Zgodovinsko - mestopisni obrazci
(Spisuje P. F. H)
XIV. LJublJana.
 (Konec) radi to velike nesreč-e in še druge preteče nevarnosti od strani Turkov 3 je  moralo vže  1475. leta pričeto utrjevanje  zdaj  popolnem zvrsiti. i. 1520. so obdali Ijjubljano zopet s stolpi, nasipi in jarki. To utrjenje lavnega mesta je čuvalo LjubljanČane večjih nevarnosti Turkov,  ki so 1528.1. zopet pridiii preko Kočevja do Ljubljane, neusmiJjeno morili, požigali in plenili  po vsem  poti  in  okolici Ljubljauskej.    A poveljnik Tnrn jili je s svojo hrabro žeto sreeno premagal in dobro naklestil. Od sih dob Ljubljana ni vee videla krutih Ozinanov.    Srečno je  prestajala vse  nevarnosti,  Če tudi se so Še več let morali Kranjei ob mejah junaško boriti proti turškemu nasilstvu.                ,
Jimaški branitelj domovine, Andrej Turjaški, poslal je po slavnej bitki pri Sisku 1593. 1. mnogo zaplcnenega vojnega orodja in drugih dragoeenosti v Ljubljano. iled temi je bil tudi turškega paše dragocen plašč, katerega so prenaredili v mašni plašč. da se v njeiu na dan sv. Ahacija — v 22. dan meseca junija — bere sv. raaša v spomin preslavne zmage kranjskih. junakov.             "^
Maksimilijan I. je Ljubljano rešil tudi židov, ki so bile hude pijavke za ljubljansko raesto. Vže za fasa Ortenburgerjev so se židje v velikem številu naselili v Ljubljani ter vže 1213. leta tukaj svojo sinagogo imeli. Od te dobe
*) Poprtnik = velik hleb belega kruha.
192
je bila malo ne vsa kupčija v židovskih rokali in židjc so domačinom napra-vili mnogo kvare. Na prosujo mestnoga starešinstva je ukazal cesar Maksi-milijan 1515. ]., da se židje za vselej odpravijo iz Ljubljane in m jiin nikoli več ne sme dbvoKti, da bi se smeli uaseliti v glavnem mestu kranjske dežele.
V 16. stoletji je Lutrovo krivoverstvo begalo in vznemirjalo duhove po Ljubljani. Kanonik Priniož Trubar je zaf:el oznanovati novo vero v Šenklavškej cerkri (1531. ].). Najvee privržencev je našel raed pleiniH io bogatini, ki so baje mislili, da si bodo prisvojili eerkveno imoviuo. Trubar jo bil prisiljen ostaviti deželo. A deželni stanovi, privrženci novej veri, poklicali so ga zopet v Ijjubljano (1560. 1.). Katoličaustvu udani deželni knez, nadvojvoda Karol, pognal je vse lutrovske pridigarje iz Kranjskega (1565. L), a zaradi pretečih vojskti jioi je vender moral dovoliti nekoliko pravic 1572. 1. Novoverci so se poprijeli vseli pripomoekov, da bi širiii svojo krivo vero tudi med priprosti narod. V ta namea je ustanovil Janoz Mandele tiskaruo (1561. ].), a 1563. 1. odprli so tudi svojo solo. Trubar, Krel, Dalmatin in drugi so zaeeli knjige spisovati v atovenskem jeziku, in Adam Kohorič je sestavil slovensko slovnico (1584.1.). Kfir so svoje krive nauke raz.sirjevali v ljudstvu razumljivcm jeziku, zoa se, da so si jih ranogo pridobili, ki so jira verjeli.
Z apostolsko goreeuostjo se je začel boriti proti novej veri Ljubljanski škof Tomaž Hren. Leta 1601. je obnovil vže več let opužceno procesijo sv. Rešnjega Telesa, ki ae je z vcliko slovesnostjo vi*šila. Sezidal je tudi več ^ cerkva, tako 1606. ]. kapucinsko cerkev, ki so jo pozneje podrli in na njenem mestu zasadili lepo šetalisče, scdanji drevored ,,zvezdo." To m je zgodilo 1817. leta. Velike zasluge ima žkof Tomaž Hreu tudi v tein, da je 1613. 1. postavit temeljni kamon Sentjakobski\J cerkvi ter jo izrocil jczuitom, ki so vo-dili latinske šole vže od 1606. 1. Skerbel je tudi za poduk v slovenskem je-ziku; v ta namen je on sam preložil na slovenski jezik sv. pismo noTega zakona. Svoje trudapolno a blagoslovno življenje je sklenil v Ljubljani 1630. 1.
Leta 1564. je prišol nadvojvoda Karol s svojim sinom Ferdinandom v Ljubljano, V 28. dan aprila so se mu stanovi poklonili in prisegli zvestobo, a tri leta pozneje se je vdeJestii obrarnav deželuega zbora. Lef& 1575. je prišel drugič s svojo soprogo v Ljubljano.
Njegov naslednik Ferdinaod je 8 svojo navzocnostjo počastil Ljubljano 1597. 1. Stanovi so mti prisegli zvostobo. Naaleduje leto je Ferdinand za-ukazal, da morajo v teku tveh dni ostaviii vsi luteranski pridigarji Kranjsko deželo. Kajige v onem duhu pisaae so na trgu oeitno sežgali (1600. 1.). V 21. dan novembra 1616. 1. je Ferdinand zopet priSel v Ljubljano, Leta 1651. je pa knez Ditriehstein, kot zastopnik nadvojvode, vzprejel prisego za Ferdi-nanda IV. 0 toj priliki so kranjski stanovi prirodili tarnir in dirko pred deželno hišo. Leta 1658. je bil za cesaija izvoljen Leopold I., mlajsi sin Ferdinanda III. Dve leti pozneje je prišel s sijajnim spremstvom v Ljubljano. Ljubljana je cesarju prisegla udanost in zvestobo. Na slavo visokega gosta so se vržiic sijajne svečanosti. 0 tcj priJiki so postaviii LjubJjančani vodnjak pred mestno hišo. Prekrasni vodnjak. ki stoji še denes na onem mestu, iz-delal je kamenosok Eoba (1751. 1.). Ta umeteljnik je izdelal tudi prekrasna kerubina v stolnej cerkvi.
193
'V sedemnajstem stoletji Ljubljana tudi v nmeteljnosti ni zaostajala. Ustanovila se je (1693. ].) ndružba udenih," ki je delala v prospeh ia slavo mesta iu domovine. Družba si je innogo prizadejala, da bi se inesto lepšalo z novirnt stavbarai. Sklenila je po nasvetu stolnega dekaua Janeza Antona Dolničarja staro stolno eerkev poru&ti iu sezidati novo (1700. 1.), kar se je zvršilo v Šestih letih. Dolničar je spisal tudi zgodovino Ljubljane od najsta-rejše do njegove dobe. Umrl je 1714. 1. Pravo lepoto v svojeni osredji je dobilo mesto z Uršulinsko ccrkvijo, kjer počiva tudi njen ustanovnik pl. Še-lenburg (f 1715. ].). Leta 1708. se je pozidalo škofijsko senienišČe, a 1717.1. luestna hiša (rotovž).
Leta 1728. je Ljnbljana dostojno vzprejela cesarja Karola VI. Deželni staaovi so mu prisegli zvestobo in priznali tako zvano npragmatieno saukcijo," po katerej mu je postavno v vladi nasledovala jedioa hči Marija Terezija. Bila je to plemenita duša; pospeševala je kmetijatvo in olajšala podložiiikom. njihovo boruo stanje. Skrbela je tudi za oiaiko svojim podložuikom tev v ta naiuen usfanovljala žole. Na veke bodc živela Marija Terezija v blagcm. spominu Kranjske dežele. Njen shi in naslednik cesar Jožef II. je vpeljal mnogo novih naredb. Ali v verskih zadevah je zaukazal marsikaj, kar se ne strinja z duhom katoliške cerkve. Vsled tega su se podali sami av. oče papež Pij VI. na Dunaj, da bi odvrnili ceaarja od teh novotarij. LjubJjana je vzpre-jela namestuika Kristovega z najveejo fastjo. — Leta 1784. se je mudil Jožef II. v T^ubljani, ko je šel iz Italije. Njegov prestolouaslednik Leopold II. je počastil Ljubljauo s svojo navzočnostjo v 25. dan avgusta 1790. J. Gesar Leopold II. je tudi ustanovil Iicealno knjiŽDieo iz knjižnk- po Kranjskem za-trtih saaiostanov (1791. L).
Koiifem tcga stoletja je mesto malo ne popolnem izpremeuilo svoje lice. Zaracli vednib napadov krvoločnih Tnx*kov jo bilo mesto jako utrjeuo. Bilo je obdano z debelim, inocnitn obzicljeni, razaovfatnimi braaišci, stolpi ia nasipi. Samo pet vhodov je bilo v mesto: skozi špitalska, dvorna, nemška (krifcevniška), karlovska predmestna in fraueiškanska vrala. (poleg sedanjo gimaazije). Nad vaakimi vrati so ae vzdigovala stolpom podobna poslopja, ki so bila v poprejšnej dobi brambovcem v zavetje, a poznejc za jece ia bi-vališea mcstnim Čuvajem. HodiSča skozi vrata so bila jako temna in ozka. Po večkrat so se voxovi zajezili, da ni bilo ino& ne oaprej ne u&zaj. Visoko raestno obzidje je zadrževalo solncne žarke in oviralo zračenje. Ossko ulice so bile vze sarue na sebi tomue In vlažne, zatorej je bilo po mestu jako nezdravo. Koneem tega stoletja so razvusiH stolpe in mestno obzidje (1780—1792. I.). Uliee so postale svitlejše in mnogo bolj zračne ; tudi se je za uove stavbe pridobilo dokaj prostora.
T tera stoletji je napravil ogenj doksvj kvave. Gorelo je 1767. 1. dva-krat. Leta 1774. je Krakovsko predmestje pogorelo do tal. Od tod sc je raz-žiril ogenj po mestu ; vpepelil Je cerkev sv. Jakoba, sv. Florijana iu st. Eo-zalije na gradu se 117 druzimi hi&aini. Taka nezgoda je zadela Krakovfeane tudi 1798. 1.. dve leti pozneje pa Trnovo.
Malo ne vse mesto se je zaradi tega prenovilo. Na pogoriščih so si postavili me&čaui lepše liiše,  in na pridabljenem prostoru so zidali nova po-
13
194
fllopja. Zaeetkom našega stoletja je štela Ljubljana s predmestji vred 11 eerkva, 950 hiš z 9000 prebivalci.    (Hoff. Gemaelde v. K. I. str. 101.).
V tej dobi so bili jako viharni i-asi za naše eeaarstvo. Vže 171)7. I. v 30. dan marea so zasedli Francozi Ljubljano pod generalom Bernadotora. V 1. dan apriJa pa je prišel sam Napoleon z geuerali Masaenom, Muratom in drugirai v Ljubljano. Ker je pa bil mir sklenen v Leobenu, zapuatili so vže meseca maja sovražniki mesto. Pri odhodu Fraueozov je začelo na treh ikrajih najedenkrat goreti. Vender so sreeno zadušili ogenj, cla ni mesto imelo posebn« kvare. Leta 1805. od meseea novombra do pričotka marca naslednjega leta je imela Ljubljana zopet Francoze v svojej srecli. Naložili so jej velik vojni davek. Leta 1809. je napadel oholi Napoleon zopet Avstrijo na dvtsh straneh. Cesar Franc je bil primoran mir skleniti in mogotnein\i Napoleonu odstopiti slovensko dežele, izvzemši dolenje Stirsko. Ljubljana je postala glava tako zvanega nilirskega kraljestva;" bila je središče francoskih uradov iu sedež višjega glavarstva. Za te dobe se je v Ljubljani ustauovilo vaeučilišče. Poleg druzih jezikov jo po šolah tudi slovenski jezik dobil svoje -Žastno mesto, kakeršuo mu pristaja.
A tudi mogočui Napoleon je izknsil, da je človeška srefa opotočaa. Huda zima, grozovita lakota in meč kozakov je podrobil 1812. 1. na Ruskem v raalo mesecib neštevUno francosko vojsko. 0 tej prUiki je tudi Avstrija zgrabila za orožje, da bi osvobodila izgubljene dežele. Združena armada je pre-magaJa naslednje .eto pri Lipskem popoluoma Francoze. Tudi Slovenci, zvesti svojemu eesarju, vzdiguili so se zoper sovražnika. Blizo Ljubljaue so zmagali fiesarski ter zas^dli Ljubljano {v 29. dan septembra 1813. 1.). Tudi francoska posadka na gradu se jhn je udaJa ter po pogoiibi odrinila iz Ljubljane y 5. dan oktobra.    Ljubljana je bila zopet avstrijska.
Cesar Frane I. je veekrat obiskal Ljabljano. Najvefja čast pa jo je doletela 1821. ]ota, ko se je bil tu zbral sbod najmogoČnejSih vladarjev v Evropi. Tu je bilo videti razven avstrijskega eesarja tudi ruskega cara Alek-sandra I., Napolitanskega kralja Ferdinanda in zastopnike drugih držav. Tako sijajnih gostov Ljubljana pa6 še ni imela nikoli.
Tudi Frauctiv naslftdnik Ferdinand jo obiskal 1844. leta glavno mesto Kranjske Tojvodine. Leta 185(i. pa je Ljubljana prisrčno vzprejela svojega preljubega vitežkega cesarja Frana Josipa I. z njegovo nilado soprogo cesarieo Elizabeto. Kako slovesno je Ljubljana pozdraviJa svojega vladarja v 11. dan julija 1883. leta, in kako se prazniČno olepšala, tega ini ni treba omeujati, ker je Se vsai-emu v dobrem spominu.
In kako zna Ljubljana ccniti branitelje domovine, kaže nam v nzvezdi" spomenik, katerega je postavila jednemu najalavnejših vojskovodij sedanjega stoletja, slavnemu grofa Eadeckiju (1800 1.).
Mesto se je vzlasti v najnovejšej dobi jako povzdignilo ter mnogo storilo -za olepšavo. Prebivalcev Šteje 26.284. Izmed izobraževališč naj omeuim lo višjo gimnazijo,  realko, moško in žensko učiteljisee, raznih ljndskih šol in drugih.          ^J
užnih zavodov. Tu ima svoj sedež tudi vco drnštev, tj sirijo hhgodejuo svoje delovanje po vst?j deželi, recimo; c. kr. kmstijska družba, SJoveuska 3Iatica, kraojska hranilnica in različna druga društva. Zaamenita je tadi lieejabia tnjižnica in deželni muzej, kjer je hranjenih mnogo znamenitih. starin, katere
-¦R                      :                                                            195                                                              ¦                -;
so našli na Ijubljnnskem barji (moSrirji). Velikib torareD (fabrik) Ljubljana nima ; render mi je omeniti veliko tovarno zn tobak, razne pivovarne, pre-dilnico za bombaž i. dr. Turti trgovina, obrt in rokodelstvo napredujejo. Fromet pospešujoti južna in Eudolfova železniea. Vzlaati se Ljubljana odJikuje s lepimi cerkvami, ki so jej prava krasota. Najlepši kras pa so Ljubljani in njeuej okolici ,Zvezda," ..Latermanov dj-e?ored" in grad nPodturen," za katerim se razprostira do prijaznega holmca z limo cerkvico Matere Božje ,Božnik," rekši prijeten gozd , ki je kakor nalašu uatvarjen za sprehajališče. Z Ljubljanskega gradu vidiS prekrasno okolieo. Tu se ti odpre faroben po-gled ua Kamniške in druge Gorenjske planine ; tu vidiš lepo ravan, po ka-terej sc vije bistra Sava, vidiš niifno Šmarnogoro z lepo cerkvijo in široko barje, ki je nasejano z mnogimi naselbinami.