Ljubljana, sobota 4 mdia 1929 Cena 2 Din Upravolitvei UjubHao*, Pie&ernova M 54 Telefon St. JI22, «123, 1124. 3125. 3126. lueratni oddelek: Ljubljana Prešernov uiica 4. Telefoo št 2492 Podružnica Maribori Aleksandrova cest it. 13 TeJetoo it Podružnica Celje: Kooeoova olics it I. Telefon it. 190 Računi pri črnit 6ek- tavodih; Ljubljani it. 11.842; Praha 6Lsk> 78.180; Wiea Ur. 105 241 Boji v Berlinu se nadaljujejo Komunisti še vedno ogrožajo berlinske ulice - Boji s policijo so se nadaljevali tudi v pretekli noči Avstrijska vladna kriza rešena Zvezni kancelar bo dr. Streeruwitz, podkancelar pa bo Vinko Šumi - Socijalisti ostanejo v opoziciji Dunaj, 3. maja. s Avstrijska vladna kriza je končana. Meščanske stranke so se našle na skupni platformi ter kunčnoveljavno nominirale svoje ministrske kandidate Ob 18. uri se ie sestal glavni odbor, da sprejme volilne predloge. Po teh predlogih bo nova avstrijska vlada sestavljena nastopno: Zvezni kancelar dr. Streeruvvitz. podkancelar Vincenc Schumy. (nekdaj Vinko Šumi. slovenski potovalni učitelj), minister za pravosodie dr. Slama, prosvetni minister dr Czermak minister za socijalno skrbstvo dr. Resch. minister za finance dr. Mittelberger. minister za poljedelstvo in šume poslanec Fodermayer. minister za trgovino in promet dr. Schuif in vojni minister Vaugoin. Kandidatura vojnega ministra Vaugoina je tudi v krščansko-socijaini stranki povzročila živahne debate, ker so v tej kandidaturi videli hudo zapreko za sporazum s socijalniini demokrati. Končno pa je zmagalo stališče prestiža stranke, tako da je bil tudi Vaugoin soglasno nominiran. Socijalni demokrati se postavljajo na stališče, da z vlado niso sklenili nobenih obveznih sporazumov in da bo njihova pripravljenost. sniti se z ostalimi strankami na delovni podlagi odvisna od tega. ali bo parlament dela zmožen. Ako bo novi kabinet nadaljeval kurz bivšega zveznega kancelarja dr. Seipla. prott kateremu so se socijalni demokratje tako ostro borili, potem bo morah vlada kmalu uvideti, da so nove volitve neizogibne. Pred uveljavljenjem trgovinske pogodbe z Madžarsko Dopolnilne in spreminjevaln e konvencije so predložene madžarskemu parlamentu v ratifikacijo Budimpešta, 3. maja, č. »Az Est« poroča, da je zunanji minister Walko predložil parlamentu predlog za ratifikacijo nekaterih konvencij, sklenjenih z Jugoslavijo. Te konvencije so sicer same na sebi manjšega pomena, vendar pa pripisuje list njihovi predložitvi veliko politično važnost, ker bodo tvorile uvod za uveljavljenje madžarsko-jugoslovenske trgovinske pogodbe. Do-sedaj so bile trgovinske zveze med Jugoslavijo in Madžarsko urejene samo z začasnimi konvencijami. Pred tremi leti je bila sicer sklenjena trgovinska pogodba, katere ratifikacija pa se je neprestano zavlačevala. Jugosla- vija je sedaj ratificirala to trgovinsko pogodbo, pokazala pa se je potreba, da se nekatere njene določbe izpremene, kar se je zgodilo s posebnimi konvencijami, ki so sedaj predložene madžarskemu parlamentu. Ni izključeno, da bo madžarski parlament zato ratificiral ob tej priliki tudi trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Ta ratifikacija bo pomembna zlasti za ureditev vprašanja železniške tarife na jugoslovenskih železnicah za prevoz blaga iz Madžarske v svobodno reško luko. »Az Est« pravi, da bo postala po ratifikaciji trgovinske pogodbe ugodnejša atmosfera za rešitev tega vprašanja. Likvidiran gospodarski konflikt z Avstrijo Sporazum o poravnavi spora, nastalega zaradi uvoza zaklane živine iz Jugoslavije v Avstrijo Beosrad, 3. maja, p. Spor, ki je nedavno izbruhnil med Avstrijo in našo državo zaradi uvoza jugoslovenske zaklane živine v Avstrijo, je likvidiran. Kakor znano, je naša država sklenila z Avstrijo januarja meseca novelo k trgovinski pogodbi, ki je pomenija v industrijskih predmetih znatne ugodnosti za Avstrijo, glede izvoza živine in ostalih poljedelskih proizvodov pa pridobitve za Jugoslavijo. Kmalu po podpisu te trgovinske novele pa so v Avstriji poljedelski krogi uprizorili proti naši državi kampanjo ter dosegli, da je avstrijska vlada omejila uvoz jugoslovenske zaklane živine, čeprav je to nasprotovalo jasnemu besedilu trgovinske pogodbe in naknadne novele. Avstrij- ske oblasti so se pri tem sklicevale na mednarodne veterinarske konvencije ter zlasti osporavale uvoz zaklane živine brez drobovja. Naša vlada je ostro nastopila proti tej akciji ter odposlala na Dunaj inšpektorja ministrstva trgovine in industrije dr. Lazareviča, ki je z ostalimi zastopniki jugoslovenske vlade posredoval pri dunajski vladi, da reši nastali spor mirnim potom. Intervencija naših delegatov je uspela. Med avstrijsko in našo vlado je bil te dni dosežen sporazum, po katerem bo avstrijska vlada omilila svoje uvozne odredbe in izvajala trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo po uzancah. ki so bile doslej med obema državama v vdjavi. Ureditev svobodnih carinskih skladišč Važen pravilnik finančnega ministrstva — Nove možnosti za razvoj našega pomorskega blagovnega prometa Beograd. 3. maja p. finančni minister je danes podpisal pravilnik o svobodnih carinskih skladiščih, ki se ustanove v vseh naših lukah. O pravilniku je generalni direktor carin dr. Šmid dal vašemu dopisniku naslednja pojasnila: »Našim pomorskim pristaniščem nedosta-jajo potrebna skladišča, ki bi lahko prevzemala inozemsko blago, predvsem pa tranzitne pošiljke brez ocarinjenja. Zato se tudi domače parobrodarske družbe ne morejo z zadovoljujočim uspehom posvečati tovornemu prometu, zlasti na Jadranskem morju in v Levanti. Ker ne razpolagamo z večjimi skladišči, naša pristanišča niso v položaju, da prevzemajo večje količine tujega blaga, ki prihaja po morskem potu. Zato se pomorski blagovni promet ne more koncentrirati v naših lukah. Upoštevajoč te činjenice je carinski oddelek finančnega ministrstva sestavil poseben pravilni« za svobodna carinska skladišča. Novi pravilnik se naslanja na pooblastilo čl. 13. carinsko-pomorskega pravilnika, ki je postal že i. 1925 zakon. V svobodnih carinskih skladiščih se bo razkla- dalo blago, ki bo dohajalo iz inozemstva, bodisi po železnici, bodisi z ladjami, ne glede na to, ali je to blago bilo že izročeno carinskemu pregledu ali ne. Zatem se bo v teh svobodnih skladiščih razmeščalo domače in tuje blago, namenjeno za izvoz. Svobodna carinska skladišča bodo smeli urediti: samoupravne korporacije, trgovske družbe, brodarska podjetja in tudi posamezniki, toda le v tistih pomorskih pristaniščih, v katerih se nahajajo glavne carinarnice. Pravilnik obsega vse podrobne formalnosti glede natovarjanja, iztovarjanja in iz-skladiščenja, kakor tudi glede odpravljanja blaga. Predvidene so razne olajšave, ki se nanašajo tako na formalni postopek kakor tudi na državne dajatve za manipulirano blago. Svobodna carinska skladišča bodo smela izdajati tudi skladiščne liste, tako zvane varante, za kar pa bodo morale imeti posebno odobrenje ministrstva trgovine in industrije. Pravilnik bo stopil v veljavo takoj po pravoslavnih velikonočnih praznikih.« (iano&rioa aait mesetao 26 Dta, M Inozemstvo 40 Din. Uredništvo: Ljubljana, Kmafijeva otoca 5. Telefon it«v. 3122, 3123, 3124, 3125 ia 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Tcleloa it. 440. Celje: Koceoova dL 2. Teletoo itenr. 190. RofcopM a« m vračajo. • Oztea po tarif«. Ljubljana, 3. maja. Šestnajsti kongres ruske komunistične stranke je bil pred .par dnevi zaključen. Kakor je bilo pričakovati, kongres res ni prinesel nikakih senzacij, posebno pa se na njem ni opazilo, da vladajo med strankinimi voditelji tako hude razprtije. Bilo pa bi seveda napačno, ako bi po tem presojali pomen zaključnega kongresa. Oiicijelno se utemeljeno naglasa, da je storil kongres zelo važno delo s tem, da je potrdil veliki načrt industrijalizacije Rusije, ki je projektiran na pet let in ki predstavlja ogromno zasnovo gospodarske obnove sovjetske države. Hkrati se povdarja, da pomenijo zaključki kongresa zmago Stalinovih smernic ter odklonitev programa in ideologije desničarske opozicije. Predvsem se vidi to pri odobritvi načrta za petletno industrijalizacijsko in investicijsko akcijo na kmetih. Ta pomeni namreč poostritev notranje borbe, ojačenje nasprotstva med večjimi kmeti ali kulaki in majhnimi posestniki odnosno komunističnimi težnjami. Zakaj po novem načrtu se bo pospeševala socijalizaciia na kmetih, kar pomeni pritisk na premožnejše agrarne producente in njih gospodarsko individualnost. Mnogi poznavalci Rusije trdijo, da je odnošaj vasi do komunizma poglavitni problem sodobne Rusije. Doslej se bolj-ševiškemu vodstvu ni posrečilo pridobiti zase večino kmečkega prebivalstva; na ukrepe komunističnega upravnega aparata je odgovarjala vas s pasivno resistenco. Areal posejane odnosno obdelane površine se ni povečal v zadostni meri, gotovo pa ne toliko, da bi se mogla prehrana mest vršiti v brezhibni obliki. Uvedba krušnih kart in racijoniranje nekaterih drugih živil je dovolj dobro merilo za produktivnost sodobnega ruskega agrarnega gospodarstva. Produktivnost bi se gotovo povečala kljub delnim idejnim in življenskim nasprotjem, ako bi kmet dobival po isti ceni ekvivalent industrijskih izdelkov bodisi iz domačih, bodisi iz inozemskih tvornic. Po novem načrtu se hoče ravno to nesoglasje odpraviti, industrijska proizvodnja z novimi investicijami dvigniti in cene industrijskim izdelkom z raznimi sredstvi kolikor mogoče znižati. Pričakuje se, da bo potem tudi vas stopila v boljše odnošaje z mestom. Desnica boljševiške stranke, ki sestoji v prvi vrsti iz gospodarskih strokovnjakov, želi. da bi komunizem ne nastopal ofenzivno zoper kulake, marveč da bi se tu zadovoljil samo z delno izvedbo svojega gospodarskega programa. Ta zahteva se je stavila že poprej in je zadela na srdito nasprotstvo levičarske opozicije, ki pa je, dasi pod vodstvom energičnega Trockega. popolnoma strta. Stalin sam izvaja sedaj do neke mere levičarske težnje, zato pa je prišel v nasprotje z mnogimi in tudi z Buharinom, ki ie bil še nedavno njegov poglavitni mentor. Sedaj, ko se bo začel izvajati in preizkušati petletni program, se bo moralo tudi nasprotje med desnico in Stalinom v praksi kazati vedno očitneje. Tudi na kongresu ie to nasprotje obstojalo. Toda že takoj v začetku ie uvidela opozicija, da ie vl?da absoluten gospodar situacije in da bi ji diskusije na kongresu prav nič ne koristile, marveč jo samo še oslabile. Zakaj Stalin je poskrbel, da so prišli na količkaj odločujoča mesta sami njegovi pristaši in zaupniki; vsi argumenti desnice bi bili bob ob steno. Zato se skoro niso oglašali k besedi in kongres je potekel brez razgretih debat. Preizkušnja pa se bo morala izvršiti tudi na drugih področjih. Sovjetska vlada se je silno trudila, da dobi inozemsko finančno posoiilo Toda ni se ji posrečilo niti v Evropi niti v Ameriki in svojo gospodarsko obnovo bo morala izvesti brez vnanie pomoči, kar nrav gotovo ni lahka naloga. Ce ji bo Stalinov centrum kliub temu kos. od tega je odvisno marsikaj važnega za rusko notranjo politiko. Odgoditev čsl. zbornice Praga, 3. maja. h. Včeraj in danes je za« sedala poslanska zbornica Današnja seja je bila zelo kratka Razpravljalo se je pred* vsem o zakonu glede pomožnih šol za manj nadarjene, ki je bil sprejet. Nato se je zbornica odgodila na 23. maja. Pripomniti je treba, da je odmor v zasedanju zborni« ce povzročen zaradi tehničnih okoliščin, zlasti zaradi kongresa republikanske stran» ke in ne zaradi političnih vzrokov. Pogajanja reparacijskih strokovnjakov Pariz, 3. maja s. Predsednik državne banke dr. Schacht je imel danes dopoldne ponoven razgovor s predsednikom reparacijske konference Owen Youn«om. Popoldne je nadaljeval svoie razgovore z delegati glavnih držav upnic. Addisov pododbor (bivši Rewe!stokov pododbor) danes ni imel seje in najbrže tudi Jutri ne bo casedai. Berlin, 3. maja a. Komunistični izgredi so se nadaljevali v posameznih delavsikih okrajih tudi danes. Policija je morala ponovno intervenirati in uporabiti v več primerih orožje. Posebno ostri so bili spopadi v Neuk6lnu, kjer so trajali boji celo noč in se zavlekli tudi danes pozno v popoldan. Komunističnim demonstrantom, ki se rekru-tirajo večinoma iz vrst komunistične bojne organizacije »Rdeča fronta«, se ie posrečilo še opoldan v mnogih ulicah prekiniti promet in ponovno zgraditi barikade. Policija ie proti njim uporabljala orožje ter ranila in ubila zopet večje število komunistov. Ker pa so komunistični razbijač: nadvse dobro organizirani, ni mogoče točno ugotoviti števila mrtvih in ranjenih komunistov, ki jih komunistične sani-tetske kolone takoj odpelijejo z bojišča in jih na to skrijejo pri svojih zaupnikih. Policijski predsednik je odredil cer-niranje posameznih ulic v Neukolnu in Weddingu. kjer so streljali komunisti tudi iz hiš. Pri tem se ie posrečilo aretirati že 38 komunistov, ki so streljali, skriti na strehah, na policijsko moštvo. Berlin. 3. maja a. Zaradi komunističnih nemirov, ki so se odigrali v Berlinu, je sklenila prepovedati pruska deželna vlada za nedoločen čas kongres nemške komunistične stranke, ki bi se imel vršiti od 5. do 10. maja v Draždanih. Ta prepoved je komuniste silno razburila In groze, da bodo vpri-zorili 5. maja še vse drugačne protestne demonstracije, kakor so bile na t. maja. Policijski predsednik v Berlinu je prepovedal za tri tedne izhajanje komunističnega glavnega organa »Rote Fahne«. Boji v četrtek Berlin, 3. maja. d. O včerajšnjih nočnih bojih med policijo In-komunisti si ie mogoče ustvariti točneišo sliko šele danes, ko so zasedle varnostne čete ognjišča komunističnega odpoia. Prvi nemiri so se pričeli že popoldne, ko so se zbirale velike množice na krajih spopadov prejšnjega dne. Policiia je pričela razganjati to množico in bila prisiljena ponovno uporabiti gumijevke in orožje. Opa-sen pa je postal položaj proti večeru, ko so pričele napadati skupine komunističnih demonstrantov policijske patrulje in posamezne bolje oblečene pasante. Vnelo se je obojestransko puškarjenje, ki je nato trajalo z malimi presledki vse do belega dne. V središču komunističnih mas, delavskem okraju Wedding se ie položai z nastopom mraka tako poostril, da se je bilo bati krvavih pokoljev. Zbrane komunistične mase so napadle na Rummelsplatzu mimo vozeči policijski kamijon in ga obmetavale tako iz ceste izruvanimi granitnimi kockami, da ie bilo takoj osem policijskih uradnikov ob-Mtih s krvjo in trije od njih težko ranjeni. Policisti so pričeli streljati s karabinkami in revolverji v maso, ki je ustavila avtomobil in hotela pobiti posadko. Pri tem so bili trije demonstranti težko ranjeni. Enako opasen >e bil položai v drugem delavskem okraju Neukollnu. kjer je okoli 8 ure zvečer množica komunistov potisnila Policijo s Hermannplatza, zasedla centralni vhod v podzemeljsko železnico, od kjer je mislila prodreti, kakor 1. maja. na Aleksandrov in Potsdamski trg. Ojačenemu oddelku policije se je na to posrečilo zopet zavzeti trg in vhode v podzemsko železnico Pri čiščenju ulic pa so jo sprejeli demonstranti s streli iz karabink in revolverjev. Da so si olajšali napadanje na policijo so sistematično razbili vse cestne svetilke in na nekaterih krajih poskušali prerezati celo električni kabel in prevrniti, vozove cestne železnice ter v bližini se nahajajoče avtotakse Drznost komunističnih upornikov je bila tolika, da so napadli celo avtomobil poveljnika celokupne berlinske varnostne straže polkovnika Hetmannsberga, ko se je peljal v policijskem avtomobilu na policijsko ravnateljstvo na Aleksandrovem trgu. Polkovnik Hetmannsberg je enega izmed napadalcev, ki ga je udaril z gorjačo po glavi sam aretiral in prepeljal v avtomobilu v zapore policijskega ravnateljstva. Burna noč od 2. do 3. maja Berlin, 3. maja g. Danes je prišlo v Neukolnu do novih pocestnih bojev, ker so komunisti skušali zopet prirediti demonstracije. Policija je nastopila proti njim ter oddala več strelov. Ko pa se je s streh in iz oken pričelo streljati na policijo, je morala ta oddati več salv ostrih strelov. V teh bojih so bile ubite štiri osebe, in sicer 1 delavec in 3 ženske, ki so kljub svarilu gledale z balkona pocestne boje. Borba po-'icije s prebivalstvom je trajala skoraj do 7 ure Policifa ie v teku boja ujela 17 mladeni-čev. Jih razorožila ter obdržala kot talce. Z revolverji v rokah jih ie prisilila, da so morali odstranjevati napravljene barikade, Id so bile zgrajene iz cevi, tovornih avto- mobilov, železnih drogov, sodov itd. Ta borba se je vršila ponoči v popolni temi. Ko so mladeniči odstranjevali barikade, so komunisti iz sosednjih hiš otvorili ogenj, ker so mladeniče smatrali za policiste. Šele. ko so ujeti začeli klicati, naj prenehajo, ker so oni kot talci prisiljeni k temu delu, so komunisti preneha'i s streljanjem Včerajšnji spopadi Berlin, 3. maja s. Nemiri v Neukollnu so tudi danes dopoldne trajali dalje. V Blocko-vi, Steinmetzovi in Handjeryjevi cesti se je kljub strogim policijskim odredbam in pri-pravljenosti policijskih oddelkov zbirala velika množica liudi. Ob 11. dopoldne so od-poklicali policijske oddelke, ki so bili do-sedaj v službi, ker so bili zelo utrujeni. Takoj se je zopet pričela zbirati množica in prišlo je do nemirov. Zopet ie morala nastopiti policiia, da je izpraznila ceste. Pri tem je morala oddati tudi več strelov, ker se je množica uprla njenim odredbam. Za zvečer se pričakujejo novi nemiri. Tudi popoldne se je množica zbrala na cestah v taki množini, da je morala policija nastopiti z oklopnimi avtomobili, ki so pa-truljiral; po ogroženih ulicah. Policijski uradniki so bili oboroženi s karabinkami. Poklicati so se morali vedno večii oddelki policije, da se že v kali zadušijo nemiri. V resnici je prišlo popoldne do novih incidentov, kj so zavzeli nevaren obseg. Policijski oddelki, ki so prišli na mesto dosedanjih so bili oboroženi tudi z ročnimi granatami. Pri spopadih je bilo baje tudi več mrtvih in ranjenih. Kakor poroča »Vossische Zeitung« je prišlo popoldne do pravcatih pocestnih bojev, pri katerih je policija v veliki meri rabila orožje Kmalu po drugi url sta bili ubiti dve ženski, 1 moški pa težko ranjen Na balkonu neke hiše so našli 61 letno žensko ustreljeno. Še ni pojasnjeno odkod ie bil oddan ta strel. Da prepreči nadahjne nemire v NeukSIInu in Weddingu, je policijski predsednik prepovedal na cestah, kjer so %e vršili nemiri, vsak promet od 21. do 4. ure zjutraj. Izvzeti so samo zdravniki, babice in sanitetni personal. Okna na ceste moralo biti zaprta in ne sme goreti nobena luč. Lastniki stanovanj, ki bi razsvetlili svoia okna na cesto bodo v nevarnosti, da bo policija pričela streljati v stanovanja Po dnevi se na cestah in v hišnih vežah ne smejo zbirati osebe. Skupine, ki znašajo več kot tri osebe se bodo takoj razpršile. Vsak promet s kolesi ie prepovedan. Gostilne in kavarne moralo biti zaprte ob 9. zvečer. Stavkovna parola ki so lo izdali komunisti je imela le delen uspeh. V tvornicah cigaret je bilo delo večinoma ustavljeno. V kovinski industriji pa je 1800 delavcev sklenilo upreti se stavkovni paroli Nočne bitke Berlin, 3. maja s. Policija je nocoj zasedla najvažnejše točke ogroženih cest. Iz neke h'še streljajo še vedno od časa do časa na policijo. Civilno prebivalstvo sme pasirati ceste le po natančnem pregledu, da ne nosi orožja. Uradniki opozarjajo prebivalstvo, da je prihod na cesto zvezan s smrtno nevarnostjo. Večina trgovin na cestah, kjer so se vršili nemiri, je zaprta. Da onemogoči nadaljne streljanje s streh, je policija v večernih urah postavila na strehe raznih hiš velike žaromete ter je z njimi razsvetljevala ostala poslopja. Streljanje s streh je nato res ponehalo. Na Adlerjevi cesti je policiia proti 21. uri pričela streljati na križišča. Pri tem se je en mož zgrudil mrtev na tla. Borbe na Adlerjevi cesti ob 23. še trajajo. Število smrtnih žirtev znaša doslej 19. Kravali v Reichstagu Berlin, 3. maja, g. V zbornici je prišlo danes do komunističnega incidenta. Ko je komunistični poslanec Pick povzel besedo, da bi utemeljil predlog komunistične stran« ke, ki zahteva naj se vlada zavzame za ukinitev prepovedi lista »Die Rote Fahne«, je začel psovati socijalistični list »Vor« waerts« in meščansko časopisje. Predsed« nik Loefoe ga je ponovno poklical k redu. Po odklonitvi tega komunističnega predlo« ga so pričeli komunistični poslanci raz« frajati in napadati socijalne demokrate, aterim so komunisti klicali, da so moril* ci, fašisti in plačanci. Šele po daljšem ča» su se je mogla pričeti razprava o nadalj« nem dnevnem redu. Lepaki proti nemški vladi po moskovskih ulicah Moskva, 3. maja a. Nemška vlada je vpra šala nemškega poslanika v Moskvi, da-li so bili v resnici na dan prvomajskih proslav nalepljeni po Moskvi in ostalih ruskih mestih lepaki r žaljivkami proti nemški državi. Sočasno je naprosil nemški poslanik izvirno besedilo govora vojnega komisarja Vorošilova, ki je baje v svoiem nagovoru na čete pri prvomajski paradi na Rdečem trgu napadel Nemčijo in se o naej izrazil nadvse neprijazno. Naše zadeve v Društvu narodov Beograd, 3. maja. p. Naš stalni delegat pri Društvu narodov je danes izročil tajni« štvu Društva narodov ratifikacijske listine o konvencijah za oprostitev carinskih po« stopkov, o trgovini z belim blagom in o preprečevanju nemoralnih ubikacij. Nocoj je odpotoval v Ženevo profesor beograjske univerze dr. Milan Todorovič, da prisostvuje seji gospodarskega komiteja Društva narodov. Na seji se bo razpravlja« lo o vprašanju dviga poljedelske, proizvod« nje, ki je tudi v naši državi na dnevnem redu in spada med naše prve gospodarske probleme. Novi šef borze dela v Ljubljani Beosrad, 3. maja r. Za šefa borze dela v Ljubljani je imenovan g. Franc Žužek. Pred obnovitvijo pogajanj z Vatikanom Zagreb, 3. maja. t Iz cerkvenih krosov se doznava, da se bodo takoj po pravoslavnih velikonočnih praznikih obnovila preliminarna pogajanja za zakljueitev konkorda-ta z Vatikanom Koncert Glasbene Matice v Liubliani je sinoči uspel nad vse sijajno, kakor ni bilo drugače pričakovati. Mnogoštevilna publika, kj je skoro do zadnjega prostora napolnila veliko Unionsko dvorano, je vse izvajalce, na čelu jim dirigenta ravna» telja Poliča, teT navzoče skladatelje bumo pozdravljala. Tudi v umetniškem oziru je bil koncert na višku. Podrobnejše porod* lo sledi. / Uredba o odpiranju izročena VZS Referent dr. Peric bo o načrtu poročal ministrskemu predsedniku, nato pa ga dal na razpravo VZS Beograd, 3. aprila, č. Načrt uredbe o odpiranju in zapiranju obratov je bu Izročen referentu Vrhovnega zakouo-dajnega sveta dr. Ninku Periču, ki bo o njej poročal predsedniku vlade, generalu Žlvkoviču, nakar bo uredba predložena Vrhovnemu zakonodajnemu svetu ▼ razpravo. V načrtu uredbe je ohranjeno načelo osemumega delovnl-ka z izitmami, k] jih zahtevajo značaj dela, kakor tudi krajevne razmere. V uredbi se upoštevajo razlike med mesti in vasmi, med posameznimi obrati, kakor tudi prometne in lokalne razmere v posameznih krajih. Sodba v zagrebškem atentatorskem procesu Josip Šunic je bil obsojen na 15 let težke ječe Zagreb, 3. aprila, 6. Danes je bila objavljena razsodba v procesu proti atentatorju Josipu Šuniču, ki je lani meseca avgusta ubil v Zagrebu Vlado Risto-viča, urednika beograjskega «Jedin-stva«. Šunič je bil obsojen na 15 let težke ječe. Sodišče ga je spoznalo krivim zavratnega umora Vlade Ristoviča in težke telesne poškodbe detektiva Plantozarja. Pri določevanju kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalne okoliščine dosedanjo neoporečnost obtoženca, dejstvo, da svojega zločina ni izvršil iz egoističnih motivov, in Jolgi preiskovalni zapor. Obtoženčev zagovornik dr. Budak je vložil priziv proti previsoki odmeri kazni, dočim se je državni pravdnik zadovoljil z obsodbo. Velikopotezna Izsušitev pančevskega močvirja Važna pogodba med našo državo in francosko družbo Batignol Francosko posojilo za financiranje izsuševanja maja Včeraj le bila pod Beograd, 3. ... ------ - pisana pogodba med francosko tvrdko tJa tignol in našo državo o izsušitvi dunavsko-tamniškega močvirja, tako zvanega »Pančevskega rita«. Pogodbo sta podpisala v imenn naše države minister za javna dela Savkovič in finančni minister dr. Svrlju-ga, za družbo Batignol pa njen direktor Georges Beraux. 1 Po sklenjeni pogodbi se morajo vsa izsuševalna dela vršiti pod nadzorstvom ministrstva za javna dela in pričeti že tekom tega meseca. Dela so projektirana na tri leta, stroški pa proračunani na 261 milijonov dinarjev. Vsa dela bo vršila tvrdka Batignol, ki bo od časa do časa obračunavala z ministrstvom za javna dela. Izplačila družbi bo vršila v imenu vlade Državna hipotekama banka, o čemer je bila sklenjena posebna pogodba med finančnim ministrom in direktorjem Državne hipotekarne banke. V to svrho bo Državna hipotekama banka v primernem terminu emitirala posojilo, čigar obveznice bo spravila Ministri na velikonočnem oddiha Beograd, 3. maja p. Preko pravoslavnih velikonočnih praznikov bodo ali so deloma že danes zapustili Beograd skoro vsi ministri. Predsednik vlade general Zivkovič bo prebil praznike v Vrnjački banji, finančni minister dr. Svrljuga in trgovinski minister dr. Mažuranič v Zagrebu, dr. Korošec v Sloveniji, ostali ministri pa pri svojih rodbinah. V Beogradu se že danes opaža praznično razpoloženje. Prebivalstvo Beograda Beograd, 3. maja p. Beograjska občina je definitivno završila popis svojega prebivalstva. Ljudsko štetje je ugotovilo, da Je bivalo v Beogradu 15. aprila tega leta 126.315 moških in 99.755 žensk. Število vsega prebivalstva v Beogradu ie znašalo torej 226.070. Da je število moškega prebivalstva toliko večje, gre največ na račun gamizMe ln na račun uradništva in delavstva, ki se je naselilo v Beogradu brez rodbin. Prvi jugoslovenski govoreči film Zagreb, 3. aprila, č. V Zagrebu je bil te dni dogotovljen prvi jugoslovenski govoreči film. Izdelala ga ie zagrebška filmska tvrdka »Stella« skupno s podjetjem Ben Penkala. Film je dolg samo 120 m ter predstavlja sketch, ki ga igrajo zagrebški gledališki igralci. Film se bo prvič predvajal koncem tega meseca v Zagrebu. Zahteve gostilničarjev in kavarnarjev Beograd. 3. maja p. Delegacija gostilničarjev in kavarnarjev iz vse države je davi posetila načelnika za tujski promet v ministrstvu za trgovino in industrijo dr. Žižka, zatem pa inšpektorja v ministrstvu notranjih del Milana Jankoviča. Pri načelniku dr. Žižku je delegacija zahtevala, naj bi se gostilničarji in kavarnarji ne smatrali za trgovce, temveč naj vlada uredi njihov položaj s posebnimi zakonskimi predpisi. Dalje je delegacija zahtevala, naj vlada upelje v vsej državi obvezno članstvo gostilničarjev in kavarnarjev pri stanovskih organizacijah, kakor Je to že uvedeno v Sloveniji. Inšpektorja ministrstva notranjih del Danila Jankoviča je opozorila na trgovce z alkoholnimi pijačami, da izigravajo zakon s tem, da razmejujejo svoje obrate in posvečajo del svojih trgovskih lokalov alkoholni trgovini. Načelnik dr. Žižek Je delegaciji odvrnil, da smatra za najbolje, ako imajo gostilničarji in kavarnarji v trgovskih zbornicah svoje posebne referente in odseke. Kar se tiče trgovskega značaja kavarniške in go-stilničarske obrti pa je naziranja, da te obrti vendarle pripadajo ministrstvu za trgovino In industrijo kjer se nahaja tudi za gostil-ničarstvo in kavarnarstvo tolikanj važen odsek za turistiko. Glede obveznega članstva gostilničarjev in kavarnarjev v stanovskih organizacijah Je dr Žižek osvojil predloge delegacije ter obljubil, da bo o vseh njenih željah poročal ministru za trgovino in Industrijo. Insoektor Jankovitf je delegaciji takisto obljubil, da bo ministrstvo proučilo vse podrobne ukrepe in da bo preprečilo v bodoče vsako izigravanje zakonskih predpisov od strani trgovcev z alkoholnimi pijačami. družba Batignol prvenstveno na pariški denarni trg po 6.75 % in emisijskem tečaju 87. Skupno posojilo bo znašalo nominalno 300 milijonov dinarjev ter bo odplačljivo v 30. polletnih anuitetah, katerih vsaka bo znašala z obrestmi vred okrog 13 milijonov dinarjev. Z izsušitvijo pančevskega močvirja bo država prihranila 86 milijonov dinarjev samo pri gradbi pančevskega mosta in železnice Beograd-Pančevo. Razen tega se bo pridobilo 30.000 katastralnih oralov zemlje v vrednosti približno 250 milijonov dinarjev. Občine in privatne osebe bodo na ta način dobile plodno zemljo, katere cena bo po izvršeni melijoraciji znatno poskočila. Občine in privatne osebe bodo zato prispevale k povračilu dolga v sorazmerju s svojo zemljo Vsa plačila se bodo vršila po Državni hipotekami banki. Računa se, da bo država po odbitku vseh stroškov imela 100 milijonov čistega dobička. Minister Marinkovič se še ne vrne Beograd, 3. maja p. Minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič je prvotno nameraval vrniti se v BeogTad iz Švice, kjer se sedaj mudi, sredi maja. Ker pa njegovo okrevanje še ni napredovalo tako, kakor so zdravniki upali, ostane dr. Marinkovič v Švici še do konca mala. Konferenci Male antante, k! se vrši v drugi polovici tega meseca v Beogradu, torej v imenu naše vlade ne bo prisostvoval dr. Voja Marinkovič, temveč njegov namestnik dr. Kos ta Kumanudi. Pospeševanje gradnje modernih hotelov Beograd, 3. maja. p. Kakor se izve iz ge« neralne direkcije carin, namerava vlada osvoboditi uvozne carine mnoge predmete, ki so potrebni pri gradnji novih hotelov in v hotelski industriji vobče, kakoT tudi ob» novi starih hotelov, v kolikor jih ni mogo» če dobaviti in izgotoviti v naši državi sami. Hkratu bodo izdani tudi taki kontrolni ukrepi, ki naj onemogočijo vsako zlorabo teh ugodnosti. Uvoznih olajšav bodo zlasti deležni predmeti električnih instalacij, na» prave centralne kurjave, modeme kuhinj« ske oprave, kopalne naprave, klozeti pral* niče itd. Proslava poljskega praznika v Beogradu Beograd, 3. maja p. Danes le bil v Beogradu svečano proslavljen praznik poljske republike, takozvani »praznik ustave«. Dopoldne se le vršila v katoliški cerkvi svečana služba božja, opoldne pa je sprejemal poljski poslanik čestitke diplomatskega zbora, predstavnikov naših oblasti in zastopnikov javnega življenja v Beogradu. Nove industrije v Dalmaciji SpHt, 3. maja č. V gospodarskih kirogčh kroži vest, da namerava skupina belgijskih kapitalistov zgraditi v Sučurcu veliko tvornico cementa. Nadalje namerava neka francoska kapitalistična skupina zgraditi tvoroico aluminija na gričih med Splitom in Solinom. Tvornica bi dobivala si rovi ne iz znanih bavksitnih rudnikov v okolici Derniša. Pravilnik o finančni amnestiji Beograd, 3. maja. V ministrstvu financ le bil sestavljen pravilnik, s katerim se tolmačijo odredbe kraljevega amnestiiskega zakona glede carinskih in davčnih prestopkov. Pravilnik bo stopi! v veljavo prihodnji teden. Velikodušna zagrebška Slovenka Zagreb, 3. maja. č. Nekemu gostilničar« ju v Vlaški ulici je njegova služkinja Te« režija G., doma iz Slovenije, v zadnjem času pokradla polagoma 50.000 Din. Za ukradeni denar je kupila svojemu ljubim« cu avtomobil, ter se z njim odpeljala v ne« deljo na izlet v Slovenijo. Po povratku v Zagreb je bila aretirana ter pri zaslišanju na policiji izpovedala, da se je s svojim ljubimcem slučajno seznanila v Maksimiru. Okradeni gostilničar je izjavil, da ima v svoji blagajni večkrat velike vsote, radi če« sar je bilo mogoče, da ni takoj opazil tat« vin. Stalin čisti tudi med desničarji Berlin, 3. maja s »Vorw&rts« javJja iz Moskve, da je bi! predsednik sovi e tako-ruski h strokovnih organizacij Tomski odstavljen s svojega mesrta ter da je dobil dopust. Baje ie po uradnem nalogu odpotoval v Sibirijo, da pregleda tamošnje strokovne organizacije. Vendar se smatra ta nalog za izgon. Češkoslovaška in Vatikan r V Rimu, ob Jurjevem. Odnošaji med Češkoslovaško republiko in Vatikanom so bili še nedavno zelo napeti. Jana Husa, v očeh rimskokatoliške cerkve največjega nejever-skega rovarja, so najvišji službeni krogi češkoslovaške republike ob ogromni, navdušenja prekipevajoči udeležbi naroda proslavljali kot narodnega pro-svetitelja-mučenika. Velikansko ogorčenje in zamera v cerkvenih krogih: papežev nuncij, ki kljub ponovni od-nosni zahtevi ni dobil zadoščenja, kakor ga je hotel imeti Vatikan, je zapustil Prago. Tekom lanskega leta pa je ta napetost očividno zelo popustila, in kakor kažejo dogodki teh dni, so med Vatikanom in Prago nastali odnošaji. ki bi se mogli prav dobro imenovati ne samo korektni, temveč prijateljski. Včeraj, 23. t. m., na dan sv. Vojteha, se je namreč na najslovesnejši način otvoril v Rimu novi češki duhovniški seminar, »Collegium Nepomucunum«. Cehi so imeli kakih petdeset let v Rimu svoj posebni svečeniški seminar, kateremu je stal na čelu po papežu imenovan rektor. Večina odličnejših čeških katoliških duhovnikov se je vzgajala v tem seminarju, ki pa je po mnenju merodajnih čeških in rimskih cerkvenih krogov postal sčasoma v vsakem oziru preozek, da bi v polni meri mogel zadoščati svojemu smotru. Tako se je porodila misel — ali v Rimu ali med visoko češko duhovščino, se pač ne da dognati — da naj bi se seminar razširil. Pomagala je z znatnim prispevkom češkoslovaška vlada, darovali so znatne zneske razni dobrotniki, cer-kvenjaki in posvetnjaki in znaten dar je prispel tudi od češkoslovaških izseljencev v Ameriki: tako se je zgradila v Rimu v ulici Magrca Grecia v novem appijskem mestnem predelu palača za seminar, kateremu se je nadelo ime »Nepomucenskega kolegija« in se je včeraj vršila slovesna otvoritev tega novega vzgojevališča češkoslovaške duhovščine v znamenju najiskrenejšega sporazumljenja med Vatikanom in Češkoslovaško. Že nekai dni pred to slavnostjo je prispelo v Rim okoli petsto romarjev iz Češkoslovaške in ž njimi deset nadškofov ln škofov, na čelu jim praški nadškof mons. František Kordač. V ponedeljek, 22. t. m., ie papež sprejel najprej gojence »Nepomucenskega kolegija«, ki mu jih je predstavil rektor kolegija mons. Roveda, ki je seveda Italijan, obenem pa tudi generalni tajnik italijanske katoliške akcije. Nato so bili sprejeti češkoslovaški romarji. Papeža je nagovoril praški nadškof, ki se je v latinskem govoru zahvaljeval papežu za njegovo apostolsko pismo ob tisoč-letnici sv. Vaclava in povdarjal, da so prišli češkoslovaški romarji v Rim. da dobe odpustke sv. leta, da čestitajo papežu za njegov svečeniški jubilej, da se udeleže otvoritve kolegija in da se porazvesele miru. sklenjenega med sv. Stolico in Italijo vsled »očetovske veli-kosrčnosti papeževe in genijalnosti moža (Mussolinija), ki ga je poslala božja previdnost«. Papež je odgovoril tudi samo latinski — «zlasti ker je šlo za mešanojezično poslušalstvo«, kakor pravi vatikansko glasilo — in je v svojem govoru posebno omenjal slovanska svetnika sv. Cirila in Metoda. Včeraj dopoldne se je vršila slovesna blagoslovitev kolegija. Na poslopju so plapolale papeževa, češkoslovaška in italijanska zastava. Cerkveno opravilo je opravil praški nadškof. Slavnostnemu obedu v kolegiju sta poleg vseh čeških nadškofov in škofov prisostvovala češkoslovaški poslanik pri Vatikanu in bivši praški nadškof grof Huyn. ki je sedaj aleksandrijski patrijarh. Popoldne se je vršila v slavnostni dvorani kolegija svečana akademija, kateri je poleg češkoslovaškega episko-pata prisostvovalo enajst kardinalov, oba češkoslovaška poslanika, vatikanski in kvirinalski, ter cela vrsta najraz-novrstnejših cerkvenih dostojanstvenikov. Po prečitanju papeževe pozdravne brzojavke je izpregovoril češkoslovaški poslanik pri Vatikanu, g. Radim-sky, ki je. govoreč francoski, po nalogu ministra zunanjih stvari in prosvetnega ministra snoročil pozdrave in čestitke češkoslovaške vlade. Akademija se je zakliučila s himnama »Kde domov mui« in »Nad Tatrou se bliska«. Odnošaji med rimskokatoliškim Vatikanom in husitsko Prago so se. kakor vse to kaže. znatno zbolišali in mnogi se nadeiaio. da bo s konkordatom kma-I" unostavlien mir med remibliVo Htisa. Žižke. Komensketra Havlička, Masary-ka in stolico sv. Petra. Nesreče v italijanskem voinem letalstvu Tnrin, 3. mnia. d. Italijansko vojno letalstvo je zabeležilo zopet dve težki nesreči. Na vojaškem letališču pri Mirafiori se je v veliki višini nenadoma preobrnilo vojaško letalo, tako da sta pilot in opazovalec radia iz letala. K sreči eta imela padala ter sta srečno padla brez večje poškodbe na zem-lio. dočim se je letalo popolnoma razbilo. Slična nezgoda se je pripetila nekemu hi-droavijonu, ki je Dri spuščaniu iz zraka tia morie tnko nesrečno manevriral, da se je nntonil. Pri tem je utonil letalski kapetan Binrli. dočim je opazovalec odnesel le lažje poškodbe. Smrt dalmatinske športnice Dubrovnik. 3 maja č. Tu se I« vr&l ob veliki udeležbi športnih krogov pogreb htgosVv venske prvakinje v plavanju na 100 m Anke Marič. Svoj rekord je dosegla že leta 1925 in ga je od takrat trajno držala* Trpljenje staroupokojencev Pod gornjim naslovom objavlja predsednik Društva državnih upokojencev za Slovenijo dr. Josip Kromvogel v »Državnem upokojencu« pretresljiv članek, v katerem iznaša tako pravne strani staroupo-kojeniškega vprašanja, kakor tudi zahteve državnih staroupokojencev, o katerih se mora priznati, da so sila skromne. Iz tega članka posnemamo naslednje odstavke: Imeli smo odnosno Imamo tele vrste upokojencev : A. Od Avstro-Ogrske prevzete (kronske staro-) upokojence. B. Kronske staroupokojence naše države. To so tisti nameščenci, katere je naša država ob prevratu prevzela v svojo službo in Jih potem upokojila pred zakonom z dne 14. III. 1922.; s katerim so se prevedli prečanskim državnim nameščencem kronski prejemki na dinarske (obenem pa izločile stanarine in aktivitetne doklade). C. Dinarske staroupokojence. Le ti so tudi uslužbenci naše države, kakor oni pod B. upokojeni v dobi od 14. III. 1922. (glej B) do uveljavljenja uradniškega zakona z dne 31. VII. 1923. D. Novoupokojence, ki dobivajo (povišane) prejemke po uradniškem zakonu z dne 31. VII. 1923. E. Najnovejše upokojence, ki bodo dobivali pokojnine po deloma že revidiranem uradniškem zakonu, k čemer je pripomniti, da se je ta revizija že izvršila glede uradništva nekaterih resorov. Kar se tiče označbe staroupokojencev kot kronskih pod A in B, kažem na uredbo ministrskega sveta z dne 1. VII. 1927. D. R. Br. 88808, s katero so se prevedle kronske pokojnine na dinarske, tako da kronskih staroupokojencev de iure nI več, ampak so le dinarski. Da s to prevedbo kronski staroupokojenci niso mnogo pridobili, je znano. Neki tak upokojenec mi Je tožil, da ima po prevedbi 18 Din mesečno manj. Pravni položaj zgoraj navedenih vrst upokojencev ni enak. A. Glede od Avstro-Ogrske prevzetih staroupokojencev je podal naš finančni minister izjavo z dne 22. XI. 1926 št. 159379/26 v kateri pravi: Naša država je u tom pogledu učinila sve. našta je bila obavezana, a specijalno Rimskim paktom. Ovim ugovorom ustanovljeno je samo to, da penzije ranijih avstro-ogrskih penzijonera ne sme-ju bit man je od onih, ko je su zainteresova-na lica uživala u bivšoj austro-ogrskoj monarhiji. U našoj državi priznate su ovim li-cima one iste penzije, koje su im bile dodeljene u bivšoj carevini. Pošto ove sume usled promenjenih životnih prilika ne do-staju, to primaju ovi penzijoneri J odgovar-jajuče dodatke na skupoču kao i svi ostali penzijoneri. S to izjavo je naša državna uprava priznala poseben pravni položaj prevzetih avstro-ogrskih upokojencev, ki da sloni na načelih izraženih v rimskem paktu. Sicer pa prizadeti upokojenci ne iščejo svojih pravic iz tega pakta, ampak se zadovoljuje, da se z njimi postopa kakor s tudržavnimi upokojenci. Faktično naša država ne razlikuje teh staroupokojencev od drugih. B, C. Staroupokojencev teh vrst — zdaj skupno dinarskih staroupokojencev — praviloma ne bi smelo biti, jih po (Relsnerje-vem. op ur.) načrtu uradniškega zakona tudi ni bilo. Ta načrt Je v členu 239. obširno določal, kako je postopati s temi upokojenci. Bistvena vsebina tega člena Je bila: Starejši upokojenci, uookojenl pred 1. avgustom 1914. — torej tudi upokojenci pod A — prevedejo se po uradniškem zakonu. Mlajši upokojenci imajo se podvreči reviziji. Ako se izkaže njih sposobnost, za-more se jih pozvati v aktivno službo. Ako pa se jih ne pozove v službo ali ako so za to nesposobni, prevedejo se tudi po uradniškem zakonu. Le upokojenci, ki se pozivu v aktivno službo ne bi odzvali, ne bi bili prevedeni po novem zakonu, ti edini bi ostali staroupokojenci brez povišane pokojnine. Ta načrtova določila bila so naravna In pravična: zakonodajni odbor Jih je sprejel ter predložil plenumu Narodne skupščine v odobrenje in izglasovanje. Toda nepričakovano se Je Izglasovalo drugačno besedilo tega člena. Izpremembo stavljena na hodnikih narodnega muzeja v Ljubljani. Zadnja dela je izvršil na cerkvi sv. Jožefa (portal) v Ljubljani. Takrat je gostoljubno delil streho s kiparjem Zaj« cem. Ž njim sta se sešla majnika 1914. v Rimu, kjer je izjavil, da vidi to mesto zad* njrč, kar je bilo žal resnično. Dva dni pred izbruhom vojne je bil na Triglavu, odkoder je zadnjič pregledal lepi slovenski svet. Pri Gorici ga je doletela usoda tisočev — padel je junaške smrti dne 4. maja 1915. Skromen v življenju je ostal skoraj ne* roan širši javnosti. Postavil si je nehote »pomenik, namreč avtoportret, ki se nahaja ca hodniku ljubljanskega muzeja. B. R. Pred pričetkom sezone na Bledu Bled, začetkom maja. Očak Triglav in vrhovi Karavank nosijo še debele zimske kape, mrzel vetrič piha letos še početkom maja s planin. Pomnimo ugodne tople pomladi, ko smo se že majnika kopali v jezerski vodi, letos pa se bomo menda s tem po vsej Evropi zakasnili, saj še v Splitu vidiš ob sedanjem spremenljivem vremenu le tu pa tam kakšnega kopalca. Pa tudi navzlic vsem vremenskim kapricam se je narava tudi v Blejskem kotu že zbudila, grmičevje in divji kostanj že zelenita, marelice ob hišah so že v lepem belem cvetju. Novi moderni hotel Toplice ln penslon Vovk sta dograjena in bosta s 1. junijem Bled zopet za stopinjo dalje. Nikakor pa se niso modernizirale naše ceste. Umevno je, da je avtomobilski promet leto za letom na Bledu jačji, ceste so pa le slabo vzdrževane. Za vsakim avtom, ki pač vozi s poljubno brzino skozi vas, se ob solnčnem vremenu dvigajo visoki oblaki gostega prahu, v nejevoljo domačinom in tujcu. Poletno škropljenje cest ne izda veliko, pač pa to občutno obremenjuje občinsko blagajno, kajti škropljenje is starodavnim vozičkom, ki ga vleče sestradano kljuse, je pač draga, a malo izdatna stvar. Ali bi mogla država pomagati občini? Gre za evropsko kopališče, ki je obenem poletna rezidenca kralja. Treba bo misliti na asfaltiranje cest in ulic, česar pa občina pri svoji najboljši volji ne more sama zmagati, temveč moramo zaupno obrniti oči v ob-lastva, ki jim je tujski promet in pa sloves kraljevskega Bleda pri srcu. Do preureditve cest pa je treba vsekako dobiti-motorno škropilko, da izgine brezuspešna predpotopna »šprica«. Fijakarski konji in lzvoščki so se že precej zredčili, sedaj vozita že dva avtobusa redno od vlakov iz Lesc na Bled in obratno k vlakom. Dasi pa je zadnjič dopisnik v »Jutru« navedel, da se je tarifa znižala od 10 na 8-Din, se še vedno zahteva stara cena 10 Din, ki se nam zdi previsoka za navadno potujoče občinstvo, dočim se bogataši itak vozijo v lastnih avtomobilih. Treba je le konkurence in cena se bo sama regulirala na kakih 5 ali 6 dinarjev, kar bo primerno. Kavarna Kazino je že otvorjena. Plesišče na prostem, ki je pozimi deloma zdrknilo v jezero, je zopet popravljeno in novo Grajsko kopališče je tudi že dograjeno. V kratkem bodo otvorjeni vsi hoteli, pričakuje se že za maj večje število gostov in Bled bo hitro zopet oživel. Vsekakor obeta letošnja sezona biti še boljša od lanske. Bled si je s smotreno reklamo, s svojo božanstveno naravo in dobrim hotel-stvom pridobil vsestranski sloves. Marsikaj pa bo še treba izboljšati in modernizirati. da doseže višino znamenitejših evropskih letovišč in kopališč. Flor nogavice rokavice, (Jamske torbice, moderne obleke, bluze, razno damsko perilo po na-jsolidinejšlh cenah pri ŠTERK nasl. KARNIČNIK, Ljubljana, Stari trg 18. in Novi planinski doni v Kamniški Bistrici Slovensko planinsko društvo je zgradilo ▼ Kamniški Bistrici na prostoru, kjer je prej stala stara planinska koča, nov planinski dom, ki je krasno opremljen in bo nudil našim turistom in izletnikom vedno prijetno in udobno zatočišče. etno izvršili svoje delo. Dom ima poleg prostorne kuhinje, velikega, krasno izdelanega salona s verando in prostorov za oskrbnico in osobje 12 zelo ličnih ločenih sob la goste, ki imajo po eno. dve in štiri postelje. Veliki so tudi kletni Prvotno je bilo nameravano, da se jjopravi stara koča. Ko pa je društvo začelo s pripravami, se je pokazalo, da je koča v tako slabem stanju, da ne kaže izvršiti nikakih popravil. Zato je bil odbor primoran pričeti z gradbo nove koče. Delo se je izvršilo v dveh etapah in nedavno je bil novi dom dograjen in bo to nedeljo na slavnosten način otvor-jen. Stavba je izvršena v domačem slogu ter je uprav idilično prilagodena planinskemu okolišu. Gradbena dela so izvršili domači obrtniki, zidarska dela Prva zidarska zadruga v Ljubljani, tesarska dela kakor tudi osnutke pa tvrdka Ravnihar v Ljubljani. Priznati se mora našim obrtnikom, da so ča- prostori. Blizu glavne stavbe je zgrajeno posebno poslopje za verando in za skupna ležišča. Tukaj je tudi posebna kuhinja za turiste, ki bodo pozno prihajali in zgodaj odhajali. Nova stavba je sedaj eden najlepših planinskih domov Slovenskega planinskega društva, ki je z njim zopet pokazalo pravo razumevanje tujsko - turistovskega prometa. Z dograditvijo tega doma v Kamniški Bistrici pa ne bodo pridobile le Kamniške planine na pritoku večjega obiska turistov, ampak tudi mesto Kamnik. Planinci in planinke, v nedeljo na slavnostno otvoritev doma v Kamniški Bistrici! 1. maja Je dala Administrativna škola v Beogradu tretjo in do sedaj največjo generacijo mladih energičnih in šolanih oficirjev. Proizveden je bil III. razred v čin administrativnih podporočnikov ekonomske stroke. Sama administrativna šola, njeno delovanje in smoter je v Sloveniji malo poznana, čeprav so bili že trije njeni razredi na Novi nasi ekonomski oficirji morejo gojenci v čim večjem miru študirati. Ker se šola nahaja skoro v neposredni bližini vtoka Save v Donavo, imajo vedno svež in dober zrak.Sami lokali so hi-gijensko urejeni po vzoru francoskih vojnih šol. Poleg lepo urejenih spalnih sob in obednic so učne sobe najmodernejše urejene. Gojenci imajo dober salonski orkester in v prostem času pridno goje tudi šport, V gornji vrsti: Karlo Paleček, Joža Nagode, Stanko Burkeljca, Joško Ižep. Milan Kon» drič in Albin Ralca. — V Spodnji vrsti: Jože \Veibl, Valter Ramšak, Drago Petrič, Viljem Šibic, Silvo Čevnja in Gilbert Dernač. praktičnem tečaju v Sloveniji, da se upo-znajo na licu mesta v slovensko industrijo, kar je za njih velike važnosti. Administrativna šola je bila osnovana 1. 1924. in od takrat do danes se vse bolj in bolj izpopolnjuje. Je v stopnji vojne akademije, a njen smoter je, da da šolane in v svoji stroki čim spretnejše ekonomske oiicirje za vojsko in mornarico. Od gojencev te šole se zahteva mnogo, ker se morajo skoro vseh predmetov, kakor v vojni akademiji, učiti še svojih strokovnih predmetov. Vendar gojenci z veseljem študirajo in šola vzgaja na ta način vsestransko izvežbane administrativne častnike. V izpolnitev svojega teoretičnega znanja gredo gojenci vsako leto za dva meseca v industrijska središča naše države, v svrho praktične izvežba-nosti pa se nahajajo po 6 mesesev v vojaških institucijah. Največja zasluga, da je bila osnovana administrativna šola, pripada brigadnemu in-tendantskemu generalu g. Stojanu Rističu, ki je uvidel, da mora imeti naša vojska izvežbane in spretne ekonomske oficirje. Poslopje šole se nahaja v Doln.iem gradu pre-stolice, daleč od mestnega šuma, da največ nogomet in gimnastiko. Povišanje letošnjih absolv. v podporočnike se je vršilo na svečan način. Žal, da je bil Nj, Vel. kralj zadržan zaradi pogreba vojvode Stepe Stepanovipa. Najboljšemu absolventu je kraljev odposlanec podaril krasno sabljo. Med novimi administrativnimi poročniki je 12 Slovencev, največ v vseh dosedanjih letnikih. Upajmo, da jih bo več od leta do leta. V administrativno 'šolo se sprejemajo dijaki z maturo trgovske akademije, tehniške srednje šole ali kmetijske šole in to brez sprejemnega izpita. Oni dijaki pa. ki imajo 2 razreda trgovske ali druge izmed omenjenih šol. morajo polagati sprejemni izoit. Seveda jih pregleda zdnv-niška komisija, če so sposobni za naporno in odgovorno službo v naši armadi. Znamenita historija o plesni taksi Kako se je godilo naprednemu se pri harmoniki zavrteli — Ugledni veleposestnik in gostilničar v Kokri g. Jurij Povšnar je dobil v avgustu iar.-skega leta od ljubljanskega oblastnega odbora plačilni nalog, v katerem stoji, da se mu nalaga plesna taksa 500 Din, ker se je uradno ugotovilo, da se je v eni izmed njegovih hiš plesalo. Pri tem se mu je za-pretilo s 6-kratno kaznijo, ako takoj ne plača, in še z uvedbo kazenskega postopanja. Povšnarja je ta plačilni nalog zelo presenetil, ker ni v njegovi hiši, v kateri stanuje in kjer ima gostilno, ob času, za katerega je bil kaznovan, nihče plesal. Tudi ga v zadevi ni nihče zaslišal in nihče obvestil o kakih uradnih poizvedbah. Slo je torej očividno za pomoto . . . Poizvedoval je, če se ie morda tisti dan v okolici kje plesalo. Po dolgem povpraševanju je dognal, da je v njegovi hiši, katero je dal v najem cestarju, neko nedeljo cestar na /• v v is c e 1700 m globoki 67° C žvepleni vulk* sumporni izvirki proti reuini — gihtu — išsasu. Po statistiki 1928 od 22.000 bolnikov 80% popolnoma ozdravljenih. Stanovanja imajo razne cene. Ia »Thermia-Palace-Hotel«, močvirne kopelji v hiši, modem. Ten-nis — Golf, streljanje golobov, angl. kopališčni park. — Obalne šetoje. Oddaljeno od Dunaia 3V* ure. Informacije daje: L. Scftrei-_5609_ber, Zagreb, Akademički trg l/H. možu, katerega najemniki so Poučna javnopravna zadeva svojo harmoniko igral ter s svoio igro privabil nekaj prijateljev, ki se "-e slednjič tudi malo zavrteli, kakor se pa- pogosto zgodi na kmetih v nedeljo popoldne. Ravno tako so se v neki drugi njegovi hiši, ki je tudi cela oddana v najem, zavrteli domač: fantje in dekleta. G. Povšnar, ki je znan napreden mož, se je vsedel ter v uljudnem pismu pojasnil gospodom oblastnega odbora, da so se očividno zmotili. Toda zmotil se je on safti; oblastni odbor je vztrajal pri svojem fer-manu in g. Povšnar je na svojo opozori-tev dobil drug odiok oblastnega odbora, v katerem se prejšnji povzame in se mu predpiše plesna taksa za ples še v eni drugi hiši, katero ima tudi oddano v najem in v kateri se je baje najemnik s harmoniko in plesom zabaval. V tem odloku zastopa oblastni odbor stališče, da je lastnik hiše, ako tako sklene po lastnem preudarku oblastni odbor, vselej odgovoren za plesno takso, nadalje, da je hišni gospodar, čeprav je hišo dal v celoti v najem, dolžan plačati plesno takso, čeprav lastnik hiše o prireditvi niti vedel ni, še manj ples priredil ali imel sploh kako ingerenco na ples; v danem primeru pa. da je Povšnar še no-Ieg tega iz posebnega razloga dolžan takso plačati, ker so fantje in dekleta, ki so v obeh hišah plesali, kupili vino v Povšnar-jevi gostilni in si ga k svoji zabavi prinesli! Po tej sijajni logiki bi se g. Povšnarju moglo zgoditi tudi to'e: Če bi kupil hišo v Ljubljani in bi ljubljanski najemnik povabil prijatelje in znance, ki bi pri radio-koncertu plesali, (kar se, kakor čujemo, celo res pripeti, akoravno ne v Povšnarjevi hi- (Oo/ores del Jtic v velefilmu ljubezni, strasti in prevare Prodana žena Prevarana v ljubezni. Trpljenje in muke razočarane žene. Ločitev od moža podleža! Sijajne toalete! Ob 4., H6., H8. in 9. uri. Mladim neprimerno! Krasna godba Telef. 2124 Elitni kino MATICA ši. Op. ur.) bi oblastni odbor po lastnem preudarku presodi! in predpisal takso in jo izterjal v Kokri od g. Povšnarja . . . G. Povšnar je vložil po svojem zastopniku g. dr. Sabothyju, odvetniku v Kranju, tožbo pri upravnem sodišču v Celju. Oblastni odbor se je branil, češ, da je pritožba prepozna ,v ostalem pa se je postavil na stališče, da določa popolnoma po prostem preudarku, kdo ima plačati takso, najemnik ali hišni lastnik. Zagovor oblastnega odbora je tako originalen, da bi ga bilo vredno v celoti objaviti. Upravno sodišče je tožbi g. Povšnarja seveda ugodilo ter plačilni nalog oblastnega odbora zaradi nezakonitosti razveljavilo. Sedaj ie treba rešiti še vprašanje, kdo bo povrnil Povšnarju vsa nepotrebna pota in stroške in mu dal zadoščenje za vse sitnosti. Takso 500 Din, ki jo .ie moral takoj plačati, ker bi ga sicer rubili, bo oblastni odbor odnosno sedaj oblastni komisar se-vega moral vrniti. Iz postopanja pred uprav nim sodiščem pa je g. Povšnar izvedel, da izhaja ona »uradna ugotovitev«, o kateri govore izpodbijani odloki, iz poročila županstva občine Preddvor z dne 22. julija 1928. Ni dvoma, kdo je to poročilo iz Kokre podal. Tisti nekdo bo pač sedaj odgovoren za vso nastalo škodo. Požar v Vincar jih Škofja Loka, 3. maja V četrtek je požar upepelil hišo, skedenj in hlev malemu posestniku Franu Groharju, p. d. Tajnetu, pridnemu gospodarju v Vincarjih. Goreti je pričelo po kosilu, ker so se menda vnele saje in od njih tram ob dimniku. Nastal je veiik požar, ki je grozil uničiti vso vasico, posebno ker leže Viličarji za hribom za Škofjo Loko, tako da požara ni bilo takoj videti. Prva je prihitela na pomoč četa našega bataljona pod poveljstvom majorja Bakiča, obenem pa z motorno brizgalno gasilci iz mesta in Stare Loke. Z izdatno pomočjo vojaške čete se je posrečilo ogenj lokali-zirati, da se ni razširi na sosednja poslopja. Vsi so občudovali veliko požrtvovalnost gasilcev, zlasti pa vojakov, ki so ood premišljenim vodstvom svojega poveljnika in oficirja storili vse, kar so mogli, da so rešili Groharju vsaj nekaj bornega imetka. Meščanstvo gleda z velikim zadoščenjem na svojo garnizijo in je polno hvale in pri-znsnja oficirjem in vojakom, ki so v hrzem teku prihiteli na pomoč nesrečnemu bratu. Škode je čez 100.000 Din, zavarovalnina pa je le malenkostna. Groharja priporočamo dobrim srcem.__ r:« Trahomaši n Murska Sobota, 1. maja. Zopet se je oglasil g. dr. Pire. vodja higienskega instituta v Ljubljani, ki je podal vrtoglave številke o razširjenosti trahoma v Prekmurju. Ne vem, če bodo zaradi tega tudi njega napadle Kleklove »Novine«, kakor napadajo za take konstatacije vedno dopisnike »Jutra«, češ, da le ti zmerjajo prekmursko ljudstvo s »trahomaši«. Vem pa, da bi se moral vsak človek, ki ljubi to zemljo, ob teh številkah zgroziti in si reči: nobena mera, ki služi pobijanju te očesne bolezni ni stroga dovolj, noben dopis, ki kritizira njeno opustitev, dovolj oster in tudi če stokrat žali komodnost ali pa sa-moljublje posameznika. Vedno nam mora biti to sicer zdravo in pridno ljudstvo več kakor pa oziri na posameznika ali pa kor-poracijo. Zločin nad tem ljudstvom pa bi bil storjen, če bi se ustrašili pred perfid-nostjo kakih političnih figurantov, ki se poklicno bavijo s tem. da izluščijo iz vsakega stavka tak smisel in tako vsebino, da jim potem lahko služi za ščuvanje proti napredni inteligenci. Kako potreben je interes javnosti za ta vprašanja, priča zopet zadnji primer, ki se gotovo ne bi mogel dogoditi, ako bi bila publiciteta še večja. »Jutro« je 2. marca, pisalo o rezultatu uradnega ogleda in pregleda salezijanskega dijaškega konvikta »Martinišče« w Murski Soboti. Dognano je bilo, da boluiejo nekateri gojenci za trahomom. Komisija je predložila, o čemer je tudi »Jutro« poročalo, da se pošljejo oboleli dijaki na speci-jalno Iečenje v Ljubljano, ker v Murski Soboti sami. dokler ne bo tu ustanovljen toli potreben zavod za pobijanje trahoma, na uspešno Iečenje ni mogoče misliti. Seveda se je ravnateljstvo zavoda čutilo prizadeto in je poslalo »Jutru« popravek, v katerem trdi med drugim, da ni res, da bi se na trahonu bolni morali iti lečit drugam, res pa je, da so trije po petih dneh čisto ozdravili, trije pa se še nahajajo v soboški bolnici, a da bodo kmalu smeli ven. In vendar, kako umesten je bil oni apel! Dijaki so še vedno v bolnici, eden izmed njih (učenec I. razreda gimnazije) pa je prišel 23. aprila zopet v šolo in predložil tu zdravniško potrdilo, da je ozdravljen. Toda že 26. aprila ga je uradni zdravnik moral nemudoma poslati zopet v bolnico nazai. Kje je torej ona zlohotnost, ki so jo bili tu v poročilu čitali? Ali ne dokaže ta primer le. da sta se komisija kakor tudi pozneje informator »Jutra« zavedala daleko-sežnosti svoje odgovornosti, mnogo bolj, kakor pa činitelji. ki so v prvi vrsti za to poklicani. Bolje je nakonati si sovraštvo dvajsetih ali pa, če hočete, petdesetih, kakor pa molče dopustiti, da se kdorkoli igra z bodočnostjo mladega, nedolžnega življenja. Kdo bo malemu prvošolcu sedaj mogel reči: »Nič ni bilo zamuieno, vse smo storili. da odvrnemo od tebe ono strašno nesrečo, ki te lahko upropasti za vse življe-nje.c Kdo ima še dovolj drzno čelo za to? It> kdo je bil interesiran na tem, da se j« molče prešlo, preko predlogov uradne komisije, na dnevni red? — mr. Kako je z učiteljicami-volonterkami? K notici pod tem naslovom v »Jutru« z dne 1. t. m. smo prejeli od prosvetnega oddelka pri velikem županu v Ljubljani naslednje pojasnilo: V državnem proračunu je vsako leto postavijen popolnoma določen znesek za učitelje. Preko tega števila se ne sme nihče namestiti. Za to je odgovorno šolsko oblastvo. Sredi lanskega leta je bilo stanje polno, abiturijentov in abiturijentk pa je bilo v ljubljanski oblasti 96, torej več kakor navadno; vendar je bilo pričakovati, da bo po upokojitvah, ostavkah in dr. zopet kaj več kritja na razpolago ter bodo nekado do decembra — kakor vsako leto — vsi novinci in vse novinke v službi. To pa se ni zgodilo, ker je bil naraščal le prevelik. Vedno so prihajale od strani staršev in sorodnikov prošnje, naj se novinci namestijo vsaj brezplačno, da ne bodo vsega pozabili, da bodo zaposleni in s tem dobili vsaj nekaj dobre prakse pri starejših izkušenih učiteljih. Temu ie prosvetni oddelek ustregel in stavil predlog r.a ministrstvo, posebno v pričakovanju, da bo to le prehodno, morda za par mesecev. Ker je bilo dovoljenih samo 30 takih zaposlitev, je bil velik pritisk od drugih in zaprositi je bilo treba še za mnoge druge. Tako so bili polagoma skoraj vsi zaposleni kot vo-lonterji. Kritje za sprejem v državno službo pa le ni prišlo in se je šele deloma (za 50 novih postavljenj) odprlo izredno kritje zanje v mesecu marcu. Prišli so na vrsto vsaj vsi moški. Od 66 abiturijentk jih je bilo mogoče namestiti samo 22. Prošnje so bile vse oddane na ministrstvo, a tudi v državnem proračunu za leto 1929-30, ki je stopil v veljavo 1. aprila 1929., še ni kritja za sprejem ostalih 44 abiturijentk. Poleg tega je bilo treba po že omenjenem izrednem kritju namestiti mnogo Primorcev .ki so bili tudi reveži in mnogi že okoli 20 mesecev na cesti, brez plače. Prosvetni oddelek ni nobenega abiturijenta (ke) silil brezplačno v službo, vsakdo je prostovoljno podpisal re-verz, da ne zahteva za čas volonterske službe nobene plače. Vsi pa so pred dru-trimi v evidenci za poznejšo službo. — Razne prošnje, intervencije ter mnogotera poročila sem in tja i. dr. so napravila toliko dela in toliko zamude časa pri šolskih oblastih, da so vse napravile sklep in ga je ministrstvo odobrilo, naj se nihče več ne vzame v brezplačno službo, čeprav čaka zaradi proračuna na to tudi več let, kakor v nekaterih drugih oblastih. Zanimivosti sporeda konjsko-sportne prireditve na Stadionu K jutrišnji prireditvi Kola jahačev In vo-začev v Ljubljani na Stadionu ob Dunajski cesti opozarjamo občinstvo na naslednje zanimivosti pri skakanju s konji: Skakalo se bo v dveh kategorijah in sicer kategorija L (8 zaprek in 9 skokov) in kategorija T (9 zaprek in 12 skokov). Skokov je zato več kakor zaprek, ker sestoji 1 zapreka iz dveh ali treh delov. Pri skakanju je važno, da skače konj mirno in razumno. Ne sme prehitro teči proti zapreki, sicer ne more svojih korakov pravilno usmeriti in porazdeliti do zapreke. Jahač v momentu skoka nagne gornji del života naprej, da olajša konju skok, ker se mu tako razbremeni križ in zadnje noge, s katerimi se konj odrine pri skoku. Prav zanimivo pa bo za občinstvo tudi skakanje v višino. Konkurentje preskakujejo zapreko, ki se po vsakem skoku za 5 cm poviša. Zmagovalec je tisti konj, ki najdlje skače, ne da bi zapreko podrl. Jeu de barre (lov za trak) in cigaretno turo smo že lani videli. Pri prvi prireditvi sodelujejo trije jahači in morata dva tekom par minut odvzeti tretjemu trak, ki ga ima pripetega na rami. Ako se jima to ne posreči, zmaga ta, ki obdrži trak, v nasprotnem primeru pa seveda oni, ki ga je odvzel. Cigaretna tura obstoji v tem, da konkurentie z ene strani dirkališča dirkajo na nasprotno stran z neprižgano cigareto v ustih. Tu jih čaka oseba s pripravljenim ognjem Jahač si mora s konja prižgati ci-grreto in se zopet vrniti nazaj na isto mesto, odkoder je prišel. Kdor se prvi s prižgano cigareto vrne je zmagovalec. Gotovo bo ves ta spored konjsko-sportne prireditve zainteresiral Ljubljančane in da si jo bodo v velikem številu ogledali. Prostora bo na Stadionu dovolj. Cene so naslednje: sedeži 20, stojišča 8. vojaške, dijaške in otroške vstopnice pa po 4 Din. Pred-prodaja v trafiki -Union« na Miklošičevi cesti in Sever v Šelenburgovi ulici ter pred prireditvijo pri blagajnah na Stadionu. Naval krvi. tesnobo srca, zasoptje-nost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanie. odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Jose-fova« voda pri zagatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Domače vesti lše »»daije »Življenje in svet" št. 18 Pravkar je izšla štev. 18. tedenske revije »Življenje in svet« z naslednjo vsebino: Beseda o Napoleonu, ki Je umrl pred 108. leti — dne 5. maja 1821. (Napisal Ignotus — Lesorez slikarja-grafika E. Justina.) Tajlnstvenl valovi Zanimiva črtica Maurice Renarda. Aleksander Humboldt. Ob sedemdesetletnici svetovnega učenjaka, poslednjega, ki je obdeloval vse znanstvene panoge (z lesoresom E. Justina). Šola v Ameriki. Nazoren prikaz pouka v ameriških šolah (z dvema slikama). Nordijske žene. Soproga pisatelja Knuta Hamsuna. — Malmgrenova mati. — Dekla na ministrskem stolu. Iz Singapura v Kanton. Nadaljevanje interesantnega potopisa »Na Daljni vzhod« (s šestimi slikami). Jabolčni pečki. Nadaljevanje povesti dr. Fr. Zbašnika. Čarovništvo in čarovniški procesi. Dr. VI. Traven opisuje in razlaga znanstveno utemeljitev čarovništva, cerkvene Inkvizicije in prve prave čarovniške procese. Zgodba iz afriške puščave. Pustolovsko življenje maroškega žlda Mardoheja Abi Serur, njegova sreča In usoda (s sliko). Življenje na planetu Marsu v luči najnovejših raziskavanj. Nova zanimiva odkritja o podnebju na Marsu in o življenskih pogojih na nJem. Newyorški vodovod. Novo delo ameriške smelosti ln podjetnosti. — Preskrba sedemmilijonskega mesta z dobro vodo (s sliko). Zvezku je priložena lepa umetniška priloga. Pri molži, po originalu Frana Krašovca. »Življenje in svet« izhaja tedensko ln stane polletno (zaključna knjiga) Din 40, četrtletno Din 20, mesečno Din 8, posamezna številka pa samo Din 2. Naroča se v upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. * Udeležnfkom prosvetnega dneva ZKD J« dovolik uprava Narodnega gledališča poset opernega in dramsikega gledališča v soboto in nedeljo 4. in 5. t. m. s popustom 50 odstotkov od normalnih cen. Toliko delegatom v vednost! * Osebne vesti s pošte. Za pogodbene po-Starfle so postavljeni: Franja Novak v Vid-mu-DobrepoIje, Marija Turie v Luikovici, Karel Boh v Mislinjah, Josip Kert v Dravogradu, Ana Dolenšek v Loki pri Zidanem mostu, Hermina Jezernik v Sv. Pavlu pri Preboldu, Angela Pire v Gorjah pri Bledu, Albina Magovac v Križah na Gorenjsfkem, Marija Podlipnik v Ptujski gori, Ana Dobra-vec v Krmelju, Fani Slmončič v Stični, Vladimir Zupančič v Višnji gori, Jožica Ludvik v S-trnišču, Marija Werbo.ll na Polzeli, Iv. Marovt v Ljubnem, Stanislava Pulko v Ivanjkovcih, Valerija Hren v Veliki Nedelji, Ivo Lužar v Št Vidu pri Stični. Anica Ce-bular v Račijem, Angela Vardjan v Semiču, Albina Arko v Borovnici, Pavla Pisk v Kozjem, Emil Šroif v Cerklje m ob Krki, Aleksander Lavrič v Novi vasi pri Rakeku, Marija Kalan v GorenSi vasi, Jožica Horjak v Podplatu, Mirko Konjedič v Zg. Sv. Ktm-goti, Marija Udvanc v Št. Jerneju, Ivanka Stare v šmartnem pri Litiji. Antonija Cer-ne v Zelezmikših, K. Podied v Vidmu pri Krškem, Viljem Ojcinger v Juršincih, Janko Jamšek v Moravčah, Roza Hočevar v Sv. Lovrencu na Pohorju, Ivanka Arko v Loškem potoku, in Alo-jlzija Perko v Toplicah pri Novem mestu. — Služ. 2. skup. Ant. Šulc na Mariboru 2 se je poročil z Matildo Kramer — Služ. 2. skupine V. Prevalnig v Celju in Jos. Fižolnik pri 25. ter teh sekciji sta bila reducirana, dnevničar J. Višnar na Jesenicah na Goremjslkem in P. Haupt-man na ravnateljstvu sta podala ostvko na poštno službo. — Upokojen Je zvan. 1. skup. Anton Ravnihar na LJubljani 1. — Za vodstvo pogodbenih pošt so napravili izpite: M. Konjedič, Olga Mlakar, Stana Burdian, Ljuiba Bavdek, Roža Eržen, Štefka Jokan, Ana Zaviršek. Roza Frangeš m Iv. Marovt. * Duhovniška vest. Na župnijo Dobrno Pri Celju je bil 1. maja slovesno umeščen g. Franc Urleb, doslej župnik v Crešnlicah. * Ostavka na državno službo. Ivana Pole uslužbena pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani, je podala ostavko na državno službo. * Sprejem v naše državljanstvo: V naše državljanstvo ie sprejet dosedanji Italijanski državijan Alojzij Pelicon, mornariški podnarednik v Kumboru v Boki Kotorskl. * Prepovedana prireditev. Centrala Krekovih d roži n v Ljubljani je sklicala za nedeljo 5. t. m. velik tabor Krekovih družin v Lesce ter je prometni minister dovolil za posetnike tega zborovanja polovično vožnjo na vseh vlakih, in sicer za čas od 3. do 7. t m. Za zborovanje je bilo najavljenih več govornikov iz Ljubljane. Vlada pa )e tabor Krekovih družin prepovedala in se torej ta prireditev ne bo vršila. * Zveza kulturnih društev, ki priredi Jutri v nedeljo v Ljubljani svoj »Prosvetni dan< Je zaprosila pravočasno za ugodnost polovične vožnje za delegate z dežele, ki se nameravajo udeležiti te pomembne kulturne prireditve. Ministrstvo prometa njene pro- šnje nI rešilo. Nekateri delegati, ki se nameravajo po »Prosvetnem dnevu« odpeljati na Bled, se bodo poslužili ugodnosti, ki jo je prometno ministrstvo odobrilo za prepovedani tabor v Lescah in ki velja do vključno 7. t in. + Poštna hranilnica naše kraljevine je uvedla mednarodni virmanski in iziplačiln promet s Poljsko preko Poštne hranilnice v Varšavi. Za ta nakazila veljajo isti pogoji kakor za nakazila v ostale države. Podrobna pojasnila glede mednarodnega izpla čilnega in virmanskega prometa da.ie brezplačno podružnica Poštne hranilnice v Ljub Ijani. * Poučno potovanje v Barcelono bo priredil »Putni'k<, Novi Sad, od 28. junija do 12. julija t. 1. Podrobnejše informacije se dobe pri »Putniku« v Ljubljani, Dunajska 1 * Slovenska Madca objavila: Zaradi nastalih tehničnih zaprek bo mogoče začeti z razpošiljanjem letošnjih knjig takoj po nedelji 12. t. m. Ker prihajajo vprašanja, al je pristop za letos še mogoč in ker poročajo poverjeniki, da si obetajo po izidu knjig še nadaljnjo pridobitev novih članov, je mora Ia Slovenska Matica te okoliščine upoštevati pri določitvi naklade; zato je pristop še mogoč Članarina za 4 kmige (dve znan« stveni in dve leposlovni) znaša 50 Din. * Nov zemfievid naše morske obale. Po inicijativf potniškega urada »Ilf« v Dresde-nu bo prispel v bližnjih dneh na naše Pri-morje kartograf, ki bo izdelal nov zemljevid naše morske obale. S te*n sc bo tujim turistom znatno olajšala orijentacija na naši jadranski rivijeri. * Poroka. Poročil se je g. Ivan Vadnjal, trgovec z gdč. Marto Drnovšek. Bilo sreč no! * Vseslovenski nčltellskl kongres v Po. znanja. Meseca julija letos se bo v Pozna, nju vršil vseslovanski učiteljski kongres. Razen zastopnikov Udruženia jugoslovenskih učiteMev se bo udeležilo kongresa iz naše države tudi beograjsko učiteljsko pevsko društvo, ki bo priredilo pozneje ve. Mko turnejo po večjih mestih Poljske. * Zabranien uvoz inozemskih listov. Z odlokom ministrstva za notranje zadeve je zabranjen uvoz in razpečavanje v naši državi naslednjim listom: »Kanadski glas«, ki izhaja v Severni Ameriki; »Hrvatska Sloga< ki izhaja v Buenos Airesu, »Heimatsbote<, ki izhaja v Zedinienih državah in »Arbeiter Ilustrierte Zeitung« ki izhaja v Berlinu. Vsi ti listi pišejo proti interesom naše države. V nedeljo dne 5. maja vsi planinci in planinke k otvoritvi DOMA V KAMNIŠKI BISTRICI! TuristorskS vlak voz« ix LJubljane ob 5.37 zjutraj in odhaja iz Kamnika ob 20. uri zvečer. __6303 * Odkopan rimski grob v Dukljl. Iz Pod- gorice v Črni gori poročajo, da je v Duklji neki kmetovalec na svoji njivi baje naletel na rimski grob. Današnja Duklia je rimska Dolcea, zgrajena v 2. stoletju po Kristu Po tradiciji je to mesto razrušil potres v 8. stoletju. Najdbo bodo pregledali arheologi. * K občnemu zboru Zveze obrtnih zadrug Gosp. Jakob Zadravec iz Središča ob Dravf nas naproša za objavo, da na občnem zboru Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani ni za. Itopaj Splošne obrtne zadruge v Maribom. ki ne obstoja temveč Splošno zvezo obrtnih zadrug za mariborsko oblast v Mariboru. * Glavni odbor Saveza dobrovoljaca kraljevine SHS s sedežem v Beogradu smatra za potrebno, da poda javnosti povodom raznih izjav, danih potom tiska od posameznih članov Saveza dobrovoljaca kraljevine Srbije naslednje pojasnilo: Savez dobrovoljaca kraljevine Srbije ie popolnoma samostojna organizacija in kot taka nima ničesar sikupnega s Savezom dobrovoljaca kraljevine SHS. — Za glavni odbor Saveza dobrovoljaca kraljevine SHS, predsednik Lujo Lavrič. * Nesreča pri delu. V četrtek popoldne se je na Ježici težko ponesrečila delavka Roza Jakopič, zaposlena v Jelačinovi tovarni zamašikov. Pri stroju jo le zagrabil nož in Ji odrezal docela prstanec in mezinec. Na njeno vpitje so prihiteli ostali tovarniški delavci, ki so jo vso krvavo nesli od stroja. Ubožica ie morala iti peš v spremstvu svoje tovarišice v bolnico. Deklica je stara 16 let in nima matere, oče železničar mora preživljati 5 nepreskrbljenih otrok. Imenovana Roza, najstarejši otrok, ki je bila očetu v oporo za borni vsakdanji kruh (1.50 na uro), bo morala zapustiti dosedanje delo in kdo se ie bo nesrečnice usmilil? Naj bi se dobil usmiljen človek, ki bi ji mogel tudi pozneje nuditi zaslužek. * Strašna smrt voznika. Pri Šturljah se Je ponesrečil voznik 52 letni Peter Krečič Padel je na strimi cesti z voza na tla in prišel pod kolo, ki mu je zmečkalo glavo. Konja sta tekla naprej, dokler se ni voz prevrnil v cestni jarek. + Prostovoljna smrt Ljubljančana v Osl-Jeku. Na Zrimjevcu v Osijeku se ie v četrtek popoldne odigral grozen prizor. Dva in dvajset let stari trgovski potnik Franc Ah-čan iz LJubljane je, sedeč na klopi v Zri- Danes, sobota 4. maja otvo- -m- • m <_ • _ . _ ritev invalidskega kina JLJnbljailSkl rc Vey z ljub« ljanske univerze o dijaškem življenju v Franciji. Začetek ob pol 18. v kinemato« grafski dvorani g. Sajovica. Po 21. družab« ni večer v dvorani Narodne čitalnice v Na« rodnem doma Vabljeni vsi člani in prija« telji krožka in francoskega jezika. r_ S seje občinske upra\'e. Pretekli torek se je vršila redna seja mestne občinske uprarve pod predsedstvom župana g. Cirila Pirca. Zupan je poročal o anketi tkalske gole v Ljubljani. Mes tna občina je poslala zahvalno brzojavko vladarju zaradi protek« torata nad univerzo ter sožalno rodbini vojvode Stepanoviča. O akciji ouMjani. Vsa skupaj pa tvorijo Savez, ki ima svoij sedež v Beogradu. Da s« enotnost organizacije utrdi in da manifestirajo vsa učitelji, ki s« pečajo » šolsko telesno v&gojo, za svoje zahteve in želje ter da se iziboljša telesna vzgoja, ki je v zadnjem času na pot« nazadovanja, sta se vršila dne 28. in 39. aprila kongres učiteljev telovadbe in glavna skupščina saveza v Beogradu. Kongres j« vodil g. Baiželj i z Ljubljane, ki je v tvojem otvoritvenem govoru pozdravil navzoče tovariše — M po številu — ter zastopnike min i str sit va prosvete, Ju«, sok. saveza, Fe-rijaibnega savez« in Narodne obrane; obžaloval je, da niso postale svojih zastopnikov budi ostale korporacije, ki so bile vabljene na kongres. V nadaljnjem je g. Bajžell podal referat o reorganizaciji telesne vzgoje v vseh kategorijah šol. Njegova iizva>janja kakor tudi predlogi so bili soglasno sprejeti. O izobrazbi telovadnih učiteljev je poročal g. dr. Plchler iz Zagreba. Tudi njegovo poročilo je bilo soglasno sprejeto. 0. Zaletel i* Ljubljane je predložil zahteve o materij a! nem vprašanju, ga. Iličeva iz Beograda pa je referirala o stanovski organizaciji, pri čemer se je izkazalo, da bi morala vsa društva šteti čez 200 članov. Načrt zakona o splošni telesni vzgoji je predložil g. Bogunovič iz Zagreba. Po končanih razpravah so bile sprejete resolucije, ki zahtevajo: 1. strokovnega referenta šolnika v ministrstvu prosvete; 2. na vseh šolah naj bodo nastavljeni samo strokovno kvalificiran? učitelji telov., v Vem smislu naj se iz-premeni tudi pravilnik za izpite; 3. v vseh šolah naj se vrši telesna vzgoja po gotovih načrtih, in sicer 2 do 3 ure tedensko; 4. ministrstvo prosvete naj sezove anketo, ki bo podrobno določala smer in način šol telesne vzgoje; 3. na filozofski fakulteti ene univerze naj se osnuje triletni tečaj za izobrazbo telovadnih učiteljev, ta tečaj naj bo predhodna šola za visoko šolo za tel. vzgojo, kakor jih imajo druge kulturne države; 6. materijelno stanje naj se uredi tako, da bodo znašali službeni prejemki telovadnih učiteljev 75—80 odstotkov od onih za profesorje srednjih šol, službena doba pa bodi 30 let. Pri slučajnostih so bili sprejeti še predlogi glede izdaje koncesij za telovadne šole nekvalificiranim osebam, dalje da bodi Savez tel. učiteljev odločujoči faktor pri telesnovzgoijmih vprašanjih in končno, da se naj na prihodniem kongresu obravnava telesna vzgoja žen. Vse resolucije in predlogi so bi K prihodnji dan predloženi po depMtaciJS miinistrstvu prosveite. V savezni odbor so bili izvoljeni: prof. A. Ta-dič iz Smedereva za predsednika, Dj. Ilič, Beograd in F. Križmanič, Zagreb za podpredsednika ter pet odbornikov; odboru pripadajo tudi vsi predsedniki društev, in sicer Brazdil, Beograd, dr. Pichler, Zagreb in Bajželj, Ljubljana. Letošnji nabori V obmiočiu komande ljubljanskega vojnega okruga vrše se letošnji nabori kakor sledi: V Ljubljani za nabornike sreskega poglavarstva Ljubljane izvzemši one, ki pridejo na Vrhniko: na dan 15., 16., 17., 18., 21., 22., 23., 24. in 26. maja t. 1. V Ljubljani za nabornike mestnega magistrata: dne 25., 26., 27., 28. in 29. maja ti. V Novem mestu: dne 31. maja, 1., 3., 4. in 5. junija. V Trebnjem: dne 6. junija. V Žužemberku: dne 7. in 8. iunija. V Kočevju: dne 10., 11., 12. in 13. junija. V Sodražici: dne 14. in 15. junija. V Velikih Laščah: dne 17. in 18. junifla. V Ložu: dne 19. m 20. junija. V Cerknici: dne 21. in 22. iunija. V Logatcu: dne 24. In 25. junija. Na Vrhniki: dme 26. in 27. junija. V Lukovici: dne 29. junija in 1. julija. V Kamniku: dme 2., 3., 4., 5., 6. in 8. ju-Mja. V Krarafu: dme 9., 10., 11., 12.. 13. In 15. julija. Na Jesenicah: dne 16., 17., 18. in 19. ju- liiia. V Radovljici: dne 20., 22. hi 23. juliija. V Skofii Loiki: dme 24., 25. 26., in 27. julija. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 3. maja 1929. Višina barometra 308 8 m. ......................................>MtH»»MMMMH Kraj C as Oparp vanJa Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skopi]« Split 8. Batom. 759-4 757.3 760-1 760-3 7594 762-6 761-4 Temper. 10 13 11 18 10 16 70 S o i vp Smer vetra J® in brzina 2 t u v m in sek. o° K !► 80 mirno 8 60 SE 4 8 90 SW 4 10 60 \V 2 2 80 mirno 8 40 mirno 3 70 S 6 4 Padavine Vrst« del dei dež Dež Dež r mm do T. ura l 2 4 2 1 temperatura ud iuna vznaja od z Ljubljani: 16 C, najnižja 9 C. oboto: Menjajoče s Negotovo vreme. J--J— v----t-------- ------------— J---J—.... M« _ Dunajska vremenska napoved it soboto: Menjajoče se oblačno. Nevihte niso izključene. \Pfff»tiMJft vrama Gospodarstvo Dokumenti za carinjenje blaga Iz gospodarskih krogov se čujejo opoto-vano pritožbe zaradi postopanja železniške uprave, odnosno carinsko - železniških posrednikov pri carinjenju blaga. V večini primerov pa so stranke same krive nastalih neprilik in škod. Da se preprečijo v bodoče slične neprilike in škode, je izdal komercialni oddelek generalne direkcije državnih železnic važno okrožnico, na katero opozarjamo vse interesente. Okrožnica se glasi: >Clen 15. mednarodne železniške konvencije predvideva, da ima želtznica med potjo vršiti vse formalnosti, ki jih predpisujejo carinska in druga oblastva glede carinjenja, kontrole in pregleda blaga. Da bi mogla železnica zadostiti temu predpisu, določa člen 13. navedene konvencije, da je pošiljatelj obvezan, da priklopi tovornemu listu vse dokumente, ki so potrebni za izvršitev formalnosti pri carinjenju blaga. Po istem členu je odpošiljatelj odgovoren za vse posledice, ki bi nastale zaradi pomanjkanja ali nepopolnosti, odnosno nepravilnosti potrebnih dokumentov. Med omenjene listine spadajo tudi spričevala o izvoru, na podlagi katerih se blago carini po minimalnih postavkah carinske tarife. V nekoliko primerih se je dogodilo, da so bile pošiljatve blaga zaradi pomanjkanja izvornih izpričeval carinjene po maksimalni carinski tarifi, proti čemur so se transportanti pritožili. Take pritožbe so stvarno neutemeljene, ker ie carinjenje po maksimalni tarifi posledica neizpolnitve predpisov po členu 13. mednarodne železniške konvencije. Železnica nima nikake zakonite podlage, da bi v primeru pomanjkanja izvornih izpričeval obveščala odpošiljatelja, prav posebno pa nobene obveznosti za obveščanje prejemnika, ki tako dolgo ni vstopil v prevozno pogodbo, dokler ni izkupil tovornega lista, ter za čas takega zavlačevanja carinjenja računa eventualno stojnino za vagone. V takih primerih bi lahko transportanti brez narlaljne-ga ugovarjati plačanju stojniiie in se sklicevali baš na člen 13., § 2. in člen 15., § 1. mednarodne železniške konvencije.« Zbornica za TOI opozarja interesente, da v vseh primerili, kadar v tovornem listu re predpišejo posebnih odredb glede posredovanja pri carinjenju pošiljatve. zahtevajo od svojih dobaviteljev, da priložijo tovornemu listu vse dokumente, ki so za pravilno carinjenje dotične blagovne pošiljatve potrebni. = Dalje visoko število konkurzov t Srbiji. Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je objavilo statistiko konkurzov za april, iz katere je razvidno, da je bilo tudi v preteklem mesecu število k^U^rzov v Srbiji in Črni gori večje kakor lani. v prečanskih pokrajinah pa manjše. Društvo je t aprilu registriralo 104 konkurze (april 1928 105) napram 115 v marcu, 106 v februarju in 82 v januarju. V posameznih pravnih področjih je bilo registrirano naslednje število konkurzov (v oklepajih podatki za april 1928): v Srbiji in Črni gori 90 (80), v Vojvodini 6 (6). v Sloveniji' in Dalmaciji 5 (12) ter v Hrvatski in Slavoniji 3 (7). V Srbiji in Črni gori se je torej število konkurzov napram lani povečalo od S), v Vojvodini 17 (24) ter v Bosni in Hercegovini 2 (3). = Velike melijoraeije inondacijskili leri-ljišč ob Diinavn. Kakor smo že koncem preteklega tedna poročali, so bila dela za o?u-Mtev in melijoracijo inondacijskega ozemlja ob Dunavu oddana francoski tvrdki Ba-tignolles, ki je stavila znatno cenejšo ponudbo, kakor nemške gradbene tvrdke. Včeraj je vlada izdala o tem komunike, iz katerega je razvidno, da je bila tozadevna pogodba med našo državo in francosko tvrdko podpisana 2. maja. Dela se bodo pričela že v tekočem mesecu in bodo trajala tri leta. Francoska tvrdka bo vsa dela po dosedanjem proračunu v višini 261 milijonov Din financirala iz lastnih sredstev ter bo omogočila naši državi potrebno posojilo do 3<)0 milijonov Din, ki se bo amortiziralo v 30 letih s polletnimi anuitetami ter bo obrestna mera z vsemi stroški znašala 6.75 %■ Državna hipotekama banka bo v imenu države skrbela za pravočasno anuitetsko službo. Te melijoraeije so za naše gospodarstvo velike važnosti, ker se bo z izsušitvijo ozemlja ob Dunavu pridobilo nad 30.000 katastrskih oralov najbolj plodovite zemlje. Vrednost izsušene zemlje se ceni na 280 milijonov Din. Država sama utegne po odpisu vseh izdatkov pri tem poslu zaslužiti nad 100 milijonov Din. == Končana dražba ladjedelnice v Kraljeviči. 29. in 30. aprila se je vršila ponovna dražba ladjedelnice v Kraljeviči, katere vrednost je uradno cenjena na 5 milijonov Din. Kakor znano, je bila zadnja dražba pred šestimi meseci, na kateri je Jadransko - podunavska banka kupila ladjedelnico za 1,262.000 Din, na ugovor konkuranega upravitelja razveljavljena. Pri ponovni dražbi ladjedelnice 29. aprila t. 1. se je zopet kot edini interesent javila Jadransko - podunavska banka, ki je kupila ladjedelnico za izklicno ceno 1,250-000 Din (za 12.000 Din manj kakor pri prvi dražbi). Drugi dan se je vršila dražba predmetov, ki niso v zvezi z ladjedelnico (2 železni jadrnici v gradbi, nekaj vagonov starega železa, čolni, 6 letalskih motorjev in razne manjše stvari). Tudi te predmete, ki so bili prodani /a 150 tisoč Din, je večinoma izkupila Jadransko-podunavska banka. = Vinski uejem r Ljutomeru. Vinarsko društvo je priredilo 29. pr. m. v Ljutomeru vinski sejem, ki je kljub raznim neprili-kam dobro uspel. Zbralo se je precej kupcev in interesentov iz Slovenije, pa tudi iz Avstrije. Prodanih je bilo tudi nekaj večjih in manjših partij vina, nadaljnje kupčije pa se bodo sklenile po vinskih poizkušnjah v samih goricah. V splošnem je ugotoviti, da se je lanski pridelek tekom zime zelo popravil, da je večina vrst dobra, nekatere so SoSofa '4. V. 1929 Vaše srce potrebuje... kot organ, za življenje neobhodno potreben, predvsem obzira. Delati mora neprestano noč in dan. Razburjanje in vznemirjanje vsled uživanja kave s kofeinom škoduje srcu in s tem celemu organizmu. Vi se mogoče obotavljate plačati označeno ceno za »Kavo Hag brez kofeina«. Po krivici! Kava Hag ni nikakor draga. Pomislite samo: to je zajamčeno neškodljiva zrnata kava, torej za Vaše zdravje neprecenljive vrednosti. Kavo Hag pije lahko vsak radi njenega prijetnega okusa, še več pa radi njene izvrstne kakovosti. Prepričajte se sami s poskušnjo, da je kava Hag pravi blagoslov za človeštvo..... Dobite jo v vseh dobrih trgovinah. V kraje, kier se še ne dobiva, posije vsako množino franko po običajni ceni: Kava Hag d. d. Martičtva 14 b, Zagreb. Vzorec prejmete po pošiljatvi Dm 1.5G v znamkah in priloženega bona. KAVA HAG VARUJE SRCE in ŽIVCE celo izvrstne. Opazili pa smo tudi nekaj manj dobrih, osobito kislastih vzorcev, kar pa gre v prvi vrsti na rovaž prezgodnje trgatve, katere se nekateri vinogradniki, osobito kmetski, ne morejo odvaditi. Cene so se gibale v glavnem med 7 in 10 Din. Nekateri vinogradniki so mnenja, da so vinski sejmi nepotrebni in brez prave kori=ti. Dokler pa se vrše drugod sejmi pod firmo ljutomerčana. tako dolgo mora Ljutomer prirejati vinske sejme, če noče izgubiti slovesa, ki mu ga je pripravil žlahtni pridelek njegovih goric. = Bedni občni zbor Ljubljanske borze. Dne 23. t. m. ob 16. se bo vršil v borznih prostorih v Ljubljani četrti redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote. Dnevni red: 1.) Pozdrav predsednikov in poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1928. 2.) Poročilo tajništva. 3.) Poročilo finančnega odbora. 4.) Odobritev bilance in podelitev razrešnice borznemu svetu. 5.) Volitve 5 članov borznega sveta. 5 članov finančnega odbora in 2 članov borznega razsodišča. V primeru nesklepčnosti se bo vešil občni zbor 29. t. m. ob istem času in z istim dnevnim redom ne glede na število zboro-valcev. = Triplikati carinskih deklaracij pri izvozu in uvozu preko naših luk. Glede na novo železniško luško tarifo, ki je stopila v veljavo 1. marca, je generalna direkcija oarin izdala vsem carinarnicam v lukah na-redbo. naj pri izvozu in uvozu blaga preko teh carinarnic sprejemajo carinske deklaracije v triplikatu in da lastniku blaga izdajajo poleg duplikata tudi triplikat. ki naj služi kot dokaz za uporabo ugodnostne luške tarife. Na triplikatu mora biti označeno, da je to triplikat in da se izdaja samo za uporabo pri železniški upravi zaradi ugodnostne tarife. = Razstava perutnine in kuncev. Glede na omejen prostor in določeno število kletk, ki so namenjene za razstavo perutnine in kuncev o priliki letošnjega velesejma lod 30. maja do 8. junija), se pozivajo vsi oni rejci, ki se žele udeležiti razstave, da se čim prej prijavijo. Razstavni pogoji: 1.) Perutnino je poslati najkasneje do srede 29. f. ni. opoldne na razstavo, ki traja le do 3. junija, kunce je pa prinesti do torka 4. junija opoldne. Razstava kuncev bo trajala do 9. junija. 2.) Perutnina se razstavi v skupinah (1 petelin, 2 kokoši), slično se razstavijo tudi race, pure in gosi, golobi po parih, kunci pa ali posamezno ali pa z družino. Pri perutnini so izjemno dovoljene tudi večje skupine. 3.) Vsak razstavljalec kokoši naj pošlje v poučne svrlie tudi po pet jajc od istih živali. 4.) Kmetijska družba in ve-lesejmska uprava ne jamčita za morebitni pogin živali pri prevozu ali na razstavišču, če ga nista sami zakrivili. 5.) Vse razstavne živali se lahko na razstavi prodajo (10 % izkupička gre v korist perutninarskega odseka). Stroški za razstavo (dovoz in odvoz) sredo na račun razstavljalca. Pošiljke je označiti kot »razstavno blago« na velesojm-sko upravo in je tako dovoljena polovična voznina. 6.) Vsak razstavljalec plača od kletke po 5 Din za prehrano živali. Za večje skupine se določi poseben znesek. 7.) Kdor se hoče razstave udeležiti, naj se čim prej javi Kmetijski družbi, da mu pošlje prijavne pole. Na prijavnih polah je zabeležiti tudi starost živali. Prijave za razstavo se sprejemajo najkasneje do 9. t. m. = Naraščajoči vpliv ameriško - italijanskega kapitala v Zedinjenih državah. Kakor smo že poročali, je znana ameriška banka Blair & Co, ki je 1. 1922. in 1927. emitirala dve transi našega posojila skupno s Trades National Bank of Brooklvn prešla pod kontrolo ameriškega finančnkia Gianninija. ki je rodom Italijan. Imenovani dve banki se bosta namreč združili z Bank of America, ki spada v Gianninijev bančni koncem. Sedaj poročajo iz Newyorka. da se bo z Bank of America združila tudi Nassan National Bank v Brooklvnu. S tem se bo finančna moč Gianninijevega bančnega koncema, ki se je s pomočjo denarnih vlog italijanskih izseljencev v Ameriki zadnja leta naglo razvil, še povečala. Delničarji Bank of America bodo glede gornjih fuzij sklepali na občnem zboru dne 16. t. m. = Ogromni dobiček družb« General Motors. Ameriška družba General Motors, ki je. kakor znano, najnevarnejša konkurenti-nja Fordovemu podjetju, je imela lani nič mani kakor 2?6.5 milijona dolarjev čistega dobička, kar predstavlja ▼ našem denarju vsoto 15 milijard 700 milijonov Din. Napram letu 1927 se je čisti dobiček povečal za 18 odstotkov, napram 1. 1925 pa za 140 odstotkov. Družba .je iz svojih tvomic prodala lani 1.840.000 avtomobilov napram 1.560.000 predlanskim. Zanimivo je, da je družba preko svoje lastne financijske družbe prodala lani 3/4 svoje produkcije na obroke. S končano preureditvijo Fordovih tvornic na novi model je med obema vele-podjetjima nastal hud konkurenčni boj. Z uvedbo novega Ocilinderskega »Cbevrole-ta< je General Motors ustvarila novemu Fordovemu modela močan protiutež. Zato je danes težko razsoditi, kakšen bo bodoči razvoj obeh podjetij. Borze 3. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Zaključki so bili samo v devizah na Curih, Dunaj in Prago, pri čempr je vso potrebo krila Narodna banka. Deviza na Prago je popustila na 168.33. deviza na Dunaj pa je nazadovala na 7.989. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za malenkost okrepila. Za aranžma je bila zaključena po 418. za kasa y>o 416, dočim v terminih ni bilo prometa. Investicijsko notira nespremenjeno 86 do 87, agrarne obveznice pa so bile )>o odbitku kupona (2 Din) zaključene po 52.50. Med bančnimi vrednotami so bili le običajni zaključki v Praštedioni po 850 in 852.5, v Union-banki po 206 in v Jugobanki po 84 — 85. Tudi za industrijske papirje ni bilo posebnega zanimanja. Gutmann je bil zaključen po 210. Slavonija pa se je trgovala po 4.50. Trboveljska je notirala nespremenjeno 460 do 470 brez prometa. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.87, Berlin 13.48, Bruselj 7.898, Budimpešta 9.9146, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunai 7.974 do 8.004 (7.989), London 276.0«, Newyork 56.78, Pariz 222.32, Praga 167.93—168.73 (16S.33), Trst 298.02. Zagreb. London 275.68 — 276.48, Nevvvork 56.68 _ 56.88. Pariz 221.32 — 223.32. Milan 297 — 299, Curih 1094.4 — 1097.4. Berlin 13.465 — 13.495. Dunaj 7-974 — 8.004. Praga 167.93 — 168.73, Budimpešta 9.8996 do 9.9296. Curih. Zagreb 9.12625, I.ondn 25.195, New-vork 519.15, Pariz 20.29, Milan 27.205. Berlin 123.00, Dunaj 72.90, Praga 15.38. Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.45. Sofija 3.75. Varšava 58.20. Dunaj. Beograd 12.4925 — 12.5225. Berlin 168.55 —169.06. London 34.5050 _ 34.6050. Milan 37.2675 — 37.3675, Ne\vvork 710.75 do 713.25, Pariz 27.78 — 27-88. Praga 21.0250 do 21.1050, Curih 136.89 — 137.39. Etekti. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska Kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kreditni 170 den., Vevče 120 den.. Ruše 250 do 260. Stavbna 50 den., Šešir 105 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 415 — 416.5, kasa 415 — 416.5. za maj 417 do 418, za december 443 — 445, investicij-sko 86 — 87. agrarne (ex kupon) 52—52.75; bančne vrednote: Praštediona 850 — 855, Unionbanka 206 — 206.5. Kreditna 93 den.. Srpska 148 den., Jugo 84 — 85. Narodna 7500 — 8000. Zemaljska 138 — 140, Ljubljanska kreditna 123 den.. Poljo 16 — 17, Hrvatska 50 — 55; industrijske vrednote: Gutmann 208 _ 215 (210), Slaveks 103 den., Slavonija 4.50 — 4.75, Narodna šumska 40 bi., Našitka 160O den., Drava 407.5—412.5, Vevče 126 den., Dubrovačka 530 — 550, Jadranska 580 — 590, Šečerana 455 — 465. Trbovlje 460 — 470, Brod vagon 250 blago. Blagovna tržišča -f ljubljanska blagovna borza (3. t. m.) Les: Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 5 vagonov neobrobljenih bukovih plohov. Dež. pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vag. pšenice. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni, 80 kg): baška. promptna po 287.5 — 290, za maj po 292.50 — 295; moka: »Ogc. fco Ljubljana, plač. po prejemu po 410 — 415? koruza: laplatska. slov. post., za maj po 315 — 317.5, za junij po 310 do 312.5, za julij - september po 305 — 307.5; baška, slov. postaja, plač. 30 dni. promptna po 305 — 307.5, za maj po 310 — 312.5; oves: baški. slov. postaja po 295 — 297.5; ječmen: baški. ozimni po 330 — 332.5. -f Novosadska blagovna borza včeraj zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov ni poslovala. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (2. t. m.) Tendenca na dunajski borzi se zadnje dni ni bistveno spremenila. Zanimanje kupcev je dalje slabo ter se omejuje samo na manjše promptne količine. Cene pšenici so ostale nespremenjene. Podunavska koruza se je nudila po 1.60 Kč ex šlep Dunaj. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina fco Dunaj: pšenica: domača 35.75 — 36.75, madžarska potiska 39 — 40, jugoslovenska 37 — 37.25; rž: marchfeldska 34 — 34.50, madžarska 33 — 33.25; koruza: laplatska 37.25 — 37-50;-oves: domači 33.75 do S4.25, madžarski 34.25 — 34.75. Prosvetni dan Z. K. D. v LJubljani, S. V. 1930 Poslanica predsednika ZKD dir. A. Juga k Prosvetnemu dnevu Pomlad je v naravi, vse zeleni, brsti in cvete. V sredino vse te pomladne lepote postavimo praznik kulturnega dela, praznik pomladi slovenske kultu« re, prvi prosvetni dan ZKD. Vi delegati naših prosvetnih in kul* turnih organizacij iz mesta in dežele, prihajate v Ljubljano, da manifestirate za novo prerojeno kulturno delo, da se udeležite tega dneva borbe med sta* rimi metodami in novim svežim delom. Ne bo vas na stotine, skromna naša sredstva nam ne dovoljujejo sijajne zunanje manifestacije, kakršno bi naše kulturno delo zaslužilo. Toda, kar Vas Je, ste pač najboljši od najboljših. Baš zato pa stoji tej vnanji skromnosti na* sproti slavnostno notranje razpoložc* nje, kipeče navdušenje, trdna volja, na novo zbrati vse delavne sile in jih po* svetiti najvišjemu idealu, domovini. Pregledali bomo jutri prvo fazo svo* jega dela. Hvaležno bomo ohranili, kar je dobrega, energično opustili, kar je slabega, vse skupaj pa do skrajne mož* nosti izpopolnili. Na ta dan bomo po* stavili mogočen mejnik dosedanjemu delu, odtod pa bo peljala nova pot in sveže smernice bodo vodile naše delo za živo izpregovorjeno besedo pri pre* davanju ali na odru, za našo knjigo v knjižnicah, za petje in glasbo, za naš film, skratka za vse panoge našega kul* turnega udejstvovanja hočemo zanetiti nov plamen, ki naj ta dan zaplapola, ki naj pozdravi slehernega kulturnega delavca po naših doleh in gorah, ki naj se blešči kot biser v svetli kroni naše slovenske zemlje — za izobrazbo naše* ga ljudsva in za narodov blagor. Uspehi take na novo dvignjene in prerojene duševne kulture so neskonč* ni, ker obsegajo vse panoge, osrečijo, prinesejo blagostanje in zadovoljstvo. Pokazali bomo, da je torej le pot iz* obrazbe edino zadovoljiva, da ljudska država, kot je naša, ne pričakuje po* moči od nikogar, ampak si bo poma* gala edino z lastnimi sredstvi in z last* no svojo močjo. Iskreno dobrodošlico Vam, vsi Vi, veliki in mali kulturni delavci, ki prU dete danes in jutri v našo prestolico! Vi ste izbrani, da kot budni seli in preizkušeni tvorci ustvarite narodu no* vo bodočnost! Iskreno pozdravljeni pa o priliki na* šega kulturnega praznika tudi Vi, vsi ostali podrobni kulturni sejalci v sle* herni še tako oddaljeni in mali vasici širom naše lepe domovine, ki ste volj* ni zapeti z nami novo pomladansko pe* sem in zagrabiti za orodje govorjene ali pisane besede, da zrahljate ljubo slovensko žemljico, da položite vanjo sveže zrnce, ki naj bogato obrodi, da pokažete narodu pravo pot k vstaje* nju1 Pred vsem pa veljaj iskren pozdrav predsednika Zveze kulturnih društev naši mladini, ki bi jo radi zbrali pod okriljem ZKD, da jo vzgojimo s kul* turnim delom za domovino! Hočemo krepostne mladine, resne, ki je narodno zavedna in jugoslovanska, krepostna ne le telesno, temveč tudi duševno, da dobimo može, ki bodo zopet imeli na novo zmisel za ideale in za višje ide* ale, kakor smo jih mogli doseči v pr* vem desetletju svobodne naše države! Pozdravljen, praznik pomladi slo* venske kulture, pozdravljeni vsi Vi, kulturni borci, sejalci, tvorci! Dir. Anton Jug, predsednik ZKD. Kaj bo »Prosvetni dan"? »Prosvetni dan« bo sestanek prosvet* nih delavcev. Oni delajo, govorijo malo, kar pa govorijo, je premišljeno in tehtno. »Prosvetni dan« je delovni sestanek, ne reprezentativni. Roditi mora novo smotreno delo, ne prazno pozo. »Prosvetni dan« bo pregledal, kaj smo delali in kaj smo dosegli, da se bomo učili, kaj bomo delali, da bomo kaj dosegli. »Prosvetni dan« je sestanek tovari* šev, sodelavcev pri nesebičnem delu za narodovo prosveto. Složnost in tovari* štvo zato pri posvetovanju, da bo to* dilo uspeh pri delu. »Prosvetni dan« je namenjen narod* ni prosveti. Narod niso posamezniki. Narod so naši kmetje, delavci, uradni* ki, obrtniki. Le zaradi njih se bomo sestali. Prosvetna armada 327 društev z lepo armado 66.691 članov je organiziranih v ZKD. Jutrišnji »Prosvetni dan« bo prvi sestanek naših prosvetnih delavcev, ki se zbirajo okoli te organizacije. Delo, ki ga opravljajo naša prosvetna društva, se laliko zdi s čisto lokalnega vidika malenkostno in manj pomembno, toda akcija vseh teh številnih edinic, delovanje vseh teh 327 prosvetnih društev je veliko in koristno delo za naš kulturni napredek. Kdor deluje v prosvetnem društvu, stori že s samim dejstvom, da je prevzel nase neke dolžnosti, uslugo splošni stvari. Zakaj največji škodljivec, rja, ki pomaga uničevati narod, je ravnodušnost in brezbrižnost nasproti narodovi kulturi. Kdor skrbi samo zase in za svoje osebne interese, kdor smatra. da mu je vseeno, kakšna je povprečna kulturna višina našega ljudstva, komur ni mar ne za naše kulturno - duševno življenje, niti za domačo knjigo, je tem večji narodni škodljivec, čim vplivnejši je po svojem socialnem položaju. Hvala in priznanje tihim in požrtvovalnim prosvetnim delavcem! Oni so gibalo napredka. Danes vse živi naglo, tudi prosvetno delo hiti naprej; v našem interesu je. da ne zaostajamo za drugimi narodi. Zdaj je nastopilo v političnem življenju zatišje. Tem važnejše je kulturno delo, kulturna akcija. »Educate the people« — vzgajajte ljudstvo! — to je bil testament velikega Wa-shingtona ameriškemu narodu. Amerika ga je razumela in stopa danes na čeiu svetovnih narodov. Z. K. D. - naša največja ljudska univerza Problem ljudskih vseučilišč je v srednjeevropskih in zapadnih deželah že dolgo v ospredju javne pozornosti. To je tipičen problem demokracije: z njo je nastal in z njo raste. Ljudstvo hoče naobrazbe. Hoče, ker je potrebuje: hoče, ker je vsakemu duševnemu in telesno zdravemu človeku že od narave vcepljena težnja po spoznavanju sveta, ki ga obdaja. Gre samo za oblike, v kateril se nešolanemu ali samo strokov, šo-lanemu človeku nudi možnost, da se seznani z raznimi problemi in vprašanji, ki ga morajo zanimati. Oblik je mnogo in raznovrstnih od vseučiliške ekstenzije do danske »hojskole« z internatom, od nesmotrenih predavanj do sistematičnih tečajev, kakor jih goje zlasti nemške delavske organizacije. Toda — to je snov za celo knjigo. Zveza kulturnih društev v Ljubljani smatra, da je organizacija predavanj ena njerih poglavitnih nalog. V tem pravcu je izvršila že ogromno delo. Ni ga skoraj količkaj pomembnejšega kraja na njenem področju, kamor ne bi prišel kak njen predavatelj, da seznani ljudi s tem ali onim važnim vprašanjem. Tako je priredila v sezoni 1925.-26. skupno 547 predavanj, ki jih je obiskalo 27 tisoč 274 oseb, v sezoni 1926.-27. že 709 predavanj z 39.953 posetniki in v sezoni 1927.-28. 648 predavanj z 32.014 obiskovalci. Kakšna so ta predavanja? Ce pregledamo seznam za tekočo sezono, vidimo, da ima ta največja napredna ljudska univerza določen »učni načrt«. Ima svoje »predmete«, ki so vsi v zvezi z realnim življenjem našega ljudstva, v skladu z njegovimi težnjami in potrebami. Predvsem se današnja doba zanima za javna vprašanja, za socialna, nacionalne in teoretično - politične probleme: kaj je država, kaj demokracija, kaj hočejo socialni boji. kakšne sile gibljejo mednarodno življenje. Praktičnim potrebam odgovarjajo pravna predavanja. Potem pridejo naravoslovna. tehnična, gospodarska vprašanja. Dalje kulturna zgodovina. Nato zgodovina domačega kraja in tujih narodov, pa pisana zemljepisna podoba sveta. Važno je, kaj pa da, tudi zdravstvo. Iz vseh teli »predmetov«, ki pa si jih ne zamišljajmo po šolsko, so izbrana nekatera najzanimivejša vprašanja, ki morajo slušatelju razširiti obzorje in ga vzpodbuditi k samostojnemu življenju. Vneto delo predavateljev, ki zanašajo v naše podeželje nova stremljenja in nove ideje, ustvarja lep ak-tivum v našem stremljenju po čim večjem kulturnem napredku. Še bo treba izpopolnitve, še smotrenejše-ga dela. To so začetki, a vse hvale in priznanja vredni začetki. Že v teku nekaj let je napravila ZKD na tem področju znaten korak naprej. Upoštevaje psihologijo današnjega človeka, je predavanja izpopolnila s slikami. Ima skioptične slike in aparate, akumulatorje in ves potrebni tehnični pribor, da lahko predavatelj podkrepi svojo besedo s slekami, kar je velikega pomena kjer ni skioptičnih slik. se z epidiaskopom projicirajo navadne slike. Tako je ZKD opremljena z vsem, kar zahteva velikopotezno predavateljsko delo. Posebna novost za naš svet so predavanja s filmi, ki so se zlasti v Ljubljani zelo obnesla. V sezoni 1925.-26. jc bilo 69 takih predavanj s 600«) poslušalcev, naslednjo sezono že 216 z 50.000 poslušalcev, v sezoni 1927.-28. pa ie dala 255 takih predavanj, ki jih je obiskalo 60.000 oseb. Po tem takem je bilo več kot 100.000 oseb samo v zadnjih treh sezonah deležnih tega načina prosvetnega dela: V tekoči sezoni so uspehi zaradi dobrih in aktualnih filmov še večji. Posebej še moramo omeniti njena predavanja v Ljubljani. Tu imamo univerzo, ki pa žal še ni mogla ustanoviti vseučiliške ekstenzije. Zveza kulturnih društev skrbi, da se s predavanji prvovrstnih strokovnjakov nekoliko zamaši ta vrzel. Njena predavanja so dobro obiskana, ker so taka, da mikajo tudi izobražence. Prosvetni dan bo dal vodstvu tudi v tem pogledu marsikako dragoceno pobudo: pokazalo se bo, kakšna pota bo treba še ubrati, da bo napredek večji. Zakaj to je vodilno geslo: Naprej, samo naprej! (Tz|o;a;fe ljudstvo (£ducate the people) t Geslo ameriškega naroda Knjižnico v slednjo vas! imm Ravnatelj Jug, predsednik ZKD Z. K. D. in organizacija ljudskih odrov Razširjenost ljudskih odrov na našem podeželju pričuje, kakšno veselje imajo na kmetih s takimi predstavami, ki niso samo zabavne, ampak često prav tako očiščujoče in vzpodbudne kakor najboljše predstave umetnikov po talentu in po poklicu. Dokazovati blagodejni vpliv dobrih ljudskih predstav bi bilo danes odveč. Važna je samo racionalizacija tega dela, kakor je racionalizacija, predvsem izbira pravilnih metod in sredstev tudi ljudsko - izobraževalnem delu sploh sila važna zadeva. Zveza kulturnih društev lahko zaznamuje tudi na tem področju mnogo lepili uspehov. Predvsem si oglejmo njeno statistiko: društva, ki so včlanjena v nji, so imela v sezoni 1925-/26. 87 odrov, 1389 igralcev, 491 predstav z obiskom 54.634. Naslednjo sezono je bilo 474 predstav z obiskom 77.324, v sezoni 1927-/28. pa se je število predstav povzpelo že na 640 z obiskom 72.925 oseb. To so številke treh let: premalo, da bi se nabrale izkušnje za kakšno temeljitejšo preureditev, vendar dovolj razveseljive: pričajo o razmahu, o velikem zanimanju, o neprestanem delovanju. Racionalizacija je mogoča tu predvsem v izbiri sredstev. Prej so bili odri preveč prepuščeni samim sebi. Režiserji si često niso znali pomagati. Že I. 1924. je organizirala ZKD posebno izdelovalnico kostumov, v sezoni 1925./26. režiserski tečaj v Ljubljani, tečaj za šminkanje na Bledu, v sezoni 1926-/27. dramski tečaj na Bledu in v Logatcu. igralske tečaje v Logatcu, Kranju, Novem mestu in Brežicah. Važnega pomena je petmesečni dramski tečaj v Ljubljani, ki se je vršil minulo zimo pod vodstvom višj. režiserja dramskega gledališča g. prof. O. Šesta. ZKD skrbi za primerne icre: tako niso naši ljudski odri navezani več nase. Kaj se bo dalo še storiti? V tem pravcu marsikaj. Ko bo imela ZKD za sabo eno, dve desetletji sistematičnega dela, bo lahko še bolj ponosna na svoje uspehe. Toda. kaj nonos: delali je treba. Neprestano delati. Tako delo pa zahteva mnogo solidnih delavcev, iniciativnih glav, sistema in — sredstev. ZKD ne ho v zadreeri za vse ostalo, toda sredstev ji manjka. Kai vse bi se dalo storiti, če bi bilo več denarnih sredstev! To je lepo geslo, toda v praksi je zadeva malce drugačna. Na Češkem so upcljaii zakon o obveznih občinskih knjižnicah in tako se je to geslo skoro da izpolnilo. Uspehi so očividni, vendar zdaleč ne taki kot so jih zakonodajalci pričakovali. Predvsem: vas (občina, kraj) si mora knjižnico želeti. To se pravi: vsaj nekdo mora biti. ki si jo ze'o želi in je voljan za njo žrtvovati kaj prostega časa. Na Češkem so natovorili skrb za občinske knjižnice učiteljem. Toda ni vsak človek za to: ta .ie sploh čisto desinteresiran. onemu je funkcija knjižničarja zoprna itd. Marsikje so ljudje knjižnico dobili, a niso vedeli, kaj bi počeli z njo. Tam so knjige na polici kakor mrlič v krsti: nobenega življenja, nič koristi. Treba je vzbujati potrebo po knjigah, denimo: hrepenenje po njih. Priporočamo či-tateliu članek, ki ga prinašamo pod črto na tej strani: spozna! bo. kako težavno je to vprašanje celo pri izobražencih s srednjo šolo ali s fakulteto. Toda »celo* ni čisto primerna beseda. Rek'i bi, da je med našim ljudstvom — in tu mislimo po naravi inteli-gente, ukaželjne, marljive in srčno dobre ljudi — več naravnega zanimanja za dobro knjigo nego med tako zvano inteligenco. Morda več nagiba, dispozicije za čitanje lepih knjig. Ne moremo si kaj, da ne bi mimogrede omenili: Kako važno delo opravlja naše učite!jstvo na kmetih! Ali pa vzgaja tudi bodoče čitatel.ie slovenskih knjig? Ljudi, ki čutijo potrebo, da imajo na skromnih policah svo.ie kmetske izbe zbirko dobrih domačih knjig? Poznali smo take ljudi in vemo, koliko lahko učitel.istvo pripomore k temu, da se prirojena inteligenca posameznikov vzgoji do te stopnje! Torej, kar največ potrebe po čitanju dobrih knjig in zato kar največ knjižnic! ZKD skrbi za javne knjižnice, toda te naj ne bi bile končni cilj, temveč le uspešno sredstvo k cilju. Cilj bodi: vsak imej lastno knjižnico! Kaj plemenitega človeka bolj zabava, povzdiguje, navdušuje, izobražuje, duševno oblikuje nego dobra knjiga?! Zakaj ne bi imel vsak naš napredni kmet, delavec, trgovec, namešč. itd. v svojem stanovanju police s knjigami? Nekaj lepili knjig, ki ga notranje biažijo in izobražujejo, potem pa slednji po svojem poklicu poljudne strokovne knjige, ki jih lahko ob vsaki priliki potrebuje in rabi. V skandinavskih deželah, kjer žive majhni, toda marljivi, skromni, trezni in visoko omikani narodi, je tako. Švedski narod je majhen in vendar se ondi natisne vsaka boljša knjiga v 20 do 40.000 izvodili. To je mogoče samo tako, da .ie knjiga enako kot časnik skoro v vsaki boljši hiši, k.ier .ie nekaj pametnih ljudi, ne glede na njih poklic in delo. Podobno je na Danskem, Norveškem, pa tudi 'z baltiških dežel slišimo razveseljive glasove. Toda za sedaj: javne knjižnice. ZKD je ustanovila v sezoni J925./26. 47 novih knjižnic, naslednjo sezono 9, preteklo sezono 4. V celoti pa razpolaga s 167.119 knjigami, ki jih je v sezoni 1927./2S. izposodila 350.000 osebam. L. 1925. .ie priredila v Ljubljani knjižničarski, 1. 1928. organizatorični tečaj. N tem polju se odpirajo še razne možnosti. Ali bodo tudi pri nas kdaj občine obvezno prispevale za vzdrževanje svojih knjižnic? Ali bo kedaj javna knjižnica v vsaki slovenski vasi? V tisti napredni, zdravi, lepi slovenski vasi z električno razsvetljavo, kulturnim domom, vodovodom, javnim kopališčem in drugimi napravami, idealu vasi, ki so ga že dosegle mnoge skandinavske ter že nekatere češke nemške vasi. Je-li ta ideal za nas nedosežen? Vsekakor vodi razvoj v večjo civilizacijo najširših plasti in v tem razvoju mora izginiti stara, častitljiva, toda nehigijenska, zaostala, blatna vas. Tako bodočnost naj pripravlja tudi prosvetno delo. In zlasti — dobra, povzdigujo- I ča knjiga! ! Ljubljana in Prosvetni dan Ljubljana ne sme smatrati prireditve Prosvetnega dne za zadevo našega podeželja. Kulturna akcija ZKD zajema v svoj krog inesto in deželo. Opozarjamo naše intelektualce na predavanje g. prof. I. Breznika o naši knjigi. Problem slovenske knjige je akuten. Ne mislimo, da je to samo poslovna zadeva založnikov. Tako je samo pri knjigah, ki se izdajajo s špekulativnimi nameni; taki primeri so pri nas redki, (ire za dobro slovensko knjigo. Za izdaje naših klasikov, za prevode iz svetovne književnosti, za nova dela naših pesnikov, pripovednikov in dramatikov. Za našo poljudno - znanstveno literaturo Za knjige o likovni umetnosti. Taka knjiga ni samo v interesu založnika, ampak tudi v interesu naše kulture. Literarni producent in konzument sta zainteresirana na tem problemu. Ore za to, da postani slovenska knjiga zopet to. kar je bila v času narodnostnih bojev: veselje in ponos našega človeka! Slovenska javnost bo hvaležna ZKD, če bo sprejela v svo.i delovni program tudi sistematično skrb za dobro slovensko knjigo. Tuji narodi nam kažejo pota. Bojujmo se tudi na tem področju s pogubno ravnoduš-nostjo! Program Prosvetnega dne Ob pol 10. uri otvoritev zborovanja v ka^ zinski dvorani. a) govor predsednika ZKD g. direktorja Juga; b) delo ZKD. poročata R. Prešeren in dr. Bajič: c) o naši knjigi predava gosp. prof. Breznik. Ob po! 12. uri ogled dramskega gledališča in Jakopičeve razstave pod strokovnim vodstvom. Ob pol 15. uri v tajništvu ZKD strokovne seje z referati in razgovori. a) metode našega dela, poroča dr. Bajič: b) naši domovi, poroča Evgen Lovšin: c) naši odri, poroča Jakob Špicar: d) naši dramski tečaji, poroča Osip Šest; e) naša omladina, poroča Viktor Horvat: f) naše knjižnice, poroča Matija Rode: g) tehnična vprašanja prosvetnega dela. poroča Rudolf Prešeren. Ob 20. uri obisk opere in drame. Aforizmi o čitateljih Knjiga je posredovalka med pisateljem In čitateljem. Med ustvarjajočim in sprejema-jočim svetom. Kamor ne more seči govorjena beseda, seže knjiga, da deli darove obenem tisočerim, ki jo vzamejo v roke. * Knjiga je otTok duha. odsvit dobe. zrcalo tisočerih src, ki so našla svoj izraz v duši pisatelja in sprejemajo iz nje umetniško oblikovano podobo svojega lastnega življenja. * Moderna doba je prinesla knjigi dva močna glasnika - propagatorja. ki pretita postati njena konkurenta. To sta kino in radio. Pravemu Pitatelju je ne bosta nikoli nadomestila. Želeti je. da ostaneta to. v kar sta poklicana: brzoteka propagatorja. ki ji odpirata pot iz knjižnic in knjigaren v svet. • Citatelje bi delili v tri vrste: v one. ki Pitajo samo knjige najvišje umetniške vrednosti; v one, ki Pitajo vse. in one, ki Pitajo samo najnižje književne izdelke. Najobšir-nejši je krog srednjih, naiožji je prvi; zadnji so nasprotni pol prvih. * Vsak Pitatelj predela od svoje mladosti do zrelosti iste faze, ki jih je predelala knjiga lekom stoletij: najprej bajke pripovedovan«3, potem napisane, nato čudovite in neverjetna zgodbe, potem pesmi in eposi. resna povest in zabaven roman in končno duhovita dela velikih mislecev. * Nekateri Pitatelji knjige požirajo, drugi jih uživajo; eni so neizbirčni, drugi izbirajo, prvim d k mnogo knjig malo. drugim ena knjiga mnogo. Drugi so boljši od prvih. * Pravi Pitatelj ne Pita samo knjige, ampak tudi samega sebe. Njegova duša je kakor rezonančna tla. kjer odmevajo misli pisatelja in se družijo z njegovimi v prijetnem razgovoru. To Pitanje samega sebe je včasih zanimivejše, važnejše in koristnejše od Pitanja knjig. Čitatelj, ki ob Pitanju knjige ne Pita obenem svojih lastnih misli, je le pol-Pitatelj; Pitatelj, ki Pita poleg knjige samega sebe, je Pitatelj in pol. Skoraj važnejše od tega. ali je knjiga dobra ali slaba, je to, kaj si Pital o samem sebi. Knjiga, ki ti ne budi lastnih misli, je zate prazna. * Cankar pravi: On (pisatelj - romar) ve, da je ob tistem Pasu, ko je hodil po hramih in stopnicah svojega srca, hodil obenem s prižgano lučjo po zaklenjenih svetiščih svojega bližnjega vsakega in vseh... Tako hodi Pitatelj ob roki pisatelja po potih in kotih svojega lastnega srca in s tem po skrivnostnih shrambah svojega bližnjega, vsakega in vseh. * Tako je knjiga moPna vez, ki veže človeštvo in narode in ljudi med seboj. Kot hčerka duha je poslana med narode, da jim razkriva višji svet, kjer se druži vse obče Plo-vesko v vsem razumljivi govorici, ki je govor duha, katerega otroci smo. Zelo važen del Vaše toalete j- higijena ust. Ne pozabite, da Vam izven hiše pri tem najbolje pomorejo okusme ANACOTPAST Kr»za na književnem trgu in naša inteligenca Kaj fe krivo, da se naša knjiga tako malo kupuje? Zakaj večina absolventov srednjih šol danes več ne kupuje knjig? O tem pri* našamo v izvlečku po »Jugoslov. Njivi« še ve'dno aktualna in tudi v slovenskih razmerah veljavna Izvajanja dr. A. Barca. Vse, kar se v zadnjih letih pri nas govori z raznih strani o stagnaciji in krizi v literaturi, se da spraviti na en sam temeljni vzrok: na krizo konsiima. Naši pisatelji ustvarjajo precej mnogo in precej dobro. Toda ta .književna produkcija ne najde ne kupca ne Pitatelja. Pritožbe o slabi prodaji knjig so splošne, tudi v Sloveniji in v Srbiji, kakor po vsem svetu. Toda Hrvatska je v tem dosegla rekord in pri nas danes zaradi razcepljenosti meščanstva in zastarelega šolstva vladajo glede knjigarstva in književnosti le malo boljše razmere nego so bile v začetku prebujenja naše narodne zavesti. Ko človek gleda položaj naše književnosti in posluša pritožbe radi slabe prodaje knjig, mu mora nehote priti na misel Ira-pantno dejstvo: V deset, dvajset naših srednjih šolah se podučuje dan za dnem književ- nost: iz naših gimnazij prihaja vsako leto nekaj sto abiturijentov, ki so imeli pri maturi narodno književnost kot glavni predmet; po raznih naših šolah uči vep sto ljudi, ki jim je literatura glavni predmet; samo na zagrebški univerzi je nad sto študentov, ki študirajo nacijonalno književnost. In vendar se more reči, da število prave književne publike, v Hrvatski ni mnogo večje od števila ljudi, ki jim študij in pouk iz književnosti prinaša vsakdanji kruli. Z drugimi besedami: vsak izmed naših profesorjev, ki poučujejo književnost, je v najboljšem slučaju vse svoje življenje vzgojil dva ali tri ljudi, ki se res zanimajo za književnost in Putijo potrebo, da tudi po šolskih letih ostanejo z njo v zvezi. V književno publiko ne moremo šteti ljudi, ki kupujejo kake strankarske knjige ali pikantne romane. Za presojanje realnih razmer ne pomeni nič, ako se take senza* cijonalne knjige proda 10.000 izvodov. H književni publiki se morejo šteti samo oni ljudje, ki se zanimajo za vsako novo knji* go, ki jo hočejo spoznati in smatrajo za potrebno, da jo kupijo. Mislim, da ne tr* dim preveč, ako pTavim, da število takih ljudi na Hrvatskem ne dosega niti — tri sto. Ako presojamo po predaji knjig pri nas, je samo megalomanija, če se govori o neki naši kulturni hrvatski suiperiomosti. Naravnost porazno je dejstvo, da mi nima* mo danes mnogo večje književne publike nego pred štiridesetimi ali petdesetimi leti — dasi imamo že šestdeset let samostojno šolstvo, v katerem domača in tuja litera* tura zavzemati glavno mesto. Samo zagrebška univerza pošilja v svet vsako leto vsaj 500 absolventov raznih fa* kultet. V 30 letih pomeni to 15.000 intelek* tualcev — in od teh 15.000 ni niti 300 lju* di, ki bi se zanimali za literaturo! Število povprečno dobrih knjig, ki izide* jo pri nas vsako leto v latinici in cirilici, nc presega številke 30. Pritožbe o slabem ma* terijelnem stanju so večinoma samo plašč, s katerim se pokriva nezanimanje in nedo* statek globljega interesa za vsako višje du* ševno življenje, ki se najbolje kaže v lite* raturi. Za tisto malo število knjig, ki izidejo vsako leto pri nas, zmore denar tudi najsi* romašnejši človek, ako je knjiga res nje* gova duševna potreba. Nezanimanje za knjigo kaže. da naš intelektualec te potrebe —• nima. Ako je temu tako. bi bilo treba staviti vprašanje: čemu potem toliko knji* ževnega pouka po šolah, čemu toliko izgub« ljenega časa in denarja, če ni od tega ni* kake koristi? Pouk o književnosti bi moral imeti poleg svojega vzgojnega in izobraže* valnega značaja v prvi vrsti nalogo, da pro: pagira smisel za književnost, da omogočuje razumevanje literature in da koristi ra\no nji. Toda zdi se, da ima od tega silnega pouka najmanj koristi ravno književnost. Književni pouk v naši srednji šoli je po* stavljen na napačno podlago po svojem ob* segu in po svoji metodi. Zato je stvarni clobiček tega pouka za naše kulturno živ* ljenje tako majhen in zato je število na* ših inteligentov, ki tudi po dokončanih štu* dijah še čutijo potrebo do literature, vedno enako neznatno. Tisto, kar se v naši srednji šoli uči pod imenom narodne književnosti, sploh ni književnost v pravem pomenu besede. V našem siromaštvu glede literarno dovršenih del so naši dedje in očetje pod pojem slov* stvene zgodovine uvrstili različen mate* rijal. ki ima veliko kulturno zgodovinsko vrednost, ki je dokaz naše pismenosti, toda ne spada v literaturo, kakor jo razumemo danes. Po svoji metodi se pouk v književnosti izčrpava po največ v memoriranju življe* njepisov, motivov, paralel, vsebin, letnic itd., namesto da bi šli za glavnim, temelj* mm ciljem: da se v učencu vzbudi razumet vanje književnosti in zanimanje zanjo. Od vsega znanja, kar se ga človek nauči v srednji šoli, se materijal jako hitro pozab* lja; ostaja samo sposobnost, da se človek spozna v stroki, ki se je je učil. Najhitreje se pozablja literarno zgodovinsko znanje, ker sestoji pogosto iz podatkov, ki niso za* tiimivi niti takrat, ko so še sveži. In vendar je ravno književnost med vsemi predmeti v šolii tak predmet, kjer bi se mogla najbolj razvijati učenčeva samostojnost, sposob* nost za razumevanje, lastno delo in boljši okus. Bodoči inteligent bi moral pri pouku književnosti pred vsem spoznati, kako močne in mnogoštevilne niti vežejo litera* turo z resničnim življenjem, kako je ravno književnost najpopolnejša manifestacija tega življenja, moral bi se naučiti iskati v književnosti koncentracije vseh najvišjih teženj, čuvstev in duhovnih pridobitev po« sameznih ljudi, naroda, rase, človeštva in zaradi tega nekaj, kar se ne dela za zabavo, ampak da je literatura tako važno področje človeškega delovanja, ki ga inteligent mora poznati. Pouk o književnosti bi ne smel iti za tem. da nudi dijaku srednje šole kar največ literarno zgodovinskega materijala, ki ie brez zveze s sedanjostjo, ampak bi študij literarne preteklosti moral imeti pred seboj edini namen: da se 's študijem najboljših del preteklosti omogoči dijaku orijentacija o literaturi sedanjosti in da na ta način iz njega postane člo\'ek, ki bo mo» gel slediti živi književnosti in se zanimati za njo. In čeprav zveni to nekako destruktivno bi človek rekel: več od vseh literarno zgo« dovinskih podatkov, ki jih je profesor lite« rature nudil svojim dijakom, bi bilo vredr no to, ako se mu je posrečilo v njih vzbui diti eno samo strast: da bi z zanimanjem gledali izložbe naših knjigarn. / Dopisi TetaHM det rdbri« ar«W« oddedek V.oikm 041 Convmr a D. Ureditev prometa z avtobusi Avtobusni promet v Sloveniji vedno bolj narašča in vprašanje njegove organizacije postaja vedno nujnejše. Cim več avtobusov na cestah, tem bolje za promet, a nesporno je tudi. da se bodo pri tem v vedno večji meri pojavile tudi škode, tako glede varnosti kakor glede cest in da je postalo neobhodno potrebno postaviti splošna pravila, ki naj regulirajo, a tudi pospesuiejo razvoj avtobusnega prometa. Na Inicijativo mariborskega velikega župana se je nedavno vršila v Ljubljani pod vodstvom tajnika Zbornice za TO I g. dr. Mohoriča anketa, pri kateri so sodelovali predstavniki državnih in avtonomnih uradov mariborske in ljubljanske oblasti ter zastopniki Avtomobilskega kluba. Namen ankete je bil. postaviti smernice glede podeljevanja koncesij za perijodično prevažanje oseb V obeh slovenskih oblastih in o pogojih, pod katerimi naj se te koncesije izvršujejo, nadalje o pravilniku za enotno moderno ureditev cestno-policijskih predpisov za avtomobilski promet. Zastopnik Avtomobilskega kluba g. Joh P. Šabec je glede prometa z avtobusi postavil v glavnem sledeče smernice: Uvede naj se predvsem klasifikacija avtobusov, in sicer: 1. oni za lokalni promet, 2. oni za medkrajevni promet med mesti, odnosno kraji na deželi, in 3. oni za internacionalni promet Vozilo naj odgovarja prometu, za katerega je namenjeno. Avtobusi, ki so do sedaj v prometu, po večini nimajo zasilnega Izhoda, treba bi bilo, da imajo na prednjem delu vhod, zadaj pa vrata za izhod; pregledovanje avtobusov naj bi se vršilo večkrat Do sedaj predpisani dvakratni pregled letno ne zadostuje; urediti je vprašanje zavarovalnine ter odškodnine za uporabo cest: določiti je maksimalno brzino poedinim tipom avtobusov; umestno bi bilo uniformiranje vozačev; urediti je vozni red ln treba je skrbeti za rezervne vozove, da se more vzdržati nemoteni promet; vse postaje se morajo označiti, in sicer tako, da je na dotični tabli razvidna zgoraj proga, spodaj pa kraji, kjer se avtomobil ustavlja: izdati je predpise o obtežbi in številu potnikov; urediti je vprašanje konkurence z železnico ter razmerje napram pošti in unificirati povprečnine za prevoz pošte; pri podeljevanju koncesij je treba upoštevati, ali je podjetnik finančno dovolj močan. Ako sta dva konkurenta, bi se lahko uredilo tako, da zadostuje za oba en rezervni voz. Ni mnogo upanja, da bi bil policijski red za avtobusni promet izdan pred letom 1931. Mnogo težav povzroča zlasti vprašanje jamstvenega zakona. V debati je zastopnik velikega župana mariborske oblasti g. dr. Pfeifer izjavil, da so vprašanja, katerih se je g. Šabec dotaknil, v mariborski oblasti kolikor toliko že urejena. Glede tipa se zahteva od kon-cesijonarjev, da ga navedejo že v koncesijskem postopku. Oblast interesenta takoj opozori, ako tip ne odgovarja progi. Zaradi sigurnosti se zahteva tudi poskusna vožnja in se je že zgodilo, da se je konce-sijonarju prepovedala vožnja zaradi neprimernosti tipa. Izhoda za silo se še ne zahteva, toda zahtevajo se razne druge varnostne mere. Več kot dvakratni letni pregled voza bi bil odveč, ker se mora voz po potrebi itak tudi izven terminov pregledati. Zavarovanje vozila je v mariborski oblasti že obvezno in je pogoj za podelitev koncesije. Glede odškodnine za obrabo cest se veliki župan ne smatra pristojnega. Uniformiranje ni predpisano, pač pa bi bile umestne vsaj čepice. Vozni red se sme izpre-minjati samo dvakrat na leto, kakor ga iz-preminjajo železnice, sicer pa le izjemoma. Rezervni vozovi se predpisujejo pri večjih avtobusnih podjetjih. Glede obtežbe se postopa zelo strogo. Z ozirom na vprašanje konkurence z železnico pa ni bilo do sedaj od strani železnice glede podelitve kake koncesije še nobenega ugovora. Koncesije se dovoljujejo samo do preklica in se morajo začeti izvrševati že tekom dveh mesecev, ker bi se sicer odvzele. Če je več prosilcev za isto progo, se upošteva tudi moment finančne zmožnosti podjetja. Stremljenje velikega župana mariborske oblasti gre za čim večjo koncentracijo avtomobilskih podjetij v večjih krajih in se je to glede Maribora, Celja in Ljutomera že doseglo. Nameravan je poseben pravilnik in sicer zaenkrat samo za Slovenijo. Stopilo pa se bo v stik tudi z zagrebškim velikim županom, da se doseže enotnost postopanja. Načrt pravilnika je že izdelan. Glede zavarovanja se je anketa složila, da bi bilo umestno določiti višino zavaro- valne vsote po številu potnikov, ki Jih more avtobus sprejeti, in sicer na potnika po 5.000 Din. Dosedanja predpisana hitrost 6 km se praktično ne more držati. Skozi trge, mesta in vasi naj bi se dovolila brzina 20 km, na odprtih preglednih cestah pa 40 do 50 km. Enoten vozni red za obe oblasti bo izšel v voznem redu »Express«. G. dr. Legat, zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti, je priznal, da v ljubljanski oblasti do sedaj še ni bilo mogoče urediti avtomobilskega prometa tako, kakor v mariborski. Sprejme se načelo, da se ne dovoli višja cena, kakor po 1 Din od kilometra in osebe. Mnoga podjetja Imajo celo nižje cenike. Ni utemeljenega razloga za razliko med delav-niškimi in prazniškimi tarifi. Nasvet! kupcu avtomobila. Pazi, da te ne preslepi lak nove karoserije, ker, kadar se ženiš, vzameš ženo, a ne njeno obleko! Če hočeš vedeti, kakšno vrednost ima tvoj avtomobil, poskušaj ga zastaviti! Dva najlepša trenutka v tvojem življenju sta: kadar kupiš avto ln kadar ga zopet prodaš! Žena je svetnica v cerkvi, angel na cesti, a vrag doma, avto pa . . . svetnik v katalogu tvrdke, ki ti ga ponuja, angel na poskusni vožnji, a vrag na potovanju. Posebni avtomobil za angleškega kralja. Nedavno je angleški kraljevski dvor nabavil za kralja tri posebne avtomobile. Eden je salonski avto sive barve, drugi posebno razkošen avto rdeče barve za privatne obiske kralja in kraljice. Najinteresantnejši je tretji avtomobil, ki bo služil kralju za njegova potovanja na lov ln po deželi. Avto Ima 6 koles s posebno konstruiranimi Dun-iop-pnevmatikami ter v notranjosti še posebno aparaturo, s katero kralj lahko razvidi brzino, sač itd. Za te tri osebne avtomobile so odrejeni posebni mehaničarji, katerih dolžnost Je med drugimi tudi ta, da na kraljevem avtomobilu, kadar se vrne v garažo, vedno tudi izgladijo in prepleska-Jo na barvi nastale grebotine. Na Angleškem je namreč zelo razpasena navada, da ljudje z ostrim predmetom »zarišejo« vsaj začetnico svojega imena v kraljevo vozilo in na ta način ovekovečijo trenutek, ko so bili v bližini svojega kralja . . . Izlet koroških avtomobilistov v Crlkvenl-co. Koroški Avtomobilski klub priredi v času od 16. do 20. maja izlet v Crikvenico. Iz Celovca gredo koroški avtomobilisti čez Jezersko v Ljubljano, Postojno in Reko na Sušak ter dalje do Crikvenice, kjer ostanejo dva dni. Vrnejo se iz Crikvenice čez Zagreb, kjer prenoče. Iz Zagreba Jih vodi pot čez Maribor in Dravograd zopet nazaj v Celovec. Koroški avtomobilisti bodo na meji pri Jezerskem pozdravljeni od zastopnikov našega Avtokluba. Šofiranle pri maturi. Na nekem ameriškem liceju so v tem šolskem letu uvedli šofira-nje kot obligatni predmet, iz katerega se bo moral polagati teoretični ln praktični izpit Novi svetovni rekordi. Anglež Hayedon Je te dni prevozil 5 km s povprečno brzino 209.878 in 50 km s hitrostjo 197.958 km na uro. Tovorni avtomobili ln trlptlkl. Češkoslovaška vlada je dovolila, da tudi tovorni avtomobili pasirajo granico s triptikom. General Motors gradi 8-clllderskl avto. Kakor znano, je novi Chevroletov motor 6-cilindrski. Ker se je pomnožitev cilindrov — prejšnji Chevrolet je imel 4 cilindre — zelo dobro obnesla, hoče General Motors graditi sedaj še en tip voza z 8 cilindri. Ford in General Motors. Gigantska borba med tema dvema največjima avtomobilskima tovarnama sveta se je prenesla sedaj, kakor znano, tudi v Evropo. General Motors je prevzela večino delnic največje nemške avtomobilske tvornice Opel v Rus-selsheimu ter je poskusila pridobiti odločujoči vpliv tudi na francoskega Citroena. To se j! do sedaj ni posrečilo. Med tem pa Je, kakor se poroča, Ford napravil aran-žman s tvrdko Peugeot ter bo, poslužujoč se naprav te tvornice etabliral svojo produkcijo za zapadno Evropo. Istočasno je Ford sklenil pogodbo s turško vlado ter bo v Carigradu zgradil ogromno montažno tovarno, dočim bo svoja dosedanja skladišča v Trstu opustil. Ravno tako je prenesla General Motors svoja skladišča iz Egipta v Amsterdam, ker ji Je mogoče na ta način znižati ceno svojih avtomobilov za nekaj dolarjev. Ford in General Motors se očividno pripravljata k odlični medsebojni bitki. Zmagala bo seveda boljša kvaliteta, nižja cena in v nemalo tudi popolnejša organizacija. naše veselje le polovično! Pri proslavi pričakujemo številen poset Iz vse Slovemje. Staro prijateljstvo naj se po 10 letih obnovi. Ob tel priliki opozarjamo na desetletnico osvoboditve Koroške, ki se je lansko leto vršila na gradu Thurna v Pliberku na Koroškem torej tik naše meje. Naša proslava za to velikopotezno akcijo Koroške n« sme zaostatj. V kolikor ne bo tako pompozna, bo tembolj presrčna ŽALNA. Gasilno društvo v Žalni bo pri« redilo 12. t. m. vajo in izlet na 748 m viso« ko goro Kucelj pri Višnji gori, od koder je krasen razgled. Ugodne železniške zveze. Za dobro kapljico in na ražnju pečene janj« ce preskrbljeno. Prijatelji gasilstva in lju« bitelji prirode, vljudno vabljeni. 642 MALA NEDELJA. Narodno • kulturno društvo vabi vse k zadnji vprizoritvi ljud« ske igre »Prisega o polnoči« v nedeljo 5. maja točno ob pol 4. Oglejte si vsi to lepo narodno igro! ZG. SV. KUNGOTA. Dne 27. aprila 11. se je vršilo pogozdovanje šolske mladine obmejnih šol: Sv. Jurij, Svečina, Zg. Kun« gota in Sv. Križ na veleposestvu g. grofa D' Avernas. Strokovni predavatelj je bil inž. Ante Ružič, šumarski svetnik v Mari« boru. G. strokovni vodja je v izčrpnem in zelo lepem govoru predočil mladini pomen gozdov za naše narodno gospodarstvo. Dal je s svojimi temeljitimi izvajanji tudi mno« go pobude učiteljstvu. Šolska deca je za« sadila okoli 5000 smrek. Šolsko upravitelj« stvo pri Zg. Kungoti izreka g. šum. svet« niku presrrčno zahvalo za lepo prizadeva« nje. Tudi upravi posestva najlepša hvala za pogostitev šol. mladine in učiteljstva! Počitniški domi in drugo Kranjska gora, 2o. aprila Že lani dovršeni regulacijski načrt bo-rovškega letovišča je bil v s *o!em bistvu popolnoma posrečen, ker so biii v njem za-popadeni vsi pogoji, ki se stavijo na moderna letovišča. A iz nerazumljivih razlogov je obtičal ta načrt nekje pri višji instanci, ki ga še do sedaj ni potrdila in vrnila. Načrt bi bil zdaj, ko se prične na vseh koncih zidati, popolnoma na mestu, ker bi obvaroval Kranjsko goro novih stavbenih napak. Upamo, da oblasti ukrenejo čim prej vse potrebno, da predlože občini potrjeni regulacijski načrt, obenem pa apeliramo na občino in tujsko-prometno društvo, da pregledata vsak stavbeni načrt, če je v skladu s splošnimi zahtevami, ki prihajajo zaradi celotnega planinskega okoliša brezpogojno v poštev. Poleg društva konzumnih nameščencev, ki prične že letos s svojo zgradbo, namerava tudi mestna občina ljubljanska postaviti v Kranjski gori za svoje usiužbence »Počitniški dom*. Stavba bo, po prvih načrtih sodeč, precej obširna in elegantna. Borov-ška občina pojde veliki koleginji na roko in ji bo odbrala najlepši prostor. Saj bo ljubljanski »Počitniški dom« kraju le v lep okras ln bo za iobro mero povečal tujski promet. Počitniški domi so v vsakem pogledu velikega pomena za posameznike; zato pa bi bila doižnost vsakega drjštva, da postavi sredi najtišjega planinskega miru domovanje za svoje člane, ki bi se udobno in z malimi stroški vsako leto odpočili od vsakdanjega napornega dela. Stroški za zidavo so le malenkostni in jih zmore vsako društvo. Svedoki so lahko ljubljanski bo-goslovci, ki imajo idiličen počitniški dom visoko v Martuljku. Borovški stavbeni grehi so zatekli celo čisti in pobožni Podkoren, ki Je bil do sedaj še vedno planinska vas brez madeža in sence. Na mestu, kjer je lani razsajal požar, so se dvignile nove hiše, ki so same na sebi sicer prav lične, a so v groznem nasprotju z vso vasjo, ki je do sedaj tako lepo kazala harmonični planinski značaj, da nobena naša vas ne tako. Umetnik bo razočaran, estetik pa še bolj, našim ljudem pa je težko pridigovati o pravem in nepravem. Prav tako bo menda propadla zgodovinska »Jekarica«, ki je posebna zanimivost za ves Podkoren in kjer zdaj obratuje elektrarna. To prastaro, v posebnem slogu zidano poslopje namerava lastnik preurediti v mizarstvo na strojni pogon. Toda kakor poznamo g. Rasingerja kot izobraženega in za zgodovino in estetiko dovzetnega moža, upam, da bo poslopju pustil vso markantno zunanjost, ki tako ugodno vpliva na vsakega mimoidočega, ker je v resnici še ostanek Iz nekdanjih velikih korenških časov. Moderno urejeni in oskrbovani hotel Slavec se bo te dni pričel širiti proti postaji, odkoder bo imel svoj lastni dohod. Obširni prostori so postali za poletno sezono skoroda pretesni in je pametno, da se razširijo. Hotel bo imel svoj tennis, ki bo v vsem ustrezal športni mladini. Tudi Pri-stavčeva restavracija je popolnoma na novo urejena in razpolaga z zadostnimi sobami za tujce. Sicer so za to leto projektirane nove gostilne, a v interesu kraja, obrti in tujskega prometa bodi povedano, da bi bile nove gostilne in kavarne letovišču in gladkemu razvoju tujskega prometa samo v kvar. Ze sedaj obstoječi hoteli, gostilne in kavarna popolnoma zadostujejo in lepo odpravljajo dotok gostov. Radio program Nedelja, 5. maja. LJUBLJANA 10.30: Predavanje o sadjarstvu (inženjer Skubic). — 11. dopoldne: Koncert. — 15: Prvi majnik pri nas. (Mladinska akademija). — 16: Humoristično predavanje (Milčinski). — 16.30: Koncert tam-buraškega zbora z Rakeka. — 20: Koncert radio - orkestra. — 21: Pevski koncert šent-petrskega cerkvenega zbora. — 22: Napoved časa in poročila. _ ZAGREB 11.30: Koncert vojaške godbe. — 16.30: Prenos nogometne tekme. — 19: Klavirski koncert — 20.35: Skladbe R. Straussa in J. Manca. — 22: Godba za ples! — BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. — 12.10: Prenos godbe kr. garde. _ 17: Nedeljska zabava v Črni gori. — 20.30: Zborovski koncert. — 21.40: Poročila. — 21.55: Jazz-band. — 22.45: Koncert dvojnega kvarteta. — 23.15: »Djurdjev-ski Uranakc. — 1.: Proslava pomladi. — PRAGA 16.45: Koncert godbe na pihala. — 18.05: Schumannove pesmi. — 19: Koncert orkestra. — 20: Zabaven večer. — 21.15: Spevoigra. — 22.20: Koncert lahke godbe. — BRNO 18: Pevski koncert. — 19: Orkestralen koncert. — 20: Materinski dan. — 21.15: Prenos spevoigre iz Prage. _ 22.20; Prenos koncerta i z Prage. — VARŠAVA 12.10: Simfoničen koncert — 15.15: Prenos koncerta iz filharmonije. — 20.30: Poljuden koncert orkestra in solistov. — 23.: Godba za ples. — DUNAJ 10.20: Koncert na orgle. — 11. Koncert Kienzlovih skladb. — 16: Koncert orkestra. — 18.35: Koncert Pfitz-nerjevih skladb. — 19.45: Joh. Straussova opereta »Knježna Nineta«. — Godba za »les. _ BERLIN 16.30: Koncert lahke godbe. — 20: Poljuden koncert orkestra. — 21.30: Zabaven večer. — FRANKFURT 16: Popoldanski koncert — 18: Skladbe Cajkovske-ga. — 19.30: Prenos iz gledališča: »Rigolet-to<. _ LANGENBERG 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 20.10: Opereta »Grof Luksemburškit. — Godba za ples. — S5TUTT GART 15: Narodne pesmi. — 16: Koncert lahke godbe. — 19.30: Joh. Straussova opera »Beneška noč«. — Lahka godba. — BUDIMPEŠTA 12.10: Simfoničen koncert. — 17.50: Popoldanski koncert. — 19.30: Operetni večer. _ 22.30: Ciganska godba. — TOULOUSE 20-30: Simfoničen koncert — 21: Operne arije. — Godba za ples. — LONDON 20: Prenos večernic. — 21.05: Orkestralen in pevski koncert — RIM 17: Popoldanski koncert. _ 20.45: Mascagnijeva opera »Codolettac. — STOCKHOLM 19.45: Koncert orkestra in solistov. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubi Sani Prlobčute knjižničar Matlia F ode. Tolstoj A. K.: Knez Serebrjanl. Hist. roman. 1231 h. Erenburg I.: Ljubav Jeanne Ney. Roman. 1232 h. Cirikov E. N.: Porodica Tarhanova. Roman. 1233 h. Zajcev B.: Daleka zemlja. Roman. 1234 h. Kraigher A.: Mlada ljubav. Roman. 1235 h. Constantin - Weyer M.: Un homme se pen- che sur son passč. 703 f. Le Fevre G.: Monsieur Paquebot 704 Brand M.: Der Weg zur Freude. Roman. 10583 n. Kessel J.: Ab Mitternacht. Roman. 10584 n. Greinz R.: Zauber des Siidens. Roman. 10585 n. Consten H.: Der rote Lama. Ein Erlebnis aus dem innersten Asien. 10586 n. Figdor K.: Der Narr der Liebe. Ein Roman. 10587 n. Jacob H. E.: Jacqueline und die Japaner. Ein kleiner Roman. 10588. De Vere Stackpole H.: Roxanne. Roman. 10589 n. Jacob H. E.: Christina oder Spiel des Zu- falls. 10590 n. Birt T.: Roxanne. Ein Alexanderroman in zehn Handlungen. 10058 n. Hauptmann G.: Wanda (Der Damon). Roman. 10055 n. Colette: Tagesanbruch. Roman. 10129 n. Valmigčre P.: Otani. 10155 n. Le Fčvre L. R.: Die Stadt der Wunder. Ein tolldreister Roman. 10210 n. Miihlen - Schulte G.: Bobby envacht . . . Roman. 10214 n. Mirbeau O.: Die Badereise eines Neurasthe- nikers. 10297 n. Ulitz A.: Christine Muuk. Roman. 10298 n. Glaeser E.: Jahrgang 1902. 10313 n. Delius R.; Die volkommene Geliebte. Ein Roman von Weib und Eros. 10048 n. Pascal E.: Spiel mit der Ehe. Roman. 10066 n. Colette: Sieben Tierdialoge. 10069 n. Sterneder H.: Die Zwei und ihr Gestirn. Roman. 10078 n. UbelhSr M.: Der Ruf der Tiefe. Roman. 10079 n. Thode H.: Der Rlng des Frangipani. Ein Erlebnis. 10082 n. Zweig A.: Pont und Anna. 10083 n. Moszkovvski A.: Von Genies und Kamelen. 10101 n. Ker v poletnih mesecih izide manj novosti, bo priobčevala Šentjakobska knjižnica ' te izkaze do oktobra le na vsakih 14 dni. H. J. Magog: Obnovljeno življenje Gospod Lafaurie je odprl pismo, ki ga je bil pravkar prejel, in. pričel citati. Globoko je vzdihnil, razširil oči in ves ganjen vdrugič prečital. Zena ga je nestrpno gledala in že hotela povprašati, ko je gospod Lafaurie spregovoril: »Tetka Mčlandieu je umrla.« »In nihče nam ni brzojavil!« se Je razburila gospa Lafariejeva. »Notar me obvešča o tem. Saj veš, da je imela tetka v zadnjem času okrog sebe precej ljudi, ki so tipali na njeno dediščino. Naju so skušali odriniti. A ni jim uspelo: midva podedujeva.« »Vse?« »Vsak milijon.« To je gospo Lafauriejevo tako ganilo, da ji je zmanjkalo besede. Brada se ji je tresla, oči zasolzile. Gospod Lafaurie pa je jel mjrno in premišljeno razglabljati: »Vsak dobi milijon. Notarjevo pismo pove to razločno in jasno. Lahko bi bila zapustila dva milijona meni in tebi, obema skupaj. Ni hotela vzbujati zavisti med nama, ljubila naju je oba enako. Zato je zapustila obema enako vsoto.« »Saj jo bova skupno uživala,« je mehko dejala žena. »Praktično da, a ne pravno. Dvignila bova vsak svoj del in ga porabila po svoji volji.« 2eni je bilo j al, da so miu ušle tako nevarne besede. A gospa Lafauriejeva je sanjarila z zaprtimi očmi. »Da,«.je dejala, »to pomenj stodvaj-settisoč frankov rente.« »Obema skupaj.« je poudaril gospod Lafaiurie. »Kaj bova s tem denarjem?« »Nič... Živela bova kakor doslej. Lahko si še kaj prihraniva. Midva v svoji hletih ne moreva več izpreminja-ti življenja. Prepozno je.« Obmolknil je. Žena je molčala. Na tihem pa mu je pritrdila. Sedela sta v zatoMi, dolgočasni obednici. Pohištvo ogoljeno, obrabljeno, zaprašeno in staro, kakor onadva. Koliko let jima je neki bilo? Gotovo manj nego je bilo vdeti. Gosipa Lafauriejeva je imela velo lice, na obrazu nešteto gub in gubic; lasje že skoro osiveli, a njen trudni život so pokrivale težke, zastarele obleke. Kom-u na ljubo naj bi se lepotiči-la in negovala? Mar možu na ljubo? JEŽICA. Naš Sokol bo priredil jutrišnjo nedeljo celodnevni pešizlet k Sv. Katarini pri Medvodah. Ob pol 7. zbiranje članstva pred Sokolskim domom v Stožicah, na poti se pridružijo na Saveljskem mostu bratje iz Domžal in Mengša. Sokol v št Vidu se zbere ob pol 8. pred šolo. Takoj po dohodu Ježičanov in Domžalčanov gkupni odhod proti Sv. Katarini. Vabljeno vse članstvo in prijatelji Sokolstva! MOSTE. Podružnica Kola jugoslovenskih sester Moste - Sv. Peter ponovi na splošno željo občinstva jutri, v nedeljo zvečer ob pol 20. v Sokolskem domu v Mostah igro Marice Komanove: »Prisega o polnoči«. Ljubljančani, pridite, kajti avtobus bo vsem po-setnikom ob koncu igre na razpolago I D. M. V POLJU. V nedeljo popoldne 1« priredilo pevsko društvo *Mosrte« koncert v So-toolskein domu, ki le bi! raz/metoma dobro obiskan. Mošlka zbor }e pod spremnim vodstvom svoiega pevovodfa g. Prrnata zapel 12 pesmi domačih skladateljev, izmed katerih Je posebno ugajala »Oblaček«, »Luciipeiterban« in »U boj«, katerega so morali pevci ponoviti. Društvo se prav lepo raaviila ter Je zaznamovali od nfe-aovega prvega nasitopa v Unionralžtzer FC : III. okraj (Budimpešta) 4 : 1. Slzen: reprezentanca nemškega saveza v Češkoslovaški : reprezentanca češkoslova« gke^a saveza 5 : 2. Bratislava: SK Brati« slava • Ujpest 5 : 2. Gradec: Dunaj (ama» terji) : Gradec 4 : 3 (1 : 2). Nekaj zanimivih številk s tekme za bn« glrsch Cm. Tekmi je prisostvovalo 92.576 gledalcev. Dohodki so znašali 23.400 funtov Sterlingov. Oba kluba sta dobila po 5000 funtov, to je v naši valuti okroglo 1,380.000 Din, _ . Znani francoski plavalni fenomen Tans nadaljuje s svojimi uspehi. Pred dnevi je Izboljšal svoj nedavno postavljeni rekord v prostem plavanju in a 200 m od 2:17.4 na 2:16.8. Ta rekord je le za eno petinko se« kunde slabši kot evropski rekord, ki ga ima Arne Borg. V včerajšnjem »Športnem drobižu« je pomotoma izostalo ime trenerja Koželuha, • katerim se pogaja Ilirija. Jutrišnjo prvenstvene tekme v Ljubljani Zadnje koto v I. razreda, prvo kolo t I.B razredu Slovan in Heroies odigrata Jutri ob 16.45 na tenšiu SK BMje zadnjo tekano letošnjega prvorazrednega prvenstva. Pred tekma rezervnih imtftev se prične oun. — Služba: odbornik LNP g. Rovan, blagajna SK Slovan, vsak klub po 3 reditelje, sti. sodnika Legat in Breslkvar. Igrišče Ilirije: ob 10.30: Jadran jun. : Ilirija tun., ob 15. Svoboda rez. : Slavila rez., ob 16.45 Svoboda : Slavila. — Služba: dopoldne: odbornik LNP g. Bucik, blagajna SK Jadran, vsak klub po 3 reditelje, str. sodnika Milač in Obraba; po,poldne: blagajna z. Czerny in SK Svoboda, reditefetvo g. Buljevič in po 3 reditelji vsakega kluba, str. sodnika za rez. tektno Koruza «n Zupančič L., za tekmo I. moštev ViSič in Zupančič L. Nastop službe dopoldne ob 10., popoldne ob 14.30. Biijeterje za dopoldanske tekme postavi klub, ki opravlja blagajniško službo. Posl. odbor je verificiral naslednje prvenstvene tekme: Slovan : Jadran 3:1, rezerve 3:0 po § 14. prav. prv. tekem, ker je SK Jadran nastopil z neverifitiranim igralcem Mastetom; Pri-morje : Hermes 12:0, rezerve 11:1; Ilirija : Hermes 4:0, rezerve 7:0; Primorje : Ilirija 4:1, Primorje : Jadran 5:0, rezerve 8:1; Maribor : Celje 3:1 in 4:3. Posl. odbor je verificiral naslednje Igralce: s pravico nastopanja dne 11. maja: za SK Krakovo: Kos Emil, V!aj Ivan; za SK Svoboda Ljubljana: Okrupa Josip, Vrtačnik Lado; s pravico nastopanja dne 4. nov. 1929 za SK Celje: Tofant Jurij. Kazenskemu odboru je predan sodnik Mohor-ko, ker ni predložil v predpisanem roku poro- čila o prv. tekmi Maribor t Če«« M. 4, ter igr. Mlinar Fr. (ASK Primorje) ln Harich (Svoboda, Maribor) zaradi prestopkov v tekmah 28. 4. V »nrisiai § 10. o. p. Je dovoljeno z današnjim dnem nastopanje v prijait. tekmah za ŽSK Hermes igr. Košenini Iv. ter xa SK Svobodo Lj. igr. Cimpermanu Alojziju in Orabrijanu Edvardu. SK Krakovo naj v roku 3 dni predloži seznam moštva, ki je 2il. 4. nastopilo proti SK JavoT-niku v Cerknioi. Posl. odbor }e odobri! prijait. tefcme Ar. te tik SK : Rapid 5. t. m. v Celju, Ilirija : Slavija, Sarajevo 5. in 6. t. m. v Sarajevu, 2ele®ničar : ČakoveSki ŠK 5. 5. v Cakovcu, Železničar : Viktorija, Zagreb 12. 5. v Mariboru in Železničar : Villacher SV 23. 5. v Maribora. Tajnik II. ASK Primorje. (Hazena.) Danes v soboto ob 15. trening za vse hazenašice na igrišču ob Dunajski cesti. — Načelnik. ASK Pritnorje. (Lahka atfetfka.) Naprošajo se naslednji, da sodelujejo pri štafeti za Schwa-bov pokal dne 5. maja t. 1.: prof. Čoip, prof. Ob lak kot sodniki, geom. Kalin, Ojniro Hansi, Močan, Vončina, Petkovšek, Turna, D. Kalin, Stepič, Novak, zapisnikar Wallner.. — Sestanek ob 10.30 damska soba kavarne Emona. — Za start za Schwa-bov pokal se morajo javiti naslednji: Korče, Zorga, Perovič, Močan, Jug, Slamiič, Petikovšek, Valenčič, Cečič, Hudalist, Pečenko, Fnrian, Weibl. — Načelnik. SK Ilirljaf nogometna sekcija). V nedetjo dopoldne ob 10. trening Juniorslke in rezervne skupine na igrišču. Treningi za old boyis se vrle odslej redno ob sobotah in ponedeljkih popoldne. Radi bližnjih nasitopov je posečanje treningov nujno potrebno. V soboto po treningu pomenek o sestavi moštva in delovanju v tekoči sezoni. — Načelnik. SK Natakar poztvlje naslednje Igralce, da m udeleže trening tekme s SK »Svobodo« v nedeljo ob 8. ajoitraj na igrišču ASK Primorje: Slapničar, Ozebek, Lauirič, Otič, Burger, Strnad, Novak, Belič, Čiro, WohlfaTit, Božič, Tavčar, Sušteršič, Petrič. — V slučaju slabega vremena tekma odpade. — Načelnik. Motokolesarski klub Ilirija v L/jufoltani razpisuje za nedeljo dne 12. majnika t. 1. medkliiib-sko kolesarsko otvoritveno dirko. Start In dl1) ob 14. uiri na Tržaški cesti pri kan 4.— (pred gostilno Kušar). Razpored: Dirka novincev 2 kan, dirka Juniorjev 5 km, glavna dirka 20 km in frolažikia dirka 5 km. Prijave — brez prijav-■nitie — sprejema g. Fr. Ogrin, Oosposvetsfka cesta 14. Dirka Je otvorjena za vse vozače Mu-bov, ki so včlanjeni v Koturaškem Savezu SHS. — V nedeljo dne 26. maja t. h se vrši »Kolesarski lov na lisico« na progi Ljubljana, most čez Savo pri Tacnu, tok Save do &t. Jafcobskega mostu — Sneberje — Ljubljana. Prijave se sprejemajo kater zgoraj. Po tekmi razglasitev izida in razdelitev nagrad v gostilni »Pri slepem Janezu« v St. Vidu nad Ljubljano. Upravni odbor. Kasaško društvo v Maribora priredi o bin-kioštih dne 19. to 20. maja velike konjske dirke in so za te prepozicije že razposlane vsem interesentom. Vsak dan bo šest kasaških dirk in ena galopska. Prvi dan, binkoštna nedelja, }e na sporedu dirka za Jugoslovenski kasačlki derby, za katerega Je določena državna nagrada v zmesku 20.000 Din. Od strani posestnikov ame-rikansfcifo kasačev vlada veliko zanimanje za dirke in je tako pričakovati velikega števila najboljših kasačev iz cele države. Zaključek prijav Je dne 12. t. m. ob 18. uri. Ifa ^EMA Jože Oražem ml. Srednje Gameljne, p. Št, Vid nad Ljubljano proizvaja 5574 priznano najboljše zidnike in zarezane strešnike Iščemo za cca 4 mesece iipr^Titika za mešano industrljsko-kmetijsko podjetje. Želeli bi upokojenega sodnega uradnika ali izvež-banega poduradnika. Nagrada po dogovoru. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Upravnik«. 6328 Vešč oženj en vrtnar se išče za takojšnji nastop. — Pismene ponudbe kakor plačilne zahteve poslati na: Tvornico tanina 6318 Sisak d. d. v Sisku. Ležalne stole po 140 Din po povzetju 150 Din nudi Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg itev. 7. Preden odhajei na IZLET ^ r naš« gore, ogla« »e v delikatesni trgovini K. JARC »Pri turistu« Ljubljana, Dunajska cesta 7. Dogodke pred lO. leti! popisuje dr. Ivan Lah v Knjigi spominov Broširana velja Din 30.— v platno vezana Din 40.— Izdaja knjigarna TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani Prešernova 54 (nasproti d. pošte) Tovorni -avto- znamke »Saurer« 36/40 HP 3 tonski s pogonom na ogljikov vodik ali bencin, generalno popravljen, proda radii oj>u-stiitve tovornega prometa Lenarška avtoprome-tna družba. 6296 Pozor industrijalci! Pod zelo ugodn mi pogoji na prodaj v LJubljani 7 (VII) poleg Gorenjskega kolodvora tik ob železniški progi velik zeml Iskl kompleks na katerem stoje 2 stanovanjski hiši z gospodarskimi poslopji. Prikladno za vsako obrt in industrijo ter industrijski železniški tir. Vodovod, elektrika in vodnjak. Tovarniški obrat že sedaj na bencinski ln električno motorni pogon. Posredovalci Izključeni. Pojasnila in ponudbe pod »Ugodna veleindustirija« na upravo lista. 6340 Sprejmemo POTNIKA za poljedelske stroje, ki bi prevzel poleg svoje še prodajo interesantnih poljedelskih orodij — brez konkurence. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »br. 1899«. 6337 Mf H motocfkli pjJJnovi modeli dospeli! V zalogi pri: Štele, t.ublja«, Poljanska e. Doživetja kralja Debeluha in sinka Debelinka Knjiga s 120 zanimivimi risbami. Naj-prijetnejše kratkočasenje za naše malčke, a tudi za odrasle. Kntfiga stane 12 Din, po pošti 13 Din. Dobi se v Oglasnem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica 4, ter pri podružnicah »Jutra« v Mariboru in Celju. V največji in najlepši votlini je stanoval kralj- vladar Golega griča. Kraljica je bila že davno umrla in kralj je imel samo še sinka Debelinka. Vsak večer je moral Debelinko sedeti očetu na kolenih, da mu je ta pripovedoval istorije iz starih, debelih pritlikavskih knjig. KsiloSitni tlak po a^a „MATERIJAL11 d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 36. Preselitev pisarne. Dr. VLADIMIR RAVNIH AR vljudno naznanja, da se nahaja njegova odvetniška pisarna v isti hiši kakor doslej z vhodom Tavčarjeva ulica št. 9. 6353 m ni po ceni zato pa jla k^uh in pecivo iz nje n eno cf krti Ij sva. Ako se hočete veseliti spomladi, obiščite mojo trgovino, kjer boste gotovo našli KOLESA Of DtRKOPP in drngih na.boljših svetovnih znamk marsikaj v Vaše raz vediilo. — Velika zaloga vseh v to stroko spadajočih delov po najpižjih cenah. ^ GRAMOFONI COLllIBIA, ODEON in najpopolnejših tvrdk ŠIVALNI STROJI DCTRKOPP, JJjL. MINERVA najboljši v materijalu jrLJgf^J in najlepši v opremi PRODAJA SE TUDI NA OBROKE! — Priporoča se ..tehnik" josip banja! LJUBLJANA, LJUBLJANSKI DVOR, Pražakova ulica štev. 19. •• '.-.rfs-v" • BuKdva in hrustov suha in polsuha eventualno tudi same okroglice. Kupim za dobavo junij — julij — avgust vsako množino. 52!6 * Franc Oset, Sv. Peter v Savinski dolini. Dražba. Dne 7. maja 1.1. ob 10. uri se vrši pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15, dražba sledečih nepremičnin: 1. Hiša z gospodarskimi poslopji na Rimski cesti št. 6. Cenilna vrednost Din 1.418.505.—, najmanjši ponudek Din 709.252.—. 2 Stavbene parcele v Sip. Šiški št. 197/1, 190/1 in 191/3. Cenilna vrednost prve Dim 38.517.—, druge Din 8643.—, tretje Din 42.025.—. najmanjši ponudek J/s cenitve. Zahvala. Za irniogošteviAne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane izgube našega preljubega, dobrega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Alojzija Wissiaka uradnika dri. žel. v pok. [ in za p-3ikktnie.no mu krasno cvet,je se tem potom vsem najtoplejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, stanovskim kolegom, železiiičarski godbi in pevskemu društvu »Sloga« za genljiive žalostinke, ter vsein, ki ste predragega blagopokojnika v tako častnem številu spretnih na njegovi zadnji poti. Sv. mata raduSnica se bo darovala v torek dne 7. maj« ob 7. ztutraj v iupni cerkvi Sv. Petr«. Ljubljana, dne 3. maja 1929. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Micbel Z6vaco: 115 Zgodovinski roman. Naj se jim je zdela prigoda še talko opasna, vendar iifa je pograbila želja, da bi se vrgli vanjo. Eden najpredrznejših je brez okolišev izrekel vprašanje: »Kaj storimo s kraltjem, če ga zajamemo?« Favsta je komaj utajila nasmeh. To, da so bili pripravljeni razpravljati, ji je dokazovalo, da je uspeh zagotovljen. »Kralj bo po zgledu svojega velikega očeta, cesarja Karla, izrekel željo, da se umakne v kak samostan,« je rekla z miirnim glasom. »Iz samostana je lahko u'ti.« »Samostan je kakor grob. Treba je samo dobro zazidati ploščo . . . Mrtvi ne vsitajajo več.« Te besede so bile jasne. Samo eden izmed poslušalcev se je upal izraziti pomislek: »Umor! . . .« »Kdo je izrekel to besedo?« je preteče vprašala Favsta in zapi-čila oči v nepremišljenega tenfkovestneža. A ta je mahoma izgub;] pogum in se ni več oglasil. »Kaj nam storiti?« je povzela Favsta s še bolj strastnim glasom. »Na stotine nas je, ki tvegamo glave zoper eno samo: zoper glavo Filipa II. Kdo se upa trditi, da je boj enak? Kdo more reči, da niso vse možnosti igre zoper nas? če jo izgubimo, padejo naše glave. Že naprej smo se pripravili na to, da jih žrtvujemo. Če pa dobimo igro, je povsem pravilmo, da jo plača tisti, ki jo je izgubil, itn da pade njegova glava. Kdo se upa trditi, da bi bil to umor? Če se kdo boji za svojo glavo, naj se umakne, dokler je čas.« »Hudimana,« je pomislil Pandaillan, »videti je, da sem prav tako prismojen kakor oni poštenjak, ki zdaj molči. Zakaj tudi jaz bi sodil, da je takšno dejanje umor.« Toda Favstino dokazovanje je šlo zarotnikom do živega. Videin dnevno (zajtrk, kosilo in večerjo) Ponudbe poslati na upravo tovarne v Smeder. Palanki do 10. t. m. 11854 Izolirarja veščaka za hladilne naprave takoj sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11S53 Mizar, pomočnika ozir. družabnika s SUOO Din sprejmem. Več stavb v delu. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11812 2 čevljar, pomočnika za boljša »bita dela sprejme takoj Blaž Kimovec, čevljarski mojster v Litiji it. 27. 11801 Ključavničarskega vajenca sprejme Knhne, Ljubljana. Cegnarjeva ulica štev. 12. 117S9 Gaterista, clrkularl-sta in strojnika za parno žago sprejmem e 15. majem. Ozira se samo na prvovrstne močij i daljšimi spričevali večjih tvrdk Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten in zanesljiv«. 1176S Pekovskega vajenca ki ee je že nekoliko časa učil ali začetnika — t vso oskrbo v hiši sprejme Franc Pavlin, pek na Ja-vorniku, Gorenjsko. 11892 Postrežnico sprejmem takoj za celodnevno ali po dogovoru — za lahko deio e hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11952 Večja trgovina na deželi sprejme močnega fanta iz boljše hiše za učenca, s potrebno predit-obrazbo. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina 13«. 11924 Več brivskih pomočnikov dobro verziranih išče »a takoj Posredovalnica Fr Zabjek, Ljubljana, Cerkvena ulica 1. 11931 Pisarniško moč po-polnoma zmožno cirilice, slov., sTbohrv. in nemške korespondence — sprejmem takoj izven Ljubljane. — Prednost ima tista, ki Je bila že delj časa zaposlena v kakšni razpošiljalni Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« po-d »Agilen uradnik«. 11765 Prodajalka popolnoma zmožna manu-fakturne stroke ter dobra prodajalka, z dobrimi spričevali, ki bi obenem bila tudi blagajničarka, dobi službo s 15. majem ali 1. junijem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 66«. 11766 Strežnico staro SO—40 let, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11978 Tesače (plankačarje) sprejme takoj v trajno delo Martin Roč-nik, Zavodnje-Soštanj. 11767 Frizerje In frizerke prvovrstno moči sprejmem za Ljubljano in Bled. Ponudbe na salon »Mila« v Ljubljani, Dunajska ccsta 7 11985 G. Tb. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 25. S strahovito mo?jo je J&nei padel M kur-nik, ki je stal r ozadju vrta. Oblešal je na iijem skoro nezavesten in njegov trnik je iletel baš t gredo jarka. Gospa Mrcinova in gospa Tresorepževa sta se spogledali, ziniti nista mogli niti besedice. Takih čudežev pa ie res nista bili videli. Šiviljo pomočnico dobro izurjeno sprejmem takoj — istotako tudi učenko Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 119S8 Prodajalko mešane stroke, dobro izurjeno, ki obvlada poleg slovenščine tudi nemščino — sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mešana stroka«. 11996 Plačilno H je tudi dobro irvežba-na donašalka, sprejmem v kavarno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šitro »A. B. 100«. 11993 Mladega delavca in učenca sprejme takoj Anton Stip-lošek, slikar in pleskaj v Ljubljani, Krakovska ul 6. 12026 Dekle ki M se rada izučila ▼ kuhanju, sprejmem takoj za daljio dobo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12006 Trg. pomočnika sprejmem kot sodelavca. — Potrebno 10—20.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pomočnik«. 12009 Prodajalko špecerije, preprosto in pošteno, vsaj s triletno prakso sprejmem. Majhna kavcija zaželjena. Predstaviti se je med 12. in 13. uro pri Komidar, Krekov trg št. 10/11. 12017 Učenca sprejmem v večjo trgovino z mešan, blagom na deželi. Ponudbe aa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Učenec« 12027 Potnik ki je doslej zastopal neko tovarno modnih predmetov po vsej Jugoslaviji, išče stične nameščenje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 940«. 11981 Potnik ■ki že potuje v manufaktur-ni ali galanterijski stroki, in bi bil pripravljen vzeti še en predmet. ee naj takoj zglasi pod šifro »Zadovoljen 156« na oglasni oddelek »Jutra«. 11984 < I * fli , «"■ * t i Dav!dson motor » prikolico, v najboljšem stanju, kompletno opremljen, ugodno naprodaj Na osried v garaži Žilž k. Kolodvorska ulie.v 11987 Tovorni avtomobil za težo 750 kg. znamke Pitch prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1199-J Stensko uro lepo. staronemškega sloga, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11932 171 Spalnica nova, črešnjeva, s postelj nino in kuhinja radi odpo tovanja poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11889 3 sobne oprave iz trdega leča. solidno delo po nizki ceni naprodaj. — Naslov se izve v Kapiteljski uiici 11, pritličje, desno 11943 Antično kredenco za jedilnico in drugo |x>-hištvo poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12030 MMi Sokolski kroj zelo dobro ohranjen, po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11888 Kdo vzame dečka 1 leto starega v oskrbo — naj javi svoj naslov na oglas. odde'ek »Jutra« ped »Leto stai dtfiek«. 11742 1—2 abonenta sprejmem na dobro domačo hrano. Ni »lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11719 Za 5000 Din posojila lam mesto obresti eno leto zastonj najboljšo hrano opoldan in zvečer Ponudbe tia oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vrnem toč-io«. 11991 Mlekarske vrče v dobrem stanju kupi Zadružna mlekarna v Ponikv! ob južni železnici. 11735 Stare kovine baker, med. svinec, kovinsko žlindro in litine kovin, cinklim, kovinske strugoti-ne, alumnij, železo, zlitino kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino »Ca-lin« k. d., Zagreb, Magda-ličina 6-b. 84 Tovarniška okna velika, železna, lahko le rabljena, kupi Ivan Razbor-šek, Šmartno pri Litiji. 12028 Tihega družabnika ali družabnico s 100.000 Din sprejmem t trgovino ( mešanim blagom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Anonimno ne odgovarjam«. 11656 10—15.000 Din kavcije. po sporazumu lahko tudi reč da podjetju mlad In trg. izobražen gospod, zmožen vsakega dela Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgov-sko izobražen« 11882 1—2 milijona Din išče rali povečanja glavnice manjša beograjska povsem Ifkvidna banka, nrez dolga in s prvovrstnimi krediti Ponudbe na osla-ni oddelek »Jutra« pod šifro >Dobra banka«. 11863 1500—2000 Din posojila išče drž. uradnica proti visokim obrestim in mesečnemu odplačilu. — Ponudbe na oglasni cddelok »Jutra« pod značko »Maj 2000«. 11975 Kdo bi posodil za 6 mesecev 3000 Din — vrnem mu 4000 Din. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobre obresti«. 11890 Družabnico (ka) s kapitalom iščem za takoj za gostilno Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12002 Posestvo prodan. - gorenjski vasi Rateče. Hiša s trgovino, gospodarsko poslopje, 1 travnik. 4 njive o -gozdi, pripravno za gostilno, 10 mi nut od postaje, primerno za vsako trgovino Poizve se pri lastniku Jožef Jesih, Medvode. 11063 Restavracija dobro idoča in kavarna, na glavni prometni cesti v Zagrebu, popolnoma opremljena, z lepim vrtom in vsem komfortom takoj naprodaj radi družinskih razmer. — Sobe krijejo vso režijo. Vrt ima ves potreben kompleten inventar. Cena 225.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11862 Posestvo z dobro idočo gostilno ln mesarijo — ni prometnem kraju v S t o r a h ugodno prodam. Natančna pojasnila daje J. Franzl, Store. 11759 Prostor za skladišče ali delavnico takoj oddam na Kongresnem trgu št. 8 (Kirbisoheva hiša). 11927 Parcela 944 m1 po 22 Din. 3 minute od trnovske cerkve naprodaj. Pojasnila od 18. ure naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11938 Hiša naprodaj Potrebno samo 75.000 Din. drugo po dogovoru. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 11941 Vodna žaga ln industrija lesne volne — velika hiša. gospodar poslopje. 4 orale zeml:e, naprodaj za 300.000 Din. — Elektr. žaga na 4 liste, 2 cirkularki. motor, blizu kolodvora. za 140.000 Din proda K. Breznik, Celje. 11909 Hišo z gostilno in vrtom, v centru Ljubljane ta!koj prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 12001 Klet suha in svetla, velika 8 X 17 m, pripravna za delav nico aii skladišče, oddam takoj v najem. Vogal Le-podvorsie in Medvedove nI. — Sp. Šiška. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11724 Dvoriščni lokal oddam xa delavnico <11 skladišče. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11663 Brlvnlco dobro idočo, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11948 Delavnico In pisarno v novi hiši oddam u september. Ponudbe na ogias. oddelefk »Jutra« pod šifro »Mirna obrt«. 11832 Lokal v Crikvenicl najpripravnejii za kavarno-slaščičarno (tudi ta restavracijo), nova hib t centra na obali, pritikllne. vodovod, elektrika, mali sa'on v I. nadstr.. takoj oddam. Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra« 11154 Gostilno iščem v najem, event. vzamem tudi na račun takoj ali pozneje. Imam osebno pravico ter sem kavcije zmožen. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna takoj ali pozneje 25«. 11860 Trgovino z mešanim blagom, gostilno in stanovanje oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12035 'i Ci Separirano sobo prazno ali opremljeno oddam v Rožni dolini, cesta VI, 66. U662 Separirano sobo s hrano išče v mestu ali bližnji periferiji Bolidna gospodična. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Solidna«. 11822 Čebulo po Din 2 kg proda ca 1000 kg Josip Mastnak. restav-rater, hotel »Sion« v Ljubljani. 11800 Sladkega sena 1500 -2000 kg ter gramofon s 30 ploščami in kopirno prešo. vse dobro ohranjeno prodam. Poizve «r na L3-verci v gostilni Ogrin 11901 Razpisujemo nabavo 120 m* jam. lesa. Pogoji in podatki se dobe pri Direkciji drž. rudnika Zabukovra. pošta Griže — št. 1929/29«. 11908 Stanovanje treh sob in vseh pritiklin išče trgovec za avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Avgust« 11698 Hišni posestniki; Stanovanja, ki jib oddajate bodisi za maj ali poznejši termin prijavite za oddajo tvrdki »Posest«. Miklošiče va cesta 4. — Prijava in posredovanje ta oddajalca popolnoma brezplačno 78 Stanovanje od 2—8 sob e pritiklinami iščem za avgust termin. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto«. 11786 Stanovanje v I. nadstr., s 6 sobami in vsemi pritiklinami s 1. avgustom oddam na Kongresnem trgu 8 (Kirbisoheva hiša). 11926 Stanovanje sobe in kuhinje oddam s 1. junijem. Nas-lov v og'as. onneiku »Jutra«. 11873 Stanovanje 2—8 sob. v bližini obrtne šole išče tričlanska družina za takoj ali pozneje. Piača tudi nekaj mesecev naprej. Ponudbe na oertas. oddelek »Jutra« pod Šifro »Točen plačnik 55«. 11962 Stanovanje S sob s kopalnico išče za takoj ali pozneje tričlanska družina. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno 5«. 11935 Stanovanje 2 ali 3 sob i S i e družina treh oseb. Plača 1000-1500 Din mesečno. Ponudbe na naslov: P a v i e k. Gradišče St. 11. 11960 Stanovanje ohstojVče iz 2 sob, kuhinje, kopalnice, predsobe in pritiklin, v viU v Valjavčevi ulici 20 oddam samo starejšima takoncema brez otrok. Mesečna najemnina 700 Din Pojasnila daje re-stavrater Mastnak — hotel »Slon«. 11951 Stanovanje dvosobno, po možnosti v centru meeta Iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Strokovni učitelj«. 11967 Stanovanje 1 sobe in S kabinetov, man-sardno, oddam takoj stranki bret otrok Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12015 Gospoda sprejmem kot sostanovalca takoj ali s 15. majem na Rimski cesti 24, pritličje, 2 vrt. 11690 Gospoda sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11942 Sobo v katero se lahko postavi štedilnikj oddam. Poizve se v trgovini Rupar, Tržaška cesta" 11. 11933 Pes volčjak lep, pripraven za kako tovarniško podjetje kot varuh, izvrsten tudi kot oseb-v„a;ufa' na^odaj na Brdu St. 21, pešta Vič. H977 Vodno turbino za žago venecijanko na 8 liste, na visok pritisk aH sesalno turbino 6—10 konjskih sil, v dobrem stanju kupim. Dobava čimprej. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Turbina«. 11606 Dva stroja za izdelavo cementne strei-ne opeke, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra«. 11903 Opremljeno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11856 Opremljeno sobo v centru mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11961 Prazno sobo s separatnim vhodom talkoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11934 Sobico oddam takoj. Naslov povs oglasni oddelek »Jutra«. 11928 Sobo išče mlad drž. uradnik s 1. junijem, v bližini porenj-skega kolodvora. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalen 73«. 11973 Sobo s hrano oddam takoj 2 gospodoma v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11989 Opremljeno sobo s separatnim vhodom in električno razsvetljavo oddam Pod Rožnikom. Na«lov v oglasnem oddelku Jutra. 12020 Sobo z ttir ktr. razsvetljavo oddam takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11983 Sobo s posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12029 m v > Margot v nedeljo ob 14%. 11899 Inteligenten obrtnik vdovec z odraslo hčerko, v lepem kraju Štajerske, želi znanja z gospodično ali vdovo, ki poseduje nekaj premoženja, v svrho razširjenja vpeljane obrti. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra« v Olju pod »Idealna ljubezen«. 11913 Upanje V četrtek čakam drugo postajo od Beograda ob 18 Srček. 11904 Zaupanje 12 Pridem. Dvignite pismo takoj v oglasnem oddelku »Jutra«. 11900 Na Glincah, v gostilni »Amerika« bo danes, 4. maja od 8. zvečer do 2. zjutraj VESELICA s koncertom in plesom Svlra godba na lok. Vstopnina prosta. Za izbrano pijačo, jedačo b> dobro postrežbe preskrbljeno 11783 Staro in mlado veselilo se bo danes v soboto 4. maja v gostilni »Napoleon«, TržaSka e. 4. Igra t-ercet od 8. do 8. ure Za pijačo In jedačo preskrbljeno. 12COS Kuria očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavn. skladišča M. Hrnjak lekarnar — Sisak. Spreten kurjač za okrožno peč (Ringofen) se sprejme. Ponudbe na Brača Graner. Čakovec. 6330 Planino »8ttngl«, z lepim glasem — proda Milkovič, Vidovdan-ska cesta 16. 11963 Več parov golobov velikih, po nizki ceni naprodaj \ Zvezdarski ulici 4 — Zabjak. 11949 Kupite BAZLER kremo s patent odpiračem. Sestavite številke do 24, zadenete različna darila. Darila se delijo vsakih 8 dni. — Dokažite 1000 praznih škatljic ln številke do 25. zadenete FORD-AVTO Uffj<4% Durjaoa M %?Ml£M Adull fUbuiku. Ln Muutiau u&Juuuu a. a nui u»k*iuiuj« tims, ImuizK. 4» uusutu £LU & itAMltt!&& A^Vivj SM 1 kL'^1*^.