Posamezna številka 1 K.
siev. 280.
Poitnlna plačana v gotovini.
V LjniiljoDi, v nedelio, dne \l decembra 1920.
»SLOVENEC« velja
po pošti na vsb strani Jugoslavije ln v Ljubljani: za celo leto naprej. li 130'— za pol leta M .. „ 90*— sa četrt leta * . . „ 45-— sa en mesec „ .. H 15v~
Zalnoaemstvooelolelno K240v Sobotna izdaja: s
2a oelo leto ..... K 30-— sa lnoaemutvo. • . . „ 45-—
Leta XLVIH.
Inseratl:
m
Gnostolpna petit vrsta (59 mm Uroka In 3 mm visoka ali nji
prostor) za enkrat , . . po R O*— poslana Itd. . . po S
Pri večjem narofiilo popust
Najmanjši oglas 59/9 raia li 15,
Izhaja vsak dan tavzemžt ponedeljek tn dan po praznika, eb 5. url ajntraj.
HT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/U1. Roiopisl se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Dredn. telet štv. SO, opravo, štv. 323.
Uprava je v Kopitarjevi nI. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske St. 050 sa naroSulno ln št. 349 n oglase, avstr. In češite 24.707, ogr. 29.511, bosn.-baro, 7563.
Zagreb, 18. dec. (Izv.) Danes smo spremili na večni počitek truplo našega očeta, pokopali smo najdražje, kar smo imeli...
Dan je bdi žalosten, k neba je pršil Hrobni sneg, vel je mrzel veter. Bolj otožno ni moglo biti.
V najveličastnejši katedrali Jugoslavije, kjer so se pod mračnimi gotiškimi svodi zbrali žalujoči, zastopnik regenta general Tucakovič, v imenu vlade podban dr. Roje in prczidialni še! dr. Markovič, v imenu ajrmade šef generalnega štaba polkovnik Jurišič, častniki zagrebške posadke, vse vojaške in civilne oblasti Hrvatske ter katoliška društva z zastavami, se je poslovil škof sarajevski dr. Šarič od krste z dragim truplom, pri kateri so kot častna straža stala dva »Dotnagojcau in 6 slovenskih Orlov. Sveto pokojniško mašo je bral nadškof zagrebški dr. Bauer. Nato je križevški škof dr, Njaradi po grško-vzhodnem obredu truplo blagoslovil ter mu zapel »Večnaja pamjat«. Odgovarjal je po staročestitem obredniku vzhodne Cerkve kor, kojega petje je seglo globoko iv dušo. Saj smo se ločevali od onega, ki je lako zvesto stal na braniku staroslov enakega jezika! Potem se je začel sprevod,
Na čelu sprevoda so korakali Orli s predsedstvom Z. O. pod zastavo, nato so sledila vsa zagrebška nabožna in katoliška prosvetna ter ©mladinska društva, odposlanstvo S. K, S. Z. z zastavo, slovenska in hrvatska ženska zveza ter predsedstvo Zveze Orlic, vsa zagrebška srednješolska mladina, ljudske šole, redovniki in redovnice. Vseh zastav je bilo sedetn. Pred krsto je korakala slovenska in hrvatska ka-■toliška akademska omladina, zastopstvo vseh naših dijaških društev, akademičnih in srednješolskih, za njo zastopstvo slovenskega in hrvatskega seniorata, prof. Remec, zastopniki civilnih in mestnih oblasti, vojaštva ter francoski konzul in množica drugega odličnega občinstva vseh veroizpovedanj. Kondukt so vodili škofje dr. Jeglič, dr. Karlin in dr. Akšamovič. Poslanci Jugoslovanskega kluba žalibog niso dospeli k pogrebu, ker je vlak imel veliko zamudo. Prispejo danes ter se udeleže jutrišnje komemoracije.
Na koncu mestnega rajona se je od pokojnikovega trupla poslovil v imenu dijaštva dosedanji predsednik katoliške dijaške Lige Kolarek.
Na samem pokopališču so ob spustit-vi krste v rakev govorili bivši poslanik Banič v imenu hrvatskega in slovenskega katoliškega pokreia, vseučiliški profesor dr. Srebrnič za Slovence, župnik Mihovčič za krško škofijo in g. Bidovc za slovenske akademike.
Ob govorih ni eno oko ostalo suho. Vsi smo čutili, da nas jc ostavil za vedno oče našega gibanja, najidcalnejši apostol krščanske misli med Hrvati in Slovcnci, glr snik slovensko-hrvatskcga edinstva, goreči prijatelj kulturnega zbližanja s pravoslavnimi brati ter neustrašeni narodni bo-ritelj v imenu krščanske pravičnosti. Kljub neizmerni žalosti pa jc odsevala iz govorov in iz src vseb. navzočih zavest, da smo pač pokopali Mahniča, ideja pa živi in sc bo šc mogočneje razcvcla, kajti pokojnik je bil le njen svečenik, najzvestejši "njen družabnik. Ob njegovem grobu smo ponovili slovesno obljubo: nadaljevati dr. Mahničevo delo, tembolj, čimbolj so časi resni in usodni!
ŽALNE IZJAVE.
Ljubljana. Načelstvo SLS je imelo za t dr. Mahničem žalno sejo, v kateri je predsednikov namestnik v toplih besedah omenjal velikanske zasluge pokojnika za katoliški preporod Slovenije.
Ljubljana. Povodom smrti velikega borca za verske in narodne svetinje našega jugoslovanskega naroda preblagega biskupa dr. Antona Mahniča blagovolite sprejeti izraze globokega sožftlja deželne vlade za Slovenijo---Predsednik dr. Brejc.
Maribor. Primivši tužnu vijest smjer-no molim Boga, da subratu odazvanoni iz smrtnog u besmrtni život, darežljivo uz-vrati učinjena djela i muke, Have pia ani-ma! — Napotnik, biskup mariborski.
Ljubljana. Izgubil smo svojega oca. Tugujemo nad smrču velikog jugoslavei-skog biskupa, it zora, vode i učitelja omla-dine. Tešku bol nelca vam ublažuje uvje-renje, da zajedno s vama dijelimo tugu, — Cirilsko društvo ljubljanskih bcgoslova.
Beograd. — U ime članova vlade i svoje lično molim Vas da primite izraze saučešča u gubitku preosvečenoga Mahniča, čijom smrču gubi i otadžbina i Crkva. —. Prcdsfednik ministrskog saveta Vesnič.
Zagreb. Kaptolu stolne crkvc. Prigo-dom smrti biskupa dra Antuna Mahniča izvoliti primiti osječaje odane sučuti od aka-demičkog senata i profesorskega viječa kr. tehničke visoke škoIc u Zagrebu, — Rektor: dr. Kiseljak.
Zagreb, — Ekcelenco! Primio sam obavijest o smrti Njegove Presvijetlosti Msgr, dra Antuna Mahniča, biskupa krč-fcoga.
Čast mi je umoiiti Vas, da bi izvoljeli primiti i Vi i gospoda članovi kapitula izraz moga sučustvovauja.
Smatram dužnošču, da prisustvujem svečanom ukopu Msgr. Mahniča.
Primite, molim Vas, Ekcclencijo, izraz mog visokog počitanja. — Francuski konzul: Jean de Berne Lagarde.
Senj. Bolna srca primih tužnu vijest o smrti velikega biskupa Mahniča. Žalim što radi nevremena ne mogu pribivati spro-vodtt. — Biskup dr Marušič,
Prizren. Dubolto sam dirnid smrču velikoga jugoslavenskoga biskupa. Primite sažaljenje. — Nadbiskup Mieda.
Banjaluka, Primite moju duboku su-čut povodom smrti prezaslužnog biskupa Mahniča. — Biskup Garič.
Bar. Moja najiskrcnija žaljenja prili-kom preminuča rodoljubivog i neustraši-vc>g biskupa. Na žalost nc mogu sprovodu prisustvovati. — Nadbiskup Dobrečič,
Nadalje so poslali žalne brzojavke: Dr, Caric, šfkof v Splitu, škof Mišic v Mo-3ta.ru, apostolski administrator Bazijuk v Banialuki, poveljnik IV. žendarmerijske brigade polkovnik Mizler, frančiškanska primarija v Sinju, župnik Jemeršič v Gru-fcjšncm Polju in šc mnogi drugi.
SVEČANA XOMEMORAC-IJA.
Danes dopoldne ob pol 11. uri prire-dc zagrebška katoliška društva v veliki dvorani glasbenega zavoda v Zagrebu v spomin velikega škofa svečano komemo-racijo, ra kateri bodo govorili: prof, dr, Stjepan Bakšič, prof. dr. Ljubomir Mara-kovič, urednik »Slovenca« Franc Terseglav, Dcmagojec cand. iuris Ivo Protuli-pac. Moški zbor bo pel ialostinkc.
Avstrijski politiki so pa znali ubrati tudi najmilejše strune, da so omečili ententna srca in danes se v avstrijskem narodnem svetu samem priznava, da ima ententa najboljšo voljo, pomagati Avstrijcem, da gleda na njihov položaj z dobrodušnostjo, s prijateljstvom. Ententa vidi v dobrodušnem Dunaju celo Avstrijo in vendar jo n.
Sr. med lojalnimi Dunajčani in koroškimi emci velikanska razlika v značaju, mišljenju in hotenju, da bi jih mogli primerjati z golobčki in strupenimi gadi. Usmiljenje do Dunajčancv je odtrgalo od noše države dober kos slovenskega ozemlja in jo izročilo naše brate germanizmu, suženjstvu in trpinčenju, kakor ga razumejo samo obmejni Nemci. Dobrodušnemu Dunaju se niti sanja nc, kaj da uganjajo n, pr, koroški Nemci z našim ljudstvom na Koroškem. In nemško-avstriiski imperializem še ni nasičen ter šc veetno — četudi brezupno — stega roke po slovenskih krajih ob meji, vsled česar med našo državo in Avstrijo še ni tistih prijateljskih odnošajev, ki bi bili naravni in v korist obeh držav. Bivši zunanji minister Czernin je izjavil 14. t. m. v narodnem svetu: »Kakor slaba je senžer-menska rešitev teritorialnih vprašanj, tako malo verujem, da so la teritorialna vpra-[ šanja definitivura, sem vendar naziranja, I da t a č a s nc moremo doseči mejnih ko-j rektur in ne smemo svoje moči drobiti s • tem, da kaj takega zahtevamo.«
Czernin je opisal položaj Avstrije v najslabši luči, kot nevzdržen in zahteval združenje Avstrije z Nemčijo kot edin od-pomoček za Avstrijo. »Nemčija,« je dejal Czernin, »jc imela in ima še vedno upanje, da izvrši verzajske pogoje in se izmota. Mi
tega upanja nimamo, smo pritisnjeni k tlom z uteži mirovnih pogojev in si ne moremo opomoči brez temeljite izpremembe v celem zadržanju entente nam nasproti.« In Czernin slika ententi grozeče podobe anarhije, ki sicer preti Avstriji in ki b? pomenila evropsko nevarnost.
Kot sosedom nam ne more biti vseeno, kaj sc godi v Avstriji in kakšna da je zunanja politična smer avstrijske diplomacije, temmanj, ker jc v Avstriji nad stotisoč naših rojakov, ki hrepenijo po združenju s svojo materjo Jugoslavijo. Vnenemška misel jc v Avstriji močna, živa iu motrileC avstrijske politike dobi vtis, da je sistematično tako uravnana, da pride v Avstriji do finančnega poloma in postavi nekoč en-tento pred edino možnost izhoda iz katastrofe: Združitev z Nemčijo.
Czernin priznava, cla je Avstrija hodila take poti lin. politike, ki so morale utrditi entento v veri, da ni senžermenska mirovna pogodba, marveč lastno zadržanje vzrok vsega zla. Avstrijske vlade, pravi Czernin, so pospešile tempo propadanja in otežile pojasnitev ententi, da jc brez izpremembe senžermenskega diktata nemogoče, opomoči si.
To jc važno priznanje iz takih ust. Naloga naše diplomacije je, da gibanje v Avstriji zasleduje bolj rer-no nego dosedaj, da po3tavi prave može na prava mesta in se ne zadovolji s prostimi, frazerskimi poročili v gotovem delu časopisja o habsburškem gibanju, o simpatijah za Habsburžanc med našimi državljani, ki so diktirana zgolj iz strankarskih vzrokov in morejo duhove samo priklicali, ki jih sedaj ni.
Staoha' rndaricEO o SI
ep
fisn f?!?'<i »«■• ta tisiiajs,
Ljubljana, 18. decembra. Včeraj so proglasili rudarji splošno rudarsko stavko v Sloveniji. Stavko so pripravljali in jo vodijo komunisti. Včeraj opoldne so vsi delavci zapustili delo ter odšli na zborovanje, ki je bilo napovedano ob dveh popoldne. Na zborovanju jc bila proglašena stavka za celo premogovno ozemlje: Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Rajhenburg. Istočasno so stopili v stavko tudi premo-garji v Kočevju, tako da stavka okrog 12 tisoč rudarjev in rudarskih delavcev. Stavka jc popolna, le pri sesalkah sc še dela, na bo skoro gotovo tudi lam delo ustavljeno. Oblast jc ukrenila vse, da sc ni kalil mir. Gostilne so zaprte, hišna vrata morajo bili zatvorjena ob osmih zvečer. V rudarske revirje je odšlo včeraj vojaštvo, 150 mož, s strojnimi puškami in orožništvo je bilo že prej povsod znatno pomnoženo. Dosedaj se tudi nikjer ni kalil mir.
Tarifni odbor »Saveza rudarskih rad-nika za Slovenijo« jc izdal tiskan proglas, datiran z dne 17. t. m. v Trbovljah, v katerem naznanja, cla so rudarji zahtevali zvišanje dosedanjih plač za 134%, da pa so se pogajanja, ki jih je vodilo rudarsko glavarstvo, razbila. Zastopnik trboveljske
družbe je zastopal stališče, da jc družba pripravljena zvišati plače za 28 vinarjev na delovni dan, kolikor so se podražila živila od zadnjega pogajanja meseca februarja. Dogovorno se jc izvolila komisija, ki jc izdelala provizorni minimum v višini 37 K dnevno. Vlada, ki je posredovala, jc predlagala 10% povišanje plač. To so rudarji odklonili, na kar je vlada prepustila pogajanja rudarjem in družbi sami. Družba jc bila pripravljena zvišati plače za \0(,i s čimer se pa rudarji niso zadovoljit. V pro glasu se prosi za potna dovoljenja v inozemstvo, češ da se bo tam za rudarje bolje skrbelo.
Tarifni odbor trdi, da stavka ni poli. iična. Morda jc res, toda lo je težko presoditi, ker vodijo stavko komunisti, ki sr isto trdili tudi za čas železničarske stavke. Vsekako jc stavka inscenirana, čc res ni politična, ob neugodnem času, posledice, če bodo slabe, bodo nn morali čutiti tudi drugi delavci, nekomunisti. Železnica jc ; premogom oskrbljena za več tednov, ne pa vsa industrijska podjetja, ki bodo trpela škodo, kakor njihovo delavstvo, ki postane brezposelno, ako bi stavka dalje časa trajala.
IBOTBS!! BsJ ŽB.
Ljubljana, 18. dec.
Naš nemški sosed ;c sprejet v zvezo narodov in to pomeni, zanj pomemben korak v državni politiki. Z vstopom v zvezo narodov pričakuje Avstrija svobodnejšega razmah« v gospodarskem in diplomatlčnem oriru. Avstrijski Nvmci imajo potom svojih storjh diplomatov v/, prrdtojjte dobe dobre
zveze z ententnimi državami in so si kljub žalostni vlogi v svetovni vojni znali pridobiti svetovne simpatije. Dunaj strada in v gospodarskem oziru je Avstrija pred polomom. Avstrijska krona jc v Curihu padla na en santim pet stotink. Avstrijski industriji ncdoatnie surovin in glad neprestano trka na vrata, Ententni zastopniki no Dunaju so ?. h . tnimi očmi jjledali avstrijsko licoo in r-e jim je zafeki Avstrija smiliti.
Rim, 17. dec. Senat jc tako? po otvoritvi seje začel razpravljati o zakonskem načrtu glede ratifikacije rapallske pogodbe. Po nekaterih govornikih jc minister za zunanje stvari grof Sforza povzel besedo in izvajal: »Ako smo z rapallskim sporazumom dosegli črto ki gre od Btennerja čez Julijske Aipe do morju, smo dobili najpopolnejšo mejo. Zaradi tega jc veselje v Tt nitji Wko veliko, ker sc v Alpah, ki smo jih dosegli, upravičeno vidi simbol Življenja. Mogočni gorski greben znači za nas
Eopolno vojaško svobodo. Leta 1914. smo ili le po imenu velefdla, Z vojno in rapalskim sporazumom smo v resnici postali velesila; zakaj varni smo v svojih mejah in svobodno odločamo o svoji usodi. Prava ve/lc3tla smo postali nc samo zaradi tega, ker smo dosegli meje, ki nam jih je narava irama začrtala, ampak v prvi vrsti zaradi lega ker smo imoli pogum, da nismo atieklirn/i pokrajin in prebivalstva, čigar pose; bi pri nas vzgajala nevnroo iredea-ti/.ort, ki bi v nyjpgv-> kalcrjm hi o rajno
na vzhodu živeti v soseščini, netil srd, na sebi sicer brez prave nevarnosti, ki pa bi gotovo vplival na našo politiko, ki jo moramo vodili, da si zagotovimo dežele, za-vojevane proti volji ogromne večine prebivalstva. — Glede rapallske pogodbe je muogo ljudi, ki gojijo absurdne nade. Mnogo jih jc pa tudi, ki menijo, da bi vsled boljšanja mednarodnega položaja lahke dosegli vse, kar smo zahtevali. V Rapallu smo minister Bonoiu, jaz in kasneje ministrski predsednik imeli vedno pred očmi no samo potrebo, doseči zadovoljivo teritorialno rešitev, ampak odpraviti političen položaj, katerega so zastrupili neizogibni dogodki in obžalovanja vredna nesoglasja. Žc meseca julija sem v sporazumu z ministrskim predsednikom v Spaji predočll dr. Trumbiču glavne pogoje sporazuma in mu razložil interese, da hoče Italija pomagati novi kraljevini. Dal sem mu tudi razumeti teritorialno potrebo Italije, ki jih nikakor ne moremo opustiti. V Rapallu je bil odpor jugoslovanskih delegatov doig in živahen, Tod« to, kar sc nnm jo z nekatere strani očitalo, je za nas lc čxstno. Nismo buranlalt v navadnem pomenu besede. Po-<!blaS£'<3L9crn sose4®jf driuvr smo dati
Slrsn 3.
>STjCfXTWEe<-, 10. Hee©mbra 102^.
Stev. 289.
razurreti, kako velika nevarnost bi pretila njihovi državi, ako bi italijanski politiki karala odločno sovraštvo. Razložili smo jim natanko, da bi akcija Italije razkrojila jugoslovanske čete, ako bi nas, dasi tega nc bi hoteli, do tega privedel tok dogodkov. Akcija Italije bi imela hitre uspehe, ki bi pa bili katastrofalni za belgrajsko vlado, akoprav bi te žalostne po-eledice v bližnji bodočnosti občutili mi sami. Z druge strani pa smo jugoslovanskim delegatom predočili veliko prednost, ki bi jo imel direkten in odkritosrčen sporazum med Rimom in Belgradom. Jugoslo-venski delegati so vse to končno uvideli in se z nami sporazumeli. Italija je zmagala in jc postopala v smislu svoje rimske preteklosti, ki ji ni diktirala zakona, oprtega na nasilje, ampak ki ji je kazala pot, ki jo zahteva skupna sreča. Srbski zastopniki so dkritosrčno priznali, da se od Italije ne sme odtrgati 400.000 in še več Slovanov^ ki so tekom stoletij prišli tostran Alp. Ž globoko žalostjo, toda uverjeni, da služi interesom domovine, smo se odrekli zgodovinskim pravicam do pokrajin, ki vso svojo slavo črpajo iz stoletnih sledov, ki jih je tam pustila država sv. Marka. —-Hkrati smo sklenili sporazum, na podlagi katerega si bosta obe vladi obojestransko politično in diplomatsko pomagali v primeru nevarnosti, ki bi jo utegnil imeti povratek Habsburžanov. — V teku so priprave za sklenitev še drugih sporazumov med obema vladama, ki bodo imeli velik pomen, zlasti z gospodarskega stališča, pa tudi političnega. — Rekli so, da je bil trenotek za sporazum slabo izbran; sedaj pa pravijo, da bi morali, ker je bil trenotek takp ugoden, ugrabiti tuje pokrajine in zediniti z Italijo množice tujcev. Dejali so mi, da Jugosloveni ne bodo niko-li obnovili pogajanj Italiji in da bi jim s sklonjeno glavo jaz moral iti nasproti in se z njimi sniti v kaki tuji prestolici, ki bi jih prote-žir&la; toda oni so takoj prišli v Italijo. Menili so, da bodo Jugosloveni zahtevali Scčo, toda oni niso niti trenotek sanjali o tem, da bi z neiskrenmi besedami zmanjšali resnost in dostojanstvenost rapallske-ga obiležja. Pravili so, da bodo volitve razbile novo državo, pokazale pa so, da je velika večina zanjo.
Napram posameznim govornikom, ki so izjavili svoje dvome nad obstojem nove jugoslovanske države, — je izjavil italijanski zunanji minister, da dobro ve, da pričakujejo na Reki razkroja Jugoslavije ter da se na to dela, more pa izjaviti, da ni uvod k rapallski mirovni pogodbi nobena prazna fraza. Ustvaritev nove države je najboljše in najvarnejše jamstvo italijanske zmage. Brez te države bi bil italijanski značaj Reke vnovič ogrožen in bi se imperijalizem Habsburgovcev kmalu zopet dvignil proti Trstu. Ne prikriva ti težkoč nove države, toda spominja se pri tem, kaj je Evropa govorila v letih 1860 in 1862 o Italiji. Če tudi bi nastala hrvatska kriza, — upa, da se to ne bo zgodilo, kajti v jugoslovanskih zmešnjavah vidi lc stari duh Avstrije, — in če tudi bi čakale Jugoslavijo še hujše preizkušnje, se Italija svesta si svoje bodočnosti, strinja v tem, da je vendarle prav storila, da se je napram mlademu in zdravemu sosednemu narodu izkazala dobrohotno, ker je poklican od usode, da uresniči prerokbe Maz-zinija. Napram govornikom, ki sp opozarjali na podedovano sovraštvo Hrvatov in Slovencev proti Italiji, je izrazil minister svoje prepričanje v zmago svobodnega italijanskega duha. Nas je 40 mil. Italijanov, je izjavil minister, ter hočemo delati v miru; s tem iztrebimo iz našega organizma vse napačne kali anarhizma, naj se pojavi na katerikoli strani. (Živahno odobravanje.) Zasledujemo program ekspan-zivnosti italijanskega vpliva, ki pa vendar ne bo nikdar pomenjal zatiranje drugih.
Pred glasovanjem je izjavil ministrski predsednik Giolitti, da mora priti mnenje senata jasno do izraza, ker je potrebno, da prodre glas senata na Reko. Opozarjal je na to, da se morajo interesom Italije podrediti vsi drugi. Izjavil je, da sprejema dnevni red, po katerem senat odobrava pogodbo v prepričanju, da pomenja pri-četek odkritega in trajnega miru. — Dnevni red je bil v poimenskem glasovanju sprejet s 262 proti 22 glasovom. Predloga o ratifikaciji rapallske pogodbe je bila nato sprejeta z 215 glasovi proti 29 glasovom.
Bombni ^fent^i u romunskem senisln.
Rumunski senat je bil dne 9. decembra 1.1. pozorišče bombnega atentata. O tem poročajo rumunski listi:
Ob tri četrt na 3. uro popoldne, v trenotku, ko je hotel predsednik senata general Coandn otvoriti sejo, se je začul za predsednikovim hrbtom silen pok. Dvignili so se pla-inoni. Vec to se je zgodilo za stolom predsednika, ki sc nahaja pod kraljevo ložo. General Coanda jo takoj obležal v mlaki krvi. Justični minister Grcceanu, ki je ravno govoril s senatorjem Biro (Jheorghianom, sc je tudi zgrudil na Utu V istem Judu je pa4?l t.u<li vel&o*
j
varaždinski škof Dimitrij Radu, na glavo zadet od drobca bombe, mrtev ua tla. Več senatorjev je bilo težko ranjenih, mod njimi škof Nyson Ciorogarin, senator Spiru Gheorghin in prometni ministor Valeanu. Večje število senatorjev je pa lahko ranjenih.
Justičnega ministra Greceanija so težko ranjenega prepeljali v sanatorij in ga takoj operirali. Stanje generala Coande se je poslabšalo. General Coanda je bil sicer takoj operiran, toda rana je zastrupljena. Skof Ciorogarin je ranjen na levi rami. Bil je operiran. Truplo škofa Raduja so balzamirali in ga bodo prepeljali v Veliki Vnraždin.
Atentat je izvršil najbrže kak nor človek. Policija je takoj prijela vse sluge senata in aretirata dva zidarja, ki 6ta bila tam zaposlena. Preiskava je dognala, da je bila bomba opremljena z uro, ki je bila naravnana na dotičen čas. Uvedli so natančno preiskavo, da doženejo, kdo je položil bombo.
ČeSko-slovaSka.
NEMŠKA OBSTRUKCIJA V ČEŠKI ZBORNICI.
LDU Praga, 18. decembra. (DKU) V nadaljnjem poteku seje poslanske zbornice je prišla na vrsto predloga o podržavljenju zasebnih železnic. Poslanec Lodgman je predlagal, naj se ta predmet ods'.avi z dnevnega reda, kar pa je večina odklonila. Nemci so uprizorili hrupno obstruk-cijo, tako da se je morala seja prekiniti. Ko se je ob 1. uri ponoči seja zopet otvorila, je govoril poročevalec odseka o tej predlogi. Izvajanja poročevalca so motili nemški meščanski poslanci s hrupnimi medklici ter z razbijanjem po klopeh ter se je morala seja vnovič prekiniti. Po odmoru 10 minut se je seja zopet otvorila. Kljub temu sc je hrup nadaljeval. Med govorom češkega govornika so planili nemški meščanski poslanci k govorniškem odru, da bi onemogočili nadaljnjo razpravo, kar pa so jim onemogočili češki poslanci in parlamentarna straža. Pred glasovanjem so nemški meščanski poslanci zapustili dvorano, nakar je bila predloga sprejeta. Poslanci Kalina, Scholli in Pa-tzelt so bili izključeni od petih sej, poslanca Jung in Knirsch, ki sta že vdrugič izključena, pa od 20 sej. Predsedstvo si je pridržalo pravico, vložiti pri državnem pravdništvu ovadbo proti nekaterim poslancem, ki so poškodovali državno lastnino, kar je izzvalo burno odobravanje pri čeških poslancih. Seja je bila zaključena ob 2. uri ponoči.
PO POLOMU ČEŠKIH KOMUNISTOV.
LDU Praga, 17. dec. (DKU) Brnsko »Lidove Noviny« prinašajo naknadno poročilo o izgonu komunistov iz brnske elek-trarnice »Oslava«. Pri tem je prišlo v bližini elektrarne da prave bitke s komunisti, ki so po drugem napadu pričeli bežati. Pri streljanju sta bila dva komunista usmrčena, šest pa ranjenih, od teh eden smrtnonevarno. 60 komunistov je bilo ujetih; zaplenili so jim tudi vse strojnice. V poboju z orožništvom sta bila tudi dva komunista ustreljena.
Razna poročila.
ALBANCI IN JUGOSLAVIJA.
LDU Belgrad, 17. decembra. (ZNU) Nova albanska vlada v Tirani, ki ji predseduje Elez beg Brioni, je sporočil vladi v Belgradu, da hoče živeti z nami v prijateljskih razmerah in da hoče varovati dobre sosedne odnošaje. Obenem je obvestila jugoslovansko vlado, da obžaluje nemile dogodke, ki so se pripetili letos na jugoslovansko-albansid meji.
STAVKA DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV NA PRIMORSKEM.
LDU Trst, 17. dec. Stavka državnih srednješolskih učiteljev in profesorjev traja dalje. Stavka državnih učiteljev meščanskih šol je končana. Stavka državnih nameščencev, ki traja danes že peti dan, se nadaljuje kompatno tukaj in po vsej Julijski Benečiji.
RUSIJA PRIPRAVLJENA NA VOJSKO.
LDU Kodanj, 17. decembra. (Dun. KU) Kakor javljajo listi iz Moskve, je izjavil ua neki konferenci tajnikov vseh moskovskih komunističnih skupin Trockij, da namerava ententa zapaliti v Moskvi nov požar. Rusija ne želi vojne, vendar pa je vedno pripravljena, da vojno izvojuje. Znižala je sicer število svojih divizij za dve petini, ne pa število bajonetov. Rusija namerava prirediti tečaje za iz-vežbanje nekaj tisoč častnikov.
PLEBISCIT V ŠLEZIJI.
LDU Berlin, 17. decembra. (Dun. KU) »United Telegraf« doznava iz Pariza: Posla-niška konferenca je glede glasovanj v Gorenji Šleziji sklenila, da v smislu predlogov, stavljenih v Londonu, pripusti, da glasujejo oni, ki so rojeni v Gorenji Šleziji v svoji domovini, vendar pa 15 dni za onimi, ki so : > naseljeni. Privoljenje delegata Sforze, ki : Še ni izjavil, je nedvomno.
STAVKE NA DUNAJU.
LDU Dnnaj, 18. dec. (Dun. KU \ Listi javljajo, da se j« »tftvka natakari1 ^ po-
ostrila. Natakarji so sklenili, raztegniti stavko tudi na VI., VII., VIII. in IX. okraj, nakar so lastniki goslilen in kavarn v II., III., IV. in V. okraju skleili, odpustiti pomožne natakarje. V prvih devetih okrajih na Dunaju bodo od danes dalj vse gostil-nice in kavarne zaprte. Če do srede ne bo dosežen sporazum, bodo natakarji do tedaj gotovo že pritegnili v stavko vse dunajske tovariše.
LDU Dunaj, 18. decembra. (Dun. KU) Listi javljajo, da je stavka v zavodu za kovanje denarja končana. Trije delavci, ki niso hoteli vstopiti v socialno-demokratično organizacijo, so dobili dopust Glede ostalih zahtev se je dosegel kompromis.
LDU Dunaj, 18. decembra. (DKU) Gostilničarji, kavarnarji in hotelirji so sklenili na svojem zborovanju, da odpovedo z 18. t. m. svojim nastavljencem službo z odpovednim rokom sedmih dni.
LDU Dunaj, 18. decembra. (DKU) Stavka pismonoš in poštnih šoferjev je končana. Vlada je ugodila njihovim mate-rijelnim zahtevam.
SMRTNA OBSODBA. LDU Budimpešta, 18. dec. (MKU) Državni sodni dvor je kot preki sod obsodil morilca policista Solte, Emeriha Mo-szarosa, na smrt na vislicah. Meszaros je zaprosil za pomiloščenje.
POTRES V PEKINGU.
LDU Washington, 18. dec. (Brezžično.) Včeraj zvečer je bil v Pekingu močan potres. O človeških žrtvah še niso došla nobena poročila.
PoIItline no¥lce«
-f- Gorostasna neinlormiranost. Ruski begunec Peter Naumov je poslal iz Ljubljane v Pariz dopis, ki ga belgrajska »Tribuna« deloma ponatiskuje. Da črpa ta gospod Rus svoje informacije le iz svoje bogate fantazije in morda še iz kakega najobskurnejšega demokratskega vira, n<ij služijo v dokaz ti-Ie njegovi izumi: ^Slovencev je vsega okoli pol milijona.« Malo nas je, pa g. Naumovu nas je še za polovico preveč, menda zato, ker smo katoliškega veroizpovedanja. Saj trdi: »Ali Slovenci so katoličani, a rimska kurija ne trpi neodvisnih Slovanov in klerikalna stranka je začela svoj posel. Ona je že pokazala svoje zobe o priložnosti plebiscita na Koroškem, kjer sc je brez ozira na ne-sumljivo premoč slovenskega elementa glasovanje izvršilo v korist priklopitvi k Avstriji, Zdaj je bilo volivno geslo klerikalcev odcepljenje — Slavonije od Jugoslavije z razumevaiočim ujedinjenjem z Avstrijo ad majorem gloriam ecclesiae.« Česa vsega niso ti ubogi katoličani krivi, Celo plebiscit so zapravili, menda s tem, da so pripadniki Ljudske stranke na Koroškem glasovali za Jugoslavijo, ljudje pa z Naumovim kulturnim naziranjem pa po pretežni večini za Avstrijo. Ne bi Naumovu nič škodovalo, čc bi malo preiskal, kako so agitirali na Koroškem nekateri njegovi rojaki-begunci, ki so na Koroškem vživali slovensko gostoljubnosti Kdo pa je sploh ta Naumov, ki si upa podtikati »klerikalcem« taka volivna gesla in te svoje fantazije — ako niso zlobnosti — pošiljati še v širni svet v — škodo ugleda nase države. Če bode inozemstvo take informacije čitalo, bo res verjelo, da je pri nas habsburško gibanje. To ima za zahvalo država za slovansko gostoljubnosti
-f- Posvet na dvoru. LDU Belgrad, 17. decembra. Ob pol 6. uri zvečer je bil na dvoru dr. Hrasnica, ki je poročal regentu o stališču, ki ga zavzema muslimanska stranka napram ustavi, agrarnemu vprašanju in poslovniku. Ob 6. uri 30 min. je bil v isti svrhi na dvoru pri regentu predsednik socialdemokratskega kluba Etbin Kristan.
+ Verifikacijski odbor. LDU Belgrad, 17. dec. Danes je bila seja verifikacijske-ga odbora, ki je trajala do 7. zvečer. Izmed mandatov, o katerih se je razpravljalo, ni bil še noben ovržen. Potrjen je bil mandat ministra dr. Krizmana v vai-aždinskem volivnem okrožju, proti kateremu jc nastopil dr, Šurmin. Z ozirom na pritožbe socialistov proti volitvam v subotiškem volivnem okrožju se ni še ničesar sklenilo ter jc razprava bila odložena za tri dni, dokler nc pridejo zahtevana poročila iz Subotice. Predlagalo se je, naj bi se Juraj Biankini, dr, Subotič in Ante Jagič sprejeli začasno v konstituanto kot poslanci iz okupiranega ozemlja. Verifikacijski odbor je sprejel ta predlog, proti kateremu pa so nastopili komunisti in zastopnik Jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec. Vsekakor bo to vprašanje prišlo pred skupščino, ki bo odločila, ali se navedeni trije dalma tiski poslanci optirajo ali ne.
-f Radičevi delegati v Belgradu. LDU Belgrad, 17. dec. Danes so zastopniki Radičeve seljačke stranke obiskali Jugoslovanski klub, muslimansko organizacijo, zemljcradnikc in republikanski klub. Radičevi zastopniki sc prišli v Belgrad radi informacij ter da tukajšnjim poslnncv obrazložc stališče svoje stranke. Za pogti iania 4<e nimajo nobenega mandata. O
dobljenih informacijah bodo poročali sestanku zaupnikov svoje stranke v Zagrebu, ld bo določil smernice za pogajanja Radičeve stranke z ostalimi parlamentarnimi skupinami v Belgradu. Vtis, ki so ga dobili Radičevi odposlanci v Belgradu, je ugoden ter obstoji upanje, da bodo v kratkem prišli v Belgrad tudi ostali poslanci Radičeve stranke, da sodelujejo v konstituanti.
H« Občni zbor jugoslovanskih železniških uradnikov se vrši danes dopoldne v Ljubljani. Po dolgih letih spanja se bo to društvo, ustanovljeno v Trstu, sedaj na novo organiziralo. V društvo so za sedaj organizirani le še slovenski železniški uradniki; vendar pa hoče društvo svoj delokrog širiti po celi državi. Mi to društvo, kakor vsako smotreno in zdravo stanovsko organizacijo pozdravljamo. Vemo in poznamo težnje ogromne večine uradništva in tudi železniškega; zato nam tudi ni tuje mnenje železniškega uradništva o centralističnih poskusih, ki so prav tako šiba za uradništvo samo kakor za narodno celoto. Toliko bolj smo se začudili, ko smo brali v zadnji številki društvenega glasila »Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov,« članek »Kaj hočemo«, v katerem je med drugim rečeno: »Po dveletnem obstoju svobodne domovine smo spoznali, da se državni upravni ustroj vse prepočasi razvija. Ni temu kriv Belgrad, ne naši narodni bratje Srbi; krivda tiči po našem mnenju v tem, da jc naša drSava podedovala ozemlja, ki so imela razne upravne sisteme, ki jim manjka duh enotnosti. Umevno je, da treba razlike, ki obstajajo v sistemih raznih pokrajinskih uprav, odpraviti in šele ko bo uprava v vsej državi kolikor se da zenačena, bo mogoče misliti na enotno krepko vodstvo iz edino mogočega središča države: Bel* grada. Tedaj bo Belgrad brezdvomno ko« svoji nalogi in bo uredil tok upravnega ustroja tako, kakor bo za veliko državo najbolje. Prepričani smo, da bo Belgrad za osrednje vodstvo in upravo celega državnega ustroja našel s sodelovanjem odličnih strokovnjakov troedinega našega naroda sredstva in pota, da se bo organizem naše država čim prej povzpel z današnje višine na čim popolnejšo stopnjo.« — Pravcata apoteoza centralizma! Ali b6 to železniškemu uradništvu prav? Ali n«J tepe centralizem tudi uradništva? Alf moremo v doglednem času pričakovati zboljšanja razmer? O tem naj se gg. železniški uradniki pomenijo na občnem zboru pri 8. točki dnevnega reda!	\
Dnevne novice.
—	Pomagajte našim bratom Rusom!
V Strnišče pri Ptuju je prišlo tisočtristo ruskih beguncev raznih stanov, med njimi otroci in ženske. Nahajajo se li reveži v srce pretresujočem položaju, nimajo perila niti ne obleke, žlic niti jedilne posode. Celo bosih je več. Med njimi se nahaja 35 bolnikov. Iskreno prosimo naše brate in sestre ter apeliramo na njih slovansko srce: pomagajte tem nesrečnežem, žrtvujte od svojega imetja kar in kolikor morete, ter darujte za ta plemeniti namen. Človek trpi, brat strada, je lačen, bos in bolan. Ali se sme tu še vprašati: čemu? Zakaj? Kdo?. Najnujnejše se potrebuje žlice, skledice, estvin in perila. Ako vsak le en komad žrtvuje, bo že veliko pomagano, bo marsikatero življenje rešeno. Pokažimo, da imamo i mi, od celega sveta zapuščeni in zapostavljeni — zlato slovansko srce, ki zna solze sušiti in resnično pomagati. Vse darove prosimo poslati v našo pisarno, Jurčičev trg 3, med 10—12 in med 3—5 pop, Listi pa se v imenu človekoljubja naprošajo, tla te vrstice ponatisnejo. — Za »Ruski kružok«: Terezina Mihajlovna Jenko.
—	Vsled izbruha stavke rudarjev v premogovnem revirju Trbovlje izostanejo od jutri, dne 19. t. m. dalje do preklica naslednji redni osebni vlaki:
Na progi Maribor—Ljubljana:
Vlak št. 44 z odhodom iz Ljubljane ob 11.57 in prihodom v Maribor 16.26; vlak št. 45 z odhodom iz Maribora 11.16 in prihodom v Ljubljano 15.45.
Na progi Maribor—Prevalje: Vlak št. 415 z odhodom iz Maribora gl. k. ob 5.30 in prihodom v Prevalje 7.49 in vlak št. 414 b z odhodom iz Prevalj ob 14.57 in prihodom v Maribor gl. k. 17.10.
Na progi Maribor—Št. Ilj: Vlak št 52 b z odhodom iz Maribora ob 19.54 in vlak št. 53 b z odhodom iz Št. Ilja ob 20.07.
Na progi Ljubljana—Borovnica: Vlak št. 67 z odhodom iz Ljubljane gl. k. ob 18.20 in vlak št. 68 z odhodom iz Borovnice ob
Na progi Zidanimost—Zagreb: Vlak št. 515 z odhodom iz Zidancgamosta ob 14.17 in prihodom v Zagreb ob 16.55 in vlak št. 516 z odhodom iz Zagreba ob 9.52 in prihodom v Zidanimost ob 12.34.
Na progi Pragersko—Ptuj: Vlak št. 247 z odhodom iz Pragcrskega ob 8.37 in vlak št. 255 z odhodom iz Pragcrskega ob 18.12 ter vlak št. 226 z odhodom iz Ptuja ob 10.31 in vlak št. 254 z odhodom iz Ptuia ob 20.07.
—	Na izrednem zborovanju organizacije vojnih invalidov, ki so jo vršilo to dni v Belgradu, je bilo sklenjeno, da se sprejete resolucije izroče predsedniku konstitiuuite. V tej resoluciji naglašajo invalidi, da so do danos še ni ničesar stvarnega uredilo za rešitev invalidskega vprašanja. Izraža upanje, da bo ustavotvorna skupščina to važno vprašanje rešila tako, da bodo invalidi zadovoljni iu da se bo dvignila državna avtoriteta.
—	Ljudsko štetje preloženo. PoverjeniŠtvo za socialno skrbstvo objavlja, da se je ljudsko štetje odgodilo po odredbi ministra za socialno politiko št, 1509 na 31, januarja 1921.
—	Stenski koledar wi leto 1921 je izdr.' Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Na drobno stane K10.—. Trgovci dobe pri naročilu 300 komadov 30 odstot., pri 200 kom. 25 odstotkov, nad il.OO komadov pa 20 odstotkov popusta. — Tiskarna razpečava koledarje le na debelo!!
—	Železniška nesreča. Na progi Špilje —Radgona je trčil 17. t. m. ob pol 11. ponoči pri kilometrskem znaku 2.5 v bližini Gersdorfa osebni vlak v tovorni vlak. Od železniškega spremljevalnega osobja je bila 1 oseba ubita, oba strojevodja pa sta bila težko ranjena, nekaj železničarjev osebnega vlaka je bilo ranjenih. Več vagonov je skočilo s tira ter so se razbili. Iz Gradca se je pripeljal na mesto nesreče pomožni vlak, kakor tudi ambulanca prostovoljne reševalne družbe.
—	Za rezervne častnike. Glasom objave komande IV. armijske oblasti v Zagrebu z dne 16. dec. 1920 je minister za vojno in mornarico z dne 1. dec. 1920, MM FA. Br. 14.528, odredil, da vsi rezervni častniki prejšnje avstro-ogrske in bolgarske vojske, ki so sedaj jugoslovenski državljani in ki doslej še niso predložili prijav za sprejem v našo vojsko, te prijave v zmislu naredbe ministrskega sveta z dne 20. dec. 1918, Pav. FDJO. Br. 16.584, predložijo pukovskim okružnim komandam najkasneje do 1. februarja 1921, Poveljniki pukovskih okružnih komand bodo te prijave po njihovem prejemu dostavljali ministrstvu za vojno in mornarico rednim potom.
—	Surovi nemški orožniki. Iz Gu-žtanja poročajo: Dne 10. t. m. ob 15. uri je orožnik Anton Oltowitz v hiši pd. pri Hrastu pozval Jurija Olinika, naj gre z njim na orožniško postajo v Hrastu. Olinik je pustil delo in se odzval pozivu. Pri Hrastu ga je orožnik Ottowilz predstavil ta-mošnjemu okoliškemu nadzorniku v službenem lokalu. Ta ga je v skrajno surovem tonu vprašal, kako se je na predvečer v gostilni Železnik v Libučah izrazil glede »Priigelbande« v Šmarjeti in o grožnjah napram orožnikom, Olinik je hotel pojasniti zadeve, tocla šc po prvih besedah mu je okrožni nadzornik dal klofuto, nato pa še pet, vse to v službenem lokalu, kjer so bili navzočni še trije drugi orožniki, med njimi Otto\vitz, ki pa so vsi molčali. Olinik ni prišel več do besede, samo dejal je, da orožnik nima pravice klofutati. Nato mu je okrožni nadzornik dal še dve klofuti in zaupil: »Marsch hinaus, Sie Mistkerl!« Pri tretji klofuti je Olinik začutil, da je na desnem ušesu izgubil sluh.
—	Za avtomohiliGte. V zadnjem času se je dogodilo več nesreč radi prehitre vožnje avtomobilov, pri katerih so bile nekatere osebe smrtno poškodovane. Da se take poškodbe na zdravju in blagu ne po-nove oziroma omeje na minimum, se opozarja na določbe naredbe ministrstva za notranje zadeve z dne 28. aprila 1910, drž. zak. št. 81 in ukaza deželnega predsednika na Kranjskem z dne 2. julija 1904, dež. zak. št. 11 v kolikor ni ta razveljavljen po ministrski naredbi: V §§ 45. in 46. gornje naredbe je določena histrost za vožnjo skozi vasi, trge in mesta in na prostem ter pri posebnih okoliščinah (megla itd.). Ta hitrost ne sme biti večja ko 15 km oziroma 45 km na uro. Prestopki določil prej citirane naredbe in ukaza se kaznujejo po kaz. zak. oziroma ministrski naredbi z dne 30. sept. 1857, drž. zak. št. 198. Policijskim ob-lastvom je naročeno, da strogo pazijo na promet z avtomobili in motornimi kolesi. — Deželna vlada za Slovenijo, poverjeniŠtvo za notranje zadeve.
—	Poizvedba. Kdo bi vedel kaj povedati o Francetu Šive, ki je služil pri 27. Lir. 13 stotnija, vojna pošta 48? Pogreša se od meseca novembra leta 1914 od bitke pri Lvovu. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli spoiočiti njegovi materi Apoloniji Šivc^ Iška vas št. 12, pošta Ig pri Ljubljani. Stroški se povrnejo.
—	Odvajanje. Profesor Hhsck v Berlinu, Frcdscdnik družbe za javno zdravstvo, jc dognal, da je »Franz-Jose!«-gren-čica zanesljivo razredčujoče in milo odvajajoče čistilno sredstvo.
novice.
Ij »Učenjak«, veseloigra v 3 dejanjih uprizori danes zvečer ob 8. uri v Ljudskem domu SO, Ljubljana. Vstopnice se dobe danes od 10.—12. in od 3.-5. v sobi SDZ,
II. nadstr. in zvečer od 6. naprej pri večer-
lj Slovensko marijonetno gledališče otvori v veliki dvorani Mestnega doma svojo drugo sezono v nedeljo, dno 19. decembra s tridejau-sko burko ^Začarani princ« in novim prologom. Vršili se bosta dve predstavi z enakim sporedom in sicer ob 3. iu pol 6. uri zvečer.
lj šentjakobsko prosvetno društvo priredi danes zvečer ob 6. uri skioptično predavanje: »Kako si je človek osvojil zračne višave.c Vabimo!
lj Poziv vsom vpokojcncem, invalidom in vdovam ter sirotam jnžne žcloznice. Vsi imenovani se poživljate, da se udeležite v torek, dne 21. decembra ob pol deseti uri dopoldne shoda v Mestnem domu. Gre za dosego dra-ginjske doklade. Smo ua robu prepada. Udeležba vseh uujno potrebna, ker naše trpljenje je prikipelo do vrhunca. — Odbor.
lj Ljudski oder v Ljubljani. V torek, dne 21. decembra se vrši ob 8. uri zvečer v prostorih Ljudskega odra reden m nujen sestanek vseh igralcev Ljudskega odra. Ker je ta sestanek obenem poslovilni večer predsednika g. B e v k a , se prosi, da se sestanka vsi polnoštevilno in točno udeleže. Radi gotovega pomenka naj pridejo vsi že ob pol osmi uri v pisarno. — Odbor.
lj Stanovanjski sosvet razpttščen. (Uradno) Poverjenik za socialno skrb v Ljubljani je z odlokom št. 2204 z dne 18. decembra t. 1. razpustil stanovanjski sosvet pri drž. stanovanjskem uradu v Ljubljani in razrešil člane od njihove dolžnosti.
lj V Šentpetcrskem prosvetnem društvu predava v ponedeljek 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer stolni kaplan g. Franc Zabret, Vstop je vsakomur prost,
lj Elizabetna konferenca pri Sv. Petru ima sejo v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih.
lj KJiib občinskih svetnikov SLS ima sejo v ponedeljek ob pol 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni.
lj Samoumor. V soboto popoldne ob
2. uri se je na svojem stanovanju v Trnovem ustrelil v čelo mesarski mojster gosp. Andrej Podkov. Kaj je povzročilo samoumor, se ne ve in je naravnost zagonetno. Gospod Podkov je bil še okolu opoldneva v gostilni pri Zlati ribi, kjer je bil vesel in se je zabaval. Smrtno nevarno ranjenega g. Podkova so prepeljali v bolnišnico, ko so ga nesli z voza na kirurgičen oddelek, je umrl.
lj Pogon na izkoriščevalce izseljencev. V policijskih zaporih ljubljanskih je zaprtih več »gospodov«, kateri so se pečal: s posredovanjem vožnih listkov izseljencev v Ameriko, toda so posredovali tako, da je postal pozoren na nje gospod revirni nadzornik Habe in poizvedoval, dokler ni nabral proti njim toliko gradiva, da je mogel seči v sršenovo gnezdo prebrisanih tičkov: izkoriščevalcev izseljencev. Ker cela zadeva šc ni popolnoma dozorela, si podrobno poročilo še pridržimo.
lj Ljubljanski trg. Pred prazniki jc postalo tržno življenje zelo živahno. Promet na trgu je vsled nakopičenega snega zelo oviran. — Mesa vseh vrst je v izobilju po prejšnjih cenah. Tudi stojnice, ki prodajajo cenejše goveje meso, imajo večje množine blaga. — Perutnine je na trgu dovolj. — Jajca so izredno redita in se pokupijo že v prvih jutranjih urah. Cena je 4 K za kos. —■ Špecerijsko blago kaže počasno padanje cen za nekatere predmete. — Sadni trg je zelo dobro založen. Cena je ostala stara. Ker bo sedaj pred prazniki prodaja in dovoz blaga na trg zelo živahen, sc stranke opozarjajo, da zelo dobro pogledajo, kaj kupijo in v slučaju oslepar-jenja zadevo nemudoma naznanijo,
lj Važno za člane »Samopomoči« v Ljubljani, Predsedstvo gospodarske zadruge za javne nameščence in vpokojcnce »Samopomoč« v Ljubljani je p priliki božičnih praznikov sklenilo, oddajati svojim članom različno blago po znižanih cenah. Predvsem se bode oddajala prvovrstna banaška moka 00 ostra za pecivo po 16 K 50 v. za kg. Dokler ni večje zaloge, se bode oddajalo na vsako izkaznico oziroma družino 10 kg tc moke. Zadruga ima v zalogi tudi moko za pecivo 0 po 16 K in moko za kuho po 15 K za kg v poljubni množini. Nadalje nudi svojim članom: koruzno moko po 6 K, pšenični zdrob 16 K 50 vin., sladkor Ia po 58 K, Ila po 53 K za kg, rozine 80 K kg, cvebe 46 K kg, mand-ljc 92 K kg, nezgluščcnc mandlje 20 K kg, rožiče 20 K kg, kavo »Ceylon« po 96 K kg, kavo »Perl« 96 K leg, kavo »Santos« 56 K kg, kavino primes »Enrilo« po 24 K kg, riž Ia 30 K kg', milo zeleno 26 K kg, marmo-rirano kos 8 K kos, rumeno 8 K kos, sveče: komad 2 IC 60 vin. komad, 3 K 50 vin. in 4 K, božične svečicc 80 vin. komad, testenine 24 K kg, orehi 16 K kg, mast Ia topljena 56 K kg, olje liter 78 K, kis liter 4 K 50 vin., slivovko liter 60 K, prvovrstni rum liter 60 K, petrolej liter 25 K, slanino kg 46 K, smokve kg 21 K itd. — Priporočamo tudi blago za obleke zlasti prvovrstno brnsko sukno za moške in ženske obleke, dokler jc še kaj zaloge. Svojim članom, ki so aktivni definitivni javni nameščenci, dovolimo odplačevanje v mesečnih obrokih. Dotična naročila je pod ti v žtuf. ?ni pisarni pismeno aH ustmeno
* i bUgaioi v Ljudskem «U>iw V}»kimol I vsaj Ho 'ion ca ležfl
(
SOŽALNICA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Belgrad, 18. decembra. (Izvirno) Jugoslovanski klub je danes poslal zagrebškemu nadškofu dr. Bauerju nastopno brzojavko: Radi izgube škofa dr. Mahniča, učitelja, voditelja in prvoboritelja Hrvatov in Slovencev, ki j0 v teh usodnih časih težko občuti vse katoliško ljudstvo Jugoslavije, izraža svoje najgloblje sočustvovanje — Jugoslovanski klub. Danes je imel dr. Korošec v tukajšnji katoliški cerkvi svečano zadušnico za pokojnega dr. Mahniča.
DEBATA O DRAGINJI V JUGOSLO-VANSKEM KLUBU.
Belgrad, 18. dec. (Izvirno) Jugoslovanski klub je danes nadaljeval debato o draginji, ki so se je udeleževali njegovi poslanci iz vseh pokrajin.
NADZORSTVO — FINANČNIH DELEGATOV.
Be!grad> 18. decembra. (Izvirno) Radi nezaupanja v poslovanje pokrajinskih finančnih delegatov, je imenoval finančni minister posebne pomočnike ministrskih delegatov, ki imajo nalogo, da nadzirajo poslovanje finančnih delegatov. Imenovani so sami Srbi. Za Zagreb je imenovan Sima Gruič, za Ljubljano pa Peter Miloj-kovič.
SAMO DVE VLADNI STRANKI?
Belgrad, 18. decembra. (Izvirno.) Rešitev krize danes ni napredovala. Načelniki so poročali klubom o včerajšnjih pogajanjih. Za sedaj sta samo dve stranki v celoti pripravljeni sestaviti vlado, in sicer radikalci in demokrati. Nobena druga stranka se ne strinja z vsemi glavnimi točkami ustavnega načrta. Radi tega so potrebna nadaljnja pogajanja.
PAŠIČ IN DAVIDOVIČ NA DVORU.
Belgrad, 18. dec. (Izvirno) Danes se jc na dvoru nadaljevalo posvetovanje glede sestave nove vlade. Najprej je bil na dvoru Nikola Pašič, za njim pa Ljuba Davidovič, ki je izjavil, da bi bilo potrebno, najprej se sporazumeti glede ustave. Šele na podlagi tega sporazuma naj bi se sestavila vlada. V parlamentarnih krogih trdijo, da sc bo položaj hitro razjasnil. Davidovič je izrazil mnenje, da bi ne bilo primerno, ako bi v novo vlado vstopil Stojan Protič, ker stoji še vedno na stališču svojega ustavnega načrta. Regent Aleksander je izjavil Davidoviču, da še ni nikomur poveril mandata za sestavo nove vlade.
RADIČEVCI PRI REPUBLIKANCIH.
Belgrad, 18. dec. (Izvirno) Radičevo odposlanstvo je bilo včeraj v klubu republikanske stranke ter pri Jaši Prodano-viču, ki je izjavil, da bo njegova stranka podpirala zahteve Radičeve stranke, da se mora ustava izvesti po plemenskih kurijah.
POGAJANJA KLUBOV Z RADIČEVCI.
Belgrad, 18. dec. (Izvirno) Radičevci so se danes pogajali z vsemi klubi ustavo-tvome skupščine. Pri pogajanjih ni došlo do nobenega sporazuma med Radičcvci in drugimi strankami, ker ima njihov poset samo informativen značaj.
SAMOSTOJNI ZA CENTRALISTIČNO USTAVO.
Belgrad, IS. dec. (Izvirno) Včeraj popoldne je bil v dvoru na posvetovanju predsednik kluba zemljoradničke stranke Lazič, ki je izjavil, da je njihova stranka za edinstveno državo, ustavno in parlamentarno monarhijo z okrožnimi samoupravami, kakor jih predlagajo demokrati in radikalci. Klub šc ni sklepal o vstopu v de-mokratsko-radikalno vlado. »Politika« poroča, da so poslanci samostojne kmetijske l stranke iz Slovenije mnenja, da jc treba vstopiti v vlado in omogočiti centralistično ustavo.
RAZPRAVE O USTAVI.
LDU Belgrad, 18. decembra. (ZNU) Skoro v vseh klubih se nadaljuje razprava o načrtu nove ustave. V nekaterih dneh bodo te razprave končane. Vse debate se v glavnem vodijo o načrtu ustave, ki ga je izdelala in predložila vlada. Demokrati ga bodo sprejeli z nekaterimi izpremembami. Tako sc protivijo senatu; kar sc tiče razdelitve kraljevine na pokraijne, zahtevajo demokrati, da število pokrajin lic sme biti manjše kakor 25, število prebivalstva v njih pa ne večje od 600.000. Intcresantno je, da jc v demokratskem klubu mišljenje o členu 12. načrta ustave deljeno in da sc demokrati protivijo temu. da bi prestolo-naslcdstvo prešlo na žensko linijo.
VERIFIKACIJSKI ODSEK.
LDU Belgrad, 18. dec. (ZNU) Verifikacijski odsek je imel danes dopoldne sklepno sejo. Sedaj sc bo sestavilo poročilo tega odseka.
RADIKALCI IN USTAVA.
LDU Belgrad, 18. dec. (ZNU) Odbor radika'ne stranke šc ni pretresal načrta Ufiavc. Po razpoloženju, ki vlada v radi-
kalnem klubu, se mora smatrati, da jc med radikalci mišljenje o ustavi deljeno. G. Pašič je za edinstveno državo z eno suvere-niteto in s pokrajinskimi samoupravami; država naj bi se razdelila na tc pokrajine po gospodarskih in prometnih potrebah. G. Protič želi, da se sprejme njegov načrt ustave z devetimi pokrajinami, ne ve se pa še, ali bo g. Protič postavil zahtevo, da se mora ta ustava sprejeti, ako bi bil pozvan, da vstopi v vlado. Vendar se govori, da je Pašič na posvetovanju v dvoru izrazil željo, da tudi g. Prot«'č vstopi v novo skupno vlado. G. Ljuba Jovanovič se drži glede ustave sredine med Pašičem in Pro-tičem. On smatra, da je treba čim najbolj zadovoljiti manjšine vseh vrst v naši državi.
TAKTIKA KOMUNISTOV.
Belgrad, 18. decembra. (Izvirno,) Iz komunistične skupine se doznava, da komunisti ne mislijo prej pristati na prisego, dokler se ne spremeni začasni poslovnik. Kakor se. govori, so pripravljeni onemogočiti delo tudi z obstrukcijo. Kar se tiče njihovega političnega programa, se doznava iz njihovih krogov, da so prijatelji decen-tralizma, samo glede organizaciie svoje stranke se izjavljajo vedno za najstrožji centralizem.
IZKLJUČITEV ČEŠKIH AF\T>FMIKOV NA DUNAJU SISTIRANA.
LDU Dunaj, 18. decembra. (ČTU) Pred kratkim so bili na dunajski poljedelski visoki šoli in na eksportni akademiji izključeni češkoslovaški slušatelji. Po posredovanju češkoslovaškega poslaništva je avstrijsko ministrstvo za notranje stvari sklenilo, da se ta naredba sistira. Sedaj so češkoslovaški slušatelji na cbeh imenovanih visokih šolah ravno tako enakopravni, kakor vsi drugi slušatelji.
NAPETOST MED AMERIKO IN
JAPONSKO.
Dunaj, 17. decembra. (Izvirno) Iz
Washingtona se poroča, da napetost med Ameriko in Japonsko zadnje tedne znatno narašča. Nesporazum med obema državama se je kazal že od tiste dobe, ko se jc Amerika branila priseljevanju Japoncev v Kalifornijo. Sedaj tekmujete obe državi za severnoazijski trg. Japanu nedo-staje premoga in olja ter je zato zasedel severni del Sahalina, proti čemer je Amerika protestirala. Meseca oktobra je Amerika sklenila s sovjetsko vlado trgovsko pogodbo za cksplontacijo gozdov na Kam-čatki na 60 let, ki jc Japonska tieče priznati. Trockij jc izjavil, da je zakup Kam-čatke za obe strani koristen. Ker jc Japonska koncentrirala čete na Formosi, bo zahteval poslanik v Tokiu pojasnila.
ADMIRAL MILLO BO NASTOPIL.
i LDU Split, 18. decembra. (ZNU) Iz Zadra poročajo: Millo se je odiočil, da energično nastopi proti dobrovoljcem in arditom. Govori se, da se bo obsedno stanje poostrilo. Millo je izročil italijanskim novinarjem komunike, v katerem demen-tira, da bi bila sedaj izdana kakršnakoli naredba o evakuaciji. Ko bo prišel za to čas, se bo že prej ukrenilo potrebno za ziščito življenja in imetja Italijanov v Dalmaciji. "Vlada bo šla na roko vsem onim. ki bi sc hoteli izseliti iz Dalmacije.
IRSKA REVOLUCIJA.
LDU LonI on, 18. decembra. (Reuter) Grad v Dublinu, kjer je sedež irske vlade, se utrjuje. V obližiu postavljajo ovire z bodeče žice. Prenehali so malone vsi dogovori glede vzpostavitve miru na Irskem. V Dublinu so angleške čete vdrle v kar-melitski samostan in ga preiskale. Potem so krenile v frančiškanski samostan, zbudile speče menihe in jih prisilile, da so vstali ter aretirale patra Dominika, kaplana bivšega župana corskega. Skupina oboroženih mož je napadla poštni voz in up'enila okoli 100 pisem. Čete se pripravljajo, da bi se polastile uradnih prostorov dublinske municipalitete. Vojaki so zgradili barikade z žičnimi ovirami v obližju municipalitete.
FEDERACIJA LITVE S POI JSKO.
LDU Berlin, 18. dec. (DunKU) »Vossi-sche Zeitung« poroča iz Varšavo, da se v poljskih parlamentarnih krogih govori o znatnem popuščanju napetosti v poljsko-litavskem vprašanju, ki stoji neposredno
f>rcd sklepom sporazuma, in sicer na pod-agi federacije Litve s Poljsko, v kateri bi biia Vilna glavno mesto Litve.
BORZA.
LDU Praga, 17. dec. Devize: Amsterdam 2758,50, Belgrad 216, Berlin 119.75 Bu-karešta 113.25, Sofija 98.75, Curih 135S.50, Milan 308, Pariz 525 50, London 311. New-york 86, Dunaj 12.45, Zagreb 53, Varšava 12.75, Budimpešta 12.S5. Valute: jugoslov. dinarji 207, nemške marke 119.75, rum. lc-ji 107.75, bnlg levi 94.50, švicarski fr.-.r, ,i 1354.50, ital. lire 305, franc. franki 522.SC, angl. funti 309, dolarji 87, avstr- kret.-' 12.45, potiske marke 11.75
Dijaški vestnik.
d Vse tovariše akademike in srednješolce iz Ljubljane in okolice vabim na važen sestanek ljubljanske podružnice SDZ, ki se vrši v torek ob 16. uri v čitalnici Jugoslovanske tiskarne. Ker je sestanek izredno važen, prosim, da se ga ti. v obilnem številu udeleže. — Predsednik.
Orlovski vestnik.
Orliški krožek, Ljubljana, M. O. V
ponedeljek t. j. 20. t. m. važna seja za vse članice na porti frančiškanskega samostana, točno ob pol 7. uri zvečer. Pridite vse. — Predsednica.
Cerkveni vestnik.
c Francoski katoličani, katerih ugled tn moč čedaljebolj raste, so prejšnje čase nevarno framasonstvo nekoliko preveč milo sodili ter niso dovolj uvideli nevarnosti te skrivne družbe. Vojska jih je zmodrila. Vsi, ki bolj globoko mislijo, so jeli zasledovati, kje je korenina neznosnega zla — svetovne vojne. Bojevnik zoper framasonstvo je zlasti odlični duhovnik Jouni (St. Augustin - Pariš), papežev hišni prelat. V listu »Reuve du elergč francais« je objavil razpravo, v kateri pravi, da je vojna z vsemi žalostnimi posledicami zoper božji svetovni red. Med drugim omenja tudi naslednji dogodek: Meseca avgusta 1920 je pripovedovala opatinja benediktink v Mared-sous v Belgiji nekemu nadškofu, ki je nato ta pogovor njemu (Jouniju) sporočil, to-le: »Prav na tem-le stolu, kjer zdaj vi, gospod nadškof sedite, mi je cesar Viljem rekel: (Ne jaz, ampak judje in framasoni so hoteli vojsko.« Poročevalec pristavlja: »Kar je cesar Viljem govoril ob času zmagonosnih dni, je ponavljal tudi ob razsulu in pregnanstvu.«
c Oskar Faber. Izza časa komunistične vlade strahovlade na Ogrskem znani likvidator cerkvenega premoženja je bil hkrati s svojim pomočnikom Ap£thyjem te dni obsojen na več let težke ječe, K obravnavi 'je bilo poklicanih več duhovnikov in predstojnikov samostanov, Faber se je svoj čas iz protestantske zopet povrnil v katoliško cerkev; nato je postal redovnik, a se je kmalu poslovil, ne da bi bil prejel višje redove. Cerkev je jel fanatično sovražiti. Med razpravo se je dognalo, da je pač pretil s smrtjo nekaterim redovnikom, drugače pa da se je do redovnic uljudno in obzirno obnašal. Od zaseženega cerkvenega premoženja si ni ničesar prisvojil ter je celo pazil, da tudi drugi niso jemali. Kazen mu je bila zelo dajšana.
Slovo Itaiišanov od ICo-
roške.
»Karntner Tagblatt« je priobčli v 279. št. dne 7. t. m. pod naslovom: »Vesti iz Beljaka«, to-le poročilo: »K odhodu Italijanov. V torek dne 30. novembra je aapravil italijanski general Nasimbein pri aašem županu poslovilen obisk in v naslednjih dneh bodo zapustili zadnji italijanski vojaki Beljak in našo deželo ter domovino. Povodom ločitve Italijanov bodi dovoljen kratek pogled nazaj!
Ko je postajala jugoslovanska nevarnost akutna in so naša oblastva poklicala na pomoč Italijane (podčrtali mi) in so se ti klicu odzvali, takrat je pač marsikateri Korošec sprejel z mešanimi čustvi zasedbo naše domovine po Italijanih, Tega se našim rojakom, posebno onim, ki so se borili triinpol leta nepretrgoma na južni fronti, pravzaprav ni moglo čisto za zlo vzeti. In vendar moramo danes priznati, da je bilo postopanje naših oblastev povsem opravičeno. Ni bil naslovljen apel (poziv) na »zmagovalce«, ampak na viteški narod Italijanov, in kot tak so se tudi ves čas njihovega bivanja v naši domovini pokazali. Toda ne le njihova pripravljenost z orožjem proti Jugoslaviji (podčrtali mi), ki je obvarovala Beljak pred invazijo (vpadom) po SHS četah, je bila za naše prebivalstvo koristna, ampak osobito tudi v gospodarskem oziru so nam skazovali Italijani ves čas njihovega bivanja dragocene usluge.«
V nadaljnem dopisu se zahvaljuje dopisnik Italijanom, da so jim priskočili na pomoč z živili, ko se je ustavil dovoz od drugod. (Op. — Ravno pravi čas so odšli, ker danes so tudi Italijani na suhem in bi sami pojedli Korošcem še to, kar imajo!) Sicer pa, pravi dopisnik, da tudi Italijani niso bili prikrajšani na Koroškem, češ da so tam dobro in poceni živeli (z ozirom na valutno razmerje), pravzaprav prepoceni, tako da so domače ^rodukte dostikrat pre-plačali in tudi vse pokupili v škodo mestnega prebivalstva. Posledice tega da se bodo občutile šc dalje časa, češ da so se kmetje privadili od Italijanov plačevanih cen. — Člankar končuje dobesedno:
»Vzlic temu pa je sedaj naša dolžnost, Izreči našo najtoplejšo zahvalo poslavlja-jočim se Italijanom za njihovo pripravljenost z orožjem, zanjihovodejanski izkazano podporo pri plebiscit n (podčrtali mil. z« njihovv gospo-
darsko pomoč, za njihov dobrodelni čut, zlasti pa za njihovo neprekosljivo korektno zadržanje.
Zlasti zadnje jc mnogo pripomoglo k temu, da so se uvodom omenjena »mešana čustva« mnogih naših rojakov umaknila pomirljivemu naziranju. Mi bodemo ohranili navzočnost naših italijanskih gostov v naši domovini kot zgodovinski moment v vrednem spominu, pa tudi mnogi italijanski vojaki se bodo gotovo radi spominjali lepih uric, ki so jih preživeli v »Karintiji«.
Dopis nam torej potrjuje, da so bili: 1. Italijani oficijelno pozvani na Koroško, in morda ne brez vednosti ostale entente; 2. da so bili pripravljeni vsak hip z orožjem in vojaško silo nastopiti proti Jugoslaviji in 3. da so dobili Italijani na Koroškem — plebiscit! F. K—n.
Zveza narodov*
LDU Ženeva, 17. decembra. (Dun. KU) Na današnjih dveh sejah je skupščina zveze narodov odklonila sprejem Azerbejdžana in Ukrajine ter kneževine Lichtensvein v zmislu komisijskih sklepov. Albanija je bila soglasno sprejeta, čeprav je komisija predlagala, naj se odkloni njen sprejem v zvezo narodov, vendar pa, ko so se na predlog lorda Cucila Anglija, Francija in Italija izjavile za sprejem, so tudi druge države glasovale zanj.
LDU Ženeva, 17. decembra. (Dun. KU) Proračun zveze narodov za tretje poslovno leto 1921 predvideva 21 milijonov zlatih frankov za kritje stroškov. Ta vsota se porazdeli med države po ključu svetovne poštne družbe. Kor so se male države pritoževale nad višino zneskov, Id jih morajo plačati, bo posebna komisija drugače porazdelila deleže.
LDU Ženeva, 17. decembrc. (Dun. KU) Komite splošne družbe za pospeševanje kulture je v brzojavki naprosil tajništvo zveze narodov, naj prepreči, da se dunajske umetnine zastavijo. Komite predlaga zvezi narodov, naj to vprašanje reši na drugačen način.
LDU Ženeva, 17. decembra. (Dun. KU) Druga komisija je na podlagi posebnega sklepa predlagala zvezi narodov, naj se prične o tem razprava, s kakšnimi sredclvi bi se mogla moralična avtonomija zveze narodov zastaviti pri pomožni akciji za otroke.
LDU Ženeta, 17. decembra. (Dun. KU) Zveza narodov je glede vprašanja mandatov sklenila nastopno: V zmislu mirovne pogodbe dobi Nova Zelandija tudi mandat za Sainoo; Avstralija nad Novo Guinejo in nad otoki južno od Ekvatorja; Japonska nad otoki severno od Ekvatorja; Anglija nad Nauru in pa južno Afriko, Južna Afrika nad Nemško zapadno Afriko. Japonski zastopnik je izjavil, da ostane Japonska pri tem, da državljani Japonske v kolonijah ne bodo odstopili od svojih starih pravic. Mandatarji dobe administra-cijska pooblastila za kolonije. Vojaško vežbo-vanje je prepovedano. Misijonarji članov zveze narodov lahko prepotujejo kolonije. Trgovina s sužnji je prepovedana. Trgovina z orožjem in municijo se postavi pod nadzorstvo. Za vsako izpremembo teh določb je optrebno privoljenje sveta zveze narodov. Pri sporih, ki se ne morejo rešiti mirnim potoni in potom pogajanj, odločuje mednarodno razsodišče.
pr France Bevk: Pastirček pri kresu in plesu«. Izdala in Založila »Slomškova zvezac v Ljubljani. 64 strani. Mladinske knjižnice I. zvezek. Ovitek in vinjete je narisal Fr. Kralj. — Ta 44 otroških pesmic obsegajoča zbirka, ki jo je priredil naši mladini France Bevk, bo zelo primerno božično in novoletno darilo za naše otroke, ki jo bodo z veseljem prebirali; tudi za odrasle bo ta knjižica, kakor vsaka dobra mladinska knjiga sploh,- lep vžitek. Tiskarna in založništvo sla len j igo lepo opremila, tako da bo že po svoji vnanjosti ena najlepših knjig. Ilustracije v knjigi so umetniško dovršene in jo spopolnjujejo v vsakem oziru. Knjižico prav toplo priporočamo.
pr Bogoslovni vestnik. Glasilo Bogoslovne akademije, >Bogoslovni vestnik*, se bo začel razpošiljati takoj po novem letu. Izhajal bo Štirikrat na leto ter stane 50 K. Radi znane draginje se časopis ne more pošiljati na vpogled. Zato se bo prva številka poslala le tistim, ki so že poslali vsaj nekaj naročnine, ali pa so se prijavili za naročivke. Želeti je torej, da se še do novega leta oglasijo tisti, ki ga mislijo naročiti. Naročnino ali prijave sprejema: > Uprava Bogoslovne akademije«: v Ljubljani, Rožna ulica 11.
pr Herman Wendel, >Sildosteuropaischo Fragen<. — To knjigo je napisal znani prijatelj Jugoslovanov neposredno pred koncem svetovne vojne. V njej opozarja Nemce na neizogihnost in zgodovinsko nujnost jugoslovanskega vstajenja in na potrebo s stališča evropskega miru, da se osamosvoje balkanske države od vsakega vmešavanja tujih držav. Posebno zanimivo je pisan odstavek o Črnogorcih, kjer razkriva pit-atelj umazano sebičnost bivšega kralja Nikite. ki je sprejemal denar od petih držav in vrhu te<;u šc slabo ločil med svojim zasebnim in drža\nim premoženjem, tako da je bil vladar najrevnejšo deželo v Evropi eden iiajboga'ejših knezov. Kakor roman se bore tudi razprava a Albaniji, Iu jo jo pisatelj, ki je bil pred vojsko fitijijijr«t ua Balkanu (v S,-vili, B jlMtiji, Črni
b
gori in evropski Turčiji), prepotoval na konju od Prizrena do Skadra.
pr Smrtni ples. (I. b II. del.) Spisal Avgust Strindberg. Prevel Adolf Robida. Režiser O. šest. — Ljubezensko trpinčenje, porojeno iz pekla — je vodilna melodija te grozote, ki naenkrat odkrije ne-človeštvo petindvajsetlenega zakona, zgrajenega na nesoglasju- Nečloveštvo, ki je tu pravzaprav bistvo Človeka, zver, ki preži v nas in se v vednem boju z njo vzpenjamo in kopljemo kvišku, ta demon udari naenkrat z vso silo na dan. V ženski ima demon svojo domeno, mož pa mora zmagovati sebe in žensko. Razloček med moškim in žensko je, da je žensko bistvo identificirano z demonom, moški pa ima zmožnost, da ga razume in mu napoveduie boj. Ta boj je lahko obziren, plemenit ali brutalen, po okoliščinah in značaju. Tako se moški bori za človečanstvo. Žensko si premagal, kadar si ji iztrgal vsako orožie in si jo stri do brezumnosti. Da pa t<-1 ~>i-ški v tem boju oostavi ženski svr mona nasproti tedaj, ko ga zapusti nja sila, spada v občečloveško naturo; vendar pa ima pri moškem demonizem značaj izoliranih udorov. Ali je slabost ali moč, da živita dva tujca, moški in ženska kakor sta Edgar in Alisa petindvajset let skupaj — in še hočeta živeti! Ne eno ne dru.^o, temveč človeška usoda je to — skrivnost življenja. »Eliminirajmo! « nravi Edgar, ko je zlom,1jen ob ortfiiah Alisine nečlovečnosti, zmagalec — Pir, a vendar zmagalec. »EHminirajmo!« more reči samo tisti, ki jc segel peklu do dna in ^pozna, da je trenotna zmaga v tem, da račun prekrižamo in začnemo znova. Kadar smo na robu groba in se pogovarjamo z brezkrajnostio, tedaj je eliminirati lahko. Ženska eliminirati nc more. ker se ne dvigne nad sebe, le verovati more v novo življenje. Tako je mogoče po dolgem, zgolj civiliziranem življenju neklo nadomestiti s kratko dobo miru. Pa v računu je napaka, ki se ne da popraviti — ker je osnova zagrešena.
Kajti tudi moški ne eliminira! Tre-notno pozabi, a ko se meje brezskrajnosti stisnejo, občuti vso ranjenost svo:ega člo-večanstva. In tako je drugi del »Smrtne ,a plesa« življenje, ki ni več laž, živ^enje, slečeno vseh tančic do dejstev samih —-tudi peklo to ni več. Besede »eliminiraj-moš ne slišimo več, vidimo zgolj dejstva
—	poračunavanja. Moški se bori za svoje zadoščenje, smotreno podira vse, kar mu stoji na poti. Moža je volja in živi od nje,
—	ženska zver pa je ukopana; sicer šc vedno zver, a ker je nad njo moška volja, je priklenjena, biti more le ženska vsakdanjega tipa, v strahu pred moško močjo se ne more razmahniti. Edgar, ta mož na robu groba, ta suženj srčnih krčev se dvigne in v volji deli usodo vsi okolici. Postane računar — starost samo še računa — in računa krivično vsepovprek, vampir je, ki sesa kri drugih in postaja močan od ; 'z. Kurtu, v katerem vidi pričo svojega ponižanja in vzrok započetega pekla, vzame čast, blagostanje in vse kar človek more imeti — do otrok. Zaman se povprašujeta tisti Kurt, ki ni ne ovca ne volk in Alisa: »Ali je to še Človek?«
Je! Človek in možl Tedaj, ko se ta vampir v svoji objestnosti zgrudi, pravijo: »Bil je dober človek.« Ženski demon, ki silavi spet svoje bakanalije in oskrunja pol-inrtvega moža, se pravtako ubije nad samim seboj in ponovi: »Bil je dober človek.«
—	Kaj je tedaj življenje? — vprašamo Strindberga, Produkt nas samih — in če smo zveri, peklo; v bistvu pa srno zveri. Ženska je zavratna in htidobnejša zver, zgolj instinkt; mož se bori proti nji s silo duha in če je ranjen, cčli svojo rano s krvjo drugih. Moški se razvija v okolici in v letih, ženska pa je vedno ena, večna Eva. — Bistvo moža in žene, človeka in življenja je skušal Strindberg razkriti s tem, da sleče človeško naturo vsega, kar mu je oblekla kultura in civilizacija in tako v svoji skrajnosti stoji pTed končnostjo: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Ta odgovor je zanj vsa pozitivnost. To je circulus, ki mu ni konca. Vse življenje obsega: Z mladostjo se začne (Allan in Judita!) Tedaj sta si moški in ženska do smrti udana. Ta sila je tajnost, velika in grenka, in zdi se, da močnejša kot sm t. Mož in žena v zakonu sc odbijata; ženska ni več pravljica, ampak demon instinktov
—	oba pa sta priklenjena drug na drugega (Edgar in Ali.se), Starost pa je volja in ranjeni moški je vampir, ki se redi od žrtev, samosilnik, ki tišči pest nad vso okolico, ko jo jc nekoč znal prepesniti, V mladem rodu se nadaljuje ponavljanje istega življenja, slepo za vso nevarnost in globok razkol, ad infinituin. (II. del.) — Čeprav je ta circulus tudi vitiosus, korigirati ga ni mogoče, ker mu je Strindberg v moškem in ženski določil silo, ki se ne ustavi, in središče mu je močno zapičil. V nas je le, da krčimo premer in tvorimo nove kroge, ki označujejo ljudi. Tako je življenje muka, boj človeka s človekom majhen boj ali velik — pekla in pri največjem peklu, kjer se skrajni krog najtesnejše dotika neskončnosti, začutiš naiprej svoje bistvo; človeško nečlovečnost in govoriš • »Oče, odcusti iimk..,*
Dobro je, da smo dobili oba dela »Smrtnega plesa« hkrati, že radi spoznanja Strindberga samega, ker I. del sam se zdi Preveč tendenČen po bistvu in telniki in II. del je njega korektura, bližji resnici, a sam zase je enaka krivica. Človek obstane pred seboj in se premotri, nriznava in taji, išče človeka drugje in se snet vrača — a čuti, da religija to ni. Slecimo človeško naturo do zadnjega spoznania, za-vrzimo vse družabne in zgodovinske forme, ki ji vise kot ponošena obleka in niso bile zmožne v človeku ubiti zveri — tc spoznanje je le trdna stopinja prav na tleh, a središče človeške resnice je — in-quieturn cor. To je Strindberg izoovedaJ po najslabšem svojem zastopniku. Zverska nečlovečnost proti vsem naturnim zakonom se na mah zlomi — in Alisa pravi o mrtvecu, ki ga je v zadnjem trenotku bila v obraz: »Bil je dober človek « Za takim spoznanjem človeka stoji dosledno neskončen vprašaj.
Z vprizoritvijo smo lahko z.odov&Mnl, posebno ker jc g. Rogoz v Edgarju podal ustvaritev, ki ji moramo priznati popolne umetniške kvalitete. Pri tem smo jasno čutili, koliko je njegov Edgar I. dela od lani pridobil na notranjosti. II. del pa je čisto nova, samostojna kreacija, vredna prve. Od1ikuje se predvsem po strogi umerjenosti. ki ima tu tete nevarnosti, kot Alisa v I. delu. O Alisi ge. Borštnikove ne moremo reči, da bi se bila razlikovala od tiste, ki smo io videli lansVo leto, zato ponavljam, da je šla preko tiste črte, ki drži ravnotežje notranji in zunanji igri. S silo svoje tehnike preveč podčrtava. Jaz sod im, da teh poudarkov ni prav nič potreba, ker je Strindberg sam vse dovolj podčrtal; zato ie bila Alisa drugega dela rnatno vrednejša umetnina, ne glede na to, da je tu prilika, uporabiti mnogovrstneje nianse — kar je tudi storila, kaiti niena igra z A'lanom ic. bila vredna cele Al<'se. Za naše čase čutimo preveč tehnike, nredvsem govorilne in v I. delu sc pri tipkanju na telegrafski acarat nisem moi»el otresti misli ni njeno iCro. Kurtu g. Ga-berščika priznamo veliko poglobitev od lanskega leta. Bil je v primeri z lanskim docela drug; srečna maska <e igro dobro codprla. Poudarili fe treba, da ie bil tudi konec 3. defaria v I, delu let^s tak. ko ga igrajo umetniška gledišča, V II. delu pa g. Gaberščik še ni našel v' sebi pravega Kur-ta. V A!lanu g. Pečka in Juditi ge." Šariče-ve smo videli Dodanih dvoje mladih ljudi, katere moramo brez pridržka imenovati res umetnost.	France Koblar.
ljubljanska porota,
Vlomilska družba obsojene.
Včeraj ob 9, uri dopoldne se je nadaljevala razprava proti Gorkičevi vlomilski družbi. Predsednik porotnega senat« g. svetnik Pernuš, ki je podal porotnikom resu.me o razpravi, jim je stvarno in nepristransko pojasnil vsebino vseh 34 vprašanj, katere jim je stavil senat.
Ob pol 10. uri dopoldne so se podali porotniki v posvetovalnico, katero so zapustili ob pol 12. uri. Njihov prvomestmk g. Pangerc je naznanil izid glasovanja. Soglasno so potrdili malone vsa na nje stavljena vprašanja. G. državni pravdnik dvorni svetnik Trenz je zahteval, naj se obtoženci kaznujejo v smislu zakona. Pri odmeri kazni naj se upošteva: »Upam, da se bosta Gorkičeva poboljšala; četudi sta veliko zagrešila, sta le odkrito priznala; glavni krivec je pa pobegli Delltrepo. Glede na Hermana g. dvorni svetnik ne upa na poboljšanje, ker je mož igral dvorezno vlogo na eni strani konfidenta policije, na drugi strani je pa kradel. Kar tiče Miška in Kralja, upa g. dvorni svetnik Trenz, da se bosta še poboljšala. Ela Perčeva ni kazala nobenega kesa in je arogantno rekla: »Kar se mi bo dokazalo, bom priznala! Strogo naj se kaznujejo posebno Herman, Čič in Pere.
Ob 1. uri popoldne je razglasil predsednik senata g. svetnik Pernuš sodbo, s katero so se obsodili:
Ivan Gorkič na 6 let težke ječe, Maks Herman na 5 let težke ječe, France Čič na 7 let težke ječe, Neža Gorkič na 1 leto težke ječe, Karol Mišek na 3 leta težke ječe, Ela Pere na 5 let težke ječe in Josip Kralj na 18 mesecev težke ječe. Pri vseh obtožencih se je smatralo za obtcžii'.no večkratna kvalifikacija, ker so se zločini izvedli po smotrenem načrtu in
Eonoči, kakor tudi velike vrednosti, za atere je šlo.
Mefeoro«ogično poročilo.
Ljubljana 30E in n. m. vlš.
Las opftEO* van a	Uuio-metoi v mm	JV-rino-mutur v 0	i'muruih .htorunuu v O	Nebo, vetrov	t'a avino v mm
17., 12. 21 h	736	0-8	0-9	obl.	co
18./12. 7 b	7361	0-5	0-8	obl. ).	
IS., 12 14 h	736-8	22	0-9	ubi. 1. T.	
Stav.
">S10VBNEe< 1Š. 'deetmtn iHVtti
Stran 5.
|/|au|p zelo dobro ohranjen, 2 m 20 dolg RIUIII, se radi izselitve proda ra SSPO K. Naslov pove upravništvo pod it. 5053,
Za Božično florllo aa
(Tabernakel) omara, Dnnzing-9tarin«ko kredenca, vi-ioka omara, blagajna (ci-relirana), umetno delo. — Poizve se: Tvornlca cementnih izdelkov „Taga", Rožna dolina 285.
PoslovodKInlo psSK% S35T
prakso se Išče za novo trgovino (podružnico) z mešanim blagom v SenCurju pri Kranju. Gosp ce, katere so že službovale v Kranju in znajo kuhati, imajo prednost. Franc Dolenc, Kranj.
NOVOSt! „MlfliDl6X" Deh?mnkožUrvti
matično do 1,000 000 in veC. Potreben v
Bisarn ih, trgovinah, šolah itd. Žepna ob-ka. Cena na povzetje 10 K. Na predplačilo 8 K. Trgovci velik popust. PoSilla: B. Cotič, Vrhnika.	5045
Pisalni ftfnnaprh proda ceno tvrdka stroj nov IflUHDIUI Jft.Ličen, Kolodvorska ulica 111, Ljubljana.	5036
Vodovodne cevi
in plinske cevi v premeru 4/4 in 5/4 cole, oddala mnogo pod dnevno cono uvozna tvrdka J. Haaboršek, Šmartno pri Litiji.
Pozsr! Ogijs! Pozor!
Najboljše vrste suho bukovo oglje lastnega izdelka 90 prodaja na dobelo in na drobno. Trgovci ln obrtniki pri večjem odjemu popust, od 25 kg naprej se pripelje na dom. Narofa se v zalogi g. I. Paljeveo, Slomškova ul»ea štov. 21, dvorlšCe. 5051
V slrojno in elektroieno slroKo
spadajoča dela (proiaCune, nafirte ttd.) izvršuje Ing. Patrowicz, Ljubljana, Celovška cesta 66.	4800
Kupim trame, deske in remelje. Ponudite in navedite ceno pod
Kolizei 81
Oddaja lova.
Meščanska korporacija v Kamniku SHS daje v najem lastni lov v Kamniški •ilstrlci v Kamniških j)laninah v približnem obsegu 4500 hektarjev.
V tem lovu nahaja se med drugo divjačino največ: stalno naseljenih divjih kos.
Lov se oddaja za 10 letno dobo od 1. sveCana 1921.
Lovske hiSe, stanovanja za lovsko osobje, hlevi na razpolago.
Mesto Kamnik je 24 km oddaljeno od Ljubljane in lovišče od mesta Kamnik 5 km., kamor se pride deloma po lepih ravnih voznih cestah.
Poja nila o lovskih najemnih pogojih in dr. daje upravništvo mešč. korpo-radje v Kamniku, k er se imajo vložiti najkasneje do 15. januarja 1921 obvezne ponudbe, ki morajo biti opremljene e 10% vadijem ponudene vsote.
Meščanska korporacija si pridržuje pravico, da ni prlmorana lov oddati najvišjemu ponudniku.
Kamnik, dne 12. decembra 1920.
Načelnik.
aaaaaaaoaaaaDaaanuaaaaanciaa
I.
Za otroke se priporočajo: [
« —b« a a m T)am^UamMAV,A - . »v^ rt 4 1 X Ir A l.nflniA trn	a	*f axu a att.i«
Kleinmajrer-Bambergove umetniške knjige i mnogimi veCbarvnimi slikami: Oddelek A: Pravljice. — Tekom prihodnlh dni Izidejo: St, 1. Rdeča kapica. — St. 2. Pepelka. — St. 3. Trnoljčlea. — Št. 4. Sneguljčica. Enajst nadaljnjih pravljic izide pozneje. Cena vsaki pravljici 32 K.
II. Fr. Roieo: »Tončkove sanje na Miklavžev veder". Mladinska igra s petjem v treh dejanjih. Vpodobila J. Erbežnlk in F. Roječ. Cena 20 K.
m. Tnckove: „Knjlge za slikanje dopisnic", in sicer: 1. „Za kratek čas". — 2. „Zaklad za otroke". — 3. „Mladi umetniki". — 4. „Otroški vrtec". Cena vsaki knjigi 16 K.
Za odrasle:
pravkar izšla knjiga: Ivan Cankar, Mimo življenja, trinajst novel in črtic iz svojih mlajših lot. Navadna izdaja broš. K 20, vez. K 30, prednostna izd. vez. K 40.
Vse te knjige so jako prikladne za Miklavževo in božično darilo-, v veliko veselje pa so otrokom tudi ob vsaki drugi priliki. Naročajo s« v naSi knjigarni ln po vseh drugih kojigotržnicah. Naj se zahteva božični cenik najnovejših del od
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
v Ljubljani.	U
D
L ^
;H
okrajni zdravnik v Kočevju
v hiši šf. 85 (nasproti okr. glavarstva) II. nadstr. od 8. do 11. ure.
tiad Kranjem se odda s 1. januarjem 1921 pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe naj še pošljejo na gospoda Ivana S>avnika, trgovca v Kranju.
in krasne kartodna namizne in ru-dokopne svetilke po tovarniški ceni v glavni zalogi IVO HNDRflSCHiTZ, Maribor
Vodnikov trg št. 4.
Kupujemo za našo tvornico „Vulkan" v Kranju po najvišjih cenah stare A
auto- ln bicikeli zračnice itd. Ponudbe na „Atlanta", LJubljana, Cigaletora ulica 1.
MVIP/I7
Iz kavčuka CIRIL SITAR
LJUBLJANA
Zopet nekaj za Vasi	
Mu51 ti Vaa glavobol? Trganje po udih? Gfht In ravmatlzom? Prehla-jenje? Nespavanje? Nervoznost? poizkusite tudi Vi Fellor jov pravi Kina Fluld. Čudili .9 bodeto ln hvalili Fellerjov Elsa Fluirt kot dobrega prijatelja v hudlli ia.iht ( dvojnatih ali dve veliki .pocialni stokle-Blci « ■ K. Knvma prstek in tablet, zoper revma 16,- K. Aspirin praški 13- K.	Ali Vam želodec ni v redu? Težka prebava? Nimate teka? Oj, kako bodete zadovoljni. A* poizkusite Fellerjove prave Elsa krogljleo! Te to resnično dobre! 0 ikatljio I«-- K Sagrada Barbsr H -K. Zelodee okrepAujo«* ivedska tinktura tO'. K. Flal.am in 2ivljen.kl nsene K. Pravi Beekolorjev halaum 10 - K.
AU kaš Jate? Sluz odstranjuj« in kašelj tolaži Zagorski prsni sok «•- K. Hegii-ploSčiee (prBne pastllj« zopor knSelj) 7 50 K. Donlioni iz slada in trpotca oa 8 - K naprej. Pr.nl ('nj proti ko jI ju S-- li. Finkerski prah 8- K. Guaiakol sirur ne zdravniJki predpis 40 . IC. Lipov «aj 8-- K.	Za prebavo! Prebavni iir»4ek 4 - K. Soda bie«rt>»n!ra »-. K. Otvarjajoča »elodina sol . - K. Karlsbadska »ol «■- K. Begonerol znamka .Hega' (flslo. loiko soli no prof. Nonsior-ju) I ikatlja »8-- K. Najfln. riclnovo olje «- ln 80-- K. Tamarindea pastiIje t-M K. Oa) sa ciiMenje krvi • • K. S»> ne.ovo li.tj. in Muterbleter o« a-- K naprej.
Glavobol? n,avi\o tako pripraven, kakor zanesljiv v uporabi je Fellerjev mentoln črtnik .Klsn-1 1! - K. Prašek zoper glavobol 18 - K. Kiniu prašek, prnšek eoper mrzlico 3A-- K.	Slabokrvnost ? Tekoči aolezni ekstrakt KO*- K. Železni albn. minut 40 - K. Na zdravniški predpis Axa»-ferrlntektolettes is lekarn, k av. Duhu na Hunaju SS-- K. Hega-ferrin M - K. Apnenl želozni sirup 80'- K. Blaudtektiolettes 18'- K. Pravo najunejio ribje olje ,Risa- M - K.
Zobobol? S Zobne kapljice 8-- K. Zeleno olje 8«-- K. 1 Očesna voda » - K.	
	Sredstvo zoper ollsto? Kisa glistovnl sladkorji 1 vretHea T'il K, sladkano ali <i.to glistuvno seme na tehtni eo od i - K naprej.
Srbečica, garje. j Mazilo zoper gnrie 12 - K. Xnphtolno mazilo I 10-- in 20*- K. Žvepljcno mnzilo IS - K. Vsa f ostala mašil« kakor Zinkovo mazilo, belo il svin(':onn mazilo, Rromati6no roaziln, lavo-9 rnvo mazilo r Skat.l,jab po 8 -, in 12'- K. { Mazilo ra rane 15-- K. Otročje mazilo in ka-frni evet 12 - in 80-- K. Mnzilo zopor ozeblino 15'- K. lliahilon ol,lii, repni oblii: 2 - in K.. Ovct in mnzilo zoper goUo 13 - K.	
	„ Proljev, dlareja? Bastlefjeve kolera kapljloe 16-Z. K rine kapljice 10'- K. Cimetove kapljice, Melisov rrot, K n.mlične kapl jice. Kimlovo kapljico. Promln. čove kapljici), llalnrian kapljice, Hotfmanove kapiiice mala stoki. 8-- K, vel. 8'- K. Dobrovo kapljice (Btbergeiltropfen) za ione 8'- K.
Zdravila za živino. Živinski prah t itkatlia T no K. Mazilo za konje 33'- K. Arnlka 6. in 30-- K. (Jronka sol 5-- K. Brooliu 18 - K. Tnrpentinuvo olie 6 - in 30'- K. Go.ti terpentin 5'- in 10 - K. Mnzilo ;ioper uli 3 - in H-- K.	Državna trošarina se raeun.i pri alkoholnih preparatih posebno, ampak samo po lastnem st.roaku.
	Omot ln poštnina se rafiuna posebno, toda najceneje. Priporoča so vei na onkrat naročiti, kajti stroški na več robo razdeljeni msnj ra»i»jo.
Pri vprašanju naj se priložo postne znamko za odgovor.	
II. Naročila se adresirajo na: E V G E N V. FELLER, lekarna, Stubica donja, Elsatrg 13(i. Hrvatska.	
etra ce

Gradbena $>®djetjz
ing. Dukič in drug
Ljubij ana, Reslfeva c. 9.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
V Ebenu St, 19, pošta Kočevska Roka, se proda tako) enonadstropna vita, pripravna za gostilno in obrt, ima 5 sob, 2 kuhinji, nekaj pohištva, hlev, sadni vrt, senjak, 3 senožeti, 3 njivi, 1 gozdič, dobro kapnteo. Vprašati pri lastnika I. Grabaer-Ju, Cclovec, jSnlm-hofsirasso 47 ali pri okr. gozdarju Dietz v Ebenu, pošta Kocevska-Reka. prt katerem naj so kupei pred ogledom oglase. — Posredovalci izključeni.
L»wa
Pozor, trgovci!
Bonbone vseh vrst K 68'—-
ter velika izbira različnih obeskov za Božič kakor tudi vseh vrst kolačev, keksov, biškotov i. t. d. nudi GIa\'r>a zaloga Rej« sterjeve tovarne slaščic
R. POSCHL, Ljubljana
Gosposvetska cesta Stev. 7. (Marije Terezije cesta). Po pošti.	Po železnici.

ZAHVALA.
Ob težki Izgubi našega predobrega, nadvse ljubljenega soproga, očeta, strica, svaka iti tasta, gospoda
JERNEJA RAVNIKARJA
nadučifeljja v pokoju, la bivšega deželnega poslanca,
Izrekamo prisrčno zahvalo vsem onim, ki so z nami sočustvovali iu spremili blagega pokojnika na zadnji poti. Po:ebej se ie zahvaljujemo preč. duhovščini, uiadntštvu, učiteljskemu zboru in šolski mladini v Krškem in na Viču in kršKemu pevskemu zboru za ginljivo ža-lostinko. Posebno zahvalo priznavamo tudi preblagl rodbini Stogef v Krškem, ki nam je za časa bolezni ln smrti nepozabnega umrlega Izkazala toliko požrtvovalne ljubezni. Ljubljana, dne 18. decembra 1920.
Globoko Mm roiloi RavnlMepl.
novoletna darila!
Največja izbira vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, površnikov, raglanov etc. lastnega izdelka.
Specilelea trgom nnalesKeso sira.
Naročila po meri se IzvrSujejo točno v lastnem prvem linbljanskem modnem salonu.
Prvo ErwM rozisGsiijoina manMre, mode in Mefccije:
ii trg šteu. 3.
Prost ogledi	Neprisiljen nakup!
Sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo, da je Vsemogočni danes 17. decembra ob 4. uri zjutraj našega predobroga, nepozabnega ata, gospoda
Martina Petrič
posestnika
prevldenega s sv. zakramenti za umirajoče, vzel k Sebi, potem ko jim je dal uCaknti Častitljivo starost S2 let.
Pogreb bo v nedeljo ob 3. uri.
Predobrega rajnika priporočamo v krščanski spomin in sc za vse sočutje zahvaljujemo prisrčno.
Logatec, 17. decembra 1020.
žagan, tesan, okrogel, smrekov, jelkov, borov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprej kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni
lesna trgovina 0000 FR. PHJMHM, CELJE. -m»
RESTRVRRCIJR „PLRNINR"
Planina Sv. Križ pod Golico 1000 m.
Otvorjena celo leto,
Zimska sezona. Smučarski in sankaški šport, najugodnejši teren v Karavankah.
Žalnjoče rodbine Mazi - Stritar^
Efiina in najkrajša črta. Vozne listke za vse linije, vozne listke za spalne vozove Simplon-Or'ent Ezpres (LJnbljana Pariz) —, tozadevna pojasnila daje edino koncesltonlrana
potovalna pisarna
Ivan Kraker v Ljubljani,
Gosposvetska (Mar. Terezije) cesta štev. 13 (Kolizej).
t
Slran ft
iSlO^BNBCi-, Sn® 19. 'de^mVra 1&Ž0.
fcfov. 289.
Naznanjamo cenj. odjemalcem, da je ravnokar prispela voCja pošiljatev različnega za božična darila zelo primernega blaga, osobito različno sukno in drugo volueno blago za obleke, kostume in plašče, dnlje pralni barbent! za bluze, srajce itd., fine volnene odeje, preproge in velika izbera zaslorov na kose in metre, dalje različno pletenine kakor jopice, šali, čepice, rokavice za dame, gospode in otroke, različno trikotažno in Tetra - parilo i. t. d.
Priporočamo so cenj. obisku.
Euonadstropna
VILA
3 velika stanovati a, vrt, sadovnjak, elektr. razsvetljava, vodovod, se prida v na-lepScn delu zagrcb. okolice, 5 min. od tramvaja. V stjnoviinje (5 sob) sc more takoj vseliti. Zagreb, .legjdi, Jur.cvska 69.
Mestni trg št. 10.
aparat/, ploscs, papirji, kemikalije, največja izbera iu vedno sveže blago — (Ueije Huratk, Slovenska u»lca 19, Maribor.
Podružn ca v Mošab, župnija Smlednik, žel. postaja Medvode, proda les. Zglasiti se je treba pri ključarja Jakobu Zlate v Močah tekom enega meseca. Župnijski urad v Smledniku.
jpTAMPinr ANT.CERNEf^'
LJUBLJANA J
U
Otvoritveni oglas, g
Dovoljujem se cenj. občinstvu naznaniti, da sem otvoril n
V MARIBORU, Slovenska ulica Številka 7 g
I. speciialno trgovino s pisalnimi []
stroji in s pisarn, potrebščinami. [j
o
D
a
n
Prevzemajo se tudi poprav la pisalnih strojev v<eh sistemov. — Dalje sem ptevzel zastops-tvo pisalnega s ro a ZDamke ,Kontinental". — Priporočam se za obilen obisk.
Z odličnim spoštovanjem Edvard Legat.
Dospela je velika pošiljatev raznih gnmbov, igel, modnib stvari, vezenin, finih žlic, rinč c za čevlje, zaaon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in orodja itd. Za obilen obisk se priporoča tvrdka Jas. PsiaiiCC, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. Halnižie cene na drobna in na debelo
veletrgovina z manufakturo na debelo
MARIBOR
Cankarjeva ulica 1 (prej Kokcsdi'negg).
Cenjenm gg. trgovcem se vljudno naznanja, da se je ustanovila v Mariboru nuino potrebna veletrgovina z vsakovrstnim manufjkturnim, perilnim, pletenim in kratkim blagom
na debelo.
Tvrdka »Merkur« si je za prihodnjo pomladansko se-zijo zasigurala največ čehoslovaških fabr katov prvovrstne kakovosti. Naialje je sklenila z največjimi čehoslo vaškimi tovarnami ekskluzivno prodajo za S ovenijo.
Tvrdka je ustanovila lastno nakupovalno skladišče na Dunaju za avstrijske, in v Pragi za čehoslovaške proizvode.
Tvrdka »Merkur« si je vz.la za nalogo, ccnj. trgovstvu omogočiti nakup blaga iz prve roke in tako tudi ublažiti draginjo, zato vljudno vabi cenj. gg. trgovce za obilen obisk.
mm ir.
ob astveno pov rjen stavba inžener
LJubljana,
Hilicijeva ulica it. 7.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske« žolezobetonske lc vodne zgradbe

D
Ljudska posojilnica
u ljubi Jani, o lastnem domu mikloSIčena cesta Sten. &
obrestuje hranilno v.oge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ltubttani ie oaivečja slovenska posojilnica in
je imela koucern marca 1919 nad 4u mili ouov krou viog in nad 1 milijon enstotisoC Kron rezervam zaitaitov.
Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke tn v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom,
cucjcucacacaarr caca — onacaaao aai.-zic2ieTcac3C3c
o
<D
<V "O
ro C
o E
ro tO
Eiannlit HnAhMini lin®
o 1bo
Mm toitoii; UMmm
O
3 o
OJ
cx
n> cr
GL o


se pr "poroča za nakup ob prl-liki pribltžajoč lt se praznikov
Podružnica A"eksandrova c. 1
Telefon štev. 544.
Hgpgpše božično in novoletno darilo!
!
Kupite srečke Državne razr. loterije!
Izmed 100.000 srečk jih bo v petih razredih polovica izžrebanih! Vsaka druga srečka zadene I
Največji dobitek v najbolj srečnem slučaju je
4,000.000 kron!
Cela srečka stane 192 kron, polovica srečke 96 kron, četrtina 48 kron, osmina 24 kron.
Ne zamudite prilike!
Žrebanje v prvem razreda se vrši že dne
3. januarja in 4. jan. 1921.
Srečke prodaja in razpošilja po pošti, če se vpošlje znesek za naročone srečko in poštnina:
Zadružna Gospodarska banka d. d.
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 38, I. nadstr.
Kadilci i
Priporoča se Vam neibnlja in naj-zdra.ejšJ vrsta cigaretnega papirja
„GQLUB"
„RillLY" JflRflC" „FADILET" „SELAM"
proizvod domače tvornice cigaret-papiija,
Zaqreb
Maksimirslta c. 10. Telefon 9-56.
Prvovrstno kreiUO 23 Č8Vlfe
rn.iminii.mm.	•	I
ra eKsport v Skat.jah in sodc>h dobavlja po na.n žjih cenab P. LUST, Wien XX.:
T eujtra-osc IOj.	j
Posluje po vsej državi. Delniška glavnica 3 milijone dinarjev v slatu. Ustanovljeno leta 1913.	Ustanovljeno leta 1913.
sploSna zavarovalna družba.
Sklepa: 1. požarna zavarovanja, 2. življenjska zavarovanja, 3. nezgodna jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti Škodam vsled tatinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vs ed razbitja stekla, 7. zavarovanja proti škodam po toči.
Ravnateljstvo asa Slovenijo v LJubljani.
NajveCji tu delujoči domači zavod. — Družba Je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice" in od zavarovalne družbe „Feniksu (požarni oddelek) ves njihov kupčijski obstoj v naši državi. — Najnižji tarifi, takojšnja izplačila škod. Glasom naredbe ministrstva za vojno tn mornar.co mido-meSCa o police Jugoslavije' že<iitve..e kavcije za častnike
Pisarne se nahajajo začasno v Sodni ulici 1 (Feniks) In na OosposvetskI cesti 2 (OraSka).
masm