AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN T IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 104
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 4, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Več dela!
Prva bolj ugodna poročila o Večji zaposelnosti v avtomobilski in jeklarski industriji od lanske jeseni so prišla te dni v javnosti potom Trgovske zbornice v Clevelandu. Avtomobilska industrija poroča, da je tekom aprila meseca znižala brezposelnost za 4.5 odstotkov, dočim je jeklarska industrija pridobila 2 odstotka. Tako poroča 42 industrijskih tvrdk v Clevelandu. To je prva pridobitev od lanskega septembra. Tudi so se delovne ure nekoliko izboljšale. Povprečne delovne ure v januariju so bile 33.2 na teden, v aprilu pa 34.8. Povprečna delavska plača je 54 centov na uro v omenjenih industrijah.
-o-
Ubiti ropar
Zgodaj zjutraj danes sta prišla v gostilno na 7320 Detroit Ave. dva roparja, katerih eden je zapovedal gostilničarju dvigniti roke kvišku. Gostilničar je res dvignil roko, toda je segel po revolverju in takoj streljal. Ropar je bil ubit. Tovariš ubitega je pa tudi začel streljati in je nevarno obstrelil salunarja. Obstre-ljeni ropar je kmalu potem umrl v bolnišnici. Povedal je, da se piše Alvin Patcher in da prihaja iz North Dakote. Umrl je prej, predno je mogel navesti .ime svojega tovariša, ki je po streljanju pobegnil. Ko so ob-streljenega roparja peljali v bol-Iiišnico., je kljub smrtni rani hotel pobegniti iz ambulance in ga je moral stražnik trikrat udariti po glavi, a je še vedno skušal pobegniti, tako da so ga morali ukleniti.
Najdeno truplo
V vodi v bližini mostu na W. 3rd St. so našli včeraj razrezano žensko truplo, ki je v vreči plavalo po vodi. Noge in roke so bile odrezane zaeno z glavo od ostalega trupla, v vreči pa je bila desna noga. To je že deseto truplo, katero je bilo najdeno na podoben ita-čin zadnje čase v Clevelandu. Ženska je morala biti stara od 30 do 35 let in jo bila že mati. Policija nima najmanjšega sledu, kdo bi bil morilec.
Nove ceste
Na Spominski dan bodo v Clevelandu, zlasti v Metropolitan parku, odprli mnogo novih cest in potov. Delo je veljalo $600,000 in je bilo izvršeno deloma po fantih gozdna armade, deloma po WPA delavcih. Posebnost so lepe jahalne steze, pota mimo senčnih dreves, tako da človeka kar mika, da pride v zatišje parka in uživa lepoto narave. Darovi za Vrt Klub narodnih noš iz St. Clairskega okrožja je daroval po Mrs. Helen Malley $3.00 za Jugoslovanski kulturni vrt. Mr. Nick Bohar, poznani brivec v naselbini, je zopet daroval $1, in neimenovani par je že drugič Poslal $5.00 v isti namen. Vsem Prav iskrena hvala za darove. — A. Grdina, predsednik. Ni protipostavno Justični oddelek vlade Zedi-njenih držav je izjavil, da pobijanje denarja pri državnih uradnikih za volivnb kampanjo go-Vernerja Daveya, nikakor ni Protipostavno. Vsak kdor hoče lahko prispeva v volivni fond. Nova državljanka Te dni je dobila ameriško državljansko pravico Josephine Stradiot. Iskrene čestitke!
Hitler bo zahteval pot na Jadransko morje ob svojem obisku v Rimu. Želi kontrolo Donave
London, 3. maja. Še predno je dospel nemški diktator Hitler v Rim, je nastal med njim in laškim diktatorjem Mussolini-jem sporazum glede gotovih točk, o katerih bosta oba diktatorja ta teden formalno govorila.
Hitlerja spremlja v Rim nemški zunanji minister von Ribben-trop. Dočim Mussolinija najbolj zanima, da sijajno poplača časti, katere je doživel, ko se je mudil v Berlinu, pa ima Hitler gotove ideje, katere hoče uresničiti in udrihati po železu, dokler je slednje še vroče.
nikdar dopustil priključitev Avstrije Nemčiji, da mu ni bilo na tem, da se spoprijazni z Anglijo, ki mu je v zameno za prijateljstvo pripoznala Abesinijo. , Hitler bo tekom obiska v Italiji zahteval sledeče: svoboden dostop Nemčije do Sredozemskega morja, zlasti preko Trsta. Da, Hitler* želi, da pride Trst kolikor toliko pod nemško indirekt-no kontrolo.
Nadalje bo Hitler zahteval kontrolo nad donavsko dolino, to je, kontrolo glede Jugoslavije, Ogrske, Romunske in ostalih balkanskih držav. To je precej
Hitler je mnenja, da je prija- pereče vprašanje, katerega pa
mislita Hitler in Mussolini v zadovoljstvo rešiti.
Lakeh način kako je Hitler dobil Avstrijo pod kontrolo, je vzbudil v Hitlerju apetit za na-daljne "nekrvave zmage." Hitler na vsak način želi povečati kontrolo nad Balkanom in priti do črnega morja. Kaj bodo rekle balkanske države, o tem se bo v kratkem slišalo. Preti jim politična sužnjost.
teljska pogodba med Italijo in Anglij o, ki je bila nedavno podpisana šele začetek raznih in trig, ki so obrnjene proti njemu. Hitler je tudi mnenja, da se namerava Italija oprostiti spon, s katerimi je bila doslej priklenjena ob Nemčijo.
Resnica je tudi, da je Hitlerjev korak, ko je zasedel Avstrijo. povzročil veliko nevoljo pri Mussoliniju. Mussolini ne bi
Angleški parlament je odobril pogodbo i Italijo, toda sele po dolgi in zelo vroči debati
London, 3. maja. Angleški parlament je sinoči odobril najnovejšo angleško-laško prijateljsko pogodbo z 316 proti 108 glasovom. Predno je bila pogodba odobrena, jih je moral ministerski predsednik Chamberlain mnogo grenkih slišati.
Chamberlin je neprestano zatrjeval, da je pogodba podpisana 16. aprila v Rimu velik korak naprej, da se ohrani mir v Evropi. Obenem je izjavil, da bo v kratkem podpisana sli-čna pogodba z Nemčijo.
Zastopniki angleškega delavstva so silno napadali mini-sterskega predsednika v par-
lamentu. Stavili so predlog, da se pogodba z Italijo zavrže, toda predlog je bil takoj poražen s 314 glasovi proti 110.
Laboriti so zlasti napadali Chamberlina, ker se je izjavil, da postaja fašistična Italija močnejša in da dobiva novo življenje. Laboriti so se smejali, ko je eden izmed njih pristavil: "in nove grozote!"
Chamberlin je bil tudi na-padan, ker je izjavil, da gleda predsednik Roosevelt s simpatijo na novo angleško-laško prijateljsko pogodbo. Nasprotniki so rekli, da napačno predstavlja Roosevelta.
Gospodinjski klub
Gospodinjski klub S. N. Doma v Maple Heights priredi v soboto prijetno domačo veselico, ples in zabavo, žene se gotovo mnogokrat trudijo, da je gospodinjstvo pri Domu v redu in gotovo bodo vesele, ako jih obiščete v soboto s prijazno besedo in pomagate k napredku delovanja Gospodinjskega kluba. Postrežem boste imenitno. Tudi igra izvrstna godba za ples. Vsi ste prijazno vabljeni.
Demonstracija barve
V petek in soboto tega tedna se vrši velika demonstracija barve v Grdinovi- prodajalni, 6127 St. Clair Ave. Ta dva dni bo tudi velika razprodaja na vsem blagu po jako znižanih cenah. Gospodarji, poslužite se te lepe prilike. Vsak odrasli dobi tudi eno kanto vzročne barve zastonj.
Zamorci piketirajo
Zamorci so začeli piketirati Woolworth 5 & 10c trgovino na Woodland Ave. in 55. cesti. Zamorci zahtevajo, da omenjena trgovina najame več zamorskih prodajalcev.
Iz Wisconsina
Lepe pozdrave iz Port Wash-ingtona, Wis., nam pošiljajo: Frank Lorber, Frances Lorber, Joe Menart, Mrs. Menart in Jo-hana Bernick. Prav lepa hvala!
Kako se bo diktator Hitler pripeljal v Rim
Rim, 3. maja. Hitler, nemški diktator, ki se zelo rad vozi z zrakoplovi, se bo poslužil ob svojem prihodu v Rim starodavne kočije in konjske vprege. Laški kralj Viktor Emanuel mu je dal na razpolago kraljevo kočijo, katero bodo vlekli štirje konji, ki bodo imeli srebrno vprego in služabnike v rdečih livrejah. Vsi poznani anti-naciji so morali iz Rima, Neapolja in Florence. Ta tri mesta bo Hitler obiskal. Obenem je vlada aretirala 7,-000 "sumljivih" oseb.
-o-
Izključene unije
Iz Washingtona se poroča, da je American Federation of Labor izključila nadaljnih šest C.I.O. unij iz svojih vrst. To pot so bili izključeni jeklarski, avtni delavci, delavci v oblačilni industriji, delavci pe-trolejne industrije in delavci, ki so zaposleni v tovarnah kavčuka.
Dar za vrt
Ko se je včeraj mudil v Clevelandu Mr. Frank Opeka, gl. predsednik KSKJ, si je ogledal tudi Kulturni vrt in pri tem daroval $5.00 za podporo Vrta. Vrlemu rojaku in narodnemu možu iskrena hvala. — Predsednik.
Gov, Davey očita Clevelandu zapravljivost
Columbus, 3Jfmaja. Gover-ner Davey je pbtom radia napadel angleške)'časopise in mestno upravo v Clevelandu, češ, da ne storijo najmanjšega koraka glede relifa in da se neprestano zanašajo samo na državo Ohio. Mesto Cleveland v letošnjem letu ni potrošilo niti enega samega svojega dolarja za relif. Cleve-landčani so napadali relifni program, katerega je Dayev predložil državni posta voda j i in, ki bi enkrat za vselej uredil relifni problem. Mestna relifna uprava v Clevelandu je najbolj zapravljiva od vseh drugih relifnih uprav v državi. Začetkom tega leta so vsem relifnim uradnikom precej zvišali plače, a ob istem času so pa znižali lačnim relif. Nadalje je mesto Cleveland dobilo , eno tretino vsega relifne-ga denarja, pa ima zopet prazno blagajno, dočim druga mesta še precej dobro shajajo. --o-
častna straža SDZ
Na pročelju S. N. Doma vidite te dni jako mičen napis, ki naznanja, da ima Častna straža SDZ v soboto obhajanje desetletnice obstanka in da se vrši ob tej priliki —- vojaški ples. V eni prihodnjih številk bomo o tem še podrobneje poročali. -o^-
SEJA KULTURNEGA VRTA
V	sredo 4. maja se vrši v Knausovi dvorani seja Jugoslovanskega kulturnega vrta. Začetek ob 8. uri zvečer. Na to sejo so vabljeni vsi zastopniki, kakor tudi uradniki okrožij in podporniki Kulturnega vrta sploh. Seja je važna radi priprav za slavnost 14. in 15. maja. Pridite gotovo vsi! Vsi dobrodošli! — Centralni tajnik.
-o—--.
Izredna seja
Za danes popoldne ob 2. uri je sklicana izredna seja mestne zbornice glede relifa. Kot znano relifarji niso dobili že od 16. aprila redne pomoči. Nekaj hrane je bilo sicer med nje razdeljeno, in to je vse. Mestna'zborni-ca bo dobila predlog, da za prvo silo določi $50,000 iz administrativnega fonda mestne vlade, župan se je včeraj posvetoval s člani relifne komisije in dognalo se je, da drugi ne more nihče pomagati kot državna postavoda-ja, ki je sklicana šele za dan 16. maja, in za silo pa mestna zbornica. Mesto Cleveland potrebuje vsak mesec $700,000, ako želi nasititi one, ki so na relifu. Mladenka umrla
Stara komaj 21 let je včeraj preminula mladenka Agnes Zobec, hčerka Mr. in Mrs. Zobec iz 6315 Glass Ave. Umrla je v Mt. Sinai bolnišnici sinoči ob 11. uri. Pogreb bo vodil Frank Za-krajšek. Podrobnosti jutri. Umorjeni lekarnar
Theodore Camin, 35 let Star, lekarnar na 3602 Central Ave., je bil včeraj v svoji lekarni ustreljen. Morilec je pobegnil.
Pismo
Joe Jaklič ima pismo iz domovina. Dobi ga na naslovu 700 E. 159th St.
V bolnišnici
V	Lakeside bolnišnico je bil odpeljan Louis J. Srpan ml., sin Mr. Louis Srpana iz 17822 Mar-c.ella Rd.
Prijatelji delavske postave bodo zavlekli zasedanje kongresa, da ga prisilijo sprejeti postavo o delavskih plačah in urah
Washington, 3. maja. Prijatelji delavske postave, katero je priporočil predsednik Roosevelt kongresu, da jo sprejme, bodo prisilili kongres, da se ne razide prej, dokler omenjena postava ne bo sprejeta.
Obe delavski organizaciji, C. I. O. ter American Federation of Labor sta se izjavili za postavo, ki sicer ni posebno dobra, vendar je boljša kot nič. Postavi se zlasti upirajo kongresmani iz južnih držav.
Prvotno je nameraval kon-
gres zaključiti svoje zborovanje 1. junija, toda prijatelji delavske postave so izjavili včeraj, da imajo dovolj moči, da zavlečejo zborovanje za ves mesec junij, cla izsilijo sprejem postave.
Delavski odsek poslanske zbornice je prvotno sklenil, da delavske postave ne bo predložil temu zasedanju kongresa, ker se boji prevelike debate. Toda začelo se je gibanje med kongresmani, da se nabere 214 podpisov in predlog mora biti potem predložen zbornici. Senatna zbornica je postavo že sprejela.
Japonska armada se nahaja pred novim porazom, Drugi večji poraz Japoncev v enem mesecu
Šangaj, 3. maja. ■ Tri močne kitajske divizije so obkolile utrjeno mesto Tančeng, kakih 20 milj severno od Lunghai železnice. Na lice mesta je bilo poslanih nadaljnih 10,000 kitajskih vojakov.
Japonci si obupno prizadevajo, da se umaknejo zajetju. Japonski zrakoplovi skoro neprestano obstreljujejo kitajske kolone.
Toda kitajski napad pri Tančepgu se je že razvil v večjo bitko in skoro gotovo bodo zajete tudi japonske čete, ki se nahajajo bolj severno od Tančenga. Kitajci namerava-
_ \
jo Japoncem odrezati zvezo , z njih zaledjem.
Tujezemski vojaški eksperti, ki se nahajajo na bojišču, so vsi mnenja, da čaka Japonce drugi večji poraz v Santung provinci. Definitivno se bo zvedelo o tem tekom enega tedna.
Japonska armada je izmučena in na' več krajih razbita, in če morejo Kitajci vzdržati en teden, tedaj doživijo Japonci poraz, kot ga tekom te vojne še niso doživeli. Nemogoče jim je v kratkem času dobiti novo vojaštvo na fronto.
-o—
Angleži so z bajoneti nagnali Japonce
Šangaj, 3. maja. Angleške čete so z bajoneti pregnale japonske čete iz dvorišča pred poslopjem angleškega general nega konzulata v tem mestu. Angleški vojaki, ki so imeli dovoljenje cd Japoncev, so nameravali priti na neko ladjo. Japonske straže jih niso pustile. Angleži so v trenotku nataknili (bajonete na puške in se zagnali proti Japoncem, ki so takoj pobegnili na svoje lastno ozemlje.
Katoliška dobrodelnost
Dne 15. maja bo v Clevelandu otvorjena silna kampanja za katoliške dobrodelne zavode, ki močno potrebujejo podpore. 15,-000 prostovoljnih delavcev bo obiskalo sleherno izmed 235,000 katoliških družin v Clevelandski škofiji. V sredo 4. maja bo škof Most Rev. Joseph Schrembs dal zadnja navodila zastopnikom, nakar bo govoril Al Smith iz New Yorka. Njegov govor bo oddajan po WHK radio postaji. Zelenjava iz farm Farmarji v,okolici Clevelanda so včeraj pripeljali 125 trukov razne zelenjave v Cleveland in vse se je še precej ugodno prodajalo. Edino cvetlice so zaostajale. Cena solati se je nekoliko .znižala. Zadnje čase je bila neznansko draga.
Številni aretirani Policija je pretekli teden aretirala nič manj kot 779 avtomo-bilistov, izmed katerih jih je bilo 739 spoznanih krivim na mestni sodni j i. Vsi skupaj so plačali nekaj had $10,000 globe.
Važna seja Danes zvečer ob osmih se vrši v Knausovi dvorani jako važna seja društva št. 226 KSKJ. Pridite gotovo vsi člani, ker je res nekaj važnega.
Ogromna parada
Na Materinski dan se bo vršila, v Clevelandu parada, katero priredi Liga za mir. Pričakuje se, da bo to največja parada, kar jih je še vidfel Cleveland. Dose-daj se je priglasilo že 15,000 udeležencev. 22 godb bo igralo v paradi. Naj velč j o pozprnost bodo gotovo vzbudile narodnostne skupine. Parada se priredi v prid miru in v počast materam. Posebni napisi v paradi bodo agitirali proti vojni.
Mr. Drašler odpotoval
Sinoči je odpotoval proti stari domovini v Borovnico Mr. Frank Drašler, oče našega državnega inženirja Mr. Louis Drašlerja. Potoval bo na parni-ku Normandie. Mr. Drašler nas je zagotovil, da se v jeseni zopet vidimo, želimo mu srečno potovanje, pa zopet zdrav povratek nazaj v jeseni.
Zopet na delo
Pretekli torek je bilo odslov-1 j enih od dela 4,200 WPA delavcev, ki so bili zaposleni v Metropolitan park sistemu. Sedaj pa je prišlo povelje iz Washingtona, ki pravi, da morajo dotični zopet na delo.
Cvetlice za matere
Gotovo boste razveselili svojo mamico z lepo cvetlico ali lepim šopkom v nedeljo za Materinski dan. Naši slovenski cvetličarji bodo imeli lepe izbire raznih najlepših cvetlic. Poglejte njih oglase v našem listu in naročite pri njih.
Tudi obletnica
Letos bodo v Clevelandu praznovali 125 obletnico, odkar je ameriški mornariški poveljnik Perry razbil angleško vojno brodovje na Erie jezeru. Praznovanje se vrši 10. septembra. Kongres bo prispeval $25,000 za praznovanje.
Vladni delavski odbor je zelo zaposlen
Washington, 3. maja. Narodni delavski odbor je dobil tekom marca meseca 896 delavskih sporov, da jih reši in odda svoje mnenje. Odkar je bil delavski odbor v letu 1935 ustanovljen, je rešil že 13,566 delavskih sporov in v tisočerih slučajih preprečil štrajke in zgubo zaslužka. V 9,866 slučajih se je spor med delavci in delodajalci na miren način poravnal z zmago delavcev. Najmanj miljon delavcev bi začelo s štrajkom in bi ti delavci zgubili stotine milijonov zaslužka, da ni vladni delavski odbor pravočasno posredoval.
-o-
Lep dar
Mr. A. Grdina je dobil sledeče pismo: Za povabilo k sodelovanju za slavnost Jugoslovanskega kulturnega vrta se vam in odboru iskreno zahvaljujem, žal, da mi ni mogoče ustreči želji. Prostega časa dnevno primanjkuje, torej se sestankov ne bi mogla udeleževati. Upam, da sprejmete to prijazno in zadostno pojasnilo odklonitve. Priloženi money order v vrednosti $5 pa poklanjam Jugoslov. kulturnemu vrtu. želim največjega uspeha — Agnes Zalokar. — 7edno za narod delujoči in požrtvovalni Mrs. Zalokar prav iskrena zahvala!
Rev. Coughlin toži
Iz Detroita se poroča, da je Rev. Charles Coughlin vložil to-žbo: proti tiskarni, kjer se je do- , slej tiskal njegov tednik "Social Justice." Tožba zahteva $200,-000 odškodnine. Ob istem času je pa tudi tiskarna vložila tožbo proti radio pridigarju za enako svoto. Tiskarna pravi, da Rev. Coughlin ni ob času predložil rokopis za zadnjo izdajo časopisa, a Rev. Coughlin trdi, da tiskarna ni hotela tiskati lista.
Slovesen sprejem
Podružnica št. 18 SŽZ ima slovesen sprejem vseh novih članic v četrtek 5. maja v Kunčičevi dvorani na 15610 Waterloo Rd. Vršila sel bo prosta in prijetna zabava s plesom. Vabljene so vse članice te podružnice, pa tudi od drugih podružnic naj pridejo ter vse ostalo občinstvo.
25-letniea
25. letnico srečnega zakonskega življenja obhajata spoštovana Mr. in Mrs. John in Jennie Petrovčič, 1068 E. 68th St. Številni prijatelji jima kličejo še na dolga leta zdravja in sreče, da bi dočakala zlato poroko. Iskrene čestitke! Pomagal drugemu, sam umrl
Andrew Herder, ki stanuje na 5223 Luther Ave., je včeraj poklical zdravnika, da slednji nudi pomoč drugemu border ju v isti hiši, Juliju ISvansu, ki je bolehal na slabem srcu. Ko je Herder stopil cd telefona, ga je prijel srčni krč, da se je mrtev zgrudil na tla.
Odpuščeni uradniki
V pondeljek je mesto Cleveland odpustilo od dela vseh 800 uradnikov in uradnic, ki so bili zaposleni v relifnem uradu. Denarja ni nič v relifnem skladu in ljudje niso imeli kaj dela. Služba jim bo vrnjena, kakor hitro dobi Cleveland denar od države.
Cenejše mleko
Cena mleku se je znižala za en cent pri kvortu. Kvort mleka dopeljan na dom bo 11 centov, v trgovini kupljeno mleko pa 10 centov kvort. Obenem dobijo seveda tudi farmarji manj za mleko.
I
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 4, 1938
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
81X7 Bt. Clair Avenue _Published
— SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
daily except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
-1
SUBSCRIPTION RATES: US. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 104, Wed., May 4, 1938
BESEDA IZ NARODA
Rev. M. Jager:
Desetletnica Materinskih
-•-■t«
proslav
Predsednikova tujezemsla politika
Tujezemska politika Anglije se je zadnje čase silno spremenila. Iz politike kolektivne varnosti so zašli Angleži v politiko realističnih pogajanj. Posledica je bila prijateljska pogodba med Italijo in Anglijo. Anglija trdi, da je ta pogodba mnogo pripomogla, da se je Evropa pomirila in da je vsaj začasno preprečena vojna.
Ta preobrat v angleški zunanji politiki pa je prisilil tudi administracijo predsednika Roosevelta, da je spremenil svoje prvotno stališče. Ameriška vlada je na delu, da dože-ne, na kakšnem stališču se pravzaprav nahaja današnja tujezemska politika. Seveda, Zedinjene države ne bodo hitele s tem, toda polagoma pride do precejšnjih sprememb v ameriški zunanji politiki.
Kakšna je bila dosedanja tujezemska politika Zedinje-nih držav in kaššni so njeni cilji je precej točno povedal državni tajnik Hull 16. julija lanskega leta. Glavni cilj ameriške tujezemske politike je ohranitev svetovnega miru in da se nobena vlada ne vtika v notranje razmere kake druge države, da se morajo spoštovati mednarodne pogodbe, skrbeti za ekonomsko sigurnost, da se mora prenehati z nezaslišanim oboroževanjem in da mora med narodi nastati sodelovanje.
To je imel predsednik Roosevelt v mislih, ko je v pogovoru s časnikarji zadnji teden omenil, da odobruje prijateljsko pogodbo Anglije z Italijo, ker vidi v tej pogodbi praktičen korak za ohranitev miru v Evropi. Roosevelt je torej blagoslovil to pogodbo, dasi je ta korak Roosevelta precej nasproten njegovim besedam, katere je izjavil v Chicagu oktobra meseca lanskega leta.
Medtem je pa Anglija tudi zavrgla svojega zunanjega ministra Edena in konservativni Chamberlain je prevzel vodstvo angleške zunanje kot notranje politike. Chamberlain je za mir, četudi pri tem nekoliko trpi angleški ponos. Anglija ima pri tem saj sigurnost, da je mir za več let garantiran v Evropi, in za ceno miru marsikdo tvega kaj dragocenega. Predsednik Roosevelt je zadnji teden omenil isto in je tako praktično priznal novi položaj.
V Washington!! zadnje čase posvečajo temu precej pozornosti. Že se je administracija obrnila na kongres glede revizije ameriške nevtralitetne postave. Sicer je vsa stvar še tajna, toda za zastorom se pripravljajo novi dogodki Predsednik Roosevelt je do danes dovolM, da se eksportira orožje iz Zedinjenih držav tako na Kitajsko kot na Japonsko. Kako dolgo bo predsednik še to pripustil,! se sicer ne ve, toda prišlo pa bo do odločilne spremembe. Niti ena niti druga država ne more dolgo voditi vojne brezi streljiva iz Zedinjenih držav.-
Priprave so v kongresu vpeljane, da se razširi postavo-daja, da bi slednja dajala predsedniku široko oblast in diskre-cijo glede nevtralitetne postave. Predsednik bi lahko ameriško nevtralnost raztegnil ali jo pa preklical napram narodom, ki so prekršili pogodbe in mogoče celo sovražno nastopili proti Zedinjenim državam. Toda predsednik sam ne želi take postave, kajti kakor hitro se je slišalo o njej so začeli nasprotniki govoriti, da želi diktatorsko oblast.
Mnogo truda so si prizadeli tudi prijatelji lojalistične Španije, da bi Zedinjene države dovolile pošiljati orožje v Španijo v boju proti nacionalistom. Dočim je bila pred mesecem dni še kaka prilika, da bi se to mogoče zgodilo, je pa sedaj gotovo, da Amerika absolutno ne bo pomagala lojali-stični Španiji z orožjem, ker je Anglija sklenila prijateljsko pogodbo z Italijo in je predsednik Roosevelt nasproten, da bi se pomagalo, komunističnim Špancem.
Precej debate je v javnosti tudi, če bodo Zedinjene države priznale Italiji Abesinijo. Nad 30 držav je že potrdilo Abesinijo kot laško kolonijo. Zedinjene države so dosedaj zastopale stališče, da ne priznajo nobene pokrajine državi, ki je dotično pokrajino s silo priborila. Če bo sedaj Amerika priznala Abesinijo Italiji, ko je Anglija podpisala prijateljsko pogodbo z Italijo, je vprašanje časa. Predsednik Roosevelt se te dni re-orientira v tujezemski politiki
V Oglarjevem listu, ki je očividno tako silno topel za španske komuniste, smo brali, da nameravajo sklicati naši rdeči bratci javen shod in naša urednika poklicati na karpet, da dokažeta trditve o španskih lojalistih ali komunistih. Morda bomo opravili brez shoda.'če fantički pazro prebero tole: Naša urednika sta po narodnosti Slovenca, po veri katoličana, po političnem prepričanju demokrata, po domovinski pravici ameriška državljana in imata oba v srcu nepopisno sovraštvo do komunističnega evangel j a in pripoznata edino pravo obliko vlade, kot je ameriška demokracija. Kar se pa tiče dnevnih svetovnih vprašanj si pa vzameta pravico svobodne govorice in pisave v Ameriki, kot nam je vsem zajamčena v ustavi Zed. držav. (In seveda vam tudi, op. stavca!) Pika.
* * »
Koliko se je pisalo o sestanku Forda in Roosevelta v Beli hiši. P,a ni bilo menda vse' skupaj nič, ker še sedaj ne vemo, kaj so imeli za malco in kakšnega so pili, ali če so vrgli vsaj malo marjaš.
Da, letos poteče deset let, odkar smo začeli javne proslave v čast materam na Materinski dan! Pri sv. Vidu smo jih začeli! 13. maja 1928 je bila prva naša javna "Materinska proslava !" Vsaj meni ni znano, da bi jo kje kdaj preje priredili. Naj se oglasijo, če so jo kje preje imeli! Ponosen sem na to, da smo uvedli javne Materinske proslave. Danes jih je že vse polno vsako leto. Vendarle precej pomagajo te proslave, da se spomnimo na materinsko ljubezen, da ji vsaj kdaj damo javno čast in priznanje. In to je prav posebno potrebno zlasti v današnjih "modernih" časih, ko je postalo materinstvo skoro kakor sramota ... Ni jih malo, ki jih je sram večkrat postati mati! Žalostno!
Sv. Pismo samo, knjiga večne resnice, pravi: "Kdor svojo mater časti, je kakor oni, ki zaklade nabira." (Sir. 3, 5). Ali ni torej nad vse primerno, da prirejamo Materinske proslave? — Odličen slovenski pesnik in pisatelj Ks. Meško pravi: "Kjerkoli in kdorkoli si: ljubi svojo mater, ker dovolj je ljubil ne boš nikoli." In zopet drugje pravi: "Ljubezen enega' edinega vdanega srca premaga vse in zaceli vse rane, ker je močnejša nego ves svet. Najmočnejša pa je ljubezen materina." Pisatelj Ivan Cankar, poznan po veliki ljubezni do svoje matere, je zapisal: "O mati! Tvoja duša je brez madeža, kakor solnce na poletnem polju. £) mati, otrok svojih otrok! V učenosti ni ljubezni, ti pa si ljubezen sama, že tvoj smehljaj je paradiž." — Kako ne bi bilo primerno prirejati Materinske proslave?
Z veseljem in ponosom praznujemo leto« pri sv. Vidu, deseto obletnico, odkar smo priredili prvo Materinsko proslavo. Še danes mi je pred očmi krasen prizor z odra Narodnega doma na veliko skupino mater sredi dvorane, — imele so svoj rezerviran oddelek sedežev, najboljši v dvorani, — in vsaka je dr žala v roki šopek krasnih rdečih vrtnic. Čudovit prizor, prava slika goreče materinske ljubezni! Tudi letos se bomo potrudili, da bomo čim bolj razveselili in počastili matere. Mladina se pridno .vežba in uči, da bo proslava tem lepša. In jaz upam, da boste vsi, ki ljubite svojo mater in jo želite počastiti, prišli na to našo "materinsko proslavo," bodisi v soboto zvečer ali v nedeljo zvečer. Obakrat bo popolnoma isti spored, enako skrbno pripravljen in izveden. Vstopnice so že na razpolago v Novak's Confectionery za oba večera. Pohitite si jih nabaviti, da si zagotovite čim boljši prostor. Naj bo deseta obletnica naših Materinskih proslav zares dostojna, ne samo z ozirom na izvedbo na odru, ampak tudi z ozirom na to, da bo dvorana obakrat polna!
Dajmo torej čast materam javno. kajti: "kakor korenina je mati, ki črpajo otroci iz nje telesne in duševne moči za svoj razvcj!"
Pomnite, Materinska proslava na Svetovidskem odru se vrši v Soboto 7. maja in v nedeljo 8.' maja, obakrat začetek točno ob osmih!
--o--
Poroke med mladoletnimi letno naraščujejo
London, 3. maja. Statistika porok v Angliji za leto 1937 pripoveduje, da se množijo poroke med mladoletnimi. Lansko leto se je poročilo 32 dečkov in 1178 deklet, ko niso bili še 16 let stari. Statistika tudi kaže, da je bilo lansko lqto v Angliji rojenih mnogo več fantov kot deklet.
Umrl je mož...
Faranom sv. Vida in pa blagemu možu, ki danes počiva na mrtvaškem odru, naj bo napisanih teh par vrstic.
Josip Glavič, oskrbnik nad 24 let pri fari sv. Vida je odšel. Ostavil je delo, katerega je tako ljubil in zvesto vršil vsa leta, in se je preselil od fare in od družine, od bolne žene. Tiho je odšel na povelje božje poslanke smrti po plačilo, kakršno je obljubljeno tem, ki spolnujejo božje postave.
Kdo ni poznal Mr. Glaviča? Res ni bil glasan in se ni kazal, kjer bi se šlo za čast. Toda ni ga manjkalo tam, kjer je bilo potreba delati za splošno dobro velikega gospodarskega podjetja, ki je last vseh faranov.
Kdo je bil Mr. Glavič, se bo šele pokazalo sedaj, ko ga več ne bo. Malo je takih ljudi, ki bi za lastnino drugih tako skrbeli kakor za svojo. Bil je pravičen in vesten. Bil je globoko veren in tak ne more ravnati drugače kot pravično in vestno.
Kakor je vsakega človeka življenje velika skrivnost, je bilo tudi tega vernega pionirja. To delo, ki je večkrat zelo nehvaležno, si je rajni izbral zato, da bi ložje obenem si nabiral zaklade za posmrtno življenje, ko si bo obenem s trdim delom služil svoj kruh.
Dnevno se je udeelževal sv. maš. Udeleževal se je in se posluževal vseh drugih prilik zakladov sv. Cerkve. Nobene take priložnosti ni zanemarjal. Njegova dela za faro se ne dajo preceniti. Posebno v časih, ko navadno delajo le zato, da mine čas. Velika razlika je delo od dela. Kdor pa dela zato, da se veliko napravi,_ ne glede na čas in trud, tako delo se imenuje žrtev in nosi veliko vrednost. Pri del u varčevati, da se ne dela škode, pri poslopjih popravljati, nadzorovati, pomeni dvakrat delati.
Vsfe to je opravljal pokojni oskrbnik Glavič zvesto in verno toliko let. S tem .je delal za nas farane, v naše dobro so se stroški prihranili. Takemu možu gre naše priznanje. Takemu smo dolžni zahvalo in ga ohraniti v spominu. Napravimo mu velik zadnji sprevod. Pokažimo, da smo mu v resnici hvaležni. Ob njegovem pogrebu napolnimo cerkev do kraja. On je to cerkev ljubil. Zapustil nam je lep zgled. Izpolnil je največjo zapoved: delaj in moli! Pri tem pa je bil miren in z vsakim prijazen. V družini je bil ko jagnje, z sosedi prijazen, z Bogom pa vedno v razgovoru.
Prerano je odšel ta pionir, toda svoj tek je dokončal, šel je po plačilo in ga bo tudi prejel. Mi ga pa ohranimo v dobrem spominu.
Eden faranov:. -o-
Koncert malih čričkov
Cleveland (Newburg), O.— Niso več daleč blaženi trenutki Materinskega dneva. Z vso mehkobo v duši se oziramo na ta dan, čeprav že .stari in veliki otroci. Tem bolj pa ti naši mali, cvet naroda in veliki ljubitelji svojih, nad vse dragih in ljubljenih mamic. Z vso močjo svojega blagega čuta se pripravljajo za ta dan, da ne bo šel vam, drage slovenske matere, tako kmalu iz spomina. S kako veliko ljubeznijo vam bodo zapeli, predrage mamice, tole pesem:
Mamica moja, povej mi ti, kaj imaš vlažne, tožne oči! Si li res, plakala zame in si prejokala dni in noči, mamica moja, mamica moja, povej mi ti!
Mamica moja, ne vtaji mi,
vem, da ti solza lice rosi, ker imaš žalost le samo in te razžaljeno srce boli. Mamica moja, odpusti mi, mamica moja,, mamica moja, odpusti mi!
Veliko je srce matere, da more toliko ljubiti in če je treba, še več odpustiti. Le težko jim bomo mi nebogljeni otroci kdaj povrnili. Zato jim vsaj.enkrat na leto dajmo nekaj, česar nimajo vsak dan, da bo za trenutek pozabljena njih trpkost in velike skrbi, da si osvežijo duha in dobijo novih, silnejših moči za svoje, nad vse ljubljene čričke.
Tale pesem se mi zdi tako globoko zvezana z vso vzgojo in veliko ljubeznijo, katera nima iz-lepa primere za naše, nad vse ljubljene mamice, ker le one veliko ljubijo in dostikrat se jim v bolestih krči srce in jim je lice izmučeno v bridkosti.
Srce je žalostno, močno je ranjeno, močno je ranjeno, moglo bo umret.
Bog pa je Stvarnik moj, ustvaril me je na svet; Bog pa mi daj še to noč preživet.
Angel j ček varuh moj, varuj me še nocoj, varuj me še nocoj, angel j ček moj.
Prej ko žarki jutranjega sonca, stoji mati poleg zibelke in vsa srečna gleda svojega ljubljenčka. S polnim srcem1 velike ljubezni vstaja v novo jutro, kakor mlada cvetka v mladem majskem jutru. Take so vse naše matere, ki budijo zjutraj te svoje najdražje. Srca so jim polna srečnega upanja. In za vse to ne zahtevajo nič drugega kot da jih spoštujemo in da jim vračamo le trohico ljubezni in spoštovanja. To pa zato, da bi še več ljubile in odpuščale.
Zato pa prijatelji, sosedje, otroci in očetje, pridite, da zadovoljimo naše in vaše mamice, da jim bo zvenel ta veliki dan še d algo, dolgo v sladkem in dobrem spominu. Kateri ljubite godbo in ste še poskočni, da se malo zavrtite in pozabite svoje vsakdanje skrbi, boste to lahko storili. Za ples bo skrbel John Sulen orkester. Če se pa upehate pri plesu, pa pridete v spodnje prostore v zadnjo dvorano, tam se bo pa točilo.
želim vam, drage matere, še mnogo mnogo takih dni in na tisočletja za slovenske matere. Da da ste mi vsi srečni in zdravi, da se vidimo v nedeljo zvečer v dvorani SND na 80. cesti.
France iz doline.
Če verjamete al' pa ne
Za Materinski dan
Cleveland (Collinwood), O. —Prosim za malo prostora v listu. Seveda, saj vedno prosim za malo prostora, potem si ga pa kar osvojim, kakor mi je ljubo. V mislih imam Materinski dan, ki bo v nedeljo 7 •
8. maja. Vsaka družina ima odiočeno na omenjeni dan, kam jo bodo odrinili. Tukaj po naši okolici vsak pravi, da bo ves dan doma, zvečer pa odrine v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. No, kaj pa bo tam? Aha, ženske bodo tam oziroma dekleta, pa kako prijazna. To dobro vem, ker sem slišal o tem na ongavem vogalu, katerega sem ravno podpiral. Da bodo namreč dekleta slavile Materinski dan. Vprizorile bodo igro v dveh dejanjih. Ker se razumem na igre, bom malo o tem povedal. Ampak kar bom povedal, verjemite, ker se nisem še nikoli zlagal.
Igra bo jako vesele vsebine. Igralci, ki nastopijo v tej igri, se trudijo že več mesecev na skrivej in se pridno vežba j o. Vaje aa vrše v tako lepem redu, da se sploh ne more pri-
Moja oseba se v vlogi hišne gospodinje nadaljuje.
Prvi dan me za večerjo ni skrbelo, ker je bila Johana še pred odhodom na božjo pot nekaj pripravila in je bilo treba samo pogret. Edino dve ka-stroli so mi nekaj časa delali preglavico, ki sta bila napolnjeni, pa postavljeni v pečico. Johana mi je naročila, naj obe posodi pogrejem in da je v eni zame, v eni pa za Rexa, ki je bil takrat še zdrav in pri življenju. Ko je v obeh ka-strolah vrelo, je bilo videti vse tako lepo okusno, da res nisem vedel, za katero stranko je v tej ali oni posodi. Sicer sem vedel, da se Rex ne bi pritoževal, če bi dobil mojo porcijo, zame bi bilo pa morda kaj napek. In da ne bo kake pomote, sem oboje dal Rexu, sam sem si pa ocvrl par jajčk, pa eno kanto fižola sem odprl.
Tako je minil prvi dan brez posebne nesreče. Drugače je bil pa tisti dan kaj slab zame in noč dolga kot hudo leto. Čakal sem namreč ves dan in vso noč, da mi bo Johana dala na znanje, da je srečno prirajžala v Rim. Pa ni bilo nič. Veste, pot je dolga in ni ravno z rožicami posuta, kot vedo povedati tiste, ki so bile
čakovati lepšega. Igra je bila spisana v Trstu, zato smo mi Primorci ponosni na to igro. Ime igri je "Šaljivi zdravnik." Rečem vam in zatrdim, da je igra od kraja do konca en sam gromek smeh. Pa tudi dobri igralci so izbrani za to igro, ki jo bodo podali res izborno. Saj jih vsi poznate, da so fini igralci; John Globokar, Rudy Krai, Mrs. Oražem, Mrs. Opa-ra, Joe Gombač, Lovrenc Les-kovec, Matt Tekavec. No, seveda, pa tudi jaz ga bom lomil na odru.
Igro poda podružnica št. 41 SŽZ na odru SDD na Waterloo Rd. v nedeljo zvečer 8. maja ob priliki praznika Materinskega dne. Ker smo mi igralci storili tej podružnici to uslugo, da bomo - šli igrat, ste vi cstali prošeni, da nas pridete pogledat. Ako ste žalostni, ako ste jezni, ako vas tare depresija, pridite v nedeljo gledat našo igro in se boste enkrat nasmejali in pozabili vaše težave vsaj za en večer. Vstopnina bo prav nizka in boste na dva načina zadovolj-j ni, kakor oni, ki je dve muhi ubil z enim udarcem.
Dekleta, vzemite svojo mamico in jo pripeljite v nedeljo v Slovenski delavski clom. To leto imate še priliko, ker imate svojo mamico še živo. Za drugo leto se pa ne ve, kaj se bo zgodilo, ali tebe ne bo več, ali pa mogoče mamice. Jaz bi tudi svojo mamico rad pripeljal, pa žalibog je ne morem, ker že počiva v hladnem grobu.
Tudi drugi, pripeljite svoje starše na to igro in jim dajte vsaj enkrat v letu malo veselja. Posezite hitro po vstopnicah, ker se hitro prodajajo. Vsem čitateljem Ameriške Domovine vesele pozdrave in vam kličem na svidenje v nedeljo 8. maja v SDD na Waterloo Road.
Louis Opara,
-o-
Vzel $18,100
Fred Herbison, uradnik pri The Cleveland Trust banki, je te dni policiji priznal, da je banki poneveril $18,100. Denar je potrošil v raznih hazardnih igrah. Herbison je star šele 37 let in stanuje na 3370 Henderson Rd. Pri banki je bil zaposlen 13 let in so ga smatrali kot zai jako poštenega uradnika. Mož ima ženo in dvoje malih otrok.
že tam. V starem kraju je bilo to drugače, ko je bilo za naše matere toliko iti v Rim, kot nam tukaj en očenaš zmolit. Malo so zakajšljale, pa so bile zopet doma.
No, drugi dan je bila sreda in ob sredah sem jaz doma že kmalu popoldne, ker zapremo ofic, hvala Bogu. Takrat se bom pa jaz svetil po kuhinji. In da bom še bolj ves posvečen kuhi, sem malo pred poldnem dobil telefonično sporočilo, da je Johana srečno dospela v Rim, sicer je imela nekaj sitnost s potnim listom in prtljago, ampak da je vse srečno. Bog ga bodi zahvaljen in vsi svetniki, da je vsaj tukaj ena skrb manj.
Da bom bolj na kratko povedal, sem tisti dan napravil imenitno večerjo. Najprej sem porabil vso posodo, ki je . bila še v omari, ker se v tako važnem dnevu ne kaže ukvarjati s pomivanjem posode. Ker sem imel napisano, koliko časa se mora peči telečji steak, in kdaj se da krompirček zraven, Ma se lepo opeče, se je vse lepo izvršilo in večerja je bila imenitna. Vsaj tako so mi povedali naši mlatiči. Se reče, ko sem dal jed na mizo, sem se moško vstopil zraven, del roke v bok, se naredil hudega obraza in mogočno vprašal: "No, kako je kaj večerja?" Soglasno so zavpili, da je izborna. Seveda, naj bi bili samo poskusili kaj kritizirati.
Drugi dan sem pa šele spoznal, da bi morala imeti kuharica najmanj osem rok in še danes ne vem, kako more opraviti vse z dvema. Za ta večer sem tudi prišel malo prej domov, in sam napravil večerjo. V" načrtu sem imel ameri-kansko večerjo, za katero ni treba drugega kot da imaš odpirača za kante in pa malo ognja. Napravil sem si torej jedilni list takele vsebine: Ze-lenjadno juho iz kant, fižol s slanino iz kant, pražen krompir in solato, prezervirane hruške in kavo.
Veste, vsa ta ropotija mora biti dana gorka na mizo (razen hrušk) in ker ne sme stati nobena teh jedi predolgo, mi boste verjeli, da sem se ta dan potil, kot se niti takrat ne, kadar poskušam napraviti petel z asom.
Del sem v kožico krompir, ki je bil že prej skuhan, samo opražiti ga je bilo treba. Ko « je bil že skoro gotov, sem začel odpirati kante. Na ogenj sem postavil fižol, zelenjadno juho in pristavil kavo. Potem, sem strebil solato. In čez no-kaj minut je začelo vse kmalu vreti: fižol, juha in voda za kavo, v tem je začel vriskati še krompir in treba je bilo deti v solato ocet in olje, da ne bo preveč postano.
Še danes ne vem, kako je bilo vse približno izvršeno, ampak bilo je in ko sem lačni družini vse naenkrat postavil na mizo, sem se vsedel in me je vzfclo pol ure, da sem prišel k sebi. Domišljeval sem si, da sem se prav toliko potil kot se je Johana, če ne še bolj.
Takega jedilnega lista nisem potem več imel, ampak sem si ga tako naravnal, da sem vse sproti lepo pripravil.
Po večerji sem pa opomnil otroke, da nisem zato prišel v Ameriko, da bi tukaj lonce pomival, ampak da je to njih otroška dolžnost. No, pa so bili pridni. Največ sta morala opraviti mala dva, Ralph bebika. Težje delo je pa opravila Berta, ki je morala pospravljati in ribati tla in dru-^ go. Bebika se je' hrabro držala in pridno brisala posodo, ec izvzamem to, da sem jo moral parkrat lovit po jardu,, predno ie bila posoda obrisana Samo da sem oči drugam obrnil, pa je bila na dvorišču "samo za eno sekundo.
AMERIŠKA" DOMOVINA, MAY 4, 1938
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV
P* ■•mik:« UTtmtlr« K.. M*r*
"Anka je rekla, da lahko bedita in pazita na vse!" brez skrbi jeste. Sama je ku- Odnesel sklede in hala večerjo in nikogar ni bilo nil z odejami pa nam postlal
medtem v kuhinji."
Nismo se več obotavljali, segli smo po polnih skledah.
Habulamu so v kopi njegovi zavezniki svetovali, naj nam da prav izvrstno večerjo. Pregnal bi nam naj naše dvome in sume, obilo bi naj jedli in dobro spali, da bi nas laže iz-nenadili in podavili. In Habu-lam se je res izkazal.
Večerja je bila prav izvrstna. Dobili smo kurjo juho, ki boljša niti v hotelih Prage in Dunaja ne pride na mizo. Žlic tam doli seveda nimajo, zajemali smo juho z drobnimi findžani. Po juhi smo dobili ogromnega purana, nadevane-ga s sladkim testom, s figami in stolčenimi orehi, za njim Pa pečeno kozletino, ki nam je prav dobro teknila vkljub predsodkom, ki jih imajo nekateri ljudje do kozjega mesa. Mastnega pilawa z rozinami in mehko kuhanimi mandeljni, narodne jedi orientalcev, seveda tudi ni manjkalo. Sadja in močnatih jedi se nismo dotaknili. Tudi od drugih jedi je skoraj polovica ostala.
Ko smo se najedli, sem vprašal Jankota: "Kje pa je tvoj gospodar?" "V stoji sobi sedi." "Kaj pa počenja? Je kdo
pri njem?"
"Sam je, kadi in pred sebe strmi. Poklical me je k sebi in me vprašal, kaj mi je. Najbrž mu je kateri mojih tovarišev povedal, da stokam in se zvijam."
. "No, in kaj si rekel?" - "Strašno sem kremžil in pa-'Cil- Obraz, se držal za trebuh in pravil, da me hudo grize in da sem najbrž jedel nezrelo sadje."
"Zelo pametno si se odrezal! Mislil bo, da ničesar ne veš o zastrupljenem jajčniku, pa ne bo skrival svojega mišljenja."
"Da! Prav nič ga ni skrival. Čisto odkrito je kazal svoj srd, zabavljal je in klel, ves divji je bil. In vse je hotel vedeti, kaj počenjate in kaj govorite. Pravil sem mu, da čutiš hude bolečine v nogi in da ne moreš hoditi. Utrujeni da ste in da bodete kmalu legli spat. Naročil mi je, naj vam ko j po večerji posteljem in odidem. Čimprej poj dete spat, je pravil, tem prej bodete jutri vstali in zgodaj da moram biti Pripravljen za postrežbo."
"Zelo previden je, dobro zna skrivati svoje prave namene! Če M šlo nocoj po njegovem, bi nam jutri ne; bilo treba več postreči.
Kje pa spiš navadno?" "Skupaj s Humunom in z drugimi hlapci." "Sitna reč —!" "Misliš, ker ne bom mogel Priti ponoči k tebi —?" "Seveda ne!"
"Ne skrbi se, gospod! Nobeden mojih tovarišev noče več sPati z menoj. Gospodar je Napovedal Humunu, da mi mora postlati v podstrešni sobi.
Če želiš, se bom naredil, kot da sem šel spat, pa pridem skrivaj k tebi v stolp.. Potrkal bom."
"Pa ne smeš potrkati kakor °kičajno! Utegnil bi priti tu-^ kdo drug, ki ne sme vedeti, kaj
počenjamo. Potrkaj tamle lla okno in sicer naj prvo en-krot, nato dvakrat in nazadnje trikrat! Le na tako trkanje bomo odprli.
In povej tudi Anki, kako naj ti'ka! Morebiti pride ponoči s kako važno novico. Ne vemo, kaj vse se še utegne pripetiti, vobče bo treba, da nocoj oba
Ko se je poslovil in odšel, smo zapahnili vrata in ugasnili luč. Špranje so bile v oknicah in v vratih, prisluškovati so mislili, tako so pravili, ko sem tičal med snopi, pa bi opazili, da luč še gori.
Tiho smo sedeli in čakali na Jankota. Dolgo ga ni bilo. Že sem Se bal, da ga je morebiti gospodar zadržal, ko je potrkalo. Dogovorjeno znamenje je bilo, odprli smo. Janko je bil.
"Pozen sem!" je šepetal. "Opazoval sem Habulama. Vse ljudi je nagnal spat in potem sta se splazila s Humunom h kopi. Pravkar sta zlezla v njo."
"Začeli bodo. Naj prvo bodo prišli poslušat k vratom in k oknu in ko se prepričajo, da se pri nas nič ne gane, bodo zlezli na ploščad."
"Poslušat poj demo!" je pravil Halef podjetno.
"Kam —? Da vas opazijo!" "O ne! V drugo nadstropje pod loputo pojdemo. Ne bodo nas slišali, mi pa bomo dobro čuli njihove korake in kako bodo trgali loputo." Šli so.
Sam sem ostal v pritličju. Napenjal sem uho, pa dež je prasketal zunaj, ničesar nisem čul.
Črez dobre pol ure so se vrnili.
"Gospod," je1 poročal Halef ves razvnet, "so že gori! Pravkar leze zadnji po lestvi!" "Koliko jih je?" "Sedem sem jih naštel." "Se ujema! Devet jih je bilo v kopi, ko sem prisluškoval, Miridit je odšel, Mubarek je ranjen, ostal je v kopi, drugi pa so vsi prišli, tudi Habu-lam in Humun."
"Začnimo!" je silil Halef. "Odnesli bomo lestvo in pristavili brizgalno."
."Ogrnite si odeje! Sicer bodete mokri do kože!"
Dobro so se ogrnili, odpahni-li vrata in odšli v temo.
Vzravnal sem se ob steni in odmaknil oknico.
Krnica je bila tik pod oknom. Vkljub temi sem opazil tovariše, motali so se krog bri-zgalne in privijali cev. In kmalu nato sem čul enakomerno škripanje črpalnega vzvoda in polglasno poveljevanje Hale-fovo.
Namakanje se je začelo —. V stolpu je bilo vse tiho. Da bo Halefu "zalivanje" uspelo, ,o tem nisem prav nič dvomil. Lopovi na ploščadi so pač iskali, kleli ter ugibali, odkod prihaja voda. Vzvodovega škripanja gotovo niso čuli, du-šil ga je dež. Najbrž so se lotili lopute in jo skušali odpreti. Habulam je pravil, da bo vzel s seboj na stolp tudi sveder in kladivo. Mogoče je vsekakor bilo, da bi jim uspelo. Prišli bi po stopnicah —.
Pripravil sem samokrese in poslušal. Pa nič se ni genilo, Halef je loputo temeljito pribil.
Dobra ura je minila, ko so se vrnili tovariši.
Ves zadovoljen je pravil Halef:
"Gotovi smo, gospod! Črpali smo na vse kriplje in mokri smo ko kužki. Ali dovoliš, da prižgemo luč?"
"Da! Bolje je, da imamo luč."
Prižgal je svetiljko in dolil olja. Pometali so mokre odeje v kot in odšli v stolp. V drugem nadstropju je odfcrl Halef oknico ter počastil naše kopališke goste s temle sijajnim nagovorom:
(Dalje prihodnjič.)
Kam jadramo?
Euclid, O'. — Poročal sem že, da je rekel H. Scott, da ko bo prišel John Lewis v premogovne okraje čez par let, ne bo našel dosti premogarjev pri delu, da bi se izplačalo držati jih v uniji, ker ne bo prišlo dosti dolarjev od teh ljudi, da bi se par trebuharjev od tega preživelo. Torej če se ne izplača, kaj hočemo? Videli so, da spodletava v industriji, pa so začeli organizirati farmarje, češ, ti so še najbolj stanovitni. Farme bo treba še Obdelovati, ker ljudje rabijo hrano. Ali zapreka je, ker farmarji zaslužijo tako malo, da bi vsa njih plača komaj zadostovala za trebuharje. In to je vzrok, da je tudi to zadnje čase potihnilo.
Sedaj so pa prišli na vrsto še WPA delavci, češ, tukaj zna biti nekaj bolj stanovitnega, tukaj bo gro£. Pravijo, da je treba organizirati tudi te delavce, ker ne dobijo dosti plače. To vemo tudi mi, ampak kje se bo pa vse to vzelo? To je treba pomisliti. Saj vendar Washington že sedaj komaj diha pod to težo, ko imajo delavci borih 60c na uro. Kaj bi pa bilo, ko bi morali plačati, kakor pravijo unijski trebuharji, 98c na uro?
mo vlado jutri, če je treba. Naše knjige posedujejo nad 36,000 točk, ki so potrebne pri vladi. Ali vam je znana 'kaka druga organizacija, ki je ta-
Vsak se še dobro spominja, ko so bile ustanovljene razne ustanove, da so propagirale med politikarji za brezposelno zavarovalnino in pa starostno pokojnino. To je bilo vpitja in gorje tistemu, ki si je upal temu kaj oporekati. Takoj je bil ogenj v strehi. Samo tega ni noben pomislil, odkod se bo jemalo. Bomo videli, koliko bo na rokah takrat, ko bo treba začeti plačevati ljudem. Slučaj bo tako kot po navadi, politikarji bodo kazali s prstom drug drugega, češ, ta je vzel, ta ima itd, samo denarja ne bo nikjer.
Kaj bi bilo, na primer, danes, ako ne bi Roosevelt dajal toliko denarja med ljudi in kaj bi se zgodilo, da se vse to kar čez noč ustavi? Ali so politikarji zmožni rešiti ta problem? Kaj še! Politikarji niti teh stvari ne vidijo eno ped pred svojim nosom in ni daleč čas, ko bodo začeli klicati na pomoč. Pripravljajo se že sedaj in delajo načrte za leta 1940 volitve. Tega pa ne vidijo, da bo tistih 40 milijonov brezposelnih prekrižalo njih načrt. Dozdaj ste še vedno po zabili na obljube, mi pa nismo. Zapomnite si to, da čez dve leti bomo delali mi račune brez vas.
Ko bi danes ne priskočil Washington na pomoč z mili jardami, bi bili vi politikarji že za gorami in ameriški na rod bi se žrl med seboj. To, zadnje, še lahko pride, ako v Washingtonu kar na kratko odpovedo podporo. Kam se bodo obrnili politikarji v posameznih državah? Poskrili bi se, ker niso zmožni rešiti problema. Tudi to še pride, ne boste ušli ne, nič se ne bojte. Brez računa vas narod ne bo pustil uiti. Ne bojte se, vse to v Washingtonu dobro vedo, zato pa tako delajo, ker je to edini izhod. Marsikaj se bo še zgodilo, ki vi vsi ne veste, predno bo 40 milijonov brezposelnih. Tudi Washington bo nekega dne začel klicati na pomoč, kakor je še nedolgo nazaj Francija, namreč, da naj se oglasi človek, ki je zmožen spraviti stvari v red in ohraniti deželo popolnega uničenja.
Kdo pa je danes zmožen prevzeti vlado v Ameriki? Kdo ima načrt za to? Mi, tehtno-kratje imamo takorekoč v rokah že drugo vlado, to se pravi, da lahko vržejo vse knjige proč, kar jih poseduje Washington, pa mi lahko prevzame-
ko temeljito pripravljena? Drugim Organizacijam se kaj takega še tanjalo ni, ker jim kaj takega ni lahka reč storiti. Pri tem je potreba učenih ljudi, ki se na to razumejo. Zato pa vse tako mrko gleda na tehnokrate, ki smo vse v tako kratkem času toliko prehiteli. Pri drugih organizacijah so se prerekali za službe, kakor se še danes, tehnokratje so pa delali.
Zato skrajni čas tudi za našo javnost, da začne misliti drugače, pa tudi pisati drugače. Če boste čakali predolgo, zna biti prepozno in vam bo žal. Treba je, da se pogleda tudi v korenine, ne samo po površini, če se hoče priti stvari do dna. Nehajmo lagati sami sebi. Ali ni bolje, da vemo resnico, kot pa da se blufa-mo še nadalje. Če se stvar ne predrugači v kratkem, boste dajali enkrat odgovor. Našim časopisom je treba vedeti, da 50 oni tukaj zato, ker smo mi. N*ismo mi tukaj zato, ker so časopisi. Treba je vedeti, da je kanadska vlada že ob zidu in Zedinjene države se tudi z vso hitrico približujejo ravno v tisto smer. To se pravi, da Igrajo nam naravnost v naročje, pa če je komu prav ali ne. Tistega dogodka ne more odvrniti nobena sila na svetu in mi bomo tista sila, ki bo premagala vse zapreke in gorje tistemu, ki nam bo delal na-potje. Vse druge organizacije se bodo iztekle v tehnokracijo, cer bo delovni svet videl, da je to. edina organizacija, kar jih pomni zgodovina, v resnici za delavca in za vse ljudi v splošnem.
Zato opominjam vse zavedne rojake, da se nam pridružijo in pomagajo graditi novo Ameriko. Ako do sedaj niste sprevideli, da dosedanji voditelji nimajo nobene rešitve za vas, boste pa to v kratkem videli. Vem prav dobro, da je marsikdo pripravljen pomagati dobri stvari, pa še niste spregledali popolnoma. Ampak pride čas, počasi pa gotovo, ko boste vse to videli in spoznali. Več jih je tudi, ki jim razni agitatorji branijo, ker se boje za svoje suckerje, Tudi beseda "jaz" dela precej napotja, misleč, tako dolgo je moja beseda veljala, sedaj pa da bi se kar tako tje v en dan podal. Pa se boste morali in to brez izjeme vsi. Varujte se, da ne postanete noji, da vas lepega dne ne najdemo z glavo v pesku.
Največ organizacij danes nima nobenega . cilja in nobene prave podlage za važno delo, ki je pred nami. Samo vpije se, da se je treba organizirati. Zakaj, tega pa noben ne ve, ker sploh ne' ve, zakaj se organizira. Samo organizira se, to je vse.
Mi, tehnokratje, imamo našo pot začrtano in vemo, kaj delamo. Mi delamo ves čas, ko ste se vi kregali in preganjali za stolčke in za nadvlado, pa ste danes ravno tam, kjer ste bili leta nazaj. Mi smo v tem času preiskali ves severo ameriški kontinent kaj premore in kakšne zaloge ima. Napravili smo nove zemljevide, razdelili vse v dele. Vsak del ima svojo številko. Na primer, del, ki spada pod Cleveland, ima številko 8141. Vse, kar mi upoštevamo so fakti, pa nič drugega pri nas ne drži.
Ako danes trgovec pogleda v svoje knjige in primerja z leti nazaj, pa vidi takoj, kje stoji. To je vepdar fakt ali ne? In to vam je potem dokaz, da ste na potu ven. Kaj hočemo še lagati samim sebi še naprej: Krenimo na pravo pot,
da se pozneje ne bomo kesali. Pomagajte napolniti tisto skledo, ki bomo enkrat vsi skupaj pri njej sedeli in iz nje zajemali, drugače se boste sramovali, ker niste nič pripomogli k temu. Posebno še Slovenci neradi jemljejo v dar miloščino. Torej sedaj je čas, da začnete misliti in stopiti v naše vrste.	A. Noč.
--o-
Slovensko petje v
Postojnski jami
Cleveland, O., — Na velikonočni pondeljek letos je pel v Postojnski jami kompletni zbor Glasbene matice ljubljanske. Kaj takega se pa malokdaj sliši pri nas na Krasu, mi je pisal prijatelj. Bilo je okrog 180 pevcev mešanega zbora. Peli so sledeče pesmi: Luna sije, Moj očka ima kojn-ča dva. Škrjanček poje žvrgo-li, tri srbske in hrvatske, Nazaj v planinski raj, O j ti bori, Pala je pala slanica, Gor čez izaro.
"Vsi smo bili ginjeni," mi piše prijatelj, "ko so pa zapeli Gor čez izaro, ni ostalo nobeno slovensko oko suho, ženske so kar glasno ihtele, vsaj tistih, ki so pomen besedi in pretresi j ivost podajanja razumeli. Krasno so poudarjali besedilo pesmi. Dobro izšolani glasovi so se pod izvrstnim vodstvom dirigenta oglašali točno kot piščali orgel in izzveneli v bolestno tišino, da je srce v človeku kar zastalo, tako, da je začelo viharno ploskanje komaj čez pol minute; ko je zadnji akord že utihnil. Ob koncu smo se gledali z rdečimi očmi, na nobenem obrazu ni bilo smehljaja, vsi sme bili onemeli. Zvečer pa je imel pevski zbor koncert v dvorani Paternost."
Pri Mali Pristavi v bližini Št. Petra na Krasu je pred dvema tednoma' padel vojaški' zrakoplov tako srečno, da se ni nihče ubil, čeprav se je bil prekucnil. Bilo je v dežju, v s le d česar jim je nad sv. Martinom motor odpovedal. Zrakoplov se je držal še pet minut v zraku, nato pa treščil v graben, kjer gre bližnjica iz Nove Sušice v Malo Pristavo Anton Kuret --o—-
ega se ljudje tukaj naseljujejo, ker tako podjetje ne bo nikdar propadlo.
Seda, ko je narava pritisni-a in je vse ozelenelo, smo bolj veseli. Ptički nam žvrgolijo in nam kratek čas delajo. Mi pa z našim delom kar naprej, da bo nekaj kruha. S pozdravom, Frank Hočevar -o--
Slovenski radio program
Zadnjo nedeljo smo dobili na slovenskem radio programu unijsko godbo. Koliko smo s tem napredovali, ne vem? Res, opaziti je bilo nekoliko klasike, to bodo priznali vsi, kateri se na glasbo razumejo. Z druge strani smo pa tudi opazili, da je tista preprosta domačnost, katero v glasbi narod najbolj ljubi, izginila. Za nobeno ceno se pa ne moremo sprijazniti z mislijo, da je slovensko glasbeno polje v Clevelandu tako na nizki pod-agi, da smo prisiljeni najeti soseda, da obdeluje naše bogate zaklade, katere imamo. To bi pa bilo preveč poniževalno za narod !
Morda bi kdo rekel: Nič poniževalno, pa naj. se talenti priklo-pijo uniji. Nisem proti unijam, tudi dobro je, da se glasbeniki organizirajo. Vprašanje je samo to: Koliko Slovencev imamo Clevelandu, da so v glasbeni uniji in da si izključno z glasbo .\žijo svoj kruh? Ne letimo previsoko, že tako naša glasba vidno peša. Pevski zbori, da še životarijo, se sami sebe podpirajo; drugače so skoro prisiljeni oetje opustiti. Vprašanje se mi tudi stavi, kje imajo glasbene organizacije kakšno izgubo, če naš narod svojo kulturo pokaže drugim narodom, kateri ne vprašajo, če smo v uniji. Sveta stvar naj gam bo, da držimo kar imamo. še gledati bi morali, da na glasbi nekaj pridobimo, to je vendar naša bodočnost. Če se do danes nismo tako visoko pov-speli, da bi si z glasbo služili vsakdanji kruh, se tudi naprej ne bomo. Vsa škoda bi pa bila za narod, da je unija tista sila, ki nam preti, da ubije slovensko Tlasbo! P. Kogoj. -o-
Velika škoda na farmah
Olmsted Falls, O. Iz tega kraja se že dolgo ni čitalo v tem časopisu, čeprav leži tako blizu Clevelanda. Osemnajsto leto že teče, kar sem v tem kraju in v tem času je bi lo tukaj dosti spremembe. Najprej moram omeniti ogromno škodo, ko mi je oni dan slana požgala ves vinograd. Take škode še nisem občutil v vseh 18 letih. Imel sem pet akrov vinograda in vse tako lepo urejeno, pa mi je slana vse uničila. Toda obupati ne smemo. Treba je potrpeti, ker pomagati se ne da, in misliti na kaj drugega, pa kaj drugega nasaditi, da bo varno pred mrazom.
Pa kje je ta naš kraj? Nahaja se na zapadni strani od Clevelanda, komaj deset milj od West Parka, ali šest* milj od znjikoplovnega pristanišča. Ta naša vasica je v zadnjih 18 letih, kar sem jaz tukaj, zrasla za 50%. Pa še vedno se novi naseljujejo tukaj. Tukaj je jako krasna okolica in zdravo podnebje. Tukaj je zelo mnogo rastlinjakov. Če bi .jih tujec pogledal, bi misli, da so to velikanske tovarne. Pa te tovarne stalno obratujejo, vsak dan. Niti ena še ni pre-padla, kar sem jaz tukaj in rastlinjaki donašajo lep denar.
Drugo podjetje, ki je blizu tukaj in ki tudi ne bo nikoli propadlo, to je elevelandsko zrakoplovno pristanišče, ki je največje na svetu. Tudi radi
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem igralcem, ki so igrali v nedeljo 24. aprila v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. v korist društva Združeni Slovenci na Jutrovem. Posebno se zahvalim onim, ki so imeli največje vloge. Zelo me veseli, da so tako izvrstno igrali in se izkazali kot pravi igralci. Posebna zahvala naj velja Antonu Ribarič, Rozi Ban, Mary Milavec, Jožefi Hrvatin, Amaliji Ukmar in George Hrvatin. Prav lepo se zahvalim tudi Johnu Cergol, ki je orodje in vso pripravo izdelal za naš program; zraven se je udeležil tudi igre in prav izvrstno igral. Zahvalim se tudi vsem drugim igralcem in igralkam. Veseli me, da ste tako izvrstno in z veseljem igrali. Pripo-i ročam Se vam tudi za prihodnjič. Druga igra, ki jo bomo igrali, bo pa še lepša, daljša in bolj vesela, ako boste vi vsi zopet igrali. Lepo se zahvalim tudi našim fantičkom iz Prince Ave. ki sta tako krasno zapela; to sta Andy in Stanley Zabukovec. Hvala našemu tajniku, Joe Rapotec, ki je vodil igro in bil povsod zraven. Sobratslci pozdrav,
I. Čebokli. --o-
drugih točk na programu. V nedeljo večer je pa slavnostni koncert v počast odličnemu gostu. Vstopnice k eni ali drugi prireditvi so samb po 25c, tako da ima sleherni priliko biti navzoč. Le nekaj vstopnic je rezervira- • nih po dolarju. Ker bo v Narodni dom mogoče priti le z vstopnico, se opozarja javnost, da si vstopnice pravočasno preskrbi. Vstopnice se dobijo: V knjigarni Jos. Grdina, v slaščičarni Mrs. Makovec v S. N. Domu. Za Newburg pri Antonu Meljaču, m Collinwoodu v slaščičarVii-John Trcka, za Euclid pri Mrs. Frances Kosten, za West Park pri Mrs. Mary Hosta. Kdor jih želi naročiti iz drugih naselbin, naj vse obrne na tajništvo Jugo-slov. kulturnega vrta, 6121 St. Clair Ave. Vstopnice so po 25c, in nekaj rezerviranih je po $1.
-o-
Ameriški business potrebuje dolg oddih
Washington, 3. maja. Tu zboruje konferenca Mednarodne trgovske zbornice, ki debatira o problemih, ki so nastali zadnje čase. Predsednik največje banke Chase National Bank, Winthrop Aldrieh, je izjavil, da potrebuje ameriški business pred vsem dolgotrajen oddih, ne tri ali pet mesecev, pač pa dve ali tri leta, da se uživi v reforme, katere je zadnje čase vpeljala vlada in da misli na bodočnost. Aldrieh je tudi napadal trošenje . denarja od strani vlade. Neprestana posojila morajo privesti do katastrofe, je dejal Aldrieh. Na zborovanju je kakih 2000 delegatov, ki re-prezentirajo 1600 trgovskih zbornic. Vsi so mnenja, da prihajajo spremembe v javnem življenju prehitro, da se industrije ne morejo v nje u živeti in posledica je zastoj businessa in industrije.
Francoska vlada je odredila nove davke
Pariz, 3. maja. Vlada francoskega ministerskega predsednika Daladierja je odredila včeraj nove davke vseh vrst za Francijo. Davki se bodo zvišali za približno osem odstotkov, in od tega bo dobila vlada nadaljne štiri bilijone frankov dohodkov na leto — $120,000,000. Kot znano je francoski parlament _ podelil vladi diktatorsko pravico za tri mesece. Za povprečnega Francoza so novi davki silno breme, kajti davki so v Franciji že sedaj neznosni. Davki na radio, na pse, boflde, bančno poslovanje, na stanovanja in enako so bili dvignjeni za 8 odstotkov.
Francija svetuje Češki, da je spravljiva z Nemci
Pariz, 3. maja. Francoski minister za zunanje zadeve Bonet je danes obiskal češkega poslanika v Parizu in mu vljudno povedal; da naj bo čehoslovaška republika zelo spravljiva z nemško manjšino v državi, ker sicer zna izbruhniti vojna. Republika naj gleda, da ne zgubi nič od svojega dostojanstva, toda naredi naj nobenega koraka, ki bi izzval vojno.
Vstopnice za predstave kulturnega vrta
Poročali smo že, da se ob priliki otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu vršiti dve veliki prireditvi, obe v počast odličnega gosta dr. J uro A d 1 e š i č a, predstavnika mesta Ljubljane in. Slovenije. V soboto 14. maja je sprejem g. župana in takoj po tem slavnostna predstava "Naša kri." Bo tudi nekaj
MALI OGLASI
Naprodaj je gostilna
s permitom za prodajo žganja. Jako ugoden prostor. Proda so v resnici poceni. Lepo priliko imate sedaj. Zglasite se v Russell Inn, 6921 Wade Park Ave., in sicer po šesti uri zvečer.
(104)
Proda se
Jeklena galvanizirana ograja; vspredaj je 3% čevljev visoka in 40 čevljev dolga; ima dva vhoda in dve vrati za driveway; na straneh je 70 čevljev široka in 7 čevljev visoka. — Proda se za zmerno ceno. — Vpraša se na 6009 St. Clair Ave. — HEn-dersen 2613.	(104)


^ž-^vi	r^tvi r^-o^i r?ifcS-; r?^ rž^vi rTar?] rž^vi r?svi rTi^Ai rTa^vi	rTaivi
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 4, 1938
katerega si nastavi proti srcu in potegne petelina. Kmalu leži na tleh.
Bil je zadnji trenutek, kajti zdajci plane policija v sobo.
Detektivi so sprva mislili, da je Noel ustrelil svojo ljubico. Poznani so jim bili slučaji, ko sta šla ljubimca romantično skupno v smrt. Ali nista padla dva strela? Toda Julieta je medtem že vstala.
"Po zdravnika!" kriči, "po zdravnika! Saj ne more biti mrtev!"
En mož stopi iz sobe, dočim nesejo ostali, pod vodstvom Pere Tabareta, iz sobe in položijo truplo na postelj v stranski sobi.
"Noel ne bo živel," mrmra stari Tabaret. "Ljubil sem ga kot syojega sina. Njegovo ime je še vedno v moji oporoki!"
Pere Tabaret umolkne. Noel je globoko zahropel. Odprl je oči.
"Vidite, da je še živ?" kriči Julieta.
Odvetnik zmaje z glavo in se za trenutek prevrača po postelji. Z desno roko seže pod suknjo, potem pa pod blazino. Potem pa še v pretrganih stavkih spregovori: "Jaz sem morilec," reče. "Napišite, bom podpisal. Albert bo prost. To sem mu bil še
dolžan."
Ko so policisti pisali, je pritisnil Julieto k sebi.
"Moje premoženje je pod blazino," šepeta. "Vse porabi za sebe."
Kri mu bruhne pri ustih ven. Toda še je imel moč, da je podpisal izpoved in se pošalil s Pere Tabaretom.
"Ah, stari prijatelj!" reče. "Torej ste bili detektiv, eh? Imeli ste mnogo zabave, ko ste prijateljem nastavljali pasti! Ah, igral sem imenitno, toda kadar so tri ženske v igri, tedaj je igra zgubljena."
Ko pride zdravnik je mogel konstantirati samo Noelovo smrt.
Dvajseto poglavje.
Bilo je nekega večera nekaj mesecev pozneje pri gospodični Goello markiza d'Ar-langes, ki se je pomladila za deset let, odkar je nismo videli. Pripovedovala je o poroki svoje vnukinje Klarice z vi-komtom de Commarin.
"Poroka," je rekla, "se je izvršila na našem posestvu v Normandiji, brez posebnih ceremonij. Tako je želel moj zet, dasi jaz tega nisem odobravala. Hm, fant je' ravno tako trmast, kot njegov oče. Podati sem se morala, zlasti ker
If
me je silila vnukinja, ki ne-
prestano vleče z Albertom. Ko Gospodična Julieta se je po- zen in ustanovil je družbo, ki sem odhajala iz Normandije polnoma potolažila. 80,000 naj bi pomagala revnim in po sem pustila mladi par na vr- frankov, katere je Noel skril nedolžnem obtoženim, huncu sreče. Ljubimkala sta, pod blazino, je ostalo njej. In	(Konec.)
grlila in poljubovala se, da dobila je še mnogo več dena-sem morala bežati. Da bi le rja, kajti kmalu je razproda-bila srečna in imela dosti ot- la vse svoje razkošno pohištvo, rok. Stari grof se je obnašal Pere Tabaret je obupal nad kot angelj. Vse premoženje je pravico. Začel je nabirati pod-izročil sinu. Nekaj sicer ni pise, da se odpravi smrtna ka-prav v glavi starega grofa; mislim, da je prišlo od padca. ^ Živel bo sam za sebe."
Markiza je seveda previdno zamolčala, da je Albert osem dni pred poroko poravnal vse njene dolgove in ji poleg tega j izročil še dosti gotovine. Od J tedaj si je izposodila od nje-J ga šele 9,000 frankov. Sicer pa; je bila dobra ženska. Nikdar' ni govorila kaj slabega o svo-j jem zetu.
Daburon se je odpovedal sodnijskemu uradu. Odšel je na posestvo in čakal na pozabljivost.
Zamenjana sinova
Pridobivajte
člane za S. D. Zvezo
FRANCOSKI ROMAN
V srce se mu je naselilo no-' vo upanje, toda imel je toliko navzočnosti duha, da se je iz-vil njenemu objemu.
"Pojdiva!" reče. "Ena velika nevarnost je ta, da ne vem, odkod prihaja napad na mene. Kako so odkrili resnico je velika tajnost."
Julieta se je zdajci spomnila na vznemirjenega obiskovalca danes popoldne. Takoj je vse razumela..
"Oh, kako nesrečna ženska sem jaz!" zakrikne in vije roke v obupu. "Jaz sem ona, ki te je izdala. Zgodilo se je zadnji torek, kaj ne?"
"Da, v torek."
"Oh, in jaz sem vse povedala tvojemu prijatelju, nekemu staremu možu, ki je prihajal v tvojem imenu, Tabaretu."
"Kaj, je bil Tabaret tu?"
"Da, pred dobre pol ure."
"Pojdi torej," kriči Noel; "hitro! Saj je čudež, da se ni že vrnil."
Prime jo za roko, da odpelje, toda ona se kmalu oprosti.
"Počakaj," reče. "Nekaj denarja in zlatnine imam, kar bi rada vzela s seboj."
"Brez potrebe je. Pusti vse na miru. Jaz sam imam dovolj, Julieta. Beživa!"
Ona je pa že odprla predal in metala zlatnino in demante v mali kovček.
"Pogubila me boš!" kriči No-
Noel.
"Ne obupaj!" kriči Julieta "Po stopnicah za sluge!" "Najbrž so jih že zastraži-
Spomnite >se si)oje
M AT E R€
-V nedeljo
Juliete se sedaj loti groza.
"Ven morava!" kriči.
"Da," odvrne Noel, "ena sama pot je. Vlomili bodo ključavnico. Zakleni in zapahni vsa vrata, da jih bodo morali razbijati. S tem pridobiva čas."
Ko je to izvršeno, potegne Noel revolver iz žepa in si ga nastavi na prsa.
Toda Julieta se vrže na svo-jeg ljubimca, da prepreči samomor, toda s tako silo, da se je revolver sprožil. Strel je bil uspešen. Krogla se je zarinila NOelu v trebuh. Noel silovito zakriči.
Noel omahne, toda ne pade, naslonjen na ognjišče, dočim kri curkoma vre iz rane.
Julieta se stiska k njemu in mu skušala iztrgati revolver.
"Ne smeš se ubiti!" kriči. "Ti si moj, ljubim te! Naj le pridejo. Kaj ti morejo? Ako te zapro, lahko pobegneš. Pomagati ti hočem, podkupila bom jetničarje. Pojdi, živela bova tako srečno, daleč kje v tujini, v Ameriki, kjer naju nihče ne pozna."
Vrata se zdajci podajo.
"Ha!" mrmra Noel, "živega me ne dobijo."
Z zadnjim naporom potisne od sebe Julieto, ki omahne in pade po tleh.
Potem pa zgrabi revolver,
V nedeljo 8. maja se praznuje dan naših dragih mater—Materinski dan. Vsaka mati najbolj ljubi lepe cvetlice in gotovo se bo vsak sin in vsaka hči spominjala svoje matere in jo razveselila s kako lepo cvetlico.
IZ TOVARNE DO VAS
Barva za hiše, reg. cena $2.89,
sedaj $1.89 4 Hour Enamel, reg. cena $3,
sedaj $2.50 Čisti varniš, reg. cena $2.50, sedaj $1.56
VSE VRSTE BARVE!
Prihranite denar! Zakaj bi plačali več?
Pridite k
TONY SEDMAK
6506 St. Clair Ave.
Pridite k nam in si jo izberite ker imamo jih v zalogi vsakovrstne, da boste lahko izbiiali. Cene so jako zmerne in postrežba prvovrstna.
Kupite lepe cvetlice za Materinski dan pri nas. Se toplo pripo-
ročamo,
iz Dr. Kernovega
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena d? O Of in stane samo:	$ £aU(
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O
Toda samo govoril je tako, dočim je njegovo srce vriskalo veselja.
"Kako mi je udana! Kako me ljubi," misli. "Brez obotavljanja se odpoveduje srečnemu življenju. Radi mene žrtvuje vse."
Julieta je bila pravkar gotova in si je mirno privezovala klobuk na glavo, ko pozvoni zvonec pri vratih.
"So že tu!" kriči Noel, ki je postal ves bled.
Obstala sta kot dva kipa. Težke kaplje potu so se pojavile na čelu obeh.
Zvonec pozvoni drugič, tretjič.
Charlotta se prikaže. Po prstih hodi.
"Vse polno jih je pri vratih," zašepeta. "Slišala sem jih govoriti."
Ker na zvonenje ni nihče odgovoril, so začeli razbijati po vratih.
"Nobenega upanja!" fnrmra
Vsako leto se enkrat še posebno spominja-mo naših ljubih mater in sicer drugo nedeljo v mesecu maJu> se zbuja narava, ko' se po-Yjj	javijo cvetlice, ki so najbolj nežen dar za naše
y	matere.
Gotovo se bo vsaka hči in vsak sin spominjal tudi letos svoje matere, in vsaka mati je iskreno hvaležna svojim hčeram in sinovom, ako jo obdarijo na Materinski dan s cvetlicami.
Pri nas imamo polno zalogo najbolj izbranih cvetlic za Materinski dan. Dobite lahko cvetlice sveže in umetne, cvetlice v posodah ali odrezane. Največja izbera krasnih cvetlic v slovenski naselbini.
In cene letos niso posebno visoke. Postrežba je hitra in točna. Naročila vam pripeljemo na dom, da tako veselo presenetite svojo mater, kateri je ta dan posvečen.
Ako želite cvetlice za Materinski dan, oglasite se pri
PRINESITE JI VESELJE Z ZAVOJEM
KRASNIH NAREZANIH ROŽ ŠOPEK ALI LJUBKO CVETLICO V POSODI.
Nosite cvetlice njej v počast to nedeljo
ZA RES FINE CVETLICE IN IZVEŽBANO • POSTREŽBO,
KUPUJTE PRI ČLANIH TE ORGANIZACIJE.
6102 St. Clair Ave.
SLOVENSKA CVETLIČARNA
HEnderson 1126
Samo ena trgovina
BREZ OZIRA
kje stanujete ali delate, vam preskrbi dr. Župnik vso zo-bozdravniško postrežbo, s katero boste popolnoma zadovoljni. Ure od 9 zjutraj do 8 zv. Urad dr. Župnika je
6131 St. Clair Ave. vhod iz 62. ceste.
Pridite kadar hočete.
VABILO
na našo letno demonstracijo z
BPS BARVO
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6G12 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_
ki traja samo dva dni v petek in soboto 6. in 7. maja
Oglejte si letak, ki vam je bil prinesen na dom Cene na vsem blagu skrajno znižane
Pridite in oglejte si našo lepo zalogo. Obenem dobite tudi brezplačno eno kanto barve kot vzorec. Otrokom se barve ne bo dajalo.
THE
p-lorists
ASSOCIATION J
GRDINA HARDWARE
6127 St. Clair Ave.