21. številka.
Ljubljana, četrtek 27. januarja.
fX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter vetja po pošti prejeman za a v s t r o • og cr s k e dežele za celo leto 16 pld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld. — Z u Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za en meaeo 1 10 kr.   Za pošiljanje na
doni se računa 10 kr. za mesec, .'JO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in 3* dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanita se plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat, tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši ftt. 2f>—2'J poleg gledališča v „zvezdi".
Opravništvo, na kntero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reci, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Položaj na Dunaji.
Iz On na j ji 25. jan. [Izv. (lop. J
Minister Las se r je toliko okreval, da se uže voziti sme na sprehod; a da bi zopet nastopil svoje mesto, o tem nij govorjenja. Kdo če priti na njegovo mesto? Dr. Herbst bi bil pripravljen stopiti v ministerstvo, a ne kot minister notranjih zadev, ampak želi si trgovinsko ministerstvo. No potem bi mu minister Chlumeck^ moral umakniti se. Ker pa je bivši namestovalec drž. pravdnika Chlu-mecky uže dva ministerstva preskrboval, — bil je poprej poljedelski minister — zakaj bi ne imel sposobnosti še za eno ministerstvo?
Zmerneži mej ustavoverci upajo na Kel lersperga, ki pa tudi boleha ali se saj dela bolehnega ter je na odpustu. Vsak se boji, da bi v sedanjem mršavem in zamo tanem položaji svoje roke vmes vtikal. Še celo na Lasserjevo bolezen se tukaj v nekojih krogih neče verjeti, ampak mnogi trde, da Lasser nalašč pretiruje svojo bolezen, da ima opravičeue razloge, z lepa zmuzniti se iz sitne situvacije.
Zdaj skuša gospodska zbornica vajeti v svoje roke vzeti. Njeni udje so se uže dvakrat posvetovali; kaj so sklenili, se ne ve gotovo, pa se lehko ugane. K posvetanjem so tudi fevdalci prišli in kardinal Schwarzen-berg in grof Leo Thun sta celo tudi v odbor izvoljena, kateri ima storiti nasvete, kako se naj gospodska zbornica glede preinačenja oger ske nagodbe obnaša.
Denes imajo naši lordi zopet posvetovanje
ter so k temu tudi ministre povabili, kar poprej nijso bili storili.
„N. VViener Tgbl." ki vedno dela v senzacionalnih novostih, katere pa navadno za sto procentov presegajo resnico, poroča, da je grof Hohenvvart skušal pridobiti Poljake za kake odločne korake proti ministerstvu. Na tem nij nič resničnega. So pa vprašanja, pri katerih cela opozicija skupno postopa in pogovori se tičejo le tacih posameznih slučajev. Sicer pa grof Hohenwart razmere dovolj dobro pozna, da ne bode silil baš sedaj do krmila, ko bi sedanji kormanoši sami bili zadovoljni, da bi jih kdo na stran porinil ter jih rešil velike odgovornosti, katero jim naklada nagodba z Ogersko.
Naj si zdaj le sami prste opečejo. Opozicija lehko mirnim srcem čaka in njen čas pride gotovo.
Amerika in Španija.
Vojna mej Ameriko in Španijo mej ono prekomorsko krepko državo in to evropsko zastarano, ohromelo in po reakcijonarno-beda-stih kraljevskih familijah spačeno deželo, žuga vojna nastati, katere konec ne bi bil dvomljiv. — Iz Washingtona se poroča, da je amerikanskih zjedinjenih držav predsednik kongresu predložil diplomatično dopisovanje teh držav zarad otoka Kube, kjer uže več let traje upor proti spanj skej vladi. Amerikanska pritožba, objavljena evropskim državam, pravi, da je vojna, ki jo vodijo uporniki na otoku Kuha proti španjskej vladi, vojna razdejavanja in oplenjevanja — (kakor v Hercegovini). Amerika, da ima velik interes, to vojno dokončano
imeti, ali  Španija dozdaj   odvrača  vse nasvete reform in vsa posredovanja o spravi vojujočih kubanskih upornikov.   Španija, da je oskrunila svoje obljube, brani se zado-stenja dati, za to vpraša vlada zjedinjenih amerikanskih držav, ali je mogoče tako zadržanje šo dalje trpeti! Dotična amerikanska nota terja zadostcnj.   Čas jo prišel, ko interesi Amerike zahtevajo,  ko terja korist trgovine in človečnosti, da se boj konča.   Ponovljenje   boja,  krivica,  ki se Ameriki godi, mogla bi vzbuditi gibanje, katero hoče amerikanska vlada zabraniti. Ona upa, da Španija more (?) mir zagotoviti. Sicer bode dolžnost amerikanske vlade, da vmes poseže (intervenira).
Tako govori grozeč se naenkrat Amerika in iz tega je razvidno, da govori vse odločnejše, nego Evropa glede orijentalnoga vprašanja. Ker hroma in opešana Španija ne more nič, verjetno je, da izgubi po brzej vojski svojo zadnjo boljšo lastnino onkraj morja, bogati otok Kubo. In tako utegne na spomlad na tem in onem koncu sveta biti en hercegovinski upor menj, to je, nekoliko slobode več. Nič ne škoduje. Spanjci so mnogo grešili, naj se v pokori pomlade, če je še mogoče.
Politični razgled.
Motrttnje ctržele.
V Ljubljani 25. januarja, organ, „Corresp. Hon-groise," piše članek, v katerem svojega gospodarja in mojstra hvali tako-le: Andrassy je največji zadržek, da se Avstrija ne spusti v os vojen jo, na kar sili vojaška in fevdalna
Eistek.
Mladi Slovak.
(Slovaški spisal Ivan Kalinčak) II. (Dalje )
Sedaj upre Trenčinski oči na vnetega mladeuča in vpraša dolgo, dolgo ■motrečga:
„Si-li sin moj! kdaj ljubil V"
„„Nijsem in tudi ne trebam ljubiti!0"
„To zadnje si prenaglo rekel," odvrne mu Trenčinski, „to je najsilniji ogenj, največja skušnja človekova, in srečen jo, kdor jo moški prostoji!"
„„Jaz jo bom prestal!""
„Dobro, sin moj ! ali ako jo vendar ne prestojiš Vw
nnSaj ste uže rekli, da se najmanji prestopek s smrtjo kaznuje!"" reče Stanislav in strese s ponosno glavo.
„Pomisli še, da ne smeš nič storiti, kar ti vodja ne naloži!"
„„Ako je to v naš blagor, bode njegova volja tudi moja volja!""
„Vedi, da našega bratstva in Jezusa Krista, ako bi te do smrti žgali, ali kar bi h tel sovražnik s toboj delati, zatajiti ne smeš!M
„„Ne bom!""
Trenčinski zgane z ramami in reče:
„Dobro! Ako se bodeš koraka svojega kesal, mi nijsmo krivi." — In obrnovši se k celemu zboru, vpraša:
„No, kaj mislite, prijatelji?"
In vsi pobožno zašepetajo: „„Dodi volja božja !wu
„liodi volja božja** — sklene Trenčinski in mahnovši z roko pozove k sebi Stanislava, ki položi tri prste na sveto pismo in potem izreče na razpelo prisego, da se celemu svotu odreka, da bo za „križ častni in svobodo zlato" vse poskušal, da se bode v vsem in vsakem pokonil vodjam in dn zameta vsako misel na ono, kar se no vjeina ž njegovo prisego. —
Ko je bilo vse dokončano, reče mu Jurij Trenčinski:
»Poglej sin! ta križ! To je tvoje prihodnje življenje!"
A Stanislav se ves strese, lice mu od svetega ognja zažari, oči se mu zakresijo v divnem kresu, in prijemši v roko križ, dvigne ga v svojem žaru nad glavo in s tresočim se glasom, ki je šel iz stisnjenih in s svetostjo trenotka prošinjenih prsi zavpije: „To bode moje življenje!" —
Stanislav drži križ nad glavo,  po celem zboru vlada sveta tišina. — III.
Nov, doslej no znan duh so je pojavil po krajih slovenskih. Kamor prideš, čuješ o prebujenji trenčinskem, kamor pogledaš, vidiš moč trenčiuskih junakov. Ne skrivajo se več, ne žalujejo več Slovaki, marveč tiho in mirno se dvigajo iz ničevnosti svoje in očitno stopajo proti sovražniku svete vere in rodii.
Ali mej vsemi sije nekoliko ljudij kakor zvezde na širokem nubesu, kateri mej rodom svojim živi plamen vneniajo in se s svojo žarko lučjo v mini in boji jednako svetijo. Lehko jih je poznati, ker se niti v radosti, niti v zmagi ne kaže posmeh na njihovem lici, ako so pa premagani, ali jim je umreti, ali gledati umirajoče prijatelje, ne togujejo,
stranka. Ko bi njega odrinili, bi prišel grof Szecsen od reakcijske stranke in namesto tega pa kak fevdalec in s tem reakcija. (Kaj pak! Ur.) Za to je Bismark tudi zoper osvojenje Bosne po Avstriji, in velevlasti so vse premislile, kaj je storiti, ce se upor iz dosedanjega prostora razširi. — (Šest mesecev bodo menda zopet eno drugo noto kovale.)
Vnanje dr/uvo.
Srh*k i knez Milan v Belgradu na trnji sedi. Narod ga ne mara, skupščina mu kljubuje. Listi poročajo, da mu je zarad tega svetoval bivši vojni minister Protie naj naredi „državni udarec", to je, naj ustavnost podre, v tvrdnjavo nazaj potegne se in absolutno vlada. A on je žalostno odgovoril: „Za to nemam denarja". Povprašal je višje oficirje, ali bi se ona neustavnost dala izvesti, a izvedel je, da je polovica oficirjev ^nezanesljivih", t. j. narodu vernih.
Za ltttl<i«>* j<> pripravlja odbor vBu-kurešto vstajo na mesec marc.
HttHtuini" se tudi oborožuje. V seji 25. jan. je zahtezal vojni minister izredni kredit .rjl/a milijonov Lejev za oboroženje armade. Priznalo se je v zbornici, da je terjatev vojnega ministra nujna. -— Torej tudi Rumu-nija hoče spomlad pripravljena biti.
Na fVo n ros k cm se vrše volitve de-legirancev, kateri volijo potom senatorje v 87 departementih ali okrajih. Posedaj — poroča „Ind. belge", da so republikanci v 33 departementih, reakcijonarji pak v 20. Torej so republikanci tudi pri volitvah mej narodom za senat v lepej večini.
Poročalo se je, da je francoska rezerva skupaj poklicana. Iz Pariza se pa to opozivlje.
M*<tpt>£ je sprejel v Rimu tamošnjo naselbino katolikov in jih je pozval, naj molijo za blagost kat. cerkve.
.i»nišii se zopet imenuje po vseh no-vinah. Bismark objavlja v nemškem „Reichs-anzeiger" dva pisma, katera je uže leta 1873 nemškemu carju pisal, opisujoč mu Arnima kot nezanesljivega, skoro lažnjivega človeka. — Ali iz vsega se vidi, da je najbrž gospod Bismark na precej perfidni način črnil za njegovim hrbtom pri gospodarji, ker se je bal, da bi ga izpodrinil. Cela afera nemškemu imenu ne dela baš česti.
Dopisi.
Iz CelOTCa 24. januarja, jlzv. dop Prišlo je tudi nam novo leto in ž njim se je površje našega slavnega jezora poledenilo, ter daja hitremu vozniku, drsajočemu se mestjanu priliko, radovati se ob Času hude zime. Po-
parilo pa nam je novo leto ob jednem marsi-kako rastlino. V prvej vrsti naj omenimo, da je z novim letom jenjal izhajati znanstveni list za prosvetljene Slovane, „Slavjan," katerega je doslej prav marljivo uredoval neumorno trudljivi starosta gorotanskih Slovencev, Matija Maj ar. Prenehal je list ne morda zaradi preslabega gmotnega stanja, kajti naročnikov mu je bilo baje vsaj toliko, da so se stroški poravnali; o zaslužku pa tako nij moč govoriti pri naših literarnih podvzetjih. Mnenja pa je bil urednik, da je leto 1876. bolj primerno v resno politiko, nego v znanstvo, da je bolj leto dejanja, nego znanstvenega preiskovanja, in baš iz ovega uzroka je vtaknil pero za tintnik, prepustivši drugim zdatnejša dela. Če je imel prav, nečemo tu odločiti. Mimo „Slavjana" pa je zaspal tudi drug list, organ katoliško-konservativne stranke, „Ktirnt-ner Blatt,M in ta zaradi preslabih finančnih razmer. Naj mu bode zemljica lehka! — Kakor se čuje, se bode jednak list zopet ustanovil.
Naša mestna čitalnica prav lepo napreduje;  žalibog pa se še zmirom nekateri gospodje  ne potrudijo s hitrim pristopom, ker se jim stvar še zmirom za njih načela nevarna dozdeva  —   ako bi si jo hoteli natančneje ogledati,  zapazili bi,  da nij tako strahovita, temveč da podaje udu mnogo lepega, zabavnega in veselega in  se tu nika-koršne razprtije ne kujejo.  Stanovi so si vsi jednaki, vse veže narodna, domača vez. V bralnici  se nahajajo  razun  skoraj vseh slovenskih časopisov od „Danice" do „Slo-venskega Naroda",  od „Novic"  do „Zvona*1 (blizu 12 slovenskih), tudi češki listi: „Sveto-zor,'1 „Humor. listy,u   .,Hlas" in „Katol. no viny";    hrvatsko-srbski:    „Pučki prijatelj,'* „Srbadija** in ,,Lipa";   na  dalje ,,Reform," „Politik," „Vaterland" in „Deutsche Zeitung'* „Tihi večeri" ob sredah se še precej dobro obiskujejo;  tu se vrše predavanja znan stveno-zabavnega ali pa šaljivega zapopadka in v časih  se je uže prav veselo pridružilo petje naših pevcev, katere pa v vaje skupiti bi bilo orjaško delo.   Mnogokrat nas je tudi iznenadila lepa igra naše godbine šestvorice ki po vsem slovenske komade  igra in vedno kako novo slovensko pesen instrumentira. Po-
sebno hvalo v to gospodu voditelju ove izvrstne godbe!
V teku ovega predpusta hoče društvo napraviti dve besedi s plesom, v kar je baje odbor naprosil poseben veselični odsek, obstoječ iz za društveni razvoj vnetih in de-lajočih gospodov udov. Upati je, da nam doj-deta dva prav zanimiva večera. Če bode pa tudi letos, kakor je bilo vsako leto, kdo se našel, ki bi slovil spomin pesniškega našega velikana Preširna — nam do sedaj še nij nič znano; morda ova krasna navada zaspi!!
Naša deželna hranilnica je v nedeljo veliko svoto dovolila v pripomoć zidanja novega poslopja za gospodarsko in obrtniško šolo. Posnemanja vredno. —
Končno naj še omenimo, da je, kakor posnemamo iz šematizma krške škofije, pred kratkim postal č. g. tajnik družbe sv. Mohora, Larabert Einspieler, konzistorijalni svetovalec ove škofije. Slava njemu!
Wm Trstfl 24. jan. [Izv. dop.] Pač s posebnim veseljem je te  dni „Triesterca" povedala, kako slabo da  se  tukaj Slovani brigajo za svojo narodnost, in si pri tem brž ko ne sanjala, da tudi to utegne znano njeno nalogo podpirati — pripomagati k zidanju nečega mosta . . . .!  Povedal a je  namreč, na podlogi bog ve katerega poročila, da se je skrčilo število udov tukajšnje  slovanske čitalnice uže do 130, In pada v zadnjem letnem zboru se jih je sešlo samo — 22 (kar je sicer žalibog, tudi popolnem resnično !) Da se utegne res ta radost nad našo nesrečo objaviti, proroko-val je vsak, ki je zapazoval  rakov pot, kateri je po malem hodila prvotna vnetost tudi tukajšnjih   Slovanov — Hrvatov in Slovencev, in to v veliko nam sramoto, se ve. Od kar (to je, od leta 1848, tedaj skoro 28 let) so si oni imeli zdaj o jednem, zdaj v druzem poslopji shodišče, s prvič pod imenom „slovanska čitalnica",   nij šlo v njem  še tako slabo, kakor gre od nekaj časa sem.   Hrvatje nočejo, saj kakor se prikazuje, o sedanjej čitalnici nič vedeti, in Slovenci jo pa premalo obrajtajo.   Pač lepa prikazen! — Kje jim je narodna čast? Kje narodni duh? Kateri drug narod se vendar sam  sebe tako sovraži in zaničuje, kakor so naš — nesrečni? Pa kam pridemo po takšnej mlačnosti, po  takšnem na-
ne žaloste se in nikdar jim sveta rosica oči ne rosi. Oni le gledajo, devljejo roke na prsi, kažejo najprej s prstom v nebo ali tija, kjer leži Trenčin, in molče. Njihov obraz, vsa njihova vanjska postava je slika jada in nesreče, njihove prsi so umrle vsemu na svetu, le grenkemu spominu svojih teških bolestij ne. Kjihova srca nič druzega ne čutijo, kakor željo za svobodo in da se jim stare pravice obnove. In ako jim na bojnem polji navala sovražnikov prodre bojne rede in njihovi v trumah odjenjavati in kar naravnost bežati začno, združi se mala četa teh mož, ki se po pogledu poznajo, in nadaljuje mirno ljuti boj. In ne boječ se niti smrti, niti nevarnosti, bore se tako dolgo, da se bežeče trume osvestijo in videč, kako junaški se prijatelji drže, vrnejo, da s podvojeno močjo na sovražnika udarijo. Često se zgodi, da začno sovražniki, zagledavši njihove žarke oči, ka kor od tajnega časa udarjeni, kar na vrat, na nos bežati in bojno polje z divjim hrupom zapuščati.
In  nij ravno skrivnost, kdo so ti čudni junaki, jedna in druga stranka ve, da so to
bratje slovenski. Od visoke Tatre pa do nizkega Posavja se je  slišalo o teh junakih in njih junaštvu.  Ali mej vsemi se najbolj odlikuje nek mladenič in o njem ljudje največ pripovedujejo, a bojni krik: Stanko! Stanko! se v vsakem boji s čarobno silo prijemlje njegovih drugov,  ki od teh besed ko od ognja gnani naprej dero, pa tudi sovražnikov, ki se plašno na tisto stran ozirajo, od koder se to za-nje strašno ime čuje.   Nij bilo dolgo in Stanislav je postal vodja bratom slovenskim in starešinstvo na  Trenčinu je  gledalo s ponosom na krasnega junaku nadejajo se, da zasveti jeden-krat lepši dan rodu slovenskemu. In Stanislav se od časa,  kar so ga za brata slovenskega priznali, baš junaški nosi: moštvo in hrabrost ogreva  mu  mladeniško  čelo,   a  lice mu je zrcalo resnosti, katera tako lepo pristoji mlademu obrazu,  ako se po njej pokazuje želja mladega srca, katero nij sta še čas in starost vtopila za vse, kar je veliko in krasno. Jurij Trenčinski, ki je  bil v svetu in boji vodja, pade v bitki in namesto njega izvolijo Svetoša za gospodarja Trenčina, a Stanislava za vojvodo.  Od tega časa je malo videti, da bi bil
Stanislav zamišljen: obraz mu še preveč govori, kadar njegove žarke oči vidijo sovražnika. On je jedini od bratov slovenskih, kateremu lice kakor ogenj gori, kadarkoli se jim sreča menja. Opiraje se konju na stremenke dviguje glavo in gleda ko poznavatelj okolo, da vidi, kje je treba pomoči, kam sile obrnoti; oko in roka hrepenita mu sovražnika razklati, a lice, katero mu je kri porudečila, in naglo dihanje priča jasno, kolika želja mu je obvzela celo mlado dušo, da pomaga milemu rodu.
On je očistil vso považko dolino od Trenčina pa doli do Donave od sovražnikov, in povsodi uže rumeni zora drage svobodice in novega življenja, le Dlugoš je še na tvrdnom Bokovem, kjer zbira okolo sebe ostanke svojih vernih in ostanke poganskih vojakov, ki mu jih je na pomoč poslalo sedem vojvod iz Oger-ske in Bulgarske. Svetoslav misli, da bi bilo treba Dlugoša zajeti in potem ga je lehko uničiti, a Stanislav, njegov sin jaha uže počasi na konju proti Bukovemu, gledaje ponosno to lepo, krasno dolino važko. Za njim drve svoje hitre konje njegovi drugovi.
Malo jih je, človek bi mislil, da jih more
pačnem, po vsem nenaravnem ravnanji? — Kar se tiče sicer državnih uradnikov slovanskega plemena, če ravno tudi precej zavzetih za naše zadeve, oni so v strahu, da ne izgube kruha, in se radi tega zdrževajo javnega skazovanja te svoje dobre lastnosti; a ne moremo jim vendar za to nikakor prizanašati, in to tem menj, ker je pač bilo in je še zdaj nekaterim izmej njih brez vsake nevarnosti in škode v čitalnici, katere ud je še zdaj, kar je gotovo še veče važnosti, celo nek uradnik tukajšnjega magistrata višjega razreda, ki ima dovolj pogumnosti, da se ničesa ne boji, kar je prav lepo in razveseljivo. Zakaj bi ga ne smeli imeti tudi opomnj eni p 1 a-šivci? — Se ve sicer, da tudi ta dopis, ki se je poslal le za to, da zvedo čitaloi „Slov. Naroda", kako da nam stoje tu akcije, ne bo nič koristil, ker čitali ga bodo samo tisti, ki so uže dobri narodnjaki, pa če bi ga tudi oni mlačneži, veljal bi gotovo za stvar njih znani stari pregovor, da se zamorec ne daje pobeliti!
dogovoru z deželnim šolskim svetom pritrdil, J — (Kran j s k o b u č elar s k o d r u štvo) da se ustanovi v Kočevji dekliška šola, da se j je imenovalo za svoje častne ude kmetijskega
Domače stvari.
— (Za našo „slovensko knjižnico") se iz angleščine na slovenski jezik prevaja in pride črez 3 ali 4 mesece v tisk tudi slavni, uže v vso evropsko jezike prevedeni klasični roman „Župnik v \Vake-Fiel du". —Mo-ralične in pisateljske podpore nam ne bode manjkalo, da bi le tudi materijalna podpora malo živejša in večja bila.
— („Laib. Tagblatf.) Predvčeranjem je bilo pri najvišjem kasacijskem sodišči na Dunaji obravnavanje obojestranske pritožbe zoper razsodbo porotnega sodišča v Ljubljani od 11. avgusta 1. 1875 o tožbi deželnega tajnika Kreča zoper „Laibacher Tagblatt". — Najvišje kasacijsko sodišče razsodbe ljubljanskega porotnega sodišča, kateremu je predsedoval graške nadsodnije svetovalec, znani II e in r i c h e r , n ij potrdilo zarad formalnih ncpravilnostij, ter je novo obravnavo pred ljubljansko porotno sodbo ukazalo. G. Krečevo stvar je pred najvišjim sodiščem zastopal ljubljanski advokat dr. Moše, kateri seje zarad tega več dnij na Dunaji mudil.
— (Iz deželnega odbora kranjskega, seja 2 2. jan.) Deželni odbor je v
sprejme plača za dve učiteljici na tej šoli po 400 in 50O gld. iz nonnalnega šolskega fonda; dalje, da se razširi dvorazredna ljudska šola v Sodražici v trirazredno in se plača 400 gld. za tretjega učitelja sprejme. — Sklepi občinskih odborov v Krškem in Kočevskej Reki zarad uvedenja občinskih taks so bili potrjeni. — V izr. seji dež. odbora od 23. jan. pak se je odbor posvetoval in je dogotovil program stavljenja novega deželnega zavoda za blazne v Studencu pod Ljubljano.
— (V Ptuju) je 22. t. m. mariborski advokat dr. Duehatsch govoril svoj kandidatni govor. Njegovo stališče je zmerno liberalno. Rekel je mej družim: „Oerkev naj se smatra kot privilegirana javna korporacija, in naj se jej dajo jednake pravice in dolžnosti, kakor vsacemu druzemu državljanu." To je pravo liberalno stališče. A „Tagesposti" nij všeč, zato je postavila mej to stavke znamenje „(?)".
— (Za državni zbor) iz skupine gornje-koroških mest in trgov kandidujejo Be-ljačani Ant. Moritscha; drugi kraji so za Eg-ger-ja in za g. Weindorfor-ja.
— (G. Podobniku), učitelju pri sv. Jakobu blizu Celovca, se je od strani deželne šolske oblasti koroške izreklo posebno priznanje gledć njegovega truda pri sezidanji in uredbi nove šole v št. Jakobu.
— (Kamniška narodna čitalnica) napravi v nedeljo 30. januarja t. 1. besedo i sledečim  programom:   1. Deklamacija „Slo venski junak v turškem boji" ; 2. Domovina, čveterospev ; 3. Haukin-Polka, igranje na dvoje citro in kitaro; 4. „Garibaldi" gledališčna igra v 1 dejanji; 5. Ples. Začetek ob Va8 uri zvečer Uljudno se vabijo vsi čast. gg. udje k obilni udeležbi, ter naj blagovolijo tudi sposobne ne ude pripeljati.   Vstopnina za ude 10 kr. za neude 30 kr. Odbor.
— (Vranska narodna čitalnica) napravi (!. februarja ples in tombolo. K tej veselici vabi najuljudnejše Odbor.
— (Iz Cerknice) se nam poroča: Iz našega jezera se ravno sedaj izvaževa 14—17 palcev debel led, kateri je namenjen črez morje • v Bombav.  —  Zares, da tako lepega in čistega lodii nij kmalu kje dobiti.
ministra gosp. Mansfelda, škofa Pogačarja in gosp. Pagliaruzzija iz Goriškega.
— (,,Triester Ztg.") ima 25. jan. dopis iz Ljubljane, v katerem dopisnik iz naše nedeljske tožbe, da se preveč nemško uraduje in piše pri nas, sklepa o potrebnosti nemščine in o „želji" našega kmeta po nemščini. Treba je precej žurnalistične perfidije, da more človek kaj tacega iz našega članka brati. Mi priporočamo dopisniku več vestnosti in objektivnosti.
— (Kvartet švedskih dam) bode koncertiral v petek 28. t. m. v redutnej dvorani. Nij le naša žurnalistična dolžnost, da opozorujemo občinstvo na to priliko, preživeti par krasnih uric, — dolžnost vsacega omikanega in za lepo vnetega človeka je, porabiti ta moment sigurno duševne zabave, posebno sedaj, ko se nam taka priložnost redkokrat ponuja. Omenimo le, da muzikalni strokovnjaki cele Evrope začudenjem no morejo pre-hvaliti del tega švedskega kvarteta in da so v čestilnem priznanji jedini vsi listi in vsa žurnalistična poročila od Petrograda do Londona. Naj torej nikdo, posebno kdor jo pevec, ne zamudi tega večera in petja, o katerem pravi londonski „Standard," da so popolnosti tako približuje, — as tbe imagination can pieture, — kakor si je le mogoče misliti.
lil nI nlett urediti Al vu : G. M C. To BO osobne »tvari ne spadajo v Hat ni v večjo javnost. Pred s iduijo. — G. J. Z vsem zadovoljni.
V zadevah Marijne bratovščine.
Od necega privrženca „Marijne 1 tratovščine čital sem v „Laib. Tagblatt" od 22. t. ni. Št. 17. nova napadanja na uže dosta osvitlene norednosti pri »Mar« br.u Govoril sem z urnostmi možmi opozicije, ter seiu čnl zopet znamenitejše tožbe proti sedanjemu odboru zaradi mnozih zanikernostij, nepravilnega iti samovoljnega delovanja. Do sedaj je bilo mnogo druStve-nikov tiho, a odslej uvideli so od vseh stran i j le samo neodkritosrčno ravnanje in izgube. Vsak pametni društvenik ne more tedaj več zaupati sladkim besedam odborovim, teniuč. zahtevajo vsi dejanje in uvedeuje reda. Dalje tudi zabtevajo vsled pravil jim pristujoči občni zbor, pri katerem se mora naznaniti delovanje ravnateljstva. Potem tudi zabtevajo novo volitev za anulirane volitve štirih odbornikov ravnateljstva za 1. 187f>. in tudi volitev izstopivših treb odbornikov za 1. 1875., tedaj volitev za sedem odbornikov, ki se mora vršiti v priliodnjem občnem zboru.
Zadnjič pri občnem zboru nij bilo čuti nobenega opravičenja. Pri prvem občnem zboru novo izvoljeni
malo jači veter na vse štiri strani sveta raz-nesti, ali so ljudje, kamenitih prsi in čvrste vere vojvodi svojemu. Dlugoš pozna rudeče-belo zastavo, pozna tudi sovraženi križ na njenem vrhu in vidi da more njegova sila kar na jedenkrat uničiti malo četo Stanislavovo. Prepaden in jezen od misli, da bi mogel križ zagospodovati po okolici, nad katero se vzdi-gujo Bokovo, zbere po noči svoje silo in prebrodi skrivaj na splavih Vago, a jutranje izhajajočo solnce je zasijalo na dve sovražne čete, ki bodo odločile osodo prihodnjih dnij. Stanislav je sicer čakal dobre pomoči s Tren-čina, ali ko je sedaj videl, da jo sovražnik pred njim, da zatrobiti in se vrže na konja. Rudeče-bela zastava zavibra v svežem jutranjem zraku in nad njo moleči križ tiho pogleda po považkej dolini, kakor da jo milo blagoslavlja.
In nastane krik. Redovi Stanislavovi šume tiho iz skrivnostno; jedni gledajo otožno, ali tistim tam ne moreš na lici videti niti tuge niti radosti, — vsi se premikajo kakor svečeniki smrti. Ljudstvo Dlugoševo kriči, da se do neba sliši in udarja silno na peščico, bo-rečo se kakor od navade, ker je  bil zakon
bratstva slovenskega: nobenej sili ne odjenjati. — In udarili so prvikrat, navalili drugikrat, in vsaka navala Dlugoševa razbije se ob čvrste prsi trenčinskih junakov, kakor se od borje t«rano pljuskanje morskih valov razbija ob tvrdi rt iz morja štrleče skale in razpada na tisoč krogov po širokej površini. Ali iz nova lete konjiki spredaj, pešci udarjajo s strani na peščico Trenčincev. Sedaj se pokaže v sredi Stanislav, pogleda četo in zaupije: za menoj ter mahne z mečem da je zažvižgal po zraku kakor, da bi ga užgal poljub jutranjega solnca a na drugej strani kriče in vpijejo, ker se nemajo kdaj junačiti; kajti ostro in ognjeno orožje seka šljeme, lomi sablje, odbija sulice ter pritiskuje sovražno vojsko, da jej uže iz-manjkuje mesta, da bi mogla z rokami mahati, loke napenjati in izpuščati smrtne strele na prsi trenčinske.
Kje so ti silni valovi Dlugoševo vojske V Raztreskani in razpodeni. Vodja gleda izpod sivih obrvij s tožniin in upalim očesom, išče svoje junake, ali kukavice so ga zapustili iu on je v sovražnikovej roki ujet, ponižen in zvezan.
Pogleda na lica sovražnih vodij, ki na njih sije radost, kakor je to navadno po zmagi: — ta zmaga je zmaga nad vlastnim bratom! —
Stanislav da zatrobiti in odleti na svojem j konji k Vagi in na Dlugošovih splavih pre-brodivši jo, pride pod Bekovo. Vratar ne spusti mostu!
„Dlugoš! — zavpije Stanislav — reci da se most spusti!"
Dlugoš molči.
„Dlugoš ! ako ti je kaj do življenja, daj most spustiti!
In zopet nobene besede.
„V našej roki si; in še jedenkrat ti rečem, daj storiti, kar ti zapovedujem — ali ne dočakaš sodbe na Treučinu!
In Dlugoš povzdigne oči proti nebu, nem prime tiho z roko ob strani visečo srebrno trobentico in zatrobi na-njo. Most se spusti in junaki Slauislavovi se popno na grad in na njegovem vrhu zasade rudeče-belo zastavo z dvojnim križem.
(Dalje pri h.)
odborniki, teuiuf tudi g. X N. llornk uciiiajd* pravice •edeti v odboru, kajti pri drugem izvanrednom občnem zboru so se pri prvem uličnem zboru vršene volitve /. veliko Mi'iuo ovrgle in novo volitve zahtevale. A kako pa pride to, da se g. Horak zdaj sili v odbor ko se j« veutlar sam trudil, pO njegovem mnenji za predsedništvo nezmožnega g. Kašpar Abčina od pred-sedništva odstraniti, zdaj pa njegov nered pri vodstvu društva zagovarjati, ko je vendar častno besedo i/, rekel, da ako bi bil prav voljen, ne bode sprejel volitev?
Celi odbor z blagmfnieo in g. J. N. Ilorakom vred tedaj nekak čudni ,Sibauspielu igra!
Za podpredsednika je bil voljen g. Pakle, kako je mogel on dovoliti, da je, ko dobro ve, da blagajnica mora biti pri blagajniku, romala od njega k g. J, N. UorakuV Ali nas 1669 udov, ki smo izven odbora, in smo tudi pošteni možje in občani, nemamo nič govoriti o društvenib zadevah, ali je vsa naša pravica le plačevati? Naravno jo, da nemarno nobenega zaupanja več. v ravnateljstvo, posebno pa ne, zaradi tacega oskrbovanja društvenega premoženja. Tako gospodarstvo našega premoženja nas temveč draži in pripravlja do sklepa, da ne bode m o odslej več vplačevali letnih doneskov in to vplačevanje boderao toliko časa stavljali, dokler ne bodo zaupni možje v ravnateljstvo izvoljeni, kateri bodo zopet uveli red.   Končno pak upamo, da letos
Eri poberanji letnih doneskov ne bode razstavljena eraška pusica za milodaru. Bog zna komu, ravno tako tudi, da se ne bode pripravila do sedaj navadna vsakoletna pojedina na čast našej ljubej Materi božji! Amen!
An/7 prirržcnec in xoml „Marijne bra tor* fine", (•JS) ki za vse kar izreka opra riti.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere In Barry
30 let nif je uij bolesti, ki bi Jo me bila oidrm-vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrašcenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetruh; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, uepre-b*v ljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanle pri nosečih, otožnoBt, diabet, trganje, shiij Sanje, biedicico in pre Miljenje; posebno bo priporoča za dojenee in je bolje nogo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi »pričevala protesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caetle-snoirt, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osoh, se razpošiljava na posebno zahtovanje zastonj. Kratki izkaz ii 80.000 sprićevalov. Spričevalo št. 73.670.
Na Dunaji, 13. iprila 1872. I reilo je i že sedem mesecev, odi ar sem bil v brezupnem stanju Trpel sem vsled prsnih i i čut nicnib bolečinah, in sicer tako, da s»m od dne do dne >idno gniL in to z« prečilo je dolgo časa moje it dije.   Cul sem od Vaše čudapolne Revaleaciere
prijel sem jo rabiti in tagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku Vi>ae ttćue in okusne Kevalesciere popo nt m zdrav, tako, da brez n^mar iega trešnja morem zopet pisati. Za-adi teg« priporočam
vsem bob im to p'imerno prav ce: 6 m okusno hrano, kot lajbo'jši pripem ček, ter ostanvm Vaš udani
Gabri e l T e s • h n e r, slušatelj javnih višjih t govskih šol. Pismo visoko plemenito markize de Brehan.
Neapel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo Jo moje stanje bujšanja in bolečin vsake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogli niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mije zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštevanja.
Markize de Brčhan. Št. 75.877.  Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici in tiščanji v prsih.
Št. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljeuji, nespanji in hujšanji.
itevalescičre je 4krat n-i nej^i, nego meso, ur se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat već na ceni, ko pri zdravilih.
V yleha.at.ih pašiosih po pol funta \ gold. 50 kr 1 funt S gold. 50 kr., 2 fhnta 4 golu. 50 kr., 5 run tov 10 gold., 13 funto.' 30 gold., 24 funtov 3K gold, - Bevaleaoiore-Biscoiton v pnšioah in tabletah z. 19 tas 1 gold. 50 kr., 24 ta* 2 gold. r0 fir., 48 tas t gold. .10 kr., v  prahu ta 120 ta>      gold. Prodaje Da Barry *  Comp.   na  1>» 'ijl, Walliaeh |MW  iiev. P,   kakor v vseh  iLtatih pri dobrih lekrrjih in speoerijakih trgovcih: '.adi razpošilja du-najska hiša na vse kr»\"e m poštnih  mkasmoah al p »vzetjili. V I>Jubijani Ed W >. h r, J. Svoboda lekar pri „zlatom orlu", v Ilekl pri lekarju J. Pio dama, v Celovcu pri lekarju Birn naoherju, ■ Spljetu  pri  lekarju Alj ino viču, v Trsta pri lekarju Jakobu Serruvailo pri drogeristu P. Rocca in J. Hirschn, v Zadru pri Androvieu. (310
Tržne cene
▼ Ljubljani 26. januarja t. 1. Pšenica hektoliter 8 gld. 20 kr.; — rež 5 gld 80 kr.; — ječmen 3 gld. 90 kr.; — oves 3 gld. 50 kr.; — ajda 5 gld. 50 kr.; — proso 4 gld. — kr.;
— koruza 4 gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 60 kr.; — fižol hektoliter 6 gld. 50 kr.; masla kilogram — gl. 97 kr.; — mast — gld. 80 kr.; — ipeh trisen — gld. 64 kr.; — špeh povojen — gld. 82 kr.; jajce po 2 V, kr.; — mleka liter 8 kr.; govednine kilogram 48 kr.; — teletnine 44 kr.; — svinjsko meso 46 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 68 kr.
— slame 2 gold. 32 kr.; — drva trda 4 k v. metrov 9 gold. — kr.; — mehka 6 gld. — kr.
Dunajska borza 26, januarja.
Enotni ura. aoi* v banka*o,. 65 gui 70 kr. Enotni dri. dolg v srebru 73 8h
1860'IHf. pocojilo.....112 . 75
Akcije narodne nauke   ,   .     891 9 —
Kreditne akcije    .   .    .   .      189 „ 50
London.......                                   114 „ 45
Napol. .......9 . 21
C. k. cekini.......5 „ 43
Srebro          .   .       .... 105 . —
cts
a
a*
8)
M
CD
pripravlja
Dorško olje
(IDorscli.-Ijebcrth.raii-Oel)
iz sale kitovih jeter, t katerem je železni jod (Mer)
V 35.00 gramih olja iz Hale kitovih jeter je 14 centigrainov železnega joda (1'rotojodaretum ferri.) (132—181)
Jaz ne bodem opisoval učinek železnega joda, ker ta je obče znan in se vporablja splošno v zdravilstvenej stroki.
Ta učinek pak postane važnejši, ako se združi z oljem iz sale kitovih jeter in je posebno zdaten v vseh onih slučajih, v katerih se more brzo pomagati oslabljenoj redilnej delavnosti; kjer se mora dostaviti krvnej cirkulaciji večja kolikost teh elementov, kateri kri čistijo, ter s tem dajejo napravam sopenja večjo delavnost in pripomorejo do ustvaritve zdravnejše in večje krvne mase.
Jaz morem jih tedaj najtopleje priporočati kot najboljši pripomoček proti bramorjem (škrotoljnom), rakitis, kroničnim izpustkom na koži, pljučnim kataru in jetiki.
Nakazanje o rabi. Olju iz sale kitovih jeter uživa se po 10 gramov trikrat na dan ali po zdravniškem predpisu.
Cena jedne steklenice 1 gld. av. velj. iH   Da se ponarejeuja izogne, vti-sneno bode moje ime na vsakej steklenici.
Novi mehovi za ogenj pihati.
Podpisani izdeljuje uže črez 30 let domačim kropčanskim, kamnogoriškim in tržiškim fužinam po obilih skušnjah potrjene, dolgo trpežne mehove, s katerimi se malo oglja porabi in delo hitro in dobro dovršiti zamoro.
Kdor potrebuje take mehove na kakoršen način koli, naj jih naroči pismeno ali ustmeno pri podpisanem, ki obljubi, delo prav dobro, hitro in polovico ceneje izgotoviti, kakor pa v Gradci ali na Dunaji velja. _ , . .
J ILv^Ea-tiosi Zupan,
('-7— l> v Kropi na Gorenjskem.
1
1070        Diplomo priznanja 1£73 vlastnega priroda in druga hrvatska vina
priporočujeta (20—2)
F. in A. Concilia,
V Zagrebu nasproti nmlbisktipslitiga dvora.
: HOtB
1111111111111111111111
mere in uteži!! ■
Cimentirano, najlepše izdelano po nizkej ceni.
Železni uteži po Va, 1, '2, 5, 10, 20 kilo.
Uteži z mesiiika posamezni, od 1 grama do 5 kilo vsak.
Uteži z mesinka v garniturah brez posode.
Uteži z mesinka v posodi na 3 sorte.
Uteži z mesinka za decimalne vage.
Uteži z mesinka za ceutinieutalue vage.
Mere za tekočine, trdite in debele, s čina.
Mere za tekočine, z belega kositarja.
Mere za tekočine, za pivo.
Mere za tekočine, za vino.
Mere za suho blago z belega kositarja.
Mere za suho blago z železnega kositarja.
Mere za suho blago po 5, 10, 20 litrov.
Mere za suho blago z lesa od 1 do 100 litrov.
Mere za strihanje.
Mere za hlago, ploščate ali četirivoglate, železne ali lesene. Falični metri (prej pošet) s pušpana, ribje kosti, mesinka in
slonove kosti. Vage vsake vrste in vsako velikosti.
■1BB Stari uteži se pri kupu uračunijo. ■■ Zaloga imenovanih mer, utežev in vag je v prodajalnici železnega blaga
-^lToin-a, Sličezc-oa,,
v  I .iiil>l'Jusi i. rta tiniKijskrj cvati H, 64.        (457—7)
IzaateJj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
13