila ob-L*61ana v 37 referatih. Za vsako nP®jav.ie je bil pripravljen uvod-referat in prikaz prispelih reja atoy 'z obravnavanega področen’ Litostrojčani smo prispevali lot referatov, ki so pokrivali ce-p bo tematiko posvetovanja. Pri-Vl*i smo tudi uvodno predava- moramo za stike z uporabniki naše opreme in njihove izkušnje uporabiti pri projektiranju novo naročenih objektov. Na posvetovanju smo imeli priložnost, da smo naše goste seznanili z visoko ravnijo raziskav, projektov in proizvodnje v naši tovarni. J. Fašalek Na poti h kupcem (Foto: E. L.) nje za tretje poglavje. V naslednjih številkah časopisa Litostroj bomo poskušali kratko in poljudno prikazati nekatere referate, ki bi utegnili biti zanimivi za širši krog bralcev. V uvodu v posvetovanje smo prisotne seznanili z našo tovarno. Pripravili smo izčrpno predavanje z diapozitivi in pokazali vse faze proizvodnje naših izdelkov, zgodovino tovarne, samoupravljanje in delovanje in osebni standard naših delavcev kakor tudi rekreacijo in kulturne dejavnosti. Predavanje je napravilo izredno ugoden vtis. Tretjega dne smo udeležence posvetovanja peljali na strokovni obisk hidroelektrarn Zlatoličje in Formin na Dravi. Demonstrirali smo jim delovanje naše opreme, ki obsega nekaj originalnih rešitev. Namen obiska je bil, da z izvedenimi objekti pokažemo našo sposobnost izdelovanja najzahtevnejše opreme za hidroelektrarne. Ugotovitve in sklepi na posvetovanju Ugotovljeno je bilo, da je v svetu in Jugoslaviji razvitih več računskih postopkov za analizo prehodnih pojavov s pomočjo elektronskega računalnika. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da imamo v Litostroju izdelane računske metode, ki ustrezajo vsem zahtevam. Seveda je potrebno sedanje računske metode še dopolnjevati, zlasti glede podatkov, ki jih dobimo z meritvami na izvedenih elektrarnah. V Litostroju imamo močno ekipo za izvajanje meritev, ki je opremljena z najsodobnejšimi merilnimi aparaturami. Zato smo izrazili pripravljenost, da izvajamo vse meritve, ki bi bile koristne za boljše poznavanje pojavov na hidroelektrarnah. Prisotni so izrazili željo, da bi čim prej uzakonili tehnične smernice za projektiranje, proizvodnjo in uporabo opreme hidroelektrarn glede na pogoje med prehodnimi pojavi. Oprema hidroelektrarn obsega vrsto električnih in strojnih naprav, od katerih vsaka vpliva na delo hidroelektrarne. V fazi projektiranja moramo predvideti take naprave, ki v želj enem območju delujejo dovolj varno. Osebje hidroelektrarne se mora držati predpisanih mej delovanja agregatov in nosi pri tem veliko odgovornosti. Sklenjeno je bilo, da je treba čim bolj uvajati avtomatsko upravljanje hidroelektrarn, da bi tako v največji meri razbremenili osebje. V Litostroju smo z zadovoljstvom sprejeli vlogo gostitelja posvetovanja, kajti zavedamo se, da naša naloga z dobavo opreme kupcu ni zaključena. Skrbeti STABILIZACIJA V začetku junija letos je bil sprejet prvi del ukrepov razširjenega stabilizacijskega programa, med katere sodita predvsem devalvacija dinarja in zamrznitev cen. Kakšen vpliv bosta imela ta dva ukrepa na poslovanje v Litostroju, je v tem času težko natančneje opredeliti. Vsekakor je nov tečaj dinarja za Litostroj kot aktivnega izvoznika dobrodošel. Dejstvo je, da smo v naših poslovnih odločitvah že pred časom izvedli »interno devalvacijo«. Ko smo namreč v ponudbah za konvertibilna izvozna tržišča začeli v kalkulacijo obračunavati dolar po 35,00 din, namesto po uradnem tečaju 20,30 din, povečanem za stimulacijo na 27,00 din. Tako odločitev je narekovala nujna potreba po pridobitvi izvoznih naročil vsaj do višine pokrivanja lastnega uvoza. In ker smo na licitacijah že nekaj časa izpadali iz ožjega izbora predvsem zaradi naših visokih cen, do katerih smo prišli s kalkulacijo po uradnem tečaju dolarja, povečanem za stimulacijo, je bil ukrep »interne devalvacije« nujen, z odlokom ZIS pa tudi uradno potrjen. Glede na delež izvoza v naši celotni realizaciji od devalvacije lahko pričakujemo pozitiven učinek. V številkah bi to izgledalo nekako takole. Po planu za leto 1980 naj bi znašala realizacija na domačem trgu 1.617 milijonov din, izvozili pa naj bi za 432 milijonov din, od tega na konvertibilno tržišče za 112 milijonov din, na klirinško pa za 320 milijonov din. Do konca maja smo izvozili še za 197 milijonov din in ostane torej do konca leta še 235 milijonov din. Ce to vrednost povečamo za 30-od-stotno devalvacijo, pomeni to 70 milijonov din dodatnega dohodka. Seveda pomeni devalvacija tudi dražji uvoz. Po planu za leto 1980 naj bi uvozili repromate-riala in surovin za 101 milijon din. Ker smo do konca maja uvozili že za 27 milijonov din, ostane do konca leta še 74 milijonov din, in če to povečamo za 30-odstotno devalvacijo, pomeni to 22 milijonov din dodatnih stroškov uvoza. Negativni učinek od devalvacije pa moramo pričakovati tudi na področju uvoza investicijske opreme, in sicer pri investiciji TOZD PPO za 28 milijonov din, pri investiciji TOZD PUM pa za 12 milijonov dinarjev. Povedati pa je treba še, da so te številčne ocene devalvacijskih učinkov delane pod predpostavko, da ostanejo izvozne stimulacije še naprej enake. Slišati pa je, da naj bi se znižale, vendar v tem času o tem še ni nikakih uradnih določil. Sprememba tečaja dinarja ter ustrezne spremembe višine uvoznih dajatev so nedvomno spodbuda za nas, da izkoristimo pozitivne učinke teh ukrepov za povečanje izvoza in omejevanje uvoza. Ob tem pa kljub vsemu ne moremo mimo slabega občutka, ki nas obdaja zaradi precejšnjih težav pri preskrbi s potrebnim reprodukcijskim materialom. Vse močneje se namreč srečujemo z močnimi pritiski domačih dobaviteljev, ki izsiljujejo višje cene za reprodukcijski material in sestavne dele ter hkrati napovedujejo nove, občutne podražitve. Resen pomislek v uspeh ukrepa o zamrznitvi cen daje vse pogostejši način dobaviteljev repromateriala, da bolj ali manj prikrito izsiljujejo višje cene v obliki hitro sklenjenih »samoupravnih sporazumov« ali dodatkov k sporazumom. Zlasti je učinkovita metoda, ki se pojavlja vse pogosteje, to so grožnje dobaviteljev, da bodo sicer surovino, reprodukcijski material ali izdelke, po katerih je povpraševanje doma in v tujini, izvozili, s čemer bi prisilili domače kupce, in med njimi je tudi Litostroj, da jim plačajo še ustrezno izvozno stimulacijo ali pa zanje zaračunajo izvozno ceno, če je ta ugodnejša od domače. Nadaljevanje takega »črnega« zvišanja cen pa ne samo ogroža, ampak lahko v kratkem času v celoti izniči učinek opravljene spremembe tečaja dinarja in spremljajočih ukrepov za dosledno in učinkovito uresničevanje dogovorjene stabilizacijske politike. T. Zižič Posvetovanje jo bilo v kinodvorani Izobraževalnega centra Litostroj (Foto: J. Jereb) 25. maj v Beogradu "' ^ 25. in 26. maja jc 31 mladincev naše delovne organizacije odšlo na zaključno prireditev dneva mladosti v Beograd. Prireditve sta se udeležila po dva mladinca iz vsakega tozda oz. iz delovne skupnosti in delegat koordinacijskega sveta ZSM Litostroj. Na pot smo krenili 24. maja ob 22. uri in petnajst minut iz Ljubljane in zjutraj prispeli v Beograd. Ob 8. uri in 45 minut smo se s posebnim avtobusom pripeljali na ploščad muzeja 25. maj in se takoj vključili v dolgo nepregledno kolono, ki je čakala, da se pokloni tovarišu Titu v spominskem parku na Dedlnju. Nekajkrat se je kolona razmaknila, mladi so dali prednost sovrstnikom, ki so prišli z tujine — pionirjem, otrokom naših delavcev onstran naših meja. Bilo je okrog pol dvanajstih, ko se je naša skupina približala vhodu v Užičko 15 — Titovemu zadnjemu domu. Ob vhodu so stali gardisti v paradnih uniformah. Srca so se nam stiskala ko smo srečevali ljudi, ki so se vračali iz Titove grobnice s solzami v očeh z globoko bolečino v srcih vendar ponosno in zravnano. Verjetno nihče izmed nas ne bo nikdar pozabil trenutka ko so okrog nas predirljivo kričali pavi in ko se je s stadiona JNA oglasila pesem »Druže Tito, mi ti se kune-mo...« Prišli smo pred ploščad grobnice. Iz nje so drug za drugim prihajali ljudje — kmetje, delavci, študenti, otroci, matere, dekleta in nikogar ni bilo med njimi, ki bi se mu ob pogledu na Titov zadnji dom ne orosile oči. Vstopili smo v grobnico. Oči se uprejo v nagrobno ploščo, grla se nam stisnejo, solz ni, le tista grozna, že tako znana bolečina v srcu, hromi telo. Se zadnji pogled in kraj, katerega si vsak tako želi vsaj enkrat videti, je za nami. Solzam pustimo svojo pot. Šele takrat si prostor, kjer se je tovariš Tito tako rad zadrževal, pozorneje ogledamo. Skrbno negovan pairk, grmičevje, asfaltna steza, ob katerih vsakih nekaj metrov strumno stojijo gardisti. Na desni stoji Titova lovska koča, za njo se vidi ozadje Belega dvora. Ko smo molče prišli do vrat, kjer smo tudi vstopili, si je vsalk dejal: »Vrnil se bom!« v Nikomur ni bilo do pogovora, vse je povedala pesem, pesem, katero je tovariš Tito imel rad, pesem, potihoma peta iz naših grl, grl mladine, ki jo je najbolj ljubil. Po kosilu smo si ogledali muzej 25. maj. Če bi si lahko ogledali vsa darila, 'ki jih je tovariš Tito prejel, in vse štafete, pokrajinske, republiške in zvezne, verjetno ne bi bilo dovolj samo eno popoldne. Na hitro smo si kar iz avtobusa ogledali kongresni center Sava, za kratek čas pa smo se pomudili tudi na Kalemegda-nu. Takoj po večerji smo se ob 18. uri odpeljali na stadion JLA, kjer se je ob 20. uri pričela vsakoletna zaključna prireditev dneva mladosti, ki je tokrat brez našega Tita nosila naslov »Druže Tito, ml ti se kunemo« Pogled na večtisočglavo pisano množico mladih je bil enkraten. Ista pesem na ustih, ista misel v srcih. Tvoje delo je neprecenljivo, pripravljeni smo nadaljevati pdt, ki si nam jo začrtal, krepili bom braltsbvo in enotnost vseh naših narodov in narodnosti — je kot nema zaobljuba vela iz gibov na-stopaočih in hkrati iz vseh ljudi naše domovine. Tito je večkrat dejal: »Srečna dežela, ki ima tako mladino!« Trudili se bomo, da bomo opravičili te besede. Občutke, doživete na tako veličastni prireditvi, je težko opisati. Skratka, to je bila verjetno na j lepša prireditev, kateri je vsak izmed nas kdajkoli prisostvoval. Prireditev, na kateri je prišla do lizraza vsa ljubezen in vdanost mladine Titovi osebnosti in njegovemu delu. Po končani prireditvi se je iz tisočih grl množice spontano oglasila pesem. S tribune, na kateri so zaključni prireditvi prisostvovali najvišji predstavniki naše domovine, se je vsul slap cvetja — simbol meseca mladosti. r: r v V ,W :4 'H. \,\\\ v. t- ;' T ' .________________ Srna in ostali bomo Titova mladina (Foto: J. Jereb) Ko smo se vračali s stadiona, so visoko v nebo še vedno švigale rakete. Dan, tako drugačen od ostalih, je minil. V spominu pa nam bo ostal za vedno. In ponosni smo, da smo lahko prisostvovali tej veličastni prireditvi. S pesmijo smo krenili na pot, z njo smo povezovali vse dogodke in neponovljive občutke, s pesmijo smo se na ljubljanski železniški postaji tudi razšli. Naši utrujeni, vendar ponosni glasovi so se še zadnjič zlili v pesmi Jugoslavijo, Jugoslavijo (od Var-dara pa do Triglava ...). Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili prisostvovati zaključni 'prireditvi dneva mladosti v Beogradu. r MAV Litostrojski mladinci, preden so se poklonili spominu velikega državnika (Foto: S. Chrysantis) USPOSABLJANJE KOMUNISTOV Moč novih kadrov Ob letošnjem tednu mladosti smo se ponovno zbrali ob svečanem sprejemu novih članov v zvezo komunistov, podelitvi priznanj za opravljeno različne oblike političnega usposabljanja in podelitvi priznanj tistim članom zveze komunistov, ki se že 30 let v Vrstah komunistov borijo za uresničevanje njene avantgardne vloge pri uveljavljanju socialističnih samoupravnih odnosov, neuvrščene politike, enakopravnosti in samostojne poti naših narodov in narodnosti. S sprejemom v zvezo komunistov in svečanim zaključkom letošnjega družbenopolitičnega usposabljanja v tednu mladosti smo prispevali svoj delež pri usposabljanju družbenopolitičnih delavcev, k dviigu idejne in akcijske enotnosti ter s tem dali udeležencem novih moči za vsakodnevno delo. Predavanja za različne udeleženci seminarjev so potekala skozi vse študijsko leto 1979—80. Posamezne oblilke, predvsem dopisna šola marksizma, je v sistemu idejnopolitičnega usposabljanja zahtevnejša in višja oblika izobraževanja in usposabljanja, zato smo morali pri izbiri kadrov celovito ocenjevati sposobnosti Akcija zss S 1. majem je stekla akcija »Tisoč delavcev — sodelavcev«, katere nosilec je Zveza sindikatov Slovenije. Zamisel o akciji je nastala kot odraz spoznanja o vlogi obveščanja pri uresničevanju samoupravljanja delavcev, kajti ustrezna obveščenost je temeljni pogoj vsakega odločanja. Odločitev za akcijo je bila sprejeta na II. srečanju urednikov, novinarjev i-n organizatorjev obveščanja v združeiem delu 2. in 3. novembra v Radencih, sama akcija oa vodi k uresničevanju stališč, da ni dovolj, če je delavec le objekt obveščanja. Cilj akcije je, da mora v procesu obveščanja delavec tudi sam aktivno delovati — kot informator. S to akcijo bo delavec dobil širšo družbeno spodbudo za uresničevanje te svoje Vloge, ki je sestavni del njegovega samoupravnega vedenja. Sama akcija pomeni širjenje odgovornosti članov Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje, predvsem v združenem delu pa tudi v občini. Tako bodo delavci še bolj občutili obveščanje za svojo pravico in dolžnost, kar je tesno povezano z vlogo Zveze sindikatov Slovenije. Zato je eden bistvenih smotrov akcije vzpostaviti organizrane oblike obveščanja v tistih delavnih organizacijah združenega dela, ki tega še nimajo, v ostalih pa si moramo prizadevati za kakovostni Skok naprej. Vemo, da imamo v Litostroju obveščanje razvito dokaj dobro, gotovo pa bi se dalo narediti šev eč. Kljub omembe vrednemu številu dopisnikov velikokrat ugotavljamo, da jih je za vsa področja še vedno premalo. Zato se želimo v akcijo vključiti tako, da bi pridobili še več noviih dopisnikov. To bi zagotovilo širše pokrivanje raznih dogodkov, problematike; prispevalo pa bi tudi k pisanosti, pestrosti in bogastvu informacij. Kot že dosedanjim, bomo tudi novim dopisnikom honorirali članke, objavljene v časopisu, na koncu leta pa bomo objavili seznam vseh novih dopisnikov. Ob koncu leta bomo organiziral tudi razgovor, kjer bomo lahko liizmenjali mnenja, naj-prizadevnejši dopisniki pa bodo dobili še značko in bodo posebej predstavljeni v časopisu. Omenimo nai še to, da bomo najboljše prispevke poslali tudi v Delavsko enotnost, kjer bodo vsi članki novih dopisnikov objavljeni na posebni strani in na posebnem mestu Akcija, katere cilj je pridobiti čim več novih sodelavcev — dopisnikov, bo edino s prizadevanjem vseh lahko dosegla svoj cilj — bogato, široko in kvalitetno mrežo obveščanja. To pa je tudi pogoj za dobro seznanjenost z dogodki in stališči, na podlagi katerih se bomo lahko tudi pravilno odločali. Postanimo torej dopisniki vsi! M. M. posameznikov. Tudi osnovno izobraževanje kandidatov za sprejem v ZK, novosprejetih članov je zahtevna Oblika, ki se je mora udeležiti vsak član ZK, zato ,ie potrebno pri teh oblikah pripraviti celovit program poteka seminarjev. Na predavnjih smo obravnavali teme iz programov, aktualne teme, kakor tudi teme, pomembne za osnovno seznanjanje s temelji marksizma. Struktura udeležencev je bila zelo raznolika, kar pa niv plivalo na uspešnost izvedbe predavanj. V vseh oblikah usposabljanj3 je uspešno zaključilo letošnje cikluse predavanj 227 družbendP0' litičnih delavcev. Slušatelji so pokazali visoko stopnjo osveščenosti, zainteresiranosti za usposabljanje in izrazili željo da v naslednjem šolskem letu ponovno sodelujejo v izobraževanju, vendai z višjo obliko idejnopolitičnega usposabljanja. V celotnem pr°' gramu usposabljanja v letošnjem letu pa lahko ugodno ocenimo tudi skupno število vseh družbenopolitičnih in samoupravnih delavcev, ki so sodelovali v posameznih oblikah usposabljanja, saj ie sodelovalo skupaj več kot 800 delavcev. V začetku julija pa bomo s seminarjem za člane samoupravne kontrole še povečali to število in zaključili program usposabljanja do letošnje jeseni’ V celoti gledano smo letošnji program uspešno zaključili s temi da smo pri izvajanju letošnjih programov prvič dajali udeležencem tudi literaturo, ki naj bi slušateljem služila kolt pripomoček pri vsakdanjem delu. Vsi kadri’ ki so sodelovali pri usposabljanju pa so z novimi pridobljenim1 spoznanji dobra osnova za še boli' še in učinkovito delo. Prav to P3 je osnovni namen množičnega usposabljanja in osnovna nalog3 družbenopolitičnih organizacij, če želimo nivo dela dvigniti na višjo raven in še bolj povečati učin' koviltost. - M. S- cs tlfl 1111)111 MIJIIJI SIIIJIHIllJi 1 mm Si ms. I ! i l i Glasilo delovno organizacije Tj' to vi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov. — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Anton Tomažič, dipl. lur.» predsednik, Milan Jurjavčič-inž., namestnik predsednika ib člani: Ilrabroslav Premrle, prof., Jure Vulkan, Tone Erman, mag., Vogrič Peter, dipl-inž., Marjan Sigulln in uredniki: odgovorni urednik Karol Gornik, urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorira prof. Vesna Tomc-Lamut. Telefon uredništva 556-021 (n. c.) interna 202, 246 — Poštnina plačana v gotovini — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Dan mladosti v Beogradu (Foto: J. Jereb) Priprava srednjeročnega plana izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti. Po sprejetju tako opredeljenih temeljev plana temeljnih organizacij na referendumu bo možno sprejeti pripravljen samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije. Zadnjo fazo delovnega programa, to je srednjeročni plan za obdobje 1981—1985, pa moramo pripraviti do novembra 1980. V skladu z načeli sočasnega, kontinuiranega in celovitega planiranja ter zaradi racionalizacije dela in povezovanja tako dolgoročnega kot srednjeročnega planiranja v temeljnih organizacijah in delovni organizaciji kot celoti smo trenutno v IV. fazi našega delovnega programa, to je pri samoupravnih sporazumih o temeljih plana TOZD DS in Ml. Ta program smo sprejeli na koordinacijski komisiji za Pripravo osnov in drugih gradiv za pripravo v temeljnih organizacijah in delovnima skupnostima, dne 14. II. 1979. Koordinacijska komisija pri aelavskem svetu DO je imela sern sej, na katerih je obravnava pripravljena gradiva in jih Pjeko delegatov posredovala temeljnim organizacijam in delov-vma skupnostima. Na nivoju delovne organizaciji združenega dela se s skupnim Planiranjem ureja naslednje: pravice, obveznosti in odgo-ornosti za doseganje skupnega 'Parskega in deviznega prihod-a ter dohodka, skupne osnove a njegovo razporejanje ter za azporejanje čistega dohodka za P'ansko obdobje; pravice in obveznosti iz otuPnega poslovanja temeljnih rganizacij na domačem in tujem trgu; ~7 pravice in obveznosti v vezi z dogovorjeno delitvijo dela er razširjanjem materialne osno-.e dela, uvajanjem novih tehno-0gli in raziskovalnih dosežkov, as topa na trgu ter pri izvajanju rupne proizvodnje in razvojne usmeritve; solidarnostne pravice in ob-eznosti pri uresničevanju pravi-e dela z družbenimi sredstvi in Pravic, ki sledijo iz dela. . Podlaga skupnega planiranja LhSamoupravni sPOTazum o teme-Jih plana delovne organizacije druženega dela. Z njim se ure-)a)o tudi: ~7 obveznosti in naloge pri izmenjevanju programa raziskav; — obveznosti in naloge v zve-.* z uresničevanjem sprejete kadrovske politike; ~7 pravice in obveznosti v ?Vezi z zagotavljanjem možnosti 'a delo delovne skupnosti; — obveznosti in naloge v zve-* z urejanjem prostora ter var- ‘ v°m in zboljšanjem življenjske-8a okolja; skupne obveznosti pri ljudje obrambi, varnosti in družbe- 01 samozaščiti. j S skupnim planiranjem v de-s] Vn* organizaciji se zagotavlja '•Upno in usklajeno opravljanje . oiizvodnje ali druge osnovne de-ynosti vseh temeljnih organiza-J združenega dela. ora- gradiv obravnavanih na ko-n dinacijski komisiji, je strokov-^ služba pripravila predlog sa-°uPravnega sporazuma o teme- ljih planov delovne organizacije za obdobje 1981—1985. Ta predlog je obravnaval upravni odbor na 3. redni seji, dne 22. maja 1980 in ga posredoval v obravnavo komisiji in delavskim svetom TOZD/DS. Na podlagi tega predloga naj temeljne organizacije pripravijo temelje plana, ki so temeljni planski akt in ga sprejemajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Temelje plana sprejemajo delavci na referendumu. S sprejemom temeljev plana temeljne organizacije delavci v postopku pripravljanja uresničujejo svojo neodtujljivo pravico odločati o pridobivanju, razporejanju in delitvi dohodka. S temelji plana zato delavci v temeljnih organizacijah združenega dela odločajo o: — planiranem dohodku temeljne organizacije z njegovo strukturo, upoštevajoč kazalce za izkazovanje dohodka po zakonu o združenem delu; — pravicah, obveznostih in odgovornostih za ustvarjanje prihodka temeljne organizacije v vseh oblikah združenega dela in sredstev; — temeljnih razmerjih glede razporejanja dohodka za osebne dohodke, skupno in splošno porabo, razširitev materialne osnove dela in rezerve; — pravicah, obveznostih in drugih materialnih odgovornostih. Smernice in elementi, katere so delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti že sprejeli, predstavljajo pravzaprav osnutek temeljev plana. Temelji plana pa so smernice in elementi, ki jih je temeljna organizacija že uskladila z vsemi subjekti, s katerimi se povezuje v procesu reprodukcije in uresničuje skupne cilje. S takšno opredelitvijo je torej vsebina temeljev plana tudi že okvirno določena. Temelji plana opredeljujejo normativno udeležbo sodelujočih temeljnih organizacij v skupnem proizvodu na podlagi preteklega obdobja, gospodarskega plana 1980, vgraditvi primerne produktivnosti v smislu vpeljevanja sodobnejše tehnologije in z boljšim POZOR — ŽELEZNIŠKI PREHOD Hitreje, vendar veliko bolj pazljivo Že nekaj časa na Djakovičevi cesti preurejajo prehod čez železniško progo Ljubljana—Jesenice, ki bo po končanih delih bolj prepusten za promet, zaradi naših dosedanjih navad pa tudi precej nevarnejši. Vsi smo bili navajeni, da so se zapornice spustile približno 5 minut Pred prihodom vlaka, zato smo to izkoriščali in hodili •Pitno spuščenih zapornic. Z avtomatizacijo pa se bo ta čas bistveno skrajšal. Avtomatska naprava, ki je montirana 990 m pred prehodom, bo vključila zapornice točno 31 sekund pred prihodom vlaka na prehod, izključila Pa jih bo 5 sekund po prečkanju vlaka. V tem času se bodo prižgale tudi luči oziroma semafor na prometnem znaku pred progo. Glede na to, da pelje vlak z maksimalno hitrostjo 115 km/h in da pred prehodom ne more več zavreti, je potrebno DOSLEDNO SPOŠTOVANJE CESTNE IN ŽELEZNIŠKE SIGNALIZACIJE. Nespoštovanje je v vsakem primeru popolnoma neodgovorno in smrtno nevarno, glede na to, da je treba počakati le pol minute, pa tudi čisto nepotrebno. Torej bodimo disciplinirani in hodimo čez progo varno! M. M. B. Tertnik Viličarji... (Foto: K. G.) DELEGATI RAZPRAVLJAMO — ODLOČAMO OSNUTEK ZAKONA Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Siška je posredovala delegatom v razpravo osnutek Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, katerega bo skupaj s pripombami obravnavala Skupščina Stanovanjske skupnosti oziroma njena zbora 18. junija 1980. Do navedenega datuma naj bi tekle razprave po vseh temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter bi se zbirale pripombe. Zavedajoč se vloge, ki jo ima sindikat pri obravnavi temeljnih vprašanj, ki zadevajo socialno varnost delavcev, je predsedstvo sindikata d dl ovne organizacije Litostroj na razširjeni seji skupaj s predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, delegacij v samoupravno stanovanjsko skupnost in ustreznih strokovnih služb sprožilo pobudo za organiziranje širše razprave po temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih naše delovne organizacije. Kot osnova za razpravo so poleg samega osnutka zakona služila tudi izhodišča, ki so jih pripravile ustrezne strokovne službe delovne organizacije Litostroj, ki so bila verificirana na seji predsedstva sindikata 10. (J. 1980. Razprava je v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih praviloma potekala po sindikalnih skupinah, če pa to ni bilo mogoče zaradi nujnih proizvodnih nalog pa vsaj na razširjeni seji izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata, na katerih so sodelovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, delegacij ter vodstva temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti. S pomočjo tako široko zasnovane javne razprave smo delavci Litostroja imeti možnost, da se Seznanimo z bistvenimi značilnostmi novega zakona, hkrati pa smo lahko preko svojih pripomb vplivali na oblikovanje takih zakonskih rešitev, ki bodo odražala interes delavcev v združenem delu. Zbrane pripombe, stališča oziroma vprašanja smo delavci Litostroja usklajevali na zaključni razpravi, ki je bila organizirana 13. 6. 1980. Vabilu na zaključno razpravo se je odzvala tudi tovarišica Vida VEST, sekretarka Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je zbranim delavcem obrazložila Stališče sindikata do predloženega osnutka zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Če strnemo bistvo vseh pripomb, mnenj oziroma vprašanj iz razprave, ki je potekala v Litostroju, potem so naše ugotovitve naslednje: Glede na cilje, ki smo jih zasledovali pred oblikovanjem nove stanovanjske zakonodaje in upoštevajoč vsebino, ki naj bi jo zakon o stanovanjskem gospodarstvu sistemsko uredil ugotavljamo, da predloženi osnutek pušča odprtih vrsto vprašanj s področja uveljavljanja družbenoeko- nomskih odnosov na stanovanjskem področju, katerih rešitev je bila nakazana s stališči, sklepi in priporočili Skupščine SR Slovenije novembra 1979. Gre predvsem za področje vzajemnosti, ki jo osnutek zakona zelo nejasno opredeljuje. Z osnutkom zakona je tudi vprašanje solidarnosti omejeno v primerjavi z rešitvami, ki so jih nakazala stališča republiške Skupščine. Solidarnost, kot jo opredeljuje osnutek zakona je omejena le na Skupine občanov izven združenega dela, medtem ko se za delavce v združenem delu pojavlja te izjemoma. Tako začrtana solidarnost postavlja reševanje stanovanjskih vprašanj občanov pred reševanje stanovanjskega vprašanja delavcev v združenem delu, kar delavci Litostroja ne podpiramo. Pri tem nas moti nedoslednost zakonodajalca, ki dopušča oblikovanje sredstev za stanovanjsko graditev iz dohodka le za solidarnostne namene, to isto možnost pa zavrača celo za zagotavljanje minimalnih standardov ob zaposlovanju (samska stanovanja). Nedorečeno je tudi vprašanje planiranja, predvsem obveznosti posameznih nosilcev niso jasne. Pogrešamo sistemske rešitve zagotavljanja pomoči mladim družinam, nejasna oziroma premalo opredeljena je vloga družbenopolitične skupnosti pri zagotavljanju pogojev za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev tor odnosi med posameznimi udeleženci pri izgradnji celovite soseske. Nejasni so tudi odnosi med udeleženci pri sporazumevanju v Okviru interesne skupnosti, še posebej med skupnostmi stanovalcev, kot nosilcev hišne samouprave in delavci v združenem delu, kot nosilcev pravice razpolaganja s stanovanji v družbeni lastnini. Na področju samoupravne organiziranosti menimo, da ni docela izpeljano načelo neposrednega odločanja delavcev o vprašanjih, ki sodijo med njihove neodtujljive pravice. Zakon pušča popolnoma odprto vprašanje vloge bank na področju stanovanjskega gospodarstva, kakor tudi njihove ustrezne samoupravne organiziranosti. Menimo, da predvideni način financiranja stanovanjske gradive ne zagotavlja, da se obseg stanovanjske graditve ne bo zmanjšal. Zakon bi moral tudi opredeliti vprašanje sredstev, ki se po dosedanjih predpisih združujejo pri Stanovanjski skupnosti. V zakonu tudi pogrešamo jasne oprede1!itve. da se solidarnostna sredstva združujejo po sedežnem principu organizacije združenega dela, kot je bilo nakazano s stališč republiške skupščine. Našteta stališča so bila hkrati s konkretnimi pripombami po oo-sameznih členih iz osnutka zakona o stanovanjskem gospodarstvu posredovana preko delegacij Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ljubljana-Šiška ter Zborni združenega dela občinske skupščine. Republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije ter Komiteju za varstvo okolja in urejanja prostora. H. Colja SODELOVANJE Z DO FENI 10. junija sta obiskala Litostroj predsednik poslovodnega organa metalurškega kombinata FENI Nikola Minčcv in sekretar OK ZK pobratene občino Kavadarci Djoko Žarkov. Gosta sta prišla v spremstvu predsednika skupščine občine Ljubljana-Šiška Franca Dejaka, v Litostroju pa jih je sprejel pomočnik generalnega direktorja Darinko Kolbl, predsednik kolegijskega poslovodnega programa SOZD ZPS Boštjan Barborič in ostali vodilni družbenopolitični delavci sozda ZPS in Litostroja. Namen obiska je bila predstavitev dela in prozvodnega programa delovnih organizacij in sozda ter dogovor o tesnejšem gospodarskem sodelovanju. Glede na to, da delovna organizacija FENI pro-izvaja zelo kvalitetne zlitine železa, niklja in kroma, ob tem pa nc bi želeli prodajati čistih surovin, želijo sami ali v kooperaciji z ostalimi jugoslovanskimi delovnimi organizacijami izdelovati izdelke in le-te prodajati na domačem ali tujem tržišču. Te zlitine, po katerih ic vedno večje povpraševanje tako pri nas kot na tuicm, so vsekakor zanimive tudi za Litostroj in ostale članice sozda ZPS, zato sc bodo na podlagi tega obiska kmalu lahko začeli tudi konkretni dogovo*-' o medsebojnem sodelovanju. Gostjo so si po pogovoru ogledali še naše proizvodne obrate, v čas-dvodnevnega obiska v Sloveniji pa so imeli razgovor tudi s predsednikom gospodarske zbornice Slovenije. M. M. PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA ZSMS Zaupati v lastne moči 10. junija sta bila na programsko volilni konferenci ZSMS soglasno izvoljena novi predsednik mladine KS Litostroj Toni SKUŠEK in sekretar Dušan JOVANOVIČ. Iz programsko volilne konference ZSMS (Foto: M. M) Na konferenci, ki so se je udeležili novi in stari delegati koordinacijskega sveta, predsedniki OO ZSMS in predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij Litostroja, so mladinci obravnavali poročilo o dosedanjem delu mladine, finančno poročilo in potrdili sprejem novih pravil o delovanju koordinacijskega sveta. Po poteku mandatnega obdobja so razrešili tudi dosedanjega predsednika Radula JASNIČA in sekretarja Lajoša SIČA ter dosedanje člane KS ZSMS. Ob koncu konference so novoizvoljeni delegati na podlagi dobro organiziranih kandidacijskih priprav tudi soglasno potrdili izvolitev novega predsednika in sekretarja. Dosedanji predsedniki osnovnih organizacij mladine pa so za svoje delo in angažiranost prejeli zahvalo in knjižno nagrado. Novi predsednik KS ZSMS Litostroj Toni Skušek (Foto: E. L.) Na žalost po poročilu o delu mladine ni bilo posebne razprave. To morda velja pripisati mnogim sestankom koordinacije predsednikov ali koordinacijskega sveta, kljub temu pa najbrž ne bi bilo odveč nekaj konkretnih dogovorov za skupne akcije s predstavniki ostalih DPO. Največ je o sodelovanju in vlogi mladine polemiziral tovariš Vu-lcosav ŽIVKOVIC, ki je sodeloval predvsem kot Litostrojčan in dober poznavalec razmer, sicer pa širše razprave niti po poročilu o dosedanjem delu mladine niti po sprejemu akcijskega programa za naslednje obdobje ni bilo. Glede na številno udeležbo mladincev in ostalih predstavnikov DPO, ki so vsi pokazali pripravljenost za sodelovanje, pa lahko upamo in pričakujemo, da se bodo v takšni sestavi še sestali in se dogovarjali za skupne akcije. Uspeh gotovo ne bo izostal. In kdo sta nova predstavnika mladine Litostroja? Novi predsednik je Toni SKUŠEK, petindvajsetletni mladinec iz tozda Obdelava. V Litostroju se je zaposlil leta 1972 po končani poklicni šoli v IC, v ZSMS pa je aktivno sodeloval že v času poklicnega šolanja. Kot član OO ZSMS TOZD OB je deloval predvsem v športni komisiji, po odsluženem vojaškem roku pa je prevzel tudi delo športne komisije pri KS ZSMS. Z odhodom predsednika OO ZSMS TOZD OB je bil izvoljen za predsednika v svoji osnovni organizaciji, ki jo je tudi iztrgal iz dotedanjega mrtvila. Delovanje mladinske organizacije je v času njegovega vodenja potekalo v skladu z dogovori in s polno podporo vodstva in drugih družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov v tozdu. Njegova aktivnost pa ni bila ozko usmerjena na delovanje v osnovni organizaciji in KS ZSMS, saj je bil istočasno tudi član izvršnega odbora počitniške zveze občine L j ubij a-na-Siška in član kadrovske komi-nopolitično izobrazbo si je prido-sije pri OK ZSMS Šiška. Družbe-bival na različnih seminarjih v okviru mladinske organizacije ali Zvez komunistov. Dvakrat se je udeležil tudi mladinskih delovnih akcij in bli za svojo prizadevnost nagrajen z udarniško značko. Kot predsednik osnovne organizacije in član KS ZSMS dodobra pozna delo litostrojske mladine. Večkrat je prevzel in tudi uspešno izpeljal pomembne mladinske in druge akcije, zato si je pridobil zaupanje mladincev, ki so ga izvolili za predsednika. V izjavah kratek, vendar jedrnat in odločen, je o dosedanjem in bodočem delu mladine dejal naslednje: »Do sedaj je bilo v delu mladine preveč poudarka na koordinacijskem svetu, zato naj bi delo pretežno prešlo na mladince v osnovnih organizacijah. KS naj bi v bodoče delo koordiniral, v tem smislu je sestavljen tudi pravilnik o njenem delovanju. Pobudniki večine akcij bi morale biti osnovne organizacije, koordinacijski svet pa bi jih skušal prenesti v širino. Delo mladine je precej odvisno od dobrega ali slabega dela predsedstva in predsednika. V tej trditvi izhajam predvsem iz svojega dela, saj vem kako pomembno je zavzeto delo predsednika, ki mora biti nekakšen motor osnovne organizacije. Pri delu mladine lahko ugotavljamo, da smo kadrovsko prešibki. Kljub vsemu je še vedno prisotna dokajšnja nezainteresiranost množice mladincev, vzrok nedelavnosti vodstev pa je verjetno tudi premajhna družbenopolitična usposobljenost. Seminarji, ki jih organiziramo vsako leto so vsekakor pozitivni, vendar je samo takšno izobraževanje premalo. Menim, da bo najtežja in najodgovornejša naloga v tem trenutku, skupno z Zvezo sindikatov in Zvezo komunistov, krepitev gospodarskega stanja. Prizadevanja celotne družbe težijo k večanju izvoza in k preusmeritvi na domače surovine ter k Dušan Jovanovič je bil izvoljen za novega sekretarja KS ZSMS Litostroj (Foto: E. L.) uporabi lastnega znanja. Naloga vseh mladink in mladincev je dosledna podpora začrtanim opredelitvam in prispevanje svojega deleža z zavestnim delom na slehernem področju. Zaupati moramo v lastne sposobnosti in znanje in to čim uspešneje uporabiti pri svojem delu. Zavedati se moramo, da bomo le ekonomsko trdni in stabilni lahko ohranjali in branili našo politično neodvisnost.« Za sekretarja koordinacijskega sveta ZSMS Litostroj pa je bil izvoljen triindvajsetletni Dušan JOVANOVIČ, ki se je v Litostroju zaposlili leta 1973. Najprej je delal v montaži dieselskih motorjev v nekdanjem tozdu FI, po vrnitvi od vojakov pa v montaži viličarev v sedanjem tozdu TVN. V mladinskih organizacijah aktivneje dela šele po odsluženem vojaškem roku, kar pa je pogo-j e no predvsem z manjšim tozdom, kjer lahko laže deluje. Najprej je bil član predsedstva OO ZSMS, potem je bil eno leto predsednik osnovne organizacije, zatem pa še predsednik komisije za idejnopolitično delo in član KS ZSMS. V tem času se je udeležil tudi trimesečne poltiične šole, zdaj pa je izvoljen za sekretarja. Delo litostrojske mladine pozna, zato je tudi lahko spremljal težave, ki jih je mladinska organizacija imela. Ugotavlja, da je bilo največ težav ravno zaradi pogostega menjavanja vodstva, sicer pa je mladina delala dokaj dobro. Mnenja je, da bi morale ostale družbenopolitične organizacije mladini posvetiti več pozornosti, saj so to kadri, ki bodo kasneje prevzeli politične fin*' oije tudi v ostalih organizacijah —prejšnje delovanje pa je lahko samo dobra podlaga za bodoče delo. Tudi on se strinja s trditvijo, da bi delo moralo preiti *z koordinacijskega sveta na osnovne organizacije, ob tem pa naj ne bi obstajale več razne stalne komisije — nosilke akcij, temveč bi se namesto njih pač P° potrebi oblikovale komisije, katerih člani bi prevzeli, vodili m izpeljali posamezne akcije. Novi predsednik in novi sekretar sta se pri delu v mladinski organizaciji pogosto srečevala že prej, zato se tudi dobro poznata. Pripravljena sta sodelovati, saj se zavedata, da bo 1® tako lahko njuno delo učinkovito. Enotna sta si v mnenju, da morata delati povezano, med seboj sodelovati in zastopati skupna stališča, ki naj bi bila objektivno najboljša. Tak način dela pa bo seveda tudi porok za njegovo uspešnost. To pa jima vsekakor tudi želimo! Občina Šiška je praznovala Letos praznujemo občinski praznik 22. junija že osmič. Na ta dan je bilo leta 1941 v Bernardovi hiši na Vodnikovi cesti številka 27 ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskili partizanskih čet, kar predstavlja mejnik v nastajanju slovenskih oboroženih sil med NOB. V tridesetih letih je Šiška zrasla iz majhnega urbanega predmestja Ljubljane in številnih kmečkih naselij v ljubljansko četrt in je po številu prebivalcev največja občina v SR Sloveniji in na osmem mestu v Jugoslaviji. Šiška je na čelu v Sloveniji tudi po dohodku, ki je ustvarjen v občini iz industrije, v jugoslovanskem merilu pa je na osmem mestu. Narodni dohodek na zaposlenega je za 60 odstotkov višji od slovenskega povprečja. To so podatki, ki kažejo, kako narašča standard v naši občini, na žalost pa tak napredek spremljajo tudi nekatera neskladja v razvoju. To je nedokončana urbanizacija sosesk, zaostajanje družbenih dejavnosti, zaostritev ekoloških problemov, premajhno varstvo kmečkega prebivalstva, previsoka stopnja zaposlovanja in tako naprej. Vrsta del neskladij je že upoštevana v srednjeročnem planu, še več pozornosti pa jim je namenjeno v pripravi in realizaciji naslednjega srednjeročnega plana v letih od 1981 do 1985. Po besedah predsednika skupščine občine Ljubljana-Siška tovariša Franca Dcjaka bi moral srednjeročni plan še bolj slediti načelu »Vse za človeka«!, pri čemer ne gre samo za osebni življenjski standard, temveč tudi za družbeni standard, za humanizacijo življenja in dela ter vzajemnost in solidarnost. Letos je bila osrednja slovesnost v počastitev praznika Šiške v krajevni skupnosti Hinko Smrekar na stadionu Železničarskega športnega društva Ljubljana, ki letos praznuje 60-letnico ustanovitve. Na slavnostni akademiji je sodelovalo okrog 2000 učencev, dijakov, kadetov in vojakov. Slovesnosti se je udeležila tudi delegacija iz pobratene občine Kavadarci in številni drugi gostje. Na osrednji slovesnosti so podelili še nagrade in priznanja najzaslužnejšim delavcem, delovnim ljudem, samoupravnim organizacijam in skupnostim. Zgodovinski jubileji V obdobju po 1928. letu, ko je izvoljeno novo ožje partijsko vodstvo in ko se v tem vodstvu pojavijo mladi kadri, neobremenjeni s preteklostjo, se v partiji začenja njeno obnavljanje in vračanje k 1.iu°' skim množicam, kar ima za posledice nov polet revolucionarnega gibanja. Organizacijam in njihovim vodstvom v domovini je uspelo, 80. Eden izmed razstavljenih strojev, ki je zaradi svoje velikosti ostal na prostem (Foto: D. Androjna) 5. MEDNARODNA RAZSTAVA ORODNIH STROJEV BIAM ’80 Kot na vseh dosedanjih tovrstnih razstavah (bile so štiri) smo se tudi na tej predstavili z izdelki preoblikovalne opreme. Razstavili smo osem strojev, od katerih je bila kar polovica novih izdelkov, ostali štirje pa so bili izpopolnjeni v času po prejšnji razstavi, ki je bila v letu 1978. Posebno pozornost je vzbujal hidravlični stroj za globoki vlek pločevine tipa HV-1-250 s poda-jailno napravo, ki avtomatizira strežen j e. Na prostem smo razstavili dva stroja, od katerih je eden izstopal zaradi svoje velikosti. To je hidravličnii vlečni stroj HVO-2-630, tokrat v razstavljivi izvedbi, katerega teža je kar 100 ton. Večji stroj (po teži) na razstavi je bil samo še mehanski vlečni stroj z izvlečno mizo, težak 125 ton, izdelek Železarne Ravne. Razstava je bila lepo pripravljena. Liitostrojčanom je tudi to pot uspelo dobro organizirati razstavni prostor. Posebno priznanje gre pdstavljalcem talko velikih strojev — delavcem TOZD PPO, ki so te stroje postavilli v zelo kratkem času. Pri organizaciji in vodenju razstave pa so se izkazali delavci TOZD PRODAJA, pa tudi TOZD IRRP. Specializirane razstave nam dajejo lepo priložnost za srečanje z dosežki in medsebojno primerjanje. Seveda je poglavitni namen vseh razstavi j dl cev izdelati čimbolj uporaben izdelek. Domači proizvajalci so dosegli velik uspeh glede kvalitete izdelkov in uporabe avtomatizacije z numeričnim krmiljenjem. Razkorak med domačimi razstavljalci in gosti je na vsaki razstavi manjši. Na -področju razvoja in proizjvodnje preoblikovalne opre- me med domačimi proizvajalci Litostroj vodi tako po izboru kot kvaliteti izdelkov. Železarna Ravne s kvaliteto in lastnim razvoje«1 ne zaostaja. Posebno uspešna j® v opremi -za avtomobilsko industrijo. Ostali proizvajalci (Jelši«-grad, Lola Ribar, MIN) uporabljajo pretežko licenco in ne lZ' stopajo v lastnem razvoju. Na -področju opreme za odrezovanie vodijo Prvomajska, Potiš j e. Lola Ribar in Kikinda. Tu je med mnogimi licencami opaziti tudi lastni razvoj. Ce primerjamo liltastro-jske izdelke z drugimi izdelki, kaj hitro ugotovimo svojevrstno posebnost kot rezultat neke načelne naravnanosti. Le-ta se kaže povsod i« v vseh oblikah. Načrtni -razvoj P°' teka stabilno na osnovi združenega znanja in se uspešno upira vsem motnjam neznanja. Kakovost Izdelkov nenehno ralste i-n se približuje mednarodnim normam. Vsi izdelki so industrijsko obli' kovani in kažejo svojstveno Prl' padnost Litostroju. Najbolj značilno pa je, da v Litostroju razpolagamo s takim akumulirani1«1 združenim znanjem, Id omogoča izdelati nov izdelek v vsakem času in ga brez težav plasirati «a trg. To -pa je naše največ j e samozaupanje, da bomo kos tudi P°' večaeim nalogam, Id so pred nami. P. Vogrič • trrosTu;-« i j ^ |U Pogled na razstavljene izdelke Litostroja na BIAM ’80 (Foto: J. Jereb) Slavnostni koncert pihalnega orkestra Ob 30-letnici uspešnega delovanja je sindikalni pihalni orkester Litostroj pod vostvom dirigenta Blagoja Iliča priredil slavnostni koncert. Koncert je bil 30. maja 1980, ob 17. uri in 30 minut v dvorani kina Šiška. Vstopnice zanj so dobili vsi Lito-strojčani, mnogi so pripeljali s seboj svojcdružinc, in dvorana je bila polna. Med poslušalci oziroma gledalci so bili najvidnejši predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstva Litostroja in mnogi drugi gostje. Začetek koncerta so oznanile fanfare, zatem pa je naša napovedovalka pozdravila vse prisotne in dejala, da bodo poslušalci gotovo našli v bogatem programu, prikazu dolgoletnega dela, truda in ljubezni do glasbe, tudi kaj za svoj okus. Ijenja, dobršen del postavljenih ciljev kulture dosegli. To je tudi razlog, da smo predlagali, naj dobi pihalni orkester poleg številnih priznanj tudi državno odlikovanje, ki ga bo prejel ob dnevu republike 29. novembra.« Tako je zaključil svoj govor tovariš Jože Marolt, za njim pa je nekaj besed o kulturnem pomenu in vlogi litostrojskega pihalnega orkestra v občini povedal še predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Ljubljana-Siška tovariš Vinko Kolar in seveda izrekel iskreno čestitko ob jubileju. Sledil je kratek zgodovinski prerez razvoja našega orkestra: Sindikalni pihalni orkester Litostroj je bil ustanovljen leta 1950 na pobudo takratnega okrajnega sveta zveze sindikatov mesta Ljubljane. Sestavljali so ga učen- Predsednik izvršnega odbora sindikalnega pihalnega orkestra Litostroj tovariš Ivan Sabol je Prebral pozdravni govor, v katerem se je spomnil tudi tovariša Tita (njegov spomin smo počasti-11 z enominutnim molkom) in nam Povedal nekaj o kulturni rasti orkestra v tridesetih letih njegovega obstoja: »Današnja proslava 30-letnice ustanovitve orkestra sovpada s 30-•etnico uveljavljanja delavskega samoupravljanja v delovni organizaciji TZ Litrostroj kot temeljne prvine razvoja socialistične samoupravne demokracije. Ustanovljen je bil na pobudo takratnega Krajevnega sveta sindikatov mesta Ljubljane, sestavljali so ga učenci kovinarske šole Litostroj. ^ vztrajnim in ustvarjalnim delom se je iz leta v leto razvijal v homogen kolektiv amaterskih ustvarjalcev — entuziastov, polnih ljubezni do tovrstnega kulturnega udejstvovanja. Z marljivostjo in vajami ter delom dirigenta pa so tako napredovali, da so imeli ob praznovanju l. maja leta 1950 svoj prvi nastop. Na podlagi uresničevanja razvojnih ciljev orkestra in ob sedanjih spoznanjih odpiramo pogled v naprej, v novo srednjeročno obdobje razvoja orkestra z novimi instrumenti in novimi skladbami, plenim, da moramo na področju kulturne ustvarjalnosti dograje-yati še mnoga nedorečena vpra-synja, zato jo je tudi težko planirati, toda delavci Litostroja bomo začrtali svoje cilje. Litrostroj-vani sprejemamo kulturne dosežke pihalnega orkestra kot sestavino svojega dela in življenja, za-*° tudi nenehno dograjujemo vsebino. Tovarišice in tovariši! Delavci, združeni v pihalnem mkestru, rastejo v čvrst kolektiv, ki želi doseči še višjo kvaliteto naše kulturne dejavnosti z novimi izvirnimi skladbami, ki bodo navduševale nas, krajane in dru-Se poslušalce. Dovolite mi, da se v imenu olanov orkestra zahvalim dclav-cern delovne organizacije TZ Litostroj za njihov prispevek k ra-s‘i sindikalnega pihalnega orke-s*ra> ki s svojimi rezultati opravičuje dosežene cilje, članom orkestra pa izrekamo iskrene čestitke ob 30-letnici uspešnega delovanja!« je zaključil svoj govor tovariš Ivan Sabol. Delavci Litostroja smo orkestru vedno stali ob strani. Ustvarili smo iz leta v leto boljše podnje za razvoj tovrstne ljubitelj-ske kulture. Zato so bili njegovi nastopi vedno visoko ocenjeni na različnih tekmovanjih, revijah, manifestacijah v občini, mestu, tepubliki in tudi izven meja na-Se domovine. Spodbudno pri delu orkestra m bilo vedno to, da so se morali elani marsičemu odreči, toda lju-mli so glasbo, posebno pa nasto- orkestra in kakovost je rasla. Metode dela so postajale sodobni še, izboljšali so se tudi pogoji delovanja. Za kadrovsko rast smo vedno skrbeli sami in to delamo tudi nnnes, toda kulturnemu utripu "°dajamo delavski duh. Za nas je razveseljivo, da ljubiteljski inte-‘,es godbenikov na pihala ne upa-nn, nasprotno, spoznanja prera-cajo v miselnost, ki namerava kulturo predramiti v še večji me-'• Ta del ljubiteljske kulture se * '«! Si Pihalni orkester Litostroj z vsemi svojimi člani (Foto: V. Udovič) uveljavlja med delavci kot nepogrešljiva sestavina proizvodnega procesa, postaja organska sestavina našega življenja in dela. Bistveno za delavce Litostroja je, da ustvarjamo in uresničujemo take kulturne programe, ki zadovoljujejo naše interese in potrebe. Priznana vsestranska aktivnost pihalnega orkestra se kaže v nastopih, ki jih ima letno več kot šestdeset. Za svoje delo in dosežene rezultate je orkester prejel vrsto priznanj, diplom in plaket, med katerimi je najdražja tista iz leta 1957, ko jih je poslušal predsednik Tito ob proslavi 15-letnice bitke na Sutjeski in so osvojili prvo mesto med amaterskimi pihalnimi orkestri. Programska zasnova dela orkestra je zelo raznolika, saj obsega koračnice, borbene napeve, narodne pesmi, simfonije, sodobne skladbe. Pihalni orkester pa ne nastopa vedno sam, pogosto z njim sodelujejo še pevski zbori, vokalni in instrumentalni solisti in drugi. Takšno programsko rast orkestra moramo še nadaljevati! Kot prvo točko sporeda smo poslušali SINFONIJO v »C« duru Francoisa Josepha Gossecka, francoskega skladatelja belgijskega porekla, ki je živel in deloval na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Dolgo in izredno zahtevno skladbo so naši godbeniki izvedli s tankočutno popolnostjo. Janez Sotlar prejema plaketo za 30-letno sodelovanje v orkestru (Foto: P. Poženel) Sledila je skladba, polna ritmičnih udarcev na boben — makedonskega narodnega melosa TEŠKOTO Vilima Markoviča. Ladislav Leško, dirigent ljubljanskega vojaškega pihalnega orkestra in znan skladatelj pa je posebej za 30-letnico pihalnega orkestra Litostroj napisal KOVINARSKO CAPRICCIO. Na slavnostnem koncertu smo ga slišali prvič. O kulturnem utripu današnjega časa je spregovoril tovariš Jože Marolt, predsednik Zveze sindikatov mesta Ljubljane, ki je bil tudi pokrovitelj prireditve. Najprej je v imenu mestnega sveta zveze sindikatov iskreno čestital članom orkestra in tudi vsem tistim, ki so orali ledino v času pred tridesetimi leti in vsem tistim, ki so s svojim aktivnim delom soustvarjali pri rasti pihalnega orkestra. Ko ob tridesetletnem jubileju pihalnega orkestra Titovih zavodov Litostroj, ocenjujemo njegovo prehojeno pot, njegove uspehe, njegovo povezanost z delavci Titovih zavodov Litostroj, po drugi strani pa odprtost in vpetost v širši prostor krajevne skupnosti, občine in mesta Ljubljane, lahko brez pretiravanja ugotovimo, da so pihalni orkestri kot vsi tisti, ki so s svojim delom prispevali k rasti in širitvi kulturnega živci kovinarske šole Litostroj. Po Srebrna lira za 15-letno sodelovanje v orkestru Jožetu Bergantu in Pavletu Torkarju (Foto: P. Poženel) kvaliteti je nenehno rasel in sodi danes v sam vrh slovenskih amaterskih pihalnih orkestrov. Nenehna kadrovska krepitev, skrb za izobraževanje godbenikov, težave in vrste drugih problemov — vse to nii omajalo godbe kot celote in njene ustvarjalne dejavnosti na področju kulture, za katero so vedno stali delavci Titovih zavodov Litostroj in jo nenehno širili in krepili. Zato so nastopi orkestra na raznih prireditvah v delovni organizaciji in izven nje vedno zaželeni. Orkester vrsto let sodeluje na vseh revijah in tekmovanjih v okviru občine mesta in republike in nastopa na različnih manifestacijah in prireditvah tudi izven meja naše domovine. Visoko so bili ocenjeni nastopi na festivalu hrvaške in slovenske mladine, ob praznovanju bitke na Sutjeski, na gostovanju v Makedoniji pa tudi v tujini. Pomembno je kulturno poslanstvo orkestra v sodelovanju na raznih krajevnih prireditvah v manj razvitih območjih Slovenije, kakor tudi na nastopih pri naših zamejskih Slovencih v Italiji in Avstriji. Priznana vsestranska aktivnost se kaže v številu nastopov. Zdru-šuje mlade delavce v čvrst kolektiv z visoko kvaliteto kulturne dejavnosti, ki v celoti sledi družbenemu utripu našega socialistič- Plakcta za dolgoletno organizacijsko vodenje orkestra Anteju Bariču (Foto: P. Poženel) nega samoupravnega razvoja. Zato je konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikata delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj na svoji seji, 23. aprila 1980 sprejela sklep, da sindikalnemu pihalnemu orkestru Litostroj ob 30-letnem jubileju podeli najvišje priznanje sindikata Litostroj — zlato plaketo. Odličje je orkestru na slavnostnem koncertu podelil predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Litostroj tovariš Miroslav Podbevšek. Skladba, brez katere ne mine nobena litostrojska prireditev, je zadonela tudi na slavnostnem koncertu. To je sldadba Ladislava Leška, LITOSTROJSKA, priljubljena koračnica, ki je tako rekoč že postala skladba našega orkestra. Vžgal je tudi Montijev ČARDAŠ, pri katerem je bil solist na harmoniki Alojz Pungartnik, gost orkestra. Dvorana je dobesedno vzvalovila ob temperamentnem ritmu madžarskega plesa. Enkratna je bila tudi izvedba drugega gosta Rajka Stojkoviča, ki je ob spremljavi orkestra na ksilofonu z občudujočo virtuoznostjo zaigral CIRKUS RENZ Petra Gustava. Melodije Glenna Millerja, znanega ameriškega skladatelja lahko glasbe v zadnjem času ponovno postajajo vse bolj popularne. Poleg tega je v litostrojskem pihalnem orkestru nekaj mlajših godbenikov, ki si želijo igrati tudi kakšno modernejšo skladbo. Zato so nam tudi na slavnostnem koncertu zaigrali venček vedno živih zabavnih melodij Glenna Millerja. In kot zadnjo točko sporeda smo v izvedbi litostrojskega pihalnega orkestra in pod taktirko dirigenta Blagoja Iliča poslušali moderno skladbo sodobnega slovenskega skladatelja Bojana Adamiča GAS DO DASKE. Tako je bil slavnostni koncert končan in poslušalci v dvorani, zadovoljni s programom, ki so ga ponovno spremljali, so burno ploskali »svojemu« orkestru, ki so ga in ga bodo vedno radi poslušali. SLAVNOSTNA SEJA PIHALNEGA ORKESTRA Po nastopu na slavnostnem koncertu je imel sindikalni pihalni orkester 30. maja, ob 20. uri slavnostno sejo v delavski restavraciji Litostroj, na njej so posameznikom, organizacijam in društvom podelili lire in plakete za delovanje v orkestru oziroma za sodelovanje. 1. Konferenca osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj je v skladu s 50. členom pravil orkestra in na predlog skupščine orkestra podelila priznanja — bronasto, srebrno in zlato liro za 10, 15 in 25-letno delovanje v orkestru. Lire je podelil predsednik konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj tovariš Miro Podbevšek. # Bronasto liro sta prejela za 10-letno delovanje v orkestru: Damir Jurak, Pero Kuzmanič ® Srebrno liro za 15-letno delovanje v orkestru: Jože Bergant, Jani Fuss, Andrej Golob, Marjan Gradišar, Franc Mihelič, Metod Štefulja, Pavle Torkar • Zlato liro za 25-letno delovanje v orkestru: Anton Fortuna, Mitja Kajfež, Ciril Pavlin in Franc Gregorc 2. Predsednik pihalnega orkestra tovariš Ivan Sabol je ob 30-letnici delovanja orkestra na podlagi 50. člena pravil in sklepa skupščine orkestra za dne, 19. ma- (Nadalj. na 12. str.) INFORMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO Hardware Pravzaprav je za vsako informacijo najvažnejše, da je točna, ažurna in hitra, kar pomeni, da je še kako pomembno, kako hitro lahko prenesemo konkretne podatke na računalniške pomnilne medije, če govorimo o sodobnem prenosu informacij, ter jih obdelane posredujemo uporabnikom. Konfiguracija našega obstoječega računalnika pa nam že zaradi tehnološke zastarelosti ne omogoča hitrega zajemanja podatkov in posredovanja le-teh v tako kratkih časovnih intervalih v kakršnih jih korisltnlik dejansko potrebuje. Vzemimo samo zajemanje podatkov na luknjane kartice, ki je ne samo zelo drago, temveč tudi zelo netočno zaradi človeških napak, pa tudi odkrivanje in popravljanje je zelo zamudno. Podobni problemi nastajajo tudi s programi, ki jih imamo stalno v uporabi Okrog 350. Jaisno je, da se oblike informacij stalno spreminjajo, s tem se morajo spreminjati tudi programi. Popravljanje programov je še bolj dolgotrajen postopek, kot recimo popravljanje napak na luknjani kartici. Povprečen program popravljamo in testiramo dan, dva ali več. Testiranje programov tudi zelo motilno deluje pri obdelovanju podatkov na sistemu in jemlje njegove, že tako zasičene kapacitete. Medtem pa se je računalniška tehnologija tako izpopolnila, da moderen pretok podatkov in informacij omogoča, da je ciklus vračanja informacij uporabnikom ne en dan, temveč nekaj sekund ali minut. V tej rajmilžji obliki informacijskega sistema bo postal računalnik nepogrešljiv vir kvalitetnih informacij. Na osnovi analiz informacijskega sistema naše DO smo ugotovili, da je ta zelo zapleten, predvsem zaradi velikega števila različnih nosilcev informacij in njihovih tokov. To je posledica zelo širokega proizvodnega programa Litostroja, ki pa za večjo učinkovitost in dvig produktivnosti potrebuje tudi funkcionalnejši informacijski sistem, katerega ni možno zgraditi brez sodobnega računalnika. Danes je npr. proces obdelave predolg zaradi prevelikih pretočnih časov, kar pa je prav gotovo tudi posledica neučinkovitega, računalniško nepodprtega informacijskega sistema. Prav zato smo se odločili, da je planiranje in vodenje proizvodnje s pomočjo novega računalnika naša prioritetna naloga, ker ravno to področje postaja glede na stalno ostrejše pogoje poslovanja, čedalje večjih zahtev tržišča giede kvalitete in rokov. i'z dneva v dan bolj potrebno modernejših tehnoloških, kot tudi organizacijskih pristopov. Predvsem vodenje proizvodnje — od samega začetka planiranja do končne predaje izdelka naročniku — si danes težko predstavljamo brez intenzivne uporabe računalniške tehnologije. Oglejmo si torej v tem sestavku strojni del — hardvvare, ki predstavlja 'Sodobno tehnologijo prenosa informacij, s kakršno bo opremljen tudi naš novi računalniški center. ROČNA OBDELAVA INFORMACIJ Ta način obdelave informacij je bil praktično še do nedavnega edino možen in je prisoten v veliki meri še danes, kljub velikemu razvoju računalniške tehnologije, odvisno pač od Stopnje razvitosti in organiziranosti poslovnega procesa. Lahko rečemo, da je ta sistem v zatonu, predvsem zaradi omejenih sposobnosti človeka glede hitrosti, kompleksnosti obdelovanja informacij ter spominskih možnosti v primerjavi z razpoložljivimi tehničnimi pomagali. PAKETNA OBDELAVA — BATCH Z naglim razvojem računalnikov v zadnjih dveh desetletjih, je prišlo do široke aplikacije tudi na področju obdelave podatkov. Tu so se uveljavili predvsem digitalni računalniki, ki lahko v primerjavi z ročnim načinom obdelave v precej krajšem času obdelajo mnogo več informacij. Za tak sistem obdelave, ki je danes še dokaj razširjen predvsem v manjših poslovno-tehnoLoških organizacijah, je značilno -predvsem to, da informacijo iz mesta nastanka preko nekega vhodnega dokumenta fizično prenašamo do neke centralne točke, v kateri imamo locirano računalniško tehniko. Ta pa je takšna, da moramo to informacijo najprej prekon/trodirati, jo prenesti na ustrezne nosilce (kartice), kartice nato verificirati, nakar se ta informacija glede na prioritetni status uvrsti v razpored obdelave na računalniku. Obdelana informacija se nato iz te centralne točke zopet fizično distribuira uporabniku. Paketni nadih obdelave podatkov dandanes že spada med klasične načine obdelave podatkov, ter vse bolj dobiva značaj ozkega grla predvsem v večjih delovnih organizacijah, kij er obseg informacij za obdelavo zelo narašča. Vedno bolj se kaže, da tak način obdelave po-dakov ne more več spremljati intenzivnih zahtev po informiranju, kii se 'pojavljajo na današnji stopnji razvoja. Na kratko lahko povzamemo, da so značilnosti računalniške obdelave informacij v batch sistemu naslednje: — čas med oddajo informacije v obdelavo ter dobivanjem rezultatov je prevelik in teži k večanju: — vedno večja je koncentracija ljudi in opreme, rezultati pa vse težje najdejo pravo pot do končnega uporabnika: — odgovornost za pravilen proces informiranja je dana izključno izvajalcem računalniških opravil, ne pa vsem nosilcem procesa informiranja. INTERAKTIVNO DELO — TELEPROCESING Razliko med ciljem informiranja in možnostjo, ki jo daje paketni način obdelave informacij, odpravimo v veliki meri s sodobnim, masovnim informacijam prirejenim konceptom obdelave, obdelava v tako imenovanem realnem času — real time. Tu je umestno omeniti besedo teleprocesing, ker sta real time in teleprocesing v neločljivi povezavi. Ravno komunikacijska tehnologija je namreč omogočila neposredno zajemanje podatkov na mestu, kjer nastajajo, njihov prenos do računalnika in povratno informacijo, skratka interaktivno delo. Vsaka služba bo torei imela preko terminala direkten dostop do katerega koli podatka, ga po potrebi ažurirala in bo ta podatek v najkrajšem času zopet veljal kot pravilen za vse uporabnike. S tem je obdelava skrajšana časovno na minimum (nekaj sekund) in temu pravimo obdelava v realnem ali sprotnem času. Teleprocesing pa je komunikacijsko to omogočil. Beseda je angleškega izvora jn je nastala iz dveh terminov: telekomunication (telekomunikacija) in dataproce-sing (obdelava podatkov). Torej obdelava podatkov na daljavo. Ta karakteristika je zelo ugodna za aplikacije v proizvodnih obratih, skladiščih, laboratorijih itd.. Skratka v vseh prostorih kjer informacije nastajajo in so dislocirani glede na računalniški center. Tam. kjer je generiramje podatkov kratkotrajno, frekvenca pretoka zelo velika in so običajna sredstva (pošta — kurir ipd.) postala prepočasna, si brez modeme tehnologije prenosa podatkov, kakršno omogoča teleprocesing, ne moremo več predstavljati. Opisan način telekomunikacije pa omogoča interaktivno delova- nje le na relaciji terminal—računalnik, na katerega je terminal priključen. Možno pa je več računalnikov povezati tudi med seboj tako, da terminali enega računalnika lahko korisltijo centralno enoto drugega in obratno. To povezavo imenujemo multiproce-sing, ki pa je izvedljiv samo na velikih modelih. STROJNA OPREMA Naj na kratko ponovimo osnovno delovanje hardvvarskega dela računalnika, ki je bil opisan že v predhodni številki našega časopisa. Računalnik delimo glede na funkcije, ki jih posamezne elektronske komponente opravljajo, na dva dela: — na centralni ded in •— na periferni del Centralni del računalnika izvršuje numerične in nenumerične operacije s podatki, shranjuje neposredno uporabljene podatke ter skrbi za pravilen vrstni red izvrševanja operacij. Poleg tega skrbi tudi za usklajevanje operacij perifernega dela. Centralni del je sestavljen iz treh pomembnejših enot: — krmilna enota — ari tmetično-logična enota — cenralni pomnilnik Periferni del računalnika je komunikacijska vez med centralnim računalnikom in zunanjim svetom. Omogoča čitanje podatkov, izpisovanje rezultatov in shranjevanje podatkov na zunanjih pomnilnih medijih. Periferne enote delimo v tri kategorije: — vhodne enote — izhodne enote — zunanje pomnilne enote pomnilnik Razčlenitev elektronskega računalnika na osnovne enote LITOSTROJSKA SHEMA HARDVVARSKE KONFIGURACIJE -Posamezne enote hardwarea bomo predstavili v smislu uporabnikovega pristopa do računalnika, torej ob predpostavki, da je računalnik že pripravljen za delo. VHODNO-IZHODNE ENOTE Vhodno-izhodne enote imenujemo naprave, s pomočjo katerih vnašamo v računalnik svoje programe lin podatke, v obratni smeri pa iz njih dobivamo rezultate. Poznamo več enot, ki spadajo v kategorijo vhodno-izhodnih naprav, vendar so večina od njih ali samo vhodne ali samo izhodne. Med enotami, ki opravljajo obe funkciji hkrati, pa je tudi terminal — display. Ti se vedno pogosteje uporabljajo v modernih računalniških sistemih, v katerih po več uporabnikov hkrati komunicira z računalnikom. Terminal-display ima svojo tastaturo, preko katere je možno prenesti podatke v računalnik. Znaki se ob tipkanju hkrati pojavljao na zaslonu, s čimer je omogočena kontrola in korekcija zapisa. S pritiskom na oddajni gumb se vpisani podatki preko krmilne enote, modulatorjev in kanala prenesejo v centralni pomnilnik, ki podatke obdela, nato pa informacija iz centralnega pomnilnika potuje zopet preko kanala, modulatorjev in kontrolne enote na zaslon terminala, kjer se pokaže v vizualno čitljivi obliki (tiskani rezultati, graf ipd. — kot na televizorju). CENTRALNA ENOTA CPU je prav gotovo najpomembnejši del konfiguracije vsa- kega računalniškega sistema. Tu se nahaja tisti spomin, možgani, kakor pravimo. Centralna enota ves proces krmili, izračunava, predeluje vnesene podatke in jih kot novo informacijo prenese na zunanje enote v človeku razumljivi obliki. Sestavljena je iz centralnega pomnilnika, ariitmetično-lo-gičnega dela in krmilnega dela. kar je bilo podrobno opisano že v predhodnem članku. V tem sestavku pa si oglejmo kanale, kot pomemben sestavni del centralne enote. Kanali imajo funkcijo prenosa informacij med perifernimi na- pravami in centralno enoto, vendar le do pretvornika, ki podatke preuredi računalniku razumljivi ali vhodno - izhodnim enotam ustrezni obliki. Prenos podatkov se lahko izvršuje na toliko perifernih napravah hkrati, kolikor ie na razpolago proštih kanalov. Dokler je kanal zaseden s prenosom, ga računalnik ne more uporabiti za kak drug namen. Šele ko se iz njega prevzame celotna informacija, je spet svoboden in lahko prenaša nove podatke. Vhodmo-izhod-ni procesor skrbi za to, da se podatki pošljejo v ustrezni kanal. Pomožna krmilna enota pošilja v časovnih presledkih, ko centralni pomnilnik ni izkoriščen, adrese podatkov v adresni register pomnilnika. Podatki 'potujejo preko registra pomnilnika v vhodno-iz-hodno področje procesorja. Ta dobi hkrati iz pomožne krmilne enote navodilo, kam naj podatke oosreduje. Ko so podatki predani v kanal lahko vhodno-izhodni del procesorja sprejme nove. Kanali v predloženi konfiguraciji ifnajo zadostno propustnost tudi za nadaljnje širjenje kapacitet ali tračnih enot ali eksternega spomina na diskih. Centralna enota modela 4341 predstavlja skupaj z ustreznimi vhodno-izhodnimi in komunikacijskimi napravami trenutno najsodobnejši tehnološki dosežek, z terminal visokimi izvajalnimi sposobnostmi, enostavnim vzdrževanjem ter zelo ugodnim razmerjem cena — sposobnost. Ima velike spominske zmogljivosti — 4 M byte, kar omogoča razvoj velikih bank podatkov, ki jih zahtevajo nove, sodobno zastavljene integrirane obdelave. DISK Od vseh zunanjih pomnilnih enot omogočajo diski največjo kapaciteto shranjevanja . podatkov. Njihova zmogljivost je lahko zelo različna. Na najmanjših je možno shraniti od nekaj sto tisoč do nekaj milijonov znakov, na večjih pa tudi več sto milijonov znakov. Novejša literatura kaže, da IBM že proizvaja diske s kapaciteto ene milijarde znakov. Ta njihova lastnost velikega shranjevanja podatkov ima za posledico, da so diski postali najprimernejši pomnilni medij, na katerih se formira banka podatkov. Druga pomembna lastnost diska pa je v načinu pristopa do podatkov na njih, ki so zapisani v človeku nedostopni obliki in so uporabni šele, če jih računalnik interpretira, za kar mora imeti hiter dostop do podatkov. Ta pa je možen na dva načina. O zaporednem prištopu govorimo tedaj, kadar je možno do informacije pristopiti le v takšnem zaporedju, v kakršnem so bili zapisani. O direktnem (random) pristopu pa tedaj, kadar lahko do podatka pristopimo direktno na poljubnem mestu, neodvisno od lokacije na mediju. Način pristopa k informaciji je torej zdi o važna lastnost zunanjih pomnilnikov. Diski majo možnost pristopa na oba načina, kar je njihova velika prednost pred trakovi. ki omogočajo samo zaporedni način pristopa k željenemu podatku. Magnetni disk sestavlja več krožnih plošč, na katerih je elektromagnetna plast. Na vsaki plošči je po nekaj sto koncentričnih pomnilnih sledi — stez, na katere se zapisujejo podatki. Pomnilna površina ima po eno ali več LITOSTROJSKA SHEMA HARDVARESKE KONFIGURACIJE vrstični tiskalnik kanali kontrol. enota kontr.i enota diskov < čelni enota, trakov kontr. terminal terminal diski 3705/E01 3880/1 3803/2 3278/A2 konzola 3278/2 3370/ 3278/A2 centralna enota Shema računalniške strojne opreme Stikalo Horizontalna! linija Informacijsko področje,^ Video - I „ 4* vodilo notranji voli pcvriino o vodilo z glavami za čitanje in pisanje Magnetni disk citatnih oziroma pisalnih glav, ki na pomikati očem vodilu gibljejo od najbolj notranje do naj-b°U zunanje sledi. C as povprečnega dostopa do Podatka znaša od nekdaj deset do nekaj sto milisekund, hitrost Prnosa pa se giblje med deset do Pokaj sto tisoč znakov na sekundo. Diske delimo tudi na zamenljive, ki so obič.ajno manjših ka-Pacitet in so prenosni, ter za nezamenljive, ki so večjih kapacitet ln stalno vgrajeni ‘kot sestavni del enote. med vhodno-izhodno operacijo noben znale ne izgubi. Znaki, ki se zapisujejo na trak so sestavljeni iz osmih bitov (8 bitov — 1 znale), katerim je dodan še en bit za varnostno kontrolo pravilnosti zapilsa. Magnetni trak je navit na kolutu iz plastične mase, ki ga operater ročno pritrdi v enoto. Pri prenosu podatkov na trak se ta s koluta odvija in se na drugi strani navija na pomožnem kolutu. Na tej svoji poti teče mimo čitalnik in pisalnih glav, ki slerbe za čitanje in zapisovanje informacij. enoto, kjer nad podatki delujejo aritmetične, logične in primerjalne instrukcije. Nastane informacija, ki jo je potrebno dostaviti uporabniku v čitljivi, človeku dostopni obliki. To delo opravijo izhodne enote, kot so: vrstični prin-ter, video terminal, printerski terminali ipd. VRSTIČNI TISKALNIK ( Iz centralnega dela prihajajoče informacije izpisujemo v tiskani obliki z izhodno enoto, ki jo imenujemo vrstični tiskalnik — prin-ter. Ta izhodna enota je nepogrešljiva pri vsakem računalniškem sisemu, saj je informacija na trajnem nosilcu — papir, nezamenljiva z začasno informacijo — npr. slika na ekranu. Vrstični tiskalnik se uporablja predvsem za tiskanje velikih množin informacij in je lociran v samem računalniškem centru. Tiska lahko v večih kopijah, ki se nato ločijo s posebno napravo — sepa-rator in dispečira uporabnikom. Znake tiska na ipapir z mehaničnimi udarci, lahko pa tudi z elektrokemičnimi reakcijami. Večina tiskalnikov je mehanska, in sicer v dveh izvedbah. Pri prvi izvedbi so odtisni znaki razporejeni na verigi, pri drugi pa na obodu valja. Pri znakih, razporejenih na verigi, ima vsaka znakovna pozicija v vrsti svoje kladivce. Informacije, ki so shranjene v tiskalnikovem prestrezalnem registru, določajo za vsako kladivce posebej, -kakšen znak mora le-to V našo konfiguracijo je vključenih pet diskovnih enot modela JBM 3370 AOl in IBM 3370 BOI. Model AOl sestavlja konroler in Nezamenljiv d tis k z dvema pristopnima mehanizmoma, model BOI pa sestavlja nezamenljiv disk s prav tako dvema pristopnima mehanizmoma, vendar model BOI samostojno ne more funkcionirati, am-®ak samo v sklopu z modelom . °J. Kapacitete posamezne enote ■l® 570 megabytov. Hitrost prenosa Dodatkov na diskih IBM 3370 je 1859 ^ kilobybov na sekundo, poprečni pristopni čas čitalno-pi-salnega mehanizma pa je 20 mili-skund. Zaradi izredno velikih kapacitet in gostote zapisa, omogočajo te diskovne enote -uspešno koriščenje sistema na področju on ‘ne in interaktivnih aplikacij. TRAČNE enote Pri opisu diskovnih enot smo omenili tudi trak, kot medij za shranjevanje podatkov. Omenili smo njegovo slabost, da dostop do Podatkov ni možen drugače, kakor strogo zaporedno. To pomeni, da ‘s možno podatke vpisovati, jih obdelovati ali čitati samo v takš-n®m zaporedju, v kakršnem so bili anisani. Pri tiskanju željenih in-ormacij in zaporednem posega-m na različna mesta na traku, 'maja do večjih zakasnitev za-adi previjanja. Podatki na traku r3 nanizani drug za drugim brez caanin. Ce želimo na že napisan rak vriniti nek slog, je potrebno celotno vsebino prepisati na nov ‘nk in nanj s posebnim ukazom 'rinitti nov podatek. Glede na to, rakovi niso praktični za shranie-nn.ie banke podatkov, kakor di-‘Njihova prednost je predvsem X cenenosti, preprostem manipu-‘1'anju in arhiviranju. Zato se tra-*OVe uporablja v giavnem kot re-®rvni pomnilni medij za banko Podatkov, tako da je vedno kom-metna in ažurirana vsebina diska mdi na traku. Magnetni trak je izdelan iz ‘astične ali kovinske podloge, na 8-tero je nanešena elektromag-r.ema plast, ki jo je možno polakirati — kot magnetofonski trak. . s tem na njej shranjevati po-atke y binarnem zapisu. Podatki tonejo zapisani na traku tako P‘So, dokler se ne vpišejo novi. inf*1' lz katerih je sestavljena lokacija in se zaporedoma s US za drugim nanašajo na trak, ta,‘ahko pišejo v različnih gostoti-1 Skupina podatkov, ki se na cja '" Prenese z eno samo inStruk-lo. se imenuje blok podatkov, si bloki so nepopisani pre- fon ‘9 mm, ti zagotavlja- ’ da se pri zaustavljanju traku Pomožni kolut G lovni kolut vok vumtko komoro Princip delovanja enote z magnetnimi trakovi s pnevmatskim krmiljenjem Na magnetne trakove je možno hraniti več deset milijonov znakov. Hitrost prenosa podatkov na trak ali z njega znaša od nekaj deset tisoč do nekaj sto tisoč znakov na sekundo. V naš sistem bodo vključene tri tračne enote modela 3420, ki so priključene na kontrolno enoto modela 3803. Trak ima širino pol inče (inča = 25,4 mm), z gostoto zapisa 6250 bytov na inčo. S takšno gostoto zapisa je dosežen večji izkoristek, kakor na katerikoli IBM enoti magnetnih trakov doslej. Vpenjanje trakov je avtomatično. Osnovne karakteristike: — vakuumsko vodenje trakov; — optično nadzorovanje hitrosti. kar preprečuje raztezanje in trganje trakov; — vsaka enota trakov IBM 4320 je povezana s konkretno enoto s svojim kablom, tako da iz-ltljučev posamezne enote ne moti delovanja ostalih enot: — avtomatika pri vpenjanju zelo zmanjšuje čas, potreben za menjavanje trakov; — vzdrževanje je zelo poenostavljeno ; — na vsako kontrolno enoto 3803 lahko priključimo do osem enot 3420. IZHODNE ENOTE Praktično uporabljiv računalnik mora dobiti večino podatkov od zunaj. Ti se posredujejo s pomočjo vhodnih enot v centralno odtisniti. Ko se med pomikom verige predpisani znak pojavi pred kladivcem, se to aktivira in znak odtisne. Pri enem obhodu verige se izpiše ena vrstica, papir pa se premakne na novo vrsto. Hitrost izpisovanja znaša od nekaj sto do dva tisoč vrstic na minuto. Karakteristike tiskalnika model IBM 3203, ki bo vključen v naš sistem ,so naslednje: — tiska s hitrostjo približno 1.200 vrstic na minuto. Največ ia hitrost, ki jo lahko doseže ie 1.500 vrstic na minuto in je odvisna od števila Izpisanih znakov v vrstici ter pogostosti znakov v verigi; — ima standardno 132 znakov v vrstici; — pomik in preskok brezkončnega obrazca uporablja poseben blažilec, ki nadomešča kontrolni papirni trak; — vpenjanje obrazcev je zelo poenostavljeno; — vgrajena je posebna vakuumska čistilna naprava, ki stalno čisti pisalno verigo; — pomik obrazca ureja stopenjski motor, ki nadomešča hidravliko. Na tem mestu naj omenimo, da je tudi terminal — dispiay izhodna enota, ki pa smo ga opisali v prejšnjem poglavju pod naslovom vhodno-izhodne enote. PRINTERSKI TERMINAL Z razliko od prej omenjenega vrstičnega tiskalnika, ki ima ve- verigo z odtisnimi karbon trak kladivca (za vsako znakovno pozicijo po eno) Vrstični tiskalnik z verigo like hitrosti pisanja, se manjše tiskalnike z manjšimi hitrostmi uporablja kot terminale. Je predvsem izhodna enota in se pogosto pojavljajo pri izpisih operativnih dokumentov npr. delovnih nalogov, materialnih izdajmo ipd., na dislociranih mestih kot so planske, tehnološke službe, skladišča ipd. Prin terski terminal je tiskalnik namizne izvedbe in je s kablom povezan s kontrolno enoto IBM 3274. Vključuje kontrolne funkcije, tiskalno enoto in signalne plošče. Tiska 132 znakov na vrsto ofoojesmemo in uporablja lahko papir v roli ali neskončni pred-tiskani obrazec, kjer tiskalnik sam kontrolira dolžino obrazca zaradi preskoka na prvo vrstico tiskanja. Vgrajena je zvočna naprava, ki opozori operaterja na poseben poseg. Hitrost tiskanja je od 40— 400 vrstic na minuto in piše tudi vse jugoslovanske znake. Služi lahko tudi kot vhodna enota v primerih, da z njegovega mesta omogoča vzpostavitev kontakta z glavnim računalnikom za pridobitev informacij. KOMUNIKACIJA Spoznali smo, da bodo v prvi fazi potekale komunikacije z video terminali oziroma terminali tiskalniki. Til so povezani s centralnim računalnikom s koaksialnimi kabli in posebno kontrolno enoto IBM 3274, ki pa omogoča kvaliteten prenos informacij le na razdalji do 1500 m. Tudi pri izbiri terminalov je omejitev, kajti ta kontrolna enota, ki je s CPU povezama preko kanala, omogoča le sinhroni prenos podatkov in morajo biti temu ustrezni tudi terminali. Glede na različne tehnične lastnosti tovrstne opreme posameznih proizvajalcev in velikega števila lle-teh, je razumljivo. da nastopajo težave pri morebitnem kombiniranju konfiguracije periferne opreme računalniškega sistema. Veliko teh problemov odstranimo s čelnim računalnikom, ki omogoča komunikacijo ne samo na relaciji IBM glavni računalnik—IBM terminali, ampak tudi IBM glavni računalnik, računalniki in terminali drugih proizvajalcev (predvsem procesni računalniki), kar bo pri nas verjetno zelo zanimivo vprašanje povezovanja z opremo računalniške grafike ipd. Čelni računalnik omogoča tudi navezavo računalniške opreme po telefonskih linijah, s čimer se odstrani problem krajevne omejitve. Omogoča v popolnosti komunikacijsko tehnologijo teleprocesihg in multiprocesing in nudi praktično neomejene možnosti priključevanja oddaljenih terminalov in terminalskih sistemov tako glede vrsto samih terminalov kot tudi glede na način prenosa. Maksimalno število linij, ki jih upravlja IBM 3705, kakršnega imamo tudi v naši konfiguraciji, je 352 in je odvisno tudi od hitrosti prenosa. Sestavljen je modularno tako, da razni dodatki in spremembe ne predstavljajo večjega problema. Velikost magnetnega spomina je od 32 Kbytov do 256 Kbytov, ki ga ie možno širiti z dodatki po 16 Kbytov. Terminale je možno priključiti na kontrolno enoto lokalno direktno ali preko modemov (modulatorji/de- modulatorji) in telefonske linije, čelni računalnik sam pa na CPU lokalno preko kanala. Čelni računalnik je lahko priključen tudi na oddaljenih lokacijah preko linij na lokalno enoto 3705 in služi v takem primeru kot koncentra-tor za večjo skupino priključenih terminalov, ki uporabljajo sinhroni ali asinhroni način prenosa podatkov. Sinhroni način prenosa pomeni, da sta oddajnik m uporabnik "Uglašena« na isti čas prenosa podatkov, pri asinhronem prenosu pa oddajnik podatkov v poljubnih časovnih presledkih sporoča prejemniku začetek in konec pošiljanja informacij. ZAKLJUČEK Iz priložene sheme našega novega računalniškega sistema je razvidno, da sta še 2 video terminala direktno vezana na CPU. Ta dva terminala predstavljata tako-imenovana konzolo, to je tista oprema, preko katere računalnik spravimo v stanje uporabnosti in preko katere nadziramo celotno delo. Z opisano funkcijo konzole pa že zahajamo v področje soft-warea, o čemer bo beseda v eni od prihodnjih številk. S tem sestavkom smo skušali predstaviti hartiware glavnega računalnika, ki ga dobavlja firma IBM, hardware drugih proizvajalcev, kot je npr. oprema za računalniško grafiko ali pa oprema za analogno digitalno konverzijo meritev, bomo predstavili kasneje, ko bomo govorili o aplikacijah — to je uporabi te namenske opreme. Namen tega sestavka je bil torej le grobo predstaviti, kako iz-gleda računalniška strojna oprema. V Litostroju smo praktično zaposleni le tehniki, zato menimo, da so bile za marsikoga te informacije zanimive že iz naše poklicne radovednosti. Vsekakor pa se moramo zavedati, da je elektronika tista industrijska panoga, še posebej pa v njej računalništvo, kjer doživljamo danes najhitrejši razvoj tehnike na svetu, zato se bo lahko zgodilo, da bo v dobavi posamezna oprema tudi odstopala od tega opisa, ker smo si v pogodbi zagotovili, da v primeru, da se na naročeni opremi pojavijo izboljšani modeli, te lahko zamenjamo za podpisane. Lovro Možina Tovarišica, samo še malo prakse pa bo šlo! Spet družbena prehrana V zadnjem času opažamo, da so malice kvalitetnejše in okusnejše. To je pohvale vredno. Samo po sebi se to le ni zgodilo. Ali pa morda le? Ne vemo torej, ali je to posledica notranjih pozitivnih premikov v TOZD ZSE, ali pa je k temu pripomogla sanitarna inšpekcija, ki nas je večkrat obiskala? Aktivisti TOZD PRODAJA in tudi drugi smo nemaldkirat opozarjali, poskušali smo z dogovori in lepo beisedo, da je treba bolje organizirati in doseči boljšo kvaliteto teir cenenost prehrane. Vsa krivda za nekatere nepravilnosti v zvezd s prehrano in s prostori, v 'katerih se hranimo, ne 'leži le na TOZD ZSE. Vsi odgovorni v vseh tozdih bi se morali bolj zavzeto lotiti zboljšanja prostorov in organizacije v zvezi z razdeljevanjem malice. Saj je res in vse vemo, da so v prvi vrsti problemi iz proizvodnje, a delavec bo delal dobro le, če bo vedel, da odgovorni skrbe zanj in za njegove potrebe. Zato so poklicani poslovodni organi, sindikat in družbenopolitične organizacije, da skupaj z delavci svojega tozda urede te in druge probleme. Predlagali smo že, da bi bon za malico ovrednotili in da bi to veljalo v Okviru DO kot plačilno sredstvo, ker menimo, da je sedanji sistem nepravilen in gre v škodo posameznika. O tem, da se sedaj obračunavajo boni po tozdih za topli obrok in za hladno malico, je pojasnjeno. Za toplo malico (jedilnik je sestavljen sproti vsak mesec), je izračunana povprečna vrednost in po tej se ravna tudi višina vrednosti bona, ki znaša sedaj 27,75 din. Za hladno malico, kjer je izbira široka, saj obstaja po spisku okrog štirinajst vrst hladnih malic, pa je cena določena glede na sestav takega obroka. Praviloma pa ne dosega višine povprečne cene bona oziroma toplega obroka. Kdorkoli se odloči za mrzli obrok, je tako oškodovan. Dogovorjeno je s TOZD ZSE, da tozd plača po dejanlski ceni, ker se boni razvrščajo na tople in na mrzle malice. Saj jim verjamemo, da delajo pošteno, a nikakor se ne morem otresti dvoma, da vse le ni čisto SLAVNOSTNI KONCERT (Nadalj. z 9. str.) ja 1980 podelil zlate lire in plakete naslednjim organizacijam: # Zlato liro za sodelovanje so prejeli: mešani pevski zbor Litostroj in pihalni orkestri, Medvode, Vodice, Pošta, Domžale in Vevče. ® Plakete so prejele naslednje organizacije: Mestni svet ZSS Ljubljana, Občinski svet ZSS Ljubljana-Ši-ška Konferenca osnovnih organizacij sindikata Litostroj, Zveza kulturnih organizacij Ljubljana-Si-ška, Izobraževalni center Litostroj, Glasbena šola Franca Šturma Šiška-Bežigrad, Zveza kulturnih organizacij Ljubljana. ® Ustanovitelji orkestra v delovni organizaciji TZ Litostroj: Franc Kranjc, Jože Merjasec, Franc Borštnik, predsednik krajevnega sveta sindikatov Ljubljana v letih 1949/50. # Nekdanji dirigent orkestra Leander Pegan je dobil plaketo za 27-letno vodenje orkestra. S Za organizacijsko vodenje orkestra so prejeli plakete: Martin Kus, Ante Burič, Vuko-sav Živkovič. ® Za 30-letno delovanje v orkestru pa: Stefan Jurak, Mitja Kajfež, Jože Kodrič, Maks Kričaj, Ivan Križman, Marjan Prudič, Janez Sotlar, Franc Gregorec, Anton Fortuna, Franc Mihelič, Ciril Pavlin. ® Plakete sta prejela tudi tovariš Marko Kržišnik in Milan Vidmar, zaslužna za rast orkestra, in Ladislav Leško — za so- v redu. Vztrajam na tem, naj bodo končno 'tudi tu čisti računi! Pravilno bi bito, da ima vsaka jed svojo ceno in da bi z vrednostnimi Iboni vsakdo plačal toliko, kolikor stane. Tu bi seveda nastala majhna težava z vračanjem drobiža. Vendar Ito ni tak problem in upravnik delavske restavracije je lani izjavil, da bi se to dalo izvesti, Vsi bi torej morali dobiti enako količino bonov, s katerimi bi se obnašali, kot se obnašamo z denarjem v trgovini. P-omistok, da bi delavec vrnjeni drobiž zapravil, je odveč. Takšno stališče je zlonamerno! Potemtakem bi sploh ne smeli deliti plače v dinarjih. Zavedam se, da bi moj predlog povzročil nekatere probleme, vendar mislim, da niso nerešljivi. Druga stvar so še čas za malico in gneča na linijah, kjer se malice delijo. Najprej je bilo zamišljeno talko, da bi bil čas za malico raztegnjen na celo uro, to je od 9. ure do 10. ure in bi malicali v dveh izmenah. Resda je pri tem nevarnost, da bi kdo raztegnil svoj čas malice na celo uro, vendar naj bi tisti, ki skrbe za red in disciplino, strogo prijeli vsakega kršitelja. Vsekakor pa bi bito s tem omogočeno bolj mirno razdeljevanje obroka v veselje nas delavcev in delavcev v ZSE. Na disciplino in red pa bi morali navajati vsakogar prvi dan, ko prestopi prag naše DO. Uspeh bi bil boljši, zaupanje večje, neprijetnosti manj. Alojz Novak Odgovor direktorja TOZD ZSE tovariša Milana Vidmarja: Radi slišimo, da kdo opazi tudi pozitivne premike v naši družbeni prehrani. Na žalost pa nam gre hvala le stežka z jezika ali izpod peresa in raje govorimo o sla- delovanje, komponiranje in aran-žiranje. 3. Pihalnemu orkestru Litostroj so čestitali in izročili priznanja tudi Delavski pihalni orkester Zagorje ob Savi, Papirniški pihalni orkester Vevče, godba na pihala Medvode, Rudarski pihalni orkester Velenje, pihalni orkester Lesce godbeno društvo Vo- bostih. To je po eni strani tudi razumljivo, saj nas je večina k temu bolj nagnjena. Nobena stvar se ne zgodi sama po sebi, še posebej ne pri tako občutljivem delu kot je družbena prehrana. Tako kot imamo v delovni organizaciji svojo in zunanjo kotrolo, jo imamo seveda tudi pri nas. Razlika je samo v tem, da se s kontrolo v proizvodnji ukvarjajo za to določeni strokovnjaki, pri nas pa se imamo za strokovnjake v družbeni prehrani vsi. (Vendar je razlika tudi v tem. da potrošniki v proizvodnji nismo vsi, v prehrani pa, zato je tudi družbena — in jo lahko dokaj dobro dnevno ocenjujemo — op. uredništva). Negativnih pojavov, ki so jih odkrile sanitarne in tržne inšpekcije nismo skrivali. O zadevah je bila obveščena vsa družbenopolitična struktura in samoupravni organi na ravni delovne organizacije in tozdov. Pravilna je ugotovitev, da za vse prostore, kjer se deli hrana nosijo odgovornost sami tozdi. Glede vrednotenja bonov in izračunavanja za posameznika le ni tako črno kot kaže. Vedeti moramo, da le tak izračun doprinese k temu, da -lahko malo boljše malicamo za denar, ki nam je po sporazumih odobren. Iz branžne-ga in našega sporazuma, ki sta bila sprejeta, je določeno, da kvota za prehrano med delovnim časom ne sme presegati 8 odstotkov povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SRS v devetih mesecih preteklega leta. Ta izračun znaša 550.— din za našo delovno organizacijo. To pa pomeni, da vsakdanji topli obrok v 23 dneh znese po dejanski ceni 27,75 din, kar je več kot je dovoljeno. Ker pa se v delovni organizaciji računa povprečno porabljena sredstva, je takšna kombinacija mrzle in tople malice dovoljena. Ne vem zakaj ne bi dovolili posamezniku, da si ob dneh, ko mu ne prija topla malica, privošči hladno malico. Menim, da ni važna pri tem cena, temveč njegovo zadovoljstvo. Lahko trdimo, da je mrzli obrok tako kalo- dice in pihalni orkester POŠTAR. V imenu vseh nagrajenih se je zahvalil član orkestra tovariš Maks Kričaj in s tem je bila slavnostna seja zaključena. Za zabavo po njej pa je poskrbel narodnozabavni ansambel »Veseli Sentvidčani«! Vesna Tomc-Lamut rično kot količinsko dovolj velik in zadošča potrebi posameznika. Torej tukaj je skrivnost poslovanja in ga je treba upoštevati. Denar, ki je namenjen de-latvcem za prehrano na nivoju delovne organizacije je tudi izkoriščen. Odpade vsakršna oblika vračanja drobiža ali preračunavanja z denarjem, ki ga ni preko dovoljene vsote. Mislim, da tako demagoško preračunavanje glede izračunavanja vrednosti bonov ali malice pri tako čisti situaciji nikakor ni na mestu. Glede časa malice in gneče na linijah je bilo že veliko storjenega — nekje z večjim, drugje z manjšim uspehom. Tudi o tem problemu smo že dosti premišljevali. Naredili smo že veliko kombinacij in poizkusov za izboljšanje. Vsekakor je rešitev v novih obratih. Tako je že veliko boljše Končno smo izza dolgega ovinka zagledali prve vagone vlaka, ki je svoj prihod naznanjal z zvočnim signali. Množica se je zgrnila na -prostor, kjer se je viaik ustavil. Slišati je bilo radostne Mice ljudi na peronu in tistih iz okrašenih vagonov. V naslednjih nekaj trenutkih se je ti-sočglava množica Ljubljančanov in Rečanov pomešala med seboj in videti je bilo edino le znake veselja nad ponovnim srečanjem — objemanje in 'poljubljanje. Tudi naša delegacija, v kateri so bili predstavniki krajevne skupnosti Litostroj in predstavniki delovne organizacije Litostroj, saj je bilo že preje dogovorjeno, da našim gostom pripravimo skupni sprejem, se je -pomešala med množico in se s trudom prebijala do delegacije iiz pobratene krajevne skupnosti Kraljeviča in delegacije delovne organizacije Brodogradilišta. Po krajšem iskanju smo se končno le našli ter po uvodnem pozdravljanju naše goste najprej odpeljali v delavsko restavracijo Litostroj, da si oddahnejo od poti pa tudi od utrujajočega iskanja. Ob tej priliki smo si izmenjali spominska darila. Nato smo se pogovarjali o delu in medsebojni povezavi s predstavniki obeh krajevnih skupnosti in s predstavniki obeh delovnih organizacij. Kasneje so si gostje skupno s predstavniki) delovne organizacije ogledali nekatere naše proizvodne obrate in po končanem ogledu zlasti pohvalili vzoren red v njih. Po kosilu smo goste odpeljali na ogled Dražgoš, kjer se je v hudi zimi januarja 1942 boril Cankarjev bataljon s številčno močnejšim sovražnikom. Ogledali smo si veličasten spomenik, ki ipo- poslovanje v novi jedilnici tozda TVN, prihodnje Ihto bo boljše tudi v tozdu PPO ter v novih prostorih tozda PUM. Obdelovalnica, ki je najbolj obremenjena, bo nekoliko razbremenjena z ločitvijo Obrokov tople in hladne malice. Tako bo v obdelavi na 2. polju kmalu odprt bife za -mrzlo malico. Predvidevamo pa, da bo s preselitvijo tozda PPO, v prostorih stare tiskarne urejena tudi jedilnica za Obdelovalnico in Montažo. Problematično ostaja še vedno delilno mesto v tozdu PZO. Ta tozd bo moral najti izhod v drugih ustreznejših prostorih. Prav tako iščemo izboljšanje tudi za popoldansko izmeno, ki jo bomo prestavili v prostore livarne jeklene litine kjer bodo delavci lahko tudi sedli in z apetitom pojedli. nazarja pomen te borbe, ne samo za področje Gorenjske, temveč tudi za celotno Slovenijo. O poteku boja nam je pripovedoval domačin iz vasi Dražgoše. Zatem smo goste odpeljali še na -majhno zakusko, potem pa na železniško postajo, kjer so se že zbirale delegacije. Godba je igrala, množica je pela pesem »Jugoslavija-«, zaplesali pa smo tudi tradicionalno kolo. Približala se je ura odhoda. Rečani So se vzpenjali v vagone, do odhoda se je slišala samo Pe' sem, ki so jo spremljale solze ganjenosti. Slovo je bilo težko, toda še se bomo videli. Na domove smo se vračali zadovoljni z rezultati razgovorov-Sedaj bosta obe delegaciji izvršil1 zastavljene naloge. I. Šavel" Zadnja novica POLARNA DVIGALA ZA SOVJETSKE JEDRSKE ELEKTRARNE Predstavniki naše delovne organizacije so te dni podpisali novo pogodbo s sovjetskim podjetejm »Atome-nergoexport« iz Moskve za dobavo 5 polarnih dvigal za 1000 megavatne jedrske elektrarne. Omenjena dvigala bomo dobavili sovjetskemu partnerju med leti 1981—1985. R. Potočki Uspešni nastopi Po uspešno izvedenem koncertu ob 30. obletnici delovanja, ki je navdušil polno dvorano poslušalcev v kinu Šiška, se člani našega pihalnega orkestra pripravljajo za gostovanje v ČSSIt. To bo še eno gostovanje iz vrste uspešnih nastopov, ki jih je petinštiridesetčlanski kolektiv sindikalnega pihalnega orkestra Litostroj pripravil v zadnjem času. 15. junija so s kulturno umetniškim društvom Ladjedelnice Split pripravili nastop v Mostecu v okviru izmenjave med litostrojskimi kulturnimi skupinami in splitsko ladjedelnico. Naši godbeniki ter moška in ženska klapa pa še tamburaški orkester iz Splita so navdušili številne gledalce, ki so se tega vročega poletnega dne odpravili na izlet v Mostec. Dan za tem, 16. junija pa so nastopili še v okviru programa prireditev kmečke oliccti v Ljubljani na Cankarjevi in Čopovi cesti ter pred Magistratom. Seveda pa so nastopili še v okviru praznovanja občinskega praznika občine Ljub-ljana-Šiška. 22. junija so člani pihalnega orkestra odpotovali na enotedensko gostovanje v Brno in v Blansko na Češkoslovaškem. Gostovanje je bilo organizirano v okviru izmenjave med delovnimi organizacijami Litostroj, Julij Fučik iz Brna in čKD iz Blanskega. Na željo vseh je to sodelovanje s poslovnega preneslo tudi na kulturno področje. Naš orkester je na Češkem sicer že nastopal, vendar le v Milevskcm. V okviru tega sodelovanja so izvedli dva samostojna koncerta v Brnu in enega v Blanskem, O nastopih na Cchoslo-vaškem bomo napisali kaj več še v naslednji številki. Omenimo lahko še to, da bo jeseni litostrojski orkester gostitelj srečanja pihalnih orkestrov Ljubljana, ki ga bo organizirala Zveza kulturnih organizacij Ljubljana, na to srečanje pa se bodo litostrojski godbeniki začeli pripravljati že takoj po prihodu iz Čelioslovaške. M. M. Pričakali smo vlak pobratenega mesta Reke (Foto: K. G.) Bili so tudi v Litostroju Vročina je neusmiljeno pritiskala, vendar je bila množica ljudi vedno večja. Pihalna godba je z igranjem raznih koračnic še posebej poudarjala svečanost bližajočega se trenutka. Takšno približno je bilo vzdušje v soboto, 14. 6. 1980 na ljubljaiski železniški postaji, ko smo pričakovali vlak s prebivalci Reke — pobratenega mesta sosednje republike Ilrvat-skc. PODELITEV PRIZNANJ KRVODAJALCEM V aprilu leta 1977 smo prvič organizirali podelitev priznanj krvodajalcem Litostroja. V tem času smo podelili kar 477 priznanj za 5, 10, 15, 20 in 25-krat darovano kri. Tudi v letošnjem letu smo pripravili pregled darovalcev in ugotovili, da je do konca meseca marca izpolnilo pogoj za prejem Priznanja 37 litostrojčanov. Komisija za socialna vprašanja in družbeni standard je podelila priznanja naslednjim krvodajalcem: Rihard LORBEK iz DS SSP za 5-krat darovano kri Franc BRATUŠEK iz IVET za 5-krat darovano kri Jože MARINKO iz IVET za 5-krat darovano kri Šalih SAKALIC iz PZO za 5-krat darovano kri Darko Škerjanc iz PPO za 5-krat darovano kri Jože JERMANCIČ iz PPO za 5-krat darovano kri Hasan BURNlC iz PPO za 5-krat darovano kri Stane PODBOJ iz PPO za 5-krat darovano kri Ludvik SLANA iz MONT za 5-krat darovano kri Kasim AVDIČ iz MONT za 5-krat darovano kri Rade POTIC iz MONT za 5-krat darovano kri Peter KOŠIR iz MONT za 5-krat darovano kri Ludvik SLANA iz TVN za 5-krat darovano kri V‘da GLOBOKAR iz OB za 5-krat darovano kri Zikret K ER ANO VIC iz OB za 5-krat darovano kri Peter HANClC iz OB za 5-krat darovano kri Ludvik PUNČOH iz OB za 5-krat darovano kri Franc CANKAR iz PUM za 5-krat darovano kri Henrik DOLINAR iz PUM za 5-krat darovano kri Marko TEKAVEC iz PUM za 5-krat darovano kri Roman SADAR iz PUM za 5-krat darovano kri Pavel FRADEL iz PZO za 10 in L5-krat dar. kri Janez LENARČIČ iz TVN za 10-krat darovano kri Edvard PIKL iz OB za 10-krat darovano kri Atojz JANEŽIČ iz OB za 10-krat darovano kri Jože PETERNELJ iz PUM za 10-krat darovano kri vinko KLEMENČIČ iz PUM za 10-krat darovano kri Ivan SUHOLEŽNIK iz PUM za 10-krat darovano kri Muharem FERIZOVIČ iz PUM za 10-krat darovano kri Marjan ŽELE iz NAB za 15-krat darovano kri Jože KODERMAN iz PZO za 15-krat darovano kri Vojislav MARKOVIČ iz PUM za 15-krat darovano kri Stane CIZELJ iz OB za 15-krat darovano kri Jože URBANIJA iz PZO za 20-krat darovano kri Branko ŠUŠTERŠIČ iz PUM za 25-krat darovano kri Janez GAL iz KSS za 25-krat darovano kri Ante BURIC iz PUM za 25-krat darovano kri . Priznanja so krvodajalci pre-18. junija v mali jedilnici delavske restavracije. Vse prisotne v imenu Rdečega križa obične Ujubljana-Siška pozdravil tova- riš Janez KRALJ in jim zaželel, da bi bili litostrojski krvodajalci tudi v bodoče v prvih vrstah. M. Kreft Obolenja grla Zdravniški vestnik je objavil članke avtorjev prof. dr. sc. med. vinka Kambiča in doc. dr. sc. dr. med. Zorc RadšcI o zunanjih dejavnikih v grlu. Za raziskavo so pregledali skupino 41 litostrojskih delavcev, zato objavljamo izvleček iz tega članka, ki je za Litostroj po-Sfibej zanimiv. Otorinolaringološko smo pregledali 41 delavcev iiz Litostroja, ki so zaradi dela v kritičnem robotu prišli na obvezni pregled sluha. Poleg ropota pa so na de-tovnem mestu izpostavljeni še Različnim plinom iin param ter hi-?r'm temperaturnim spremem-bam in prepihu. Poleg delovnih pogojev so nas zanimali še naslednji podatki: -Varost delavcev, poklic, čas za-bosliitve, kajenje in pitje alkoholnih pijač. Se posebej pa smo v®, zanimali, ali uporabljajo za-scibna sredstva in katera. Rezul-tot raziskave je bil naslednji: Prti delavcih, ki delajo v neugodnih klimatskih razmerah in v kritičnem ropotu, lahko v visokem odstotku pričakujemo obolevnost grla, še posebej če delavci ne n Porabljajo zaščitnih sredstev, olezenske spremembe se kažejo vnetje grla, spremembe na ■‘Uznici grla in kot hripavost. n®tja grla so predvsem pošlemu draženja plinov in prahu na elovnem mestu, hripavost je po-todica prevelikega in neekono- mičnega glasovnega napora, znamenja sprememb na glasilkah pa nastanejo verjetno kot posledica delovanja obeh škodljivih dejavnikov skupaj. Neugodne klimatske razmere na delovnem mestu so še posebei škodljive za delavce. pri katerih zaradi anatomskih ovir odpade fiziološka funkcija sluznice. Prepih in temperaturne spremembe pa še dodatno pospešujejo nastanek vnetja. Zaradi velikega števila funkcionalnih dilsfonili pni bolnikih (oziroma hripavosti), ki so pri delu v ropotu imeli glasovne motnje, lahko sklepamo, da glasovni napor povzroča glasovne motnje, iz katerih se sčasoma razvije slabljenje mišic grla in nepopravljive motnje glasu. Menimo, da bi morali delavce pred nastopom dela v neprimernih delovnih razmerah in tudi v ropotu otorinolaringološko pregledati. Razložiti hi jim morali pomen itn način pravilne glasovne higiene. Otorinolaringološke preiskave pa ne bi smeli opustiti niiti pri rednih letnih pregledih. (Posredoval dr. Edo Tepina) Posebna privlačnost podzemne jame je vožnja s čolni Gasilska vaja ob praznjenju aparatov (Foto: E. L.) Obiskali smo Blansko V času od 31. maja do 5. junija se je prva skupina članov ZPS udeležila letovanja v okviru počitniške ilzmenjave, ki jo je organizmi sindikat s tovarno turbin in obdelovalnih strojev ČKO v Blanskem. Poudariti moramo, da so nas ČehoslovaM sprejeli nadvse gostoljubno in da so se trudili, da bil nam pokazali čim več. Ogledali smo si Postojnski jami podobno MACOHO, katere posebna atrakcija je povratek s čolni po ozki rečni strugi. Zatem smo sli ogledali več gradov v okolici Blanskega in bili dvakrat v Brnu, kjer smo si ogledali muzej Suhih menihov in grad Spilberg. Ob nakupovanju v Brnu smo si v Rožmarinu ogledali še kabaret, ki se je končal s plesom. V Blanskem smo si ogledali tovarno, popoldne pa je bilo družabno srčanje s kulturnim sporedom, na katerem je sodeloval naš pevski zbor in godba. Tega srečanja se je udeležila vsa vodstvena struktura tovarne iz Blanskega z generalnim direktorjem na čelu. Udeleženci iz Gostoia, Metalne, Indosa, Agrostroja in Litostroja so bili z izletom in gostoljubnostjo izredno zadovoljni, posebno še z vodičko Jano Homolkovo Ln Stanislavom Franekom ter z 78-ietnim Richardom Polanskim, ki je bil po potrebi tudi prevaja- Žeiimo Si, da se takšna zamenjava med podjetji še nadaljuje. F. Kostevc STANDARDIZACIJA (Nadalj. is 6. str.) Začetki industrijske standardizacije segajo v prvo polovico preteklega stoletja. Razvoj industrijske proizvodnje in vse večji obseg menjave med narodi sta porajala vedno več poizkusov poenotenja na raznih področjih. Prvi uspehi so zabeleženi sredi preteklega stoletja. Tako so v Prusiji 1875 .leta sestavili »standardne osnutke za lokomotive, osebne in tovorne vagone« na osnovi katerih so bile dve leti pozneje izdelane prve »standardne lokomotive«, za Bavarske železnice, ki so že 1843. leta v treh različnih tovarnah naročile serijo lokomotiv pod pogojem, da so posamezni mehanični deli izdelani tako, da se dajo deli enega stroja namestiti na enaka mesta vsakega drugega stroja, kot da bi bili prvotno zanj namenjeni. Med prve poizkuse uvedbe industrijske standardizacije, štejemo tudi poizkuse v gasilstvu 1860 in gradbeništvu 1877. V isto obdobje sodijo tudi »standardna določila« za železne konstrukcije mostov in visokih zgradb, ki jih je izdala Zveza nemških društev arhitektov in inženirjev. Ob koncu 19. stoletja je ideja poenotenja navoja zajela širok krog takratne industrije v Evropi in Ameriki. Nastali so prvi standardni navoji za vazna področja uporabe. Začeli so se standardizirati vijaki, matice, kovice, čepi, ročaji, ročna kolesa itd., v to obdobje sega tudi prvo ustanavljanje birojev za standardizacijo v velikih podjetjih. Istočasno se je začel proces usklajevanja internih standardov med posameznimi podjetji pod okriljem strokovnih društev in združenj. Proces ustanavljanja in usklajevanja standardov med sorodnimi podjetji, celo med konkurenčnimi, je pospešila I. svetovna vojna. V tem času so ustanovili prve nacionalne institucije ali združenja za standardizacijo z nalogo, da usklajujejo in združujejo prizadevanja na področju standardizacije v vseh panogah gospodarstva. Med prvimi nacionalnimi ustanovami za standardizacijo so osnovane v Veliki Britaniji 1901, Nizozemski 1916, Nemčiji 1917, sledijo Francija, Švica, ZDA, Belgija, Kanada, Avstrija, Italija, Japonska, Madžarska, Avstralija, Švedska, Čehoslovaška, Norveška, Finska, Poljska, SSSR, Danska, Romunija itd. Začetek standardizacije na mednarodnem nivoju se beleži 1906. leta, ko so si elektrotehniki industrijsko razvitih dežel ustanovili Mednarodno elektrotehniško komisijo (IEC), z nalogo, da v njenem okviru izmenjujejo izkušnje in ukrepe, ki naj omogočijo čim zanesljivejše in čim varnejše obratovanje elektrotehniških naprav. Do tega je privedla nevarnost, ki jo skrivajo v sebi elektrotehniški izdelki. Nevarnost elektrike in elektricitete je spodbudila prizadevanja, da se v širšem območju predpisujejo varnostni ukrepi, ki naj zmanjšujejo možnost nesreč z električnim tokom. 1926. leta je bila ustanovljena komisija za instalacijska vprašanja (IFK). Ta je po II. svetovni vojni prerasla v današnjo Mednarodno komisijo za pravila za atestiranje električnih izdelkov (CEE), kateri so postopoma pristopile skoraj vse evropske države. Kot opazovalke v njej sodelujejo tudi države iz drugih delov sveta. Istega leta je bila ustanovljena Mednarodna zveza za standardizacijo (ISA), kot predhodnica današnje Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO). S standardizacijo na ožjih strokovnih področjih so se začele ukvarjati specializirane mednarodne organizacije, katerih razvoj se je razmaknil v zadnjih 25 letih. Zgodovinski razvoj standardizacije v SFRJ Prvi začetki na področju standardizacije v Jugoslaviji segajo v leto 1930, ko so bile izdane prve norme v okviru posameznih strok, kot so gradbeništvo, železnice, pošta, vojska in drugi. Te norme so imele resorski značaj in so rabile za nabavo materiala ter za izvajanje in prevzemanje nekaterih del v obliki tehničnih pogojev. Pred začetkom II. svetovne vojne je bil v letu 1939. ustanovljen nacionalni komite za normalizacijo, ki pa do okupacije v 1. 1941 še ni sprejel nikakršnega jugoslovanskega standarda. Vendar je bilo v tem času, pri hitrem razvoju zlasti vojne industrije, sprejetih več sto norm, ki so imele značaj internih standardov vojne industrije. Po osvoboditvi 1. 1945 je bil ustanovljen Začasni odbor za standardizacijo, kasneje pa Biro standardizacijo Sveta za strojegradnjo Vlade FNRJ, kar lahko tolmačimo za začetek dela na organizaciji in sprejemanju jugoslovanskih standardov. Pripravljalna dela za sestavo osnutkov jugoslovanskih standardov so tedaj obsegala področja strojništva, kovinske industrije, elektroindustrije in metalurgije. Ob koncu 1. 1951 je bil Svet razfor-rniran, Biro pa pripojen tedaj že ustanovljeni Zvezni komisiji za standardizacijo. Prvi zakonski predpisi za področje standardizacije so biil sprejeti aprila in maja 1951. leta in sicer: — Uredba o organizaciji in standardih, zveznih predpisih za kvaliteto proizvodov in proizva-jalskih specifikacijah, in — Udredba o organizaciji in delu Zvezne komisije za standardizacijo. S tem je bila ustvarjena samostojna ustanova za sestavo in sprejemanje standardov, tako da je Zvezna komisija za standardizacijo postala organ Zvezne uprave z določenimi pristojnostmi na področju standardizacije. Julija 1960. leta je stopil v veljavo Zakon o jugoslovanskih standardih, na podlagi katerega je bil ustanovljen Jugoslovanski zavod za standardizacijo v svoji današnji obliki. Ta zakon je z malimi spremembami v 1. 1962 veljal do objave novega zakona o jugoslovanskih standardih in normah kakovosti proizvodov iz 1977, ki je rezultat usklajevanja vse zakonodaje z ustavnimi spremembami. V. Živkovič KONEC Odšli v pokoj 10. junija 1980 smo se v tozdu NABAVA poslovili od tovariša Vekoslava Urbančiča, ki je odšel v zasluženi pokoj. Tovariš Urbančič je skoraj vso delovno dobo preživel v DO Titovi zavodi Litostroj. S svojim delom, izkušnjami, marljivostjo in vestnostjo je vztrajno soustvarjal v naši DO, ki je v sorazmerno kratkem povojnem času dosegla zavidljive uspehe na domačem in tujem tržišču. Tovariša Urbančiča srečamo v Litostroju od ustanovitve najprej na različnih odgovornih mestih, kar je bil dokaz in priznanje za njegovo sposobnost. S prodorom Litostroja v mednarodne poslovne tokove je tovariš Urbančič opravljal različne odgovorne naloge tudi v tujini. Pred enajstimi leti je tovariš Urbančič imenovan za direktorja Nabavnega sektorja. Takratne razmere so bile težke. Delovali smo kot servisna dejavnost v sklopu SSP z dokaj neurejenim poslovanjem v okviru DO in v neurejenih prostorih. Zakon o združenem delu nam je omogočil formirati lastno temeljno organizacijo. Poslovanje v našem tozdu smo zasnovali na način, ki ustreza vsem oblikam in potrebam vseh tozdov v prostorskem in poslovnem pomenu. Zasluge za vse to in skrb pri realizaciji te zasnove je imel tudi tovariš Urbančič, za kar sc mu vsi sodelavci iskreno zahvaljujemo. Želimo mu tudi v bodoče mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih let. Sodelavci TOZD NABAVA 30. aprila letos je odšla v pokoj Zofija DEŽUTELJ, zaposlena kot tiskar v tozdu ZSE. K nam je prišla že 1. julija 1949 in je delala v tiskarni vse do svoje upokojitve. Želimo ji, da bi dolgo uživala zasluženi pokoj in bi se nas spominjala, kakor se bomo mi nje. Sodelavci Viktor MARIC je prišel v Litostroj že 16. septembra 1954, upokojil pa se je 4. marca letos. Kot skupinovodja je bil zaposlen v tozdu PUM. Ob odhodu v pokoj mu želimo še veliko zdravih in prijetnih let. Sodelavci V invalidski pokoj je 28. aprila letos odšel Pavle TORKAR, ki sc je zaposlil v Litostroju 9. februarja 1959. Zaposlen je bil kot manipulant v skladišču tozda Montaža. Kot navdušenemu godbeniku in dobremu sodelavcu mu želimo, da bi se v pokoju imel čim lepše. Sodelavci Zahvale Ob mojem odhodu v invalidski pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD MONTAŽA za prejeta darila in cvetje, posebno pa se zahvaljujem tovarišu Josipu Popoviču in sindikatu za izredno pozornost in denarno pomoč v času bolezni. Vsem sodelavcem želim še veliko delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. Pavle Torkar Prisrčno sc zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD IVET za denarno pomoč, ki sem jo prejela v času moje bolezni. Še posebej hvala sodelavcem za pozornost ter obisk na domu. Barbara Tkalčič Vsem sodelavkam in sodelavcem se najtopleje zahvaljujem za čestitke in darilo, ki so mi ga podarili ob mojem 60. rojstnem dnevu. Vlado Vidic 15. maja je odšla v pokoj naša dolgoletna sodelavka Marica TAJNIKAR, korespondentka v odpravi. V Litostroj je prišla 3. oktobra 1963. Za njeno dolgoletno sodelovanje se ji iskreno zahvaljujemo in ji želimo še veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva v zasluženem pokoju. Sodelavci iz tozda Prodaja V pokoj je odšel 8. maja letos Jože VIDENlC, transportni delavec v TOZD Nabava. V Litostroj je prišel 15. novembra 1963, zdaj pa mu želimo, da bi v pokoju preživel še mnogo prijetnih let. Sodelavci Ob odhodu v invalidski pokoj se iskreno zahvaljujem izvršnemu odboru sindikata za finančno pomoč, mojim sodelavcem v čistilnici jeklolivarne TOZD PUM pa za prisrčne poslovilne besede in za lepo spominsko darilo. Celotnemu kolektivu želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem (*e^u' Viktor Marič FOTOFILHUKO DRU/TVO i-m LITOSTROJ LiDJ Piše: P. Poženel Pri snemanju z vozila, ki se giblje, pa se ne smemo nasloniti na del vozila, ker se trese. Tresljaje ublažimo tako, da komolce naslonimo na kolena ali na prsi. Kadar snemamo s teleobjektivom, je mirno držanje kamere še posebno važno 'in moramo vedno izkoristiti vsako možnost za oporo. Vsako najmanjše tresenje ima pri deilu s teleobjektivom za posledico napako v neositrini in to večjo kot pri snemanju z normalnim objektivom. Velja nepisano pravilo, da je čas, katerega lahko uporabimo pri snemanju z roke. za določen objektiv približno enak f/100 sekunde. Tako je npr. za delo z objektivom z goriščno razdaljo f = 50 mm dovoljeni čas Naslon telesa na trdno oporo 19 l/50sek, za objektiv z f = 300 mm pa le 1/300 sek, če želimo, da bodo posnetki še zadovoljivo ostri. Kadar želimo snemati s časi osvetlitve, daljšimi od 1/30 sek. tedaj moramo obvezno uporabiti fotografsko stojalo. Teh stojal je več vrst in bomo o njih več spregovorili v poglavju »Fotografski pribor «. i Pri snemanju z enooko ali dvo-oko zrcalno kamero srednjega formata lahko uporabimo več načinov držanja kamere. Najboljši je ta, da kamera visi na jermenčku okoli vratu in se nahaja v višini prsi, (sl. 41 a). Če določamo raiz- Klečeči in ležeči položaj telesa daljo do predmeta na medlici, tedaj držimo kamero v višini oči (sl. 41 b). Pri snemanju športnih posnetkov uporabimo športno okvirno iskallo, s katerim hitro poiščemo motiv in mu sledimo. Opozoriti moramo še na para-lekso pri snemanju. Ta nastopi pri snemanju s kamero z optičnim Iskalom, pri razdaljah predmeta manjših od 2 m. (O paralaksi smo že govorili v nadaljevanju št. 8). Velika škoda je namreč, da odrežemo zgornji del motiva in tako uničimo cel posnetek. Da odpravimo paralekso, lahko uporabimo posebno paralaksno iskalo, ki ga nataknemo na iskalo fotokamere. Pri snemanju moramo paziti še na to. da s torbico ali roko ne zaslonimo odprtine optičnega iskala, odprtine daljinomera ali celo objektiva. To se pri eno zrcalni kameri, pri kateri gledamo skozi objektiv, sicer ne more zgoditi, ker takoj vidimo, da je objektiv zakrit, pri kameri z optičnim kazalom pa je to možno. VELIKOST SLIKE NA FILMU Na velikost slike na filmu vpliva več dejavnikov, in sicer: 1. Velikost predmeta. Čim večji je predmet snemanja (motiv) na isti predmetni razdalji, tem večja bo tudi njegova slika, zarisana na filmu. 2. Oddaljenost predmeta od optičnega središča objektiva. To razdaljo imenujemo strokovno predmetna razdalja. Čim večja je predmetna razdalja, tem manjša je slika. To je dobro vidno na sl. 42, kjer enako velik predmet Predmetno razdalja [ŠL42j na večji predmetni razdalji zariše na filmu manjšo sliko kot predmet, ki se nahaja na manjši predmetni razdalji. Žarki, ki potekajo od skrajnih točk predmetov, potekajo skozi optično središče objektiva in tvorijo kot žarkov, ki je pri bolj oddaljenih predmetih manjši kot pri bližjih, in zato je tudi slika manjša. 3. Goriščna razdalja objektiva Objektiv z večjo goriščno razdaljo zariše pri isti predmetni razdalji na filmu večjo sliko istega predmeta, kot objektiv z manjšo goriščno razdaljo (sl. 43 a in b). a] Večja goriščna razdalja - večja'slika b) Manjša goriščna razdalja-manjša slika Sl.43 Ob mojem odhodu v pokoj se iz srca zahvaljujem vsem sodelavcem sice livarne za dragocena darila, prisrčno slovo in mnogo lepih želja za mojo prihodnost. Zahvaljujem se tudi predstavnikom delavskega samoupravljanja ter sindikata za darilo in tople besede. Litostroj je bil več kot 32 let moj drugi dom, tovarištvo med sodelavci mi bo ostalo v toplem spominu. Želim, da bi še nadalje dosegali dobre delovne uspehe. Martin Fine Vsem sodelavcem skladiščne službe in mehanske obdelave v tozdu OBDELAVA se iskreno zahvaljujem za darilo in čestitke ob moji 60-letnici in odhodu v pokoj. Slavko Nahtigal Ob smrti mojega očeta Franca VEBRA se zahvaljujem sodelavcem v težki obdelavi (TOZD OB) za podarjeni venec. Lepo se zahvaljujem tudi članom Planinskega društva Litostroj za spremstvo na njegovi zadnji poti. Rudi Veber Ob boleči izgubi moje matere se iskreno zahvaljujem vodstvu in vsem sodelavcem TOZD OB za venec jn izrečena sožalja ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Franc Omejec z družino Tudi najhujše trenutke, ki ti jih kruta usoda nameni, lahko prenašaš, če se zavedaš, da nisi sam! Zato ob boleči smrti drage žene in mame Marije LAGUDlN, izražamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam pomagali, da smo lažje prestali bolečo izgubo. Hvala sodelavcem, sindikatu TOZD IRRP in vsem, ki so se prišli posloviti od nje! Mož Vlado, sin Peter in hčerka Ljubica NESREČA TEGA DNE Štirioglata škatla — smrti zaboj. Stok, krik in smrtni boj ... Škatla na štirih kolesih, kazalec leti do sto, škatla na kolesih, kar bo pa bo. Hitreje, hitreje pritisni na plin! Hitreje, hitreje, kmalu bomo na cilju sredi črnih globin! Pok, hreščanje pločevine. Le en pok, pa ti življenje mine. In nato — Nato ni nič. Na vratih pekla le sprejme hudič, Irena Novak Irak nekoč in danes Uradni podatki o Iraku govorijo, da je to republika v jugozahodni Aziji oziroma na Bližnjem vzhodu, kjer živi na površini 435.000 kvadratnih kilometrov nekaj manj kot 9 milijonov prebivalcev. V primerjavi z Jugoslavijo vidimo, da je skoraj dvakrat večji, ima pa skoraj dvakrat manj prebivalcev. Več kol tri četrtine prebivalcev so Arabci, ostali so Kurdi in nekaj drugih manjšin. Irak je bil do leta 1958 kraljevina. Takrat je nacionalistična revolucija pod vodstvom Kasema zrušila monarhijo. Leta 1963 je revolucija Socialistične stranke at'abskega preporoda (BAAS) strmoglavila Kasema ter prevze- la oblast. Leta 1964 je bila izvedena nacionalizacija tujih in domačih bank in velepodjetij. Od takrat dalje stopa Irak po poti neuvrščenosti, kjer igra vidno vlogo in bo gostitelj naslednje konference neuvrščenih. Irak je tudi eden redkih imetnikov nafte, ki ne verjame v brezkončnost zalog nafte, zato že sedaj ogromno investira v vsestranski razvoj gospodarstva, posebno v poljedelstvo in industrijo. Danes je Irak verjetno največje gradbišče na svetu. Nekoč je bilo področje med rekama Evfratom in Tigrisom eno najbolj plodnih področij na svetu, znano pod imenom Mezopotamija. Plodnost tega področja je uničila pustinjska sol in danes je od Mezopotamije ostalo samo ime. V dolgoročnem načrtu napredne iraške vlade je začrtana usposobitev velikih površin zemljišča za pridelovanje zadostne količine hrane za domače potrebe in tudi za izvoz. Zemljišča usposabljajo s sistemom namakanja. Glavni izvozni artikli Iraka sta nafta in datlji. Imajo tudi zelo razvito industrijo predelave datljev (alkoholne pijače, bonboni, marmelada in drugo j. Glavna mesto Iraka je Bagdad. Po nekaterih podatkih šteje blizu 4 milijone prebivalcev. Vendar je to po vsej verjetnosti ma- lo pretirana številka z ozirom na skpuno število prebivalcev v Iraku in podatek iz leksikona iz leta 1973 (1,2 milijona). Tudi v Bagdadu se ukvarjajo s podobnimi problemi hitro rastočih mest, kot npr. v Ljubljani: promet in kanalizacija. Priti na določen cilj v Bagdadu v času prometne konice je prava kaskaderska umetnost. Čeprav promet poteka zaradi krožnega načina vožnje v križiščih dokaj tekoče, se tujec težko prilagodi njihovemu načinu vožnje. Glavna signala pri vožnji sta hupa in iztegnjena roka skozi okno. Ena od znamenitosti Bagdada je souk. To je orientalski bazar, kjer majhni in veliki trgovci nudijo kupcem različno blago. Za nas je mogoče zanimivo tudi to, da so cene izdelkov povsod enake in fiksne ter da trgovci ne vzamejo niti ficka »bakšiša«. Cene »v skoku v Višino« tudi precej zaostajajo za našimi. Med mojim enoletnim bivanjem v Iraku sem si ustvaril določeno sliko in mnenje o tej prijateljski državi. Po prvih vtisih, da je to dežela puščav ter nam nedostopnih ljudi, sem spoznal, da je resnica drugačna. Čedalje bolj sem začel razumevati ljudi, ki resnično zaslužijo občudovanje. Zdi se, da so srečni, čeprav je njihovo življenje vse prej kot lepo. Gledal sem ženske in JEZIKOVNE NAPAKE Živost pisanja čudovito ohranjena vrata boginje Ištar (Foto: M. Čepuran) tehnično urejanje časopisa 'še: E. Lampič OD DOPISNIKA DO 11 CICERO Datum za oddajo materiala — člankov in slik — v tiskarno je l8, v mesecu. Ta datum je nepremakljiv, zato je tako zelo pomemb-n°- da se dopisniki držijo rokov za oddajo svojih prispevkov (sicer nam zmanjka časa za kvalitetno pripravo materiala za tiskarno). .. Prvi del svojega dela opravi skarna nekako v treh ali štirih beh. v tem času na stavnih stro-L" Ves tekst vlijejo v svinčene Jolpce in na cinkove plošče prečkajo vse slike — seveda ustrez-,.°. Pomanjšane ali povečane. Od-Sl stolpcev in slik nam bodo „lUzili za izdelavo ogledala, v žar-j °nU »špigla«. Za osnovo ogleda-a nam služi prazna — slepa stran asopisa> ki ima prav tako vrisa-,‘k pet stolpcev, širine 11 cicero, jih ima časopis. Sedaj bodo , °bile časopisne strani svoj do-t Občili obraz. Oblikovati je poti rt*10 vsako stran poesbej in tu-ti dve strani, Iti si stojita naspro-j ' Paorata tvoriti oblikovno ce-n.to s pravilno razporejenimi tem-in svetlimi ploskvami. In ebinsko — vsaka številka časo-sa mora imeti svoj nosilni (vo-ali glavni) članek, ki se modli na prvi strani in če je sl a nadaljevati nekje na na-p ®dnjih straneh. Tudi vsaka stran sebej mora imeti svoj nosilni n‘‘ček, ki je po vsebini najvaž-•Pp i in po možnosti najdaljši. Uu vedno sledijo manj po- membni, krajši članki, novice, vesti itd., ki pa si morajo biti po vsebini sorodni. K vsakemu članku sodijo tudi ustrezne slike s podpisi. Vedno pa naj bi slike in tekst predstavljale razgibano oblikovno in vsebinsko celoto. Zelo . težko ali celo nemogoče je oblikovati zanimivo stran, če je zanjo na razpolago en sam članek z eno ali dvema slikama ali pa celo brez. Zato bi tu rada prišepnila dopisnikom: pišite raje dva ali tri krajše članke na isto temo, kot samo enega maratonskega. Krajši članek z lepim naslovom bo marsikdo prebral, si bo vzel zanj čas, dolgega in pustega članka se bo lotil malokdo. Če pa je že članek daljši, so zaželeni mednaslovi, da popestrijo sicer pusto stran in razčlenijo vsebino in obliko. Naloga tehničnega urednika pri oblikovanju — sestavljanju časopisa je, da sestavi zanimive, razgibane strani, ki jih povezuje sorodna vsebina. Popestriti jih mora s kratkimi naslovi, ki bralca privabijo, da se loti branja. Že sam izgled časopisa mora bral- V poglavju o praktični stilistiki oziroma o dobrem jezikovnem slogu smo zadnjič obdelali jasnost govorjenja oziroma pisanja, danes pa si oglejmo naslednjo značilnost — ŽIVOST. V življenju je pač tako, da imamo žive, živahne stvari raje kot dolgočasne, to pa velja tudi za jezik. Veliko raje preberemo zanimivo knjigo, zanimiv članek — pri tem ne mislim samo vsebinsko zanimiv, ampak zanimiv tudi po načinu pisanja. Važno je, da je članek povedan na živahen način, tak, ki bralce pritegne, nas vabi, da ga takoj preberemo do konca in nas to opravilo sploh ne dolgočasi. In kakšna so ta sredstva, s katerimi dosežemo živost pisanja? 1. Uporabljamo nazorne izraze, kar se le da konkretne besede in ne splošnih. Vse preradi namreč besedičimo in uporablja- ca izzvati, da ga vzame v roke, pogleda in nato prebere. Vsaka stran »špigla« mora biti do potankosti taka, kot bo potem časopisna stran, zato se tudi imenuje ogledalo. Ročni stavec-meter v tiskarni naredi po tem ogledalu prelom časopisa. Svinčene stolpce in klišeje zloži v kalupe, tako imenovane čolne, ki imajo točno velikost časopisa. Ročno mora sestaviti naslove, črte in okvire, ki so narisani na ogledalu. Ko je stran gotova in vsaka črka in črta fiksirana, naredijo prvi — krtačni odtis strani. Tako odtisnjena stran služi za zadnje korekture-popravke. Še enkrat je treba prebrati tekst, pogledati, če je pravi podpis pod pravo sliko, če v naslovu ni slučajno postavljeno kaj narobe, če ni (ta stokrat presneti) škrat spet zamešal vrstic ali črk in tako popačil vsebino itd. Še zadnji pogled na vse strani skupaj, če si pravilno sledijo, ali so vsa nadaljevanja označena, da kje ne manjka podpis avtorja. Da, tudi kolofon — osebna izkaznica časopisa ne sme manjkati, tu so vsi podatki o časopisu in imena urednikov: »da jim bomo že svoje povedali, kaj je narobe v časopisu, kaj bi bilo boljše in kako bi bilo sploh bolje, če tega ne bi objavili«. Vsakemu svoje. Četudi slišimo hudo kritiko, ko ga polomimo — seveda je pohvala bolj zaželena — smo veseli vsakega, ki se oglasi po izidu časopisa. Ti telefonski klici ali osebno povedana mnenja nam dokazujejo, da ste časopis prebrali, da naše delo ni bilo zaman, ampak je doseglo svoj namen — prišlo je med bralce. mo izraze, ki nam ne povedo dosti. To so na primer pomensko zelo brezbarvni, bledi glagoli: biti, nahajati se, vršiti se, potekati, Poglejmo si primer, kako pomen nastane, se širi, prvi in drugi pa pomenita najmanj: Stroj je na sredi proizvodne dvorane. Stroj se nahaja na sredi proizvodne dvorane. Stroj je postavljen ... Stroj stoji ... Stroj je našel mesto sredi... Stroj zapolnjuje sredo ... Stroj zavzema osrednje mesto itd. Kot vidimo, je možnih variant veliko, zato izberimo tisto, ki je najmanj navadna, tisto, ki ji bo poslušalec prisluhnil! 2. Kadar se lotimo pisanja, ne smemo zaradi tega »opravila« pisati na drugačen način, kot kadar govorimo s prijateljem, znancem ali kadar pišemo pismo domačim. Izbirajmo izraze, ki danes živijo med nami, ki jih uporabljamo, in se izogibajmo besedam, ki so knjižne, suhoparne, danes takorekoč mrtve in marsikomu nerazumljive. Raje pišimo narava kot priroda, zato kot zategadelj, skoraj namesto skoro, čeprav namesto akoprav, z namenom namesto s ciljem, zaradi namesto vsled ... 3. V sproščenem govoru se izražamo v kratkih enostavnih stavkih. le zakaj ne bi takih tudi pisali! In ko pač moramo kaj povedati na malo daljši način, uporabljamo raje priredje, torej same glavne stavke, in ne zveze z odvisnimi stavki, ki so redkejši. 4. K večji živosti in privlačnosti veliko prispeva tudi odgovornost. S takim načinom najbolj pritegnemo bralca, saj mu postavljamo vprašanja (to so retorična vprašanja), na katera potem sicer sami odgovorimo, vendar glavni namen smo dosegli. Bralec dobi občutek, kot da se z njim pogovarjamo. Pri tem, ko toliko poudarjam potrebo po čim bolj vsakdanjem pisanju, podobnem našemu vsakdanjemu govorjenju, pa moram opozoriti na to, da se pri tem moramo držati zahtev pravilnosti slovenskega izražanja. Iz vsakdanjega pogvornega jezika pač ne smemo pisati tistih izrazov, ki so označeni kot nepravilni, neknjižni (npr. popačenke in slovnično napačne besedne zveze). Vesna Tomc-Lamut otroke, ki v majhnih svežnjih na glavah nosijo posušeno travo in grmičevje tudi po več kilometrov daleč, da nahranijo svojo živlino vsaj toliko, da preživi. Pri temperaturi 40—50 °C to ni ravno prijeten opravek. Videl sem iste ženske in otroke, ki so zbirali vejevje za kurjavo ter živalske odpadke za po-gnojiitev njiv in vrtov. Gledal sem izdelavo »hiše« iz šibja in blata. S kakšno zavzetostjo je vsa družina sodelovala pri »gradnji«! Gledal sem pastirje z značilnimi turbani na glavah, ki so gnali svoje črede k redkim šopom trave, ki jih je opazovalčevo oko le s težavo zaznavalo. Vendar so ti ljudje verjetno srečni, ker upravičeno upajo v boljši jutri. To upanje jim daje ravno že omenjeni široko zasnovani sistem namakanja. To upanje jim daje tudi vlada s predsednikom Huseinom na čelu, ki je nenehno na poti po deželi, se z zanimanjem pogovarja o problemih kmetov, pastirjev, delavcev. Irak je poznan po zgodovinskih znamenitostih. Kdo še ni slišal za Babilon, Sumaro, Ninive? Nekdo je zapisal: »Bivati v Iraku, a ne obiskati Babilon, bi bila neodpustljiva napaka«. Sicer je vsak obiskovalec, ki prvič vidi Babilon malce razočaran, ker pričakuje, da bo videl več. Sam sem bil v Babilonu dvakrat in lahko rečem, da sem drugič videl več. Morda zato, ker sem med prvim in drugim obiskom bolj z zanimanjem prebral zgodovino Babilona. Babilon leži približno 90 km od Bagdada. Nekaj kilometrov pred mestom Hilla, v katerem je umrl Aleksander Veliki, cesta zavija v daljno preteklost. Na vzhodu Babilona stojijo velika vrata boginje Ištar, zelo dobro ohranjena, polna »živih slik« svetih živali, katerih telesa so sestavljena iz delov več drugih živali. Za Babilon trdijo, da je bil rojen pred 60 stoletji. V svoji bogati zgodovini je bil večkrat porušen in ponovno rekonstruiran. Obdan je bil z globokim jarkom in varovalnimi zidovi. Dobro je ohranjena tudi široka glavna ulica, ki je služila za sprevode in vojaške parade. Tlakovan je z lepo rezano opeko, ki je povezana z asfaltom, kar človek ne more verjeti — zaradi spoznanja, da so že pred 6000 leti ljudje poznali asfalt in ga uporabljali kot gradbeni material. Malo naprej od glavne ulice stoji granitna figura znanega babilonskega leva, ki je skoraj obvezen na spominskih fotografijah koV dokaz, da so res bili v Babilonu. Trdijo, da je to kar se danes vidi v resnici najmlajši Babilon in da se pod njim nahajata še dva starejša. Današnji Babilon je precej osiromašen, ker so razni kolonizatorji odnašali iz njega vse kar so mogli. Veliko materiala so uporabili za gradnjo drugih objektov. Veliko škodo je naredila tudi narava, vetrovi visoka temperatura in pustinjska sol. Danes je Babilon veliko delovišče. Pod vodstvom domačih in tujih strokovnjakov skušajo preprečiti nadaljnje propadanje. Obnovili so že znameniti babilonski stolp, pri gradnji je kot pravi legenda, bog mešal jezike in od takrat se na svetu govori več jezikov. Skratka — čutiti je, da Iračani želijo Babilon približati današnjemu človeku in ga ohraniti tudi za prihodnje rodove. M. Čepuran OGLAS Ker sem v hudi stanovanjski stiski, nujno iščem kjerkoli v Ljubljani, okolici ali na relacijah, kjer vozijo litostrojski avtobusi, sobo zase in za ženo. Pripravljen sem tudi pomagati pri delu okrog hiše ali na kmetiji. Vse, ki imajo možnost, da mi oddajo sobo v najem, prosim, da to sporočijo v uredništvo časopisa, sicer pa sem zaposlen v tozdu TVN. Rašan Omerovič VE/TI IZ PROIZVODU! E TOZD MONT Turbine Za HE Čakovec trenutno prilagajamo drugi konus turbine z nizvodnim obročem. Temu bo sledila skupna prilagoditev nizvod-nega obroča z oblogo gonilnika, to pa mehansko še obdelujemo. Pričela se je tudi poizkusna montaža tablastih zapornic, za katere nekaj elementov še obdelujemo. Pospešeno končujemo mehansko obdelavo na opremi črpalk, nato jih bo potrebno še poizkusno zmontirati in funkcijsko preizkusiti. Trenutno je od nosilcev termina kritična izdelava zvarjencev za zunanji vodilnikov obroč in zvarjenec za vodilnik, kar bo občutno vplivalo na rokovni pričetek poizkusne montaže turbine. V prvi polovici julija 1980 bomo odpremili predvidoma za Gra-bovico prvi predvodilnik, ki je trenutno v zaključni fazi mehanske obdelave. Temu bo sledila še prilagoditev določenih plaščev na eno polovico predvodilnika. Za ostale nosilce termina za to naročilo še nabavljamo polizdelke, izdelujemo zvarjence in ulitke. Od naročene opreme za HE Hemren Dam še nismo odpremili prve in druge tlačne naprave in pripadajoče elektroopreme turbine. V glavnem bo oprema gotova in pripravljena za odpremo v prvi polovici julija 1980. V juniju 1980 bomo za HE Tikveš odpremili prvo in drugo tlačno napravo, ti sta že izdelani in ju trenutno pripravljamo za transport. Za končno odpremo je potrebno izdelati še pripadajočo elektroopremo, to pa še izdelujemo. Žerjavi Od naročenih žerjavov za HE Čakovec prvo dvigalo 70 Mpx 16,2 m trenutno demontirano, istočasno pa poteka tudi površinska zaščita in postopna predaja odpremi. Drugo dvigalo funkcijsko preizkušamo, temu bo sledil isti postopek izdelave kot za prvo dvigalo. Na polarno dvigalo za Sovjetsko zvezo smo začeli postopoma montirati 400 Mp in 80 Mp težka mačka. Zvarjenec za most še ni izdelan, izdeluje ga kooperant Radeš Blato. Pričela se je poizkusna montaža konzolnega dvigala EKD 5 Mpx 12 m za 3. maj iz Reke. Reduktorji Za ZSSR trenutno poizkusno montiramo deset zobniških prenosnikov AC 2280 V sami fazi poizkusne montaže pa je prišlo do prekinitve zaradi še nedobavljenih ležajev naročenih iz uvoza. Oprema za naslednjih deset prenosnikov je v glavnem mehansko obdelana in jo že postopoma pripravljamo za pričetek poizkusne montaže. Tudi za to serijo bo problematična dobava manjkajočih ležajev. Za opremo preostalih dvajset prenosnikov pa še dobavljamo polizdekle, izdelke in dele mehansko obdelujemo. Dieselski motorji Za Uljanik iz Pulja smo za prvo gradnjo odpremili tri motorje tipa 6 T 23 LH. Motorji istega tipa za drugo gradnjo pa so trenutno v fazi funkcijskega preizkusa. Pričeli smo postopno montirati dva motorja DM 12 V 23 LH za Brodogradilište Split. Za istega naročnika je oprema za motorje DM 625 MTBH-40 še v fazi dobave polizdelkov, izdelave zvarjencev in mehanske obdelave. Črpalke Za naročnika Plevlje iz Črne gore smo pričeli montirati dve črpalki tipa Vi 3,6/113. V postopni fazi funkcijskega preizkusa je dvajset črpalk VO 17 za Vodovod Beograd. Od osmih črpalk za INO iz Reke dve črpalki 3 C V 4 a-VI in štiri CP 5/31 poizkusno montiramo, dve črpalki CP 5/25 pa sta gotovi in predani odpremi. Za naročnika Boris Kidrič iz Županje funkcijsko preizkušamo eno črpalko CN 20/36-2. TOZD Montaža je imela v mesecu maju 1980 po gospodarskem načrtu predvideno količinsko realizacijo 434 ton. Uspelo nam je doseči 318,8 tone oziroma 73,5 od-stokov. Od predvidene kumulativne količinske realizacije 2564 ton pa nam je uspelo doseči 2227,9 ton oziroma 86,9 odstotkov. B. Seme V Dražgošah in na Soriški planini V soboto, 31. maja 1980 je bilo deževno jutro, ko je avtobus odpeljal delavce računovodstva izpred Izobraževalnega centra Litostroj v smeri Slcofja Loka. V Udeleženci izleta na spomeniku v Dražgošah Škofji Loki je prenehalo deževati. Tu smo se za trenutek ustavili, da smo sprejeli v avtobus še eno našo delavko. Pot nas je vodila po Selški dolini proti Železnikom, kjer smo v vasi Češnjica zavili proti Dražgošam. V Dražgošah smo si ogledali spomenik postavljen v spomin na tridnevno bitko v januarju 1942, ki se je odvijala na zasneženih dražgoških strminah. Naša pot se je iz Dražgoš nadaljevala preko Rovtarice na Soriško planino. Soriška planina nas je sprejela obsijana s soncem. Ena skupina je pripravila vse potrebno za peko čevapčičev, drugi pa so se kot martinčki greli na soncu. Po malici oziroma našem kosilu smo igrali nogomet in odbojko, nekateri pa so odšli na Lajnar in Možic. V popoldanskih urah so nas megla in deževne kaplje pregnale v kočo, kjer smo se zavrteli ob prijetni glasbi. Dan se je bližal koncu, ko nas je avtobus odpeljal proti Ljubljani. Sem smo prispeli s pesmijo «Jugoslavijo" na ustih, z nasmejanimi obrazi, da nam je kljub muhavosti vremena izlet uspel. C. Rozman Odgovor na vročo temo V majski izdaji našega časo-piiisa smo kot »vročo terno« objavili na zadnji strani članek z naslovom »Viličarji spet brez vilic«. Več vzrokov je bilo, da smo se odločili za objavo tega članka. Predvsem pa so to dejanski pereči problemi, fci se pri izdelavi vilic za naše viličarje vlečejo že dolgo brez večjih sprememb ali boljših rešitev. Dejstvo je tudi, da je proizvodnja viličarjev v novi tovarni dobro Stekla, pri tem pa še vedno ostaja odprto vprašanje izdelave povečanih količin sestavnih delov in med njimi tudi vilic. Problemov je še več, tudi subjektivnih, zaJto lahko rečemo, da v naši delovni organizaciji nismo storili vteega, kar bi lahko, da bi proizvodnja viličarjev tekla nemoteno. Prav to nas je v uredništvu vodilo, da smo na podlagi Izjave člana samoupravne delavske kontrole objavili ta članek. Res je bil nekoliko Obtožujoč, res je stvar prikazal le z ene strani. Ni pa bil tendenciozen ali pretirano kritičen. Po mnenju uredništva in uredniškega odbora naj bi tudi ta objavljeni članek na svoj način in skupno z vsemi drugimi prizadevanji pripomogel k hitrejšemu reševanju proizvodnje vilic. Moramo priznati, da nam ta naš dobri namen najbrž ni uspel. Morda Pa je članek še potreben presoje, saj smo v uredništvo prejeli različno nasprotujoča si stališča. Iz tozda PZO smo prejeli odgovor na naš članek ter pregled sedanjih In potrebnih zmogljivo-sti kovačije, da bi lahko obvladala viličarsko proizvodnjo. Odgo-vor smo le lektorirali, pregled Pa tehnično uredili in tako vse skupaj objavljamo v celoti. ODGOVOR TOZDA PZO Zaposleni v TOZD PZO smo s presenečenjem prebrali »vročo temo«, ki obravnava problem viličarjev brez vilic. S presenečenjem zato, ker avtor ali avtorji članka s svojim pisanjem spravljajo v slabo luč delo zaposlenih v TOZD PZO, posebej pa delo delavcev v kovačiji. Najprej o tem, ali je članek pisan tendenciozno ali ne, ne bi pisali, temveč bi skušali prikazati realno stanje izdelave odkovkov v kovačiji. Glede druge izmene pa naj nam bo prej dovoljeno povedati le to: Danes je lažje dobiti na tržišču delovne sile glavnega urednika kot kvalificiranega kovača, sedaj pa uredništvo lahko še naprej polemizira okrog izraza tržišče delovne sile, če mu je to v zadovoljstvo. Menimo, da za ilustracijo stanja kadrov v kovačiji zadostuje ta kratek prikaz. Od 14 zaposlenih v kovačiji je en delavec z delovodsko šolo, 5 delavcev ima kvalifikacijo, ostali pa so polkvalificirani oz. nekvalificirani. Sedaj bi na kratko seznanili bralce, kaj vse bi morali delavci v kovačiji narediti, poudarjamo samo za kritje glavnih potreb TOZD TVN. Zaradi preglednosti potrebne izdelke podajamo v obliki tabele. ZAHTEVE TOZD TVN PO ODKOVKIH ZA LETO 1980 POTREBEN Nč ZA POSAMEZNO OPERACIJO ^ ELEMENT Število kosov Skupna teža/kg KS-7 KS-6 PH5 in PT5 PH 7 KR Vsota Nč Vilice za 3—12 t vilič. 1.510 235.116 2.265 — 2.114 1.208 4.228 9.815 Pol os 705 26.289 1.586 — — — — 1.586 Krmilna os ' 564 17.180 — 677 — — — 677 Batnica 256 8.264 — 333 — — — 333 Pastorek 396 7.166 — 396 — — — 396 Zobato kdlo 497 19.030 1.839 — — — — 1.839 Nosilni pesto 236 10.968 425 — — 354 — 779 Čelno vodeno kolo 560 7.257 1.232 — — — — 1.232 Ostalo 583 Skupaj 331.252 7.347 17.220 KRIVLJENCI ZA ZVARJENCE Obroči za kolesa 3.800 3.040 3.040 Podaljšek vilic 120 420 420 Vodila za viličarje 620 1.620 372 1.984 Skupaj1 22.664 LEGENDA: KS-7 — kovaško strojno kladivo (teža ovna 450 kg, hod bata 447 mm, moč elektromotorja 35 KW) KS-6 — kovaško strojno kladivo (teža ovna 350 kg, hod bata 500 mm, moč elektromotorja 30 KW) PH-5 — hidravlična stiskalnica 200 t PH-7 — hidravlična stiskalnica 800 t KR — kovaško krivljenje ročno — Povprečni efektivni delovni čas na zaposlenega je 2.208 ur letno, — letni dopust 164 ur, — dejanski efektivni čas 2.024 ur letno, — efektivni čas za KV je 8X2.024 = 16.192, — pri kovanju delata dva do trije delavci v ekipi, Ito je pri dveh delavcih v ekipi letno 44048 Eč, — povprečni preseg norme za april je v kovačnici 50-odstoten. Menimo, da je kratka analiza, podana v priloženi tabeli, zadosten odgovor o možnosti izdelave vilic za viličarje v kovačnici tozda PZO. Za lažje razumevanje tabele bi izpostavili le podatek o možni zmogljivosti strojev in naprav v kovačnici. Menimo, da bodo tudi zainteresirani tovariši iz tega kratkega pregleda izvlekli zaključke glede izdelave elementov za viličarsko proizvodnjo. Seveda bi še radi opozorili, da kovačnica TOZD PZO izdeluje odkovke ter nudi medobratne storitve tudi ostalim proizvodnim tozdom v delovni organizaciji, o tem pa za sedaj namenoma nismo hoteli nič spregovoriti. Na koncu bi le povedali, da je proizvodnja kovačnice za leto 1980 planirana takole: — odkovki 200 ton — medobratne storitve 300 ton — SKUPNO 500 ton Jakov Klarič, dipl. ing. TUJA NOVINARJA V LITOSTROJU V sredo, 28. maja, sta našo delovno organizacijo obiskala tuja novinarja PAK PYONG SAN RYU MU JL iz Ljudske demokratične republike Koreje. Novinarja sta sodelavca največje korejske agencije »Korca central ncws agency«, spraševala sta o naši samoupravni socialistično družbeni ureditvi. V Litostroj sta prišla v spremstvu predstavnikov republiškega komiteja za informacije SRS in z namenom, da spoznata našo delovno organizacijo. Predvsem sta se zanimala za naš proizvodni program, delovne in proizvodne dosežke, za samoupravno organiziranost, način delovanja samoupravnih organov in nastop Litostroja na zunanjih tržiščih. Po razgovorih s predstavniki samoupravnih organov in vodstva DO pa sta si novinarja ogledala tudi naše proizvodne obrate. K. G. Ob tem odgovoru nas preseneča pretirana užaljenost še posebno zato, ker bj po taki logiki morali v našem časopisu pisati same o tistih zadevah, ptoijavih, dogod-kliih ali prizadevanjih, kjer ni no" banih problemov in vse dobro m lepo lizgileda. Vsi vemo, da v življenju ni ta-ko, da delo v tovarni teče drugače, in čisto naravno je, da se nam na vseh delih in nalogah pojavljal0 številni rešljivi in nerešljivi P}'0' blemi. Rešujemo jih na različne načine z vsakodnevnim prizadevnim delom, z Zbofljševanjem organizacije dela, s prepričevanjem ib angažiranjem večine za skupne cilje, pa tudi z javnim mnenjem 1° objektivno kritiko. Torišče oblikovanja javnega mnenja mora izpolnjevati naš časopis s tem, da v rijem soočamo svoja stališča in mnenja ter tako skupno oblikujemo pogoje za delo in samoupravljanje. Po izidu majskega časopisa ie v zvezi z objavljenim člankom 0 vilicah večkrat zazvonil telefob-Bil smo veseli ob vsakem klic0, saj smo s tem dobiti zagotovilo' da resnično berete naš časopis Nekateri so na račun uredništvi izrazili kritiko, več pa jih je kritičnost odobravalo. Sešteto vSe Skupaj pa llahfco ocenimo kot pozitiven pojav, saj največkrat z