Medvoška KS pet let po preoblikovanju Pet let je minilo, odkar so v Medvodah preobliko-vali tedanjo krajevno skupnost na pet manjših. To-krat so aktivisti prepričevali občane, da bo mogoče v manjših KS lažje samoupravljati, da bo v krajevno samoupravo vključenih več krajanov in da bo mo-goče hitreje odpravljati nakopičene probleme. Vse to se je uresničilo! Toda... Problemov je očitno še več! Z vključevanjem več-jega števila krajanov v krajevno samoupravo se je začel proces »odkrivanja« problemov, ki jim prej v KS niso namenjali prevelike pozornosti. Sredstev za uresničevanje teh nalog pa ni bistveno več in tako krajani pogosto očitajo najodgovornejšim družbe-nopolitičnim delavcem, da ni vse tako, kot so obljub-Ijali pred preoblikovanjem. Kljub vsemu pa ni mo-goče prezreti očitnega napredka v vseh krajevnih skupnostih. Širše območje Medvod je bilo v naši občini vedno nekaj posebnega. V njem se je vedno kazal lokali-zem, ki je nastajal pretežno zato, ker so morali reše-vati probleme na drugačen način kot v mestu inzato, ker so številne naloge uresničevali s prostovoljnim delom, kar se skoraj nikoli ni dogajalo v mestu. Z razdelitvijo Medvod na več KS pa se je pojavil nov lokalizem, ki se kaže v novih KS tako, da so krajani manj pripravljeni uresničevati skupne medvoške na- loge in dajejo prednost lokalnim. Zaradi usklajevanja teh skupnih interesov so po referendumu za preobli-kovanje KS oblikovali skupnost krajevnih skupnosti. Koliko je ta skupnost v skupnih prizadevanjih uspešna, bomo morda pisali kdaj drugič. Tokratsmo nekaj krajanov medvoških KS vprašaii. kaj je nova samouprava prinesla novega, boljšega; kaj pričaku-jejo od novih KS; katerim nalogam dajejo prednost in kaj bi vprašali odgovorne družbene delavce. Takole so nam odgovarjali: Janez Kastelic, Preska: Pred petimi leti, ko je bila v Medvodah samo ena krajevna skupnost, so se problemi krajanov in nase-lij težje reševali. Probleme KS tudi sedaj težko rešu-je, vendar sodeluje v krajevni samoupravi vsaj več krajanov, ki poznajo probleme in so neposredno zavzeti za njihovo reševanje. Najbrž so se prej reše-vali predvsem problemi centra. Nova samouprava je že sedaj precej postorila: odpravlja probleme krajevnih vodovodov, cest, ka-nalizacije... Lotili so se urejanja organiziranega od-voza smeti, povečanja števila telefonskih naročni-kov in kup drugih vprašanj. Med občani je karprecej interesa, kar se vidi po udeležbi na zborih občanov, kjer razpravljamo predvsem o lokalnih problemih. Verjetno pa so sedaj krajevne skupnosti drugače fi- nancirane kot pa je bila prejšnja (večja) KS in dobi-vajo več sredstev. Nalog pa je v krajevni skupnosti še veliko: bolje bi morali poskrbeti za otroke, predvsem najmlajše; na Čerenu bi bilo treba odpraviti problem oskrbe z vodo; zboljšati bi bilo treba prometno ureditev skozi Presko in mimo šole in navsezadnje bi bilo treba zboljšati tudi preskrbo v trgovini. V zvezi s tem menim, da so trgovke v naši samopostrežni trgovini premalo iznajdljive. Če je gneča, bi morate delati vsaj na dveh blagajnah; poleti bi lahko stojnice s sa-djem in zelenjavo postavile tudi pred trgovino, dalo pa bi se našteti še kaj. Tudi prostore stare trgovine bi se dalo koristno uporabiti! Za odgovorne funkcionarje pa imam tudi vpraša-nje: kdaj bodo preselili sedež KS v prostore gasil-skega doma in do kdaj bo trajal »prepir« v zvezi s fi-nanciranjem gradnje gasilskega doma ter kdaj bo urejena krožna cesta mimo samonostrežne trgovine skozi naselje? Elvira Grgurič, Medvode čeprav nisem vključena v krajevno samoupravo, vseeno mislim, da je sedaj, ko je na medvoškem območju več krajevnih skupnosti, veliko več možno-sti upravljanja kot takrat, ko je bila samo ena. Na drugi strani pa lahko rečem, da že nekaj let v Med-vodah ni opaziti kakšnega bistvenega napredka. Opaziti je mogoče, da urejajo nekatere komunalne probleme, vendar, če komunalči urejajo kanalizacijo povsod tako počasi, kot ob mostu čez Soro v Med-vodah, potem ni čudno, da v KS ni veliko napredka. še v »stari« KS je bilo veliko govorjenja o obnav-Ijanju kulturnega doma v Medvodah. Na domu so sicer obnovili fasado in kritino ter popravili sanitarije, v dvorani pa so še vedno stari in škripajoči stoli. Po-zimi je bilo v domu tako mraz, da igralci v njem nismo mogli vaditi za gledališke predstave. Menim, da bi morali zagolavljanju pogojev za kulturo v KS name-niti več pozornosti. Medvode z okolico so velik kraj, s številnimi prebivalci, dvorane in ostalih pogojev za kulturo pa nimamo. Osebno sem prepričana, da bi z ureditvijo doma lahko začeli tudi s kino predstavami, več bi bilo gledališke dejavnosti in mladi bi imeli več možnosti za dejavnost. To je obenem tudi moje vprašanje: kdaj bo za kulturo več sredstev? Ivan Luštrek, Sora Vsekakor je z razdelitvijo nekdanje KS na več manjših storjen napredek: v KS je vključenih več ob-čanov, pogosteje se rešujejo problemi obrobnih na-selij in hitreje se odpravljajo komunalni problemi (kar je velika zasluga tudi šišenske komunalne skupno- sti). V Sori kar dobro delujemo, na vseh tistih po-dročjih, ki nas zanimajo. Med sebpj se dobro obveš-čamo, saj izdajamo krajevni informator, srečujemo pa se tudi na zborih občanov. Nova organiziranost pa ima tudi precej slabosti. KS med drugim niso pnpravljene sodeiovati pri ure-sničevanju skupnih problemov. To se je pokazalo, ko smo hoteli urediti pokopališče v Sori, kamor po kopujejo pokojnike iz šesth krajevnih skupnosti. \z teh KS niso pokazali volje za prostovoljno delo, pa tudi sredstev niso prispevali. V KS je še veliko nalog, ki jih je treba urediti. Moti me, da v KS lahko uspešno rešujemo celo odnose z versko skupnostjo, veliko pa imamo težav, ko ure-jamo odnose z družbenopolitično skupnostjo. DPS nam na vse načine odklanja vključitev priprave do-kumentacije za gradnjo šole v plan za naslednje srednjeročno obdobje, češ da je to nemogoče zaradi stabilizacije. Na drugi strani imajo velike težave z dokumentacijo krajani KS, ki bi radi zgradili svoje hiše. Verska skupnost pa je pridobila dokumentacijo za gradnjo samostana skoraj čez noč. Poleg tega motijo v KS tudi druge stvari: odnos nekdanjih lastnl-kov zemlje na kopališču ob Sori je nemogoč.S kopa-lišča odvaiajo mivko, ko pa je treba urediti cesto, jih ni blizu. Takih in podobnih zapletov je še precej. Sprašujem pa, kdaj bo popravljena cesta Preska, Sora, Skofja Loka, ki jo je močno načel zob časa in kdaj lahko pričakujemo boljšo cestno in prometno povezavo z levim bregom Sore. Brane Bernard, Senica V vsaki nekoliko večji krajevni skupnosti težje ure-sničujejo naloge, kot v manjših, ker je treba opraviti tudi take, ki so pomembne le za manjše število ob-čanov. V samoupravnih organih naše krajevne skupnosti poznamo večino problemov ter jih tako veliko hitreje in bolj zavzeto odpravljamo. V novi krajevni skupnosti smo doslej že uresničili precej nalog: uredili smo javno razsvetijavo, organi-zirali stno avtobusno povezavo z Medvodami in Ljubljano, sedaj imamo veliko več telefonskih prik-Ijučkov kot pred leti in še kaj bi se dalo našteti. Tudi nalog imamo še veliko: treba bi bilo orgamzi-rati pogostejše avtobusne zveze; urediti moramo kanalizacijo in poti mimo vodovodnega zajetja; zgraditi bi bilo treba asfaltno cestno povezavo s Svetjem; prizadevamo si zbrati gradbeno dokumen-tacijo za gradnjo hale za stroje strojne skupnosti in za zbiralnico mleka, ki ima sedaj prostore v zasebnn kovi zgradbi; dokončati bi bito treba kulturni dom, saj novo ustanovljeno kulturno društvo nima prostorov za dejavnost; zelo pa nas pesti slaba preskrba. Na Senici nimamo trgovine in odhajamo kupovat osnovna živila v sosedne kraje. Krajani smo trdno odločeni, da si v naslednjem obdobju izborimo trgo-vino. Gospodinje upravičeno očitajo, da se prostor za bife vedno dobi, za trgovino pa nikoli. Nam je vseeno, kdo bo upravljal trgovino, gospodarska or-ganizacija ali zasebnik, trgovino predvsem potrebu-iemo! Zapisal: Brane Praznik