OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
e q u a l i t y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing o! All Kinds
VOL, XXXn. — LETO XXXH.
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 22, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 229
NOVI GROBOVI
Victoria ann jarm
Snoči ob 6:15 uri je umrla v St. Alexis bolnišnici Victoria Ann Jarm, rojena Tomažič. Podlegla je težki bolezni, ki jo je ^učila štiri leta. Rojena je bi-ia v Clevelandu in je bila stara 35 let. Družina živi na 267 E. 214 St., njen soprog dr. Frank J. Jarm, kiropodist, pa ima svoj urad na 15621 Waterloo Rd.
Pokojnica je bila članica Busi-Ress Women's Club of Collin-^ood, društva Modern Crusaders št. 45 SDZ,- The Isabella Guild of K. of C., Yugoslav Slovene Club in drugih organizacij.
Tukaj zapušča poleg žalujočega soproga, mater Mrs. Anna Tomažič, ki vodi grocerijsko trgovino na E. 169 St. in Gro-Vewood Ave., tri otroke: Ronald, Nancy in Joanne, ter dve Sestri Mrs. Helen Mahoney .in Frances. Truplo bo položeno na ftirtvaški oder v, sredo popoldne 1. uri v Grdinovem pogrebnem zavodu, 17010 Lake Shore Blvd. čas pogreba še ni bil določen.	■ .
v
Sam urik
Kakor smo včeraj porucfjj, i Skm-yjjcik ..fe.Slz.' 'Ave. Star ^ bil 55 let in je bil ' fodom iz Dalmacije. V Ameriki se je nahajal 38 let. Tukaj zapušča tri nečake; Joe, Tom in F'rank Urick. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri iz Golu-bovega pogrebnega zavoda, E. '^7 St. in Superior Ave., v cejr-^ev sv. Pavla ob 9:30 uri in na-^0 na pokopališče Calvary.
^ zadnje slovo
članice Business Women's ^luba v Collipwoodu so proše-da se snidejo v sredo zvečer osmih v Grdinovem Lake Shore pogrebnem zavodu, 17010 Lake Shore Blvd., da izkažejo ^dnjo čast umrli članici Vic-^°riji A. Jarm.
Amerika je pozvala 30 držav, naj od kitajskih komunistov zahtevajo osvoboditev Warda
WASHINGTON, 21. nov.—Zedinjene države so danes pozvale 30 držav, ki imajo svoje diplomatične predstavnike na Kitajskem, naj se zavzamejo pri novi kitajski komunistični vladi za osvoboditev ameriškega konzula Angusa Warda in četvorico ostalih uradnikov, ki so bili zaprti v Mukdenu, ker so pretepli nekega Kitajca.
Na posredovanje je ameriška
I^elegatje pri Z. N., se ne zmerjajo, Pravi gen. Romulo
Lake success, 19. nov.—
"redsednik Generalne skupščine
Združenih narodov brigadni gen. ^3-rlos Romulo je včeraj ostro Opozoril delegate, da jim ne bo '^^volil, da bi se medsebojno ^^Grjali z govornice Združenih
^&rodov.
Romulo je po govoru poljske-delegata dr. Juliusza Katz-Uchy, ki je ostro kritiziral po-J^iko Zedinjenih držav na Bal rekel;
'Apeliram na delegate, naj se pravil dostojnosti. Raba ^^kšnih izrazov kot so 'ameri-kolonija,' ko se misli na Suvereno držav5 Grčijo, ali pa ^all-streetski delegat', ko se na Zedinjene držaVe, ka-°r tudi "sateliti Moskve" ali pa flegatje Kominforme,' ko se 'sli na države vzhodne Evrope pod dostojnostjo Združenih . ^^odov in prav nič ne pomaga-da bi se ustvarilo ozračje ^%irjevanja ali pa miru
Opozarjam delegate, da od-^ ne bom dovolil takšne izra-če pbdo podani, bom uka ^ ' da se jih črta iz zapisni-
vlada pozvala tudi Sovjetsko zvezo.
Državni tajnik Dean Acheson je razkril, da namerava vlada osvoboditi Warda miroljubnim potom. S tem je zavrgel tudi nasvete nekaterih krogov, med njimi vodje Ameriške legije, ki menijo, da bi se moralo poslati oborožene sile proti kitajskim komunistom, če ne bodo izpustili Warda.
Zedinjene države imajo težave, ker ne morejo priti v direktno zvezo z novo kitajsko vlado, s katero nimajo diplomatičnih odnošajev.
V	pismu, ki ga je poslal predstavnikom tridesetih držav, je Acheson med ostalim rekel;
"Način, s katerim se postopa z Wardom in uradniki ameriškega konzulata v Mukdenu, predstavlja direktno kršitev osnovnih pojmovanj mednarodnih odnošajev, ki so se razvijali skozi stoletja.
"Vsled tega je to zadeva, ki direktno in takoj prizadeva vse države, katere se zanimajo za diplomatično občevanje, posebno pa one države, ki imajo svoje misije ali pa konzulate na Kitajskem.
"Prosim vas, da kot stvar nujnosti in potom kanalov, ki so vam na razpolago, izrazite najvišji kitajski oblasti v Peipingu zaskrbljenost, ki jo vaša vlada nedvomno čuti vsled postopka z ameriškim konzularnim štabom v Mukdenu, kateremu se je sa-mopašno odvzelo svobodo za eno leto." , ■
V	svojem pismu je Acheson omenil, da se je že jiovembra 1948 vse člane in uradnike ameriškega konzulata v Mukdenu postavilo pod hišni zapor.
Senatorji ponovno zagovarjajo pomoč fašistični Španiji
PARIZ, 21. nov.—Člani senatnega pododbora za vojaško pomoč Evropi, ki so nedavno obiskali papeža Pija XII., so danes izjavili, da je fašistična Španija na njih-storila "ugoden vtis."
Časnikarjem so ameriški senatorji po prihodu iz Madfida povedali, da so naklonjeni nekakšni pomoči generalisimu Francu s strani Zedinjenih držav.
Predsednik pododbora, demokratski senator Thomas, je na vprašanje, če je naklonjen pomoči Francu, odgovoril;
"Jaz sem za to. Mislim, da je dober rizik."
Senator Chavez pa je pristavil;
"Za > vet bi bilo zelo dobro, če bi se rpaniji dalo kakšno finančno Fuj^oč in ji pomagalo na noge*"
MATI PRODALA SVOJEGA OTROKA ZA $8 CINCINNATI, h. nov.— Mrs. Mabel Swanson je danes priznala, da je prodala svojega lastnega 10 dni starega otroka za osem dolarjev. '
Mrs. Swanson, ki je obtožena, da je zapustila otroka, je rekla, da je 10 dni po porodu srečala neki par na ulici, ki je občudoval njenega otroka.
"Hotela sem iti v Ciiica-, go in tako sem jim dala otroka za $8," je izjavila mati.
Pomožni okrajni tožilec Melvin G. Rueger pa pravi, da je otrok bil najden pod nekim "parkanim" avtom.
Mr. Swanson ima še tri otroke, ki pa se vsi nahajajo pri njenih starših v Floridi.
SOVJETI KRITIZIRAJO ROMANJE V RIM
MOSKVA, 17. nov. — Včerajšnja "Literarna Gazeta" je objavila članek o romanju v Rim, ki bo prirejeno prihodnje leto. Časopis pravi, da je Vatikan organiziral to romanje v svetem letu s polnim blagoslovom Wall Streeta, da bi mobiliziral sile reakcije in obenem "zadostil trgovinski strasti za dobičkom." Članek je spisala znana pisateljica Wanda Wasiljevska, ki pravi, da je Vatikan uničil zgodovinski pogled na baziliko sv, Petra s tem, da je zgradil dva velika bo-rakam podobna hotela, da bi lažje izžemal denar od romarjev.
"Trgovinska gorečnost vlada v glavah katoliških duhovnikov in njihovega najvišjega patro-na," pravi Wasiljevska.
PONESREČENI POSKUS SAMOMORA
BRUSELJ, Belgija, 19. nov.— Neki 47 let star Belgijanec je danes . skušal storiti samomor. Šel je na vrh justične palače, si prižgal cigareto in nato skočil 100 čevljev v globino. Padel je na neki avto, prebil streho in ostal živ. Zdravniki pravijo, da se je: sicer dobro pobil, da pa njegovo življenje ni v nevarnosti.
Fašizem predstavlja resnično grožnjo, je izjavil Wallace
CHICAGO, 19. nov. — Bivši podpredsednik Zedinjenih držav in predsedniški kandidat Progresivne stranke Henry A. Wallace je danes izjavil, da fašizem predstavlja resnično grožnjo Zedinjenim državam.
Na shodu Progresivne stranke je Wallace rekel, da le program Progresivne stranke lahko ozdravi svet.
"Samo ena prava rešitev je— ena čvrsta podlaga. To so Združeni narodi, v okviru katerih bi se Anglija, Rusija in Zedinjene države skupaj z novo Kitajsko in Francijo zbrale z namenom, da prevagajo mir za celo človeštvo potom Združenih narodov in brez ozira na ideologije."
Wallace je ponovno rekel, da je proti komunizmu, toda pristavil je, da komunizem ni v vprašanju ali pa je vsaj lažnji-vo vprašanje v Zedinjenih državah.
"Toda ni tako s fašizmom," je izjavil Wallace. "Fašizem je resnična grožnja, ki jo podpira obsežna ekonomska sila neravno-vešenega monopolističnega kapitalizma."
. Wallace je zagotovil, da poraz republikanskega kandidata z a zvezni senat Johna Foster Dul-lessa večina progresivcev smatrajo za "zavračanje ameriškega fašizma." Omenil je tudi vo litve za župana New Yorka, kjer da je Progresivna stranka pokazala največje napredova nje v Harlemu, ko je Vito Mar-cahtonio dobil trikrat več gla sov kot pa jih je dobil kateri koli prejšnji kandidat.
"Črnci v naraščajočem številu kažejo svojo zavest, da se samo progresivci—ne pa demo krati ali pa republikanci—na-me^ravajo boriti za njihovo polno državljanstvo," je rekel Wallace.
Domače vesti
žalostna vest
Mara Malečkar iz 731 E. 160 St. je prejela žalostno vest iz domovine, da ji je preminil ljubljeni oče Anton šenkinec, doma iz šembije pri Ilirski ,Bistrici. Star je bil 75 let. Tam zapušča žalujočo soprogo Marijo, tri hčere, Antonijo Fatur, Ivano Ur-bančič in Ljudmilo, sina Jožefa, sestro Marijo Novak in veliko sorodnikov, tu v'Clevelandu pa hčer Maro Malečkar, vnuka Vladimir j a in več sorodnikov širom Amerike. Bodi, mu ohranjen blag spomin! '
Doma iz bolnišnice
Mrs. Josephine (Sophie) Ka-stelic se je vrnila iz Lake County Memorial bolnišnice na svoj dom na So.Day ton Rd., Madison, O. V bolnišnici je srečno prestala operacijo, zdaj pa se zdravi na svojem domu, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, kartice, cvetlice in darila, ki jih je prejela v bolnišnici.
Podr. št. 8 Sansa
Društvene zastopnike in člane podr. št. 48 SANSa se vabi na polnoštevilno udeležbo na seji nocoj ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Ukrepati bo treba o raznih važnih stvareh, posebno pa radi veselice, ki jo podružnica priredi.
S obiska v Calif orni j i
Poznana Mr. in Mrs. John Pretnar iz 723 E. 232 St. se bosta do Zahvalnega dne vrnila s tri-tedenskega obiska v solnčni Californiji. Obiskala sta več krajev tam ter tudi družino Knaus, ki se je pred nekaj meseci preselila iz Euclida v Fon-tano, Cal.
Roparja pobrala rojaku $179 Snoči sta dva roparja vstopila v delikatesno trgovino poznanega rojaka Steve Lokarja na 6502 Superior Ave. Eden je od Mrs. Lokar zahteval steklenico vina, drugi pa od Mr. Lokarja salamo. Kar naenkrat sta roparja ukazala Mr. Lokarju, naj se vleže na pod. Oborožena roparja sta nato pobrala iz blagajne $179 in zginila.
Združeni narodi razdelili bivše italijanske kolonije; Libija bo postala neodvisna šele leta 1952
FRANCOZ ZAPRT V POLJSKI KOT VOHUN
VARŠAVA, 21. nov.—Poljska vlada je danes naznanila, da je v petek bil aretiran ponriožni atašej fr^^ncoskega konzulata v Stetinu Simon Robineau, ker se je ukvarjal z vohunstvom. Robineau je hotel odpotovati v Pariz, toda poljske oblasti so ga na letališču pravočasno ustavile. Na zasliševanju je soglasno 7, naznanilom priznal, da je bil vohun. Poleg njega se bosta zagovarjala še 2 francoska uradnika.
Polk je porabil za kampanjo $10.000
Republikanski kandidat za župana Franklin A. Polk je za svojo neuspešno kampanjo porabil $10,297.
SEKSUALNI ZLOČINI SO SE ZOPET ZVIŠALI
WASHINGTON, 19. nov. — V poročilu FBI je,bilo danes razkrito, da so se letos ponovno zvišali seksualni zločini. Soglasno s poročilom je od januarja pa do junija tekočega leta bilo 3,728 posiljevanj v mestih in 1,-881 na podeželju. To je večje •število kot pa leta 1947, ki je bilo rekordno leto za seksualne zločine.
SRNJAK SE SAM PONUDIL LOVKINJI
HOPEWELL, N. Y., 21. nov. —Mrs.> Henry K. Adams je 12 let vsako sezono odhajala na lov na srnjake. Vsakikrat se je vrnila praznih rok.
Včeraj, ko so ostali jagri bili v gozdu, je Mrs. Adams ostala doma. Naenkrat se pred samimi vratmi prikaže velik srnjak. Lovkinja je planila po puško in ga ustrelila.
Zinka Milanova pravi, da ji Tito ni dajal darove
NEW YORK, 21, nov.—(^er-na pevka Zinka Milanova je "danes po svojem prihodu v Nejv York odgovorila sovjetskemu časnikarju, ki je nedavno zapisal, da jo je maršal Tito obsul z dragulji in da se stalno nahaja v njegovi družbi.
Milanova je izjavila, da je pisatelj, ki je to zapisal, "smrdlji-vec."
Znano operno pevko je zelo vznemirilo in razkačilo poročilo, objavljeno v moskovskem časopisu "Literarne Gazete," ki jo je ne samo označila za Titovo ljubico, pač pa tudi za ameriško vohunko.
"V moji deželi Jugoslaviji je za pošteno ženo najstrašnejše, če se jo označi za priležnico. To me je zelo udarilo," je rekla Milanova, ki je prišla v Ameriko z ladjo "Queen Elizabeth."
Milanova je odločno zanikala poročilo objavljeno v sovjetskem časopisu.
"To je bilo umazano poročilo. Srečala sem maršala Tita le štirikrat ali pa petkrat, vedno v uradnih zadevah. Nikoli mi ni dal darove. Nikoli ni z mano dosti govoril. Le zdravo, zdravo. Veseli me, da vas vidim. Vi imate krasen glas. Hvala, ker ste prišla itd. To je vse."
Milanova je pristavila;
"Jaz ljubim svojega soproga. On je zelo lep. Vsa ta stvar je zelo neumna in zelo neprijetna."
Mož Zinke Milanove je arhitekt in bivši jugoslovanski diplomat major gen. Ljuba Ilič.
Operna pevka je pristavila, da so se Jugoslovani privadili na umazane napade svojih bivših ruskih tovarišev in Kominforme, da pa je članek objavljen v "Literarni Gazeti" najnižje, kar je bilo objavljeno v sovjetski propagandi.
Na koncu je na vprašanje časnikarjev odgovorila, da Titove žene ne pozna in da celo ne ve, če je oženjen.
"Zakaj bi morala vedeti, če je oženjen? Jaz vem zase, da sem omožena," je rekla Zinka Milanova,
Italija je dobila poverjeništvo nad Somalijo za dobo desetih let; Libija bo še dve leti pod okupacijo Angležev
NEW YORK, 21. nov.—Generalna skupščina Združenih narodov je danes odobrila načrt za razdelitev bivših italijanskih kolonij, po katerem bo Libija postala neodvisna šele leta 1952, Somalija pa se bo deset let nahajala pod poverjeništvom Italija.
Libija se bo še dve leti nahajala pod. angleško upravo.' Zaradi svoje strategične lege je ta največja bivša italijanska kolonija predstavljala glavno sporno vprašanje. Angleži so na vsak način "želeli, da bi ostala pod njihovo upravo.
Generalna skupščina je tudi odobrila poverjeništvo Italiji nad Somalijo, čeprav so se abe-sinski delegatje temu trpko zo-perstavljali. Poleg tega je bila ustanovljena posebna komisija Združenih narodov, ki bo v teku enega leta odločila, kaj naj se stori z Eritrejo.
Za razdelitev bivših italijanskih kolonij je glasovalo 41 držav, proti pa edino Abesinija.
Devet držav pa se je vzdržalo glasovanja in sicer Belorušija,
Češkoslovaška, Poljska, Ukrajina, Sovjetska zveza, Francija,
Nova Zelandija, Švedska in Jugoslavija.
S tem sklepom je usoda bivših italijanskih kolonij zapečatena.
Zedinjene države, Anglija, Francija in Savjetska zveza so v mirovni pogodbi za Italijo pristale,
da bodo sprejele sklep Generalne skupščine Združenih narodov, če se do 15. septembra leta 1948 ne bodo mogle sporazumeti in urediti vprašanja kolonij.
Generalna skupščina je dala Italiji nalogo, da v teku desetih iet pripravi Somalijo za neodvisnost. Pri tem ji bodo pomagale Columbia, Egipt in Filipini.
CIGARETE SO V UTICA, N. Y. PO 10 CENTOV ZAVOJ
UTICA, N. Y., 18. nov.—Vsled tekmovanja med dvema trgovinama, ki se nahajata vsaka na svojem vogalu najbolj prometne ulice v Utica, je cena cigaretam padla na 10 centov po zavoju. Vojna cen se je začela preteklo soboto, ko je ena trgovina znižala ceno na 13 centov po zavoj. Lastnik druge trgovine pa je odgovoril s tem, da je ceno znižal na 10 centov. Pred obema trgovinama stojijo dolge vrste kadilcev, toda dovoljeno jim je kupiti le po en zavoj cigaret,
PRIPOROČAJO, DA SE ČETE DRŽI V NEMČIJI
BERLIN, 21. nov,—Člani kongresnega odbora za zunanje zadeve so danes izjavili, da bodo priporočili vključitev zapadne Nemčije v zapadno-evropsko unijo, toda da bodo odsvetovali, da se ameriške okupacijske čete umakne iz Nemčije.
Kongresnik Joseph Pheifer je izjavil, da bi se Nemčijo moralo na vsak način vključiti zapadno unijo in jo okviru te unije celo oborožiti. Toda kongresnik Jakob Javits je izjavil, da se pod nobenimi pogoji ne bi smelo oborožiti Nemce,
Družinska tragedija; ustrelil odtujeno ženo nato pa sebe
S^^i je 54 let star rojak Jghr Dodich, ki je stanoval na 1422 E. 51 St., ustrelil svojo odtujeno ženo Mrs. Jennie Dodich, nato pa storil samomor.
Sorodniki so izjavili, da je zagonska dvojica bila ločena okrog dve leti, ko je bil Dodich odslov-Ijen iz City bolnišnice, oddelka za tuberkolozne. Njegov sin Richard, učenec šole Svetega imena, je živel s svojo materjo na 1391 E. 43 St.
Richard je izjavil, da je snoči okrog e.lSiuri poslušal v kuhinji radio program, ko je nfekdo potrkal na vrata. Ko je odprl, je videl svojega očeta, ki gaje vprašal, kje je mati. Pokazal mu je v spalnico in nato odšel nazaj v kuhinjo. Trenotek pozneje je slišal, ko je mati parkrat zavpila; No! Zatem pa tri ali pa štiri strele. Planil je proti spalnici in videl svojo mater na tleh, nad njo pa očeta z revolverjem v roki. Richard je rekel, da je videl, ko je oče dvignil revolver ha svoje desno sence.
Prvi je prišel na pozorišče družinske tragedije Edward Ga-risek, ki je rekel, da je Richard pritekel k njemu in mu rekel, da se je njegovi materi nekaj zgodilo. Garišek se je takoj podal v Dodichevo stanovanje in oba zakonca našel mrtva na podu.
V žepu Dodicha so detektivi našli pet pisem, pisanih v slovenščini. Eno od pisem je bilo naslovljeno na Johna Pizen, očeta Mrs. Dodich. V njem se je Dodich opravičil za dejanje in obenem obtožil ženo, da ga je zasmehovala, ko jo je prosil, naj ga vzame nazaj.
Sorodniki Mrs. Dodich pa so izjavili, da je zakonska dvojica bila poročena 15 let in da je Dodich večkrat grozil svoji ženi. Ločila sta se, ko je Dodich pred tremi leti odšel na zdravljenje v Mestno bolnišnico, kjer je bil eno leto,
Dodich je bil brezposeln, od-, kar se je vrnil iz bolnišnice, Mrs, Dodich pa je delala pri Edward Daniels Co. na 4049 St. Clair Ave.
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO, •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON S31M2
Issued Every Day Except Saturdays. Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (fo raznašalcu in po po*ti v Clevelandu in izven mesta):
For Orle Year—(Za eno leto)_______
For Six Months—(Za fest mesecev)_______
For Three Months—(Za tri mesece)___
Por Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
_$8.50
-	5.00
-	3.00
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 - 6.00 _ 3.50
Enter^ as Second Class Matter April 2«th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
PRVO DELO UNESCO-E
United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization (UNESCO) se je ustanovilo 1. 1945 v prepričanju, da "ker se prično vojne v mislih mož, je treba v mislih mož stvoriti obrambe miru." Nje namen, kot razvidno iz nje ustave je, omogočiti sodelovanje vseh ljudi na zemlji v boju proti nevednosti in nesporazumu, iz katerih se razvijajo vojne.
Nje delo, kot drugih posebnih zastopstev Združenja Narodov, se je pravkar začelo. Vendar je že preživela prvo-in deloma upravičeno grajanja, "da je v oblakih" ter je postala svetovno široka organizacija, ki omogoča ljudem nuditi gotovo podporo onim v deželah razdejanih tekom vojne, ki nujno potrebujejo znanosti. Kot prvi nalog si je določila preureditev vzgojnega, znanstvenega in kulturnega življenja. Nadaljujoča se obupna potreba take pomoči je razvidna iz naslednjega; Posledica vojne na Francoskem: 1,500 šol podrtih do tal; v Italiji 50,000 težko poškodovanih šol; na Česko-slovenskem se je v enem samem okraju oropalo 537 dobro založenih knjižnic; šole in vseučilišča v Evropi in Aziji so trpele škodo miljonske vrednosti vsled uničenja znanstvenih pripomočkov za študiran je kemije, fizike in naravoslovnih znanosti.
Ker se mora prieti tčam preureditev vzgojnega, znanstvenega in kulturnega življenja potom znamenitih vzgbj-nih in znanstvenih svetovnih voditeljev, je to mogoče le ako bodo prispevali zasebniki in zasebne organizacije. UNESCO-e oddelek za preureditev in Committee on Educational Reconstruction of the U. S. Commission for UNESCO (urad, ki usmerja sodelovanje Amerike pri UNESCO), so določili v.spored, ki združuje pri UNESCO klice za pomoč in ameri.-ko državljane in organizacije, ki žele smotreno poma,';i(li.
Tukaj je nekaj ciljev m načrtov tega vsporeda, katere priporoča UNESCO zasebnikom in organizacijam:
Nadaljni skladi za podučne misijone, katere vzdržujejo sedaj ameriška prostovoljna zastopstva v porušenih pokra jinah; podpora načrta za knjige, katerega vodita UNESCO in CARE (ta skuša zbrati dva milijona dolarjev za nakup tehniških, znanstvenih i. t. d. knjig, katere izbere odbor izvedencev); dvanajstorica načrtov, da se preskrbi opremo za kemijske, fizične in biologiške laboratorije, lesne in delavnice za stroje; zbirke zemljevidov, obelj, filmov in projektorjev, magičnih latern in vdevkov; kulturni pri pomočki kot rekordi, glasbeni spisi, glasbeni instrumenti
Zasebniki morejo osebno prispevati. Društva, cerkve i. t. d. morejo določiti primerne vsporede in jih proizvesti potom primernih načrtov. Narodne organizacije jih morejo proizvesti v narodnem obsegu.
Vse podrobnosti programa je mogoče dobiti pri UNESCO officer, 405 E. 42 St., New York 17, N. Y., ali pri Committee on Educational Reconstruction, U. S. De partment of State, Washington 25, D. C. Oba urada sta pripravljena pomagati zasebnikom in skupinam izbrati načft in deželo ter dati potrebna navodila iri nasvete.
Oni, ki žele darovati denar neposredno UNESCO, naj pošljejo prispevke naravnost na UNESCO Reconstruction Fund, 405 E. 42 St., New York 17, N. Y.
Tako mišljenje kot tudi telesa mladega ljudstva v Evropi moramo rešiti in vsak Amerikanec, mlad ali star siromašen ali bogat, more sodelovati pri enem ali več teh ljudstvo-do-ljudstva načrtih, da se izvežba mišljenje v deželah, v katerih je vojna uničila mnogo pripomočkov za napredek in prosveto.
—Common Council
UREDNIKOVA POSTA
PRI "ZARJANIH" NA ZAHAVLNI DAN
Cleveland, Ohio—Na" Zahvalni dan bodo zopet zvenele narodne, klasične, delovne in borbene pesmi. "Zarjani" zopet proslavijo svoj dan v Slovenskem narodnem domu slovesno, kot so to že tolikokrat storili.
Pesem je bistven izraz življenj*. Vsaka pesnitev je posvečena svojemu namenu. Ene opevajo ljubezen, druge mladost in zopet druge letne čase, naravo, in vse drugo, kar je človeku nujno in potrebno. Za časa okupa-
torja in vojne vihte se je iz potrebe pojavila partizanska pesem. Sedaj, v času preobnove in gradnje nove družbe prihaja na dan zopet nova pesem, pesem o človeku jn delu za svetlejšo bodočnost. "Zarja" je tu, da zajema pesem ingo prestavlja naši javnosti. V svoje koncerte je vključila partizanske in pozneje tudi nekaj pesmi sedanjega časa.
Tudi v tem sporedu bo zasto-palna sodobna skladba, pesem dela, Pavel Šiviceva "Toplo mi
vtriplje srce," katera bo prav topla in prijetno odmevala. Toplo bo tudi sprejeta Rado Simoni-tijeva "Lepo- moje ravno polje," za ženske glasove, katero je prinesla zadnja edicija "Zborov" v avgustu.
Kot posebnost bo slavna pesem, pesem nagrade, v počast spominu preminulega našega najodličnejšega pesnika Otona Župančiča z njegovo zgodovinsko nesmrtno pesnitvijo "Žeb-Ijarska." Uglasbil jo je primorski skladatelj Vinko Vodopivec in sicer za moški zbor, zborovodja Joseph V. Krabec jo je pa rearanžiral za mešani zbor. Po tonaciji ih ritmu je ta pesem nekaj posebnega.
Jako ljubka pesem je tudi A. Jobstova "Travniki dehtijo" in L. Pus "Venček dolenjskih na-pitnic" ter J. Straussove "Južne vrtnice" in tudi druge, ki pa zaradi prostora morajo izostali. Da pesmi dobijo svojo barvo, bodo skrbeli solisti: Josephine Turk, Jennie Fatur, Sophie Elar-sich, Tony Perusek, Andy Turkman, Josephine in Alice Teka-vec in Frank Kokal.
V	drugem delu bo podana opereta "Kmeta ali meščana," odrska pevska skica prav vesele in zaljubljene narave. Operete so vedno dobrodošle in privlačne in brez dvoma bo tudi ta zabavala.
Po programu, kateri se prične ob 4. uri popoldne, se razvije domača zabava. Pripravljena je Tunemixers, kateri igra za stare in mlade in povleče vsakogar v vrtinec.
V	tem letu "Zarja" prvič poda svoj lasten program. V pomladi je posvetila svoj čas "Prosvetni matici," nastopila je pri Federaciji SNPJ v Pennsylvaniji, pri SANSu in drugod. V četrtek bo pa nje vspored, da pa bo mogla še nastopati in peti—odzovite se, posetite jo!	—k.
ENAKOPRAVNOST
■prireditev, prosim za veselo udeležbo na plesni veselici dne 27. novembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Fin orkester vam tudi jamči zadovoljstvo. S pozdravom,
Josephine Praust.
Prireditev Collinwoodskih "Makabejk št. 283
Kot vsak društveni član(ica) želi napredek svoji organizaciji, tako se strinjajo tudi želje Collinwoodskih Makabejk, št. 283 v eno samo toplo hrepenenje, da bi njih prireditev v nedeljo 27. novembra uspela najsijajnejše! Plesna zabava za malenkostno vstopnino, želeti je, da bi priva^ bila v poset vse članice tega odseka, njih prijatelje in znance, kot tudi ostale podružnice iz Clevelanda in okolice. Da, vsega bo, okrepčila in zabave dovolj, to vam jamči skrbni odbor.
Bistvo cilja je pač kot povsod, kjer so posamezne prireditve v teku. Raznih nepričakovanih stroškov kot so: bolezen in enake nesreče, mislim da je pri vgeh društvih, zato pa so tudi dopisi v to svrho skoro povsod enakih prošenj in nagovarjanja. V skupni slogi pa se doseže zapreke vsem oviram ter obenem iskreno zavest, da pomagamo so-trpečim.
Naj bo na tem mestu izrečeno toplo sožalje družini Rossi, katero je zadela kruta usoda s smrtjo njih gospodinje kot žene in blage matere, katero smo pravkar spremili k večnemu počitku. Pokojna Mary Rossi je bila dolgoletna zvesta članica št. 283 The Maccabees, katero bomo vse pogrešale. List za listom pada—še komaj je par tednov, kar smo stale so-sestre ob prera-nem grobu pokojne Gertrude Zimmerman, par tednov preje ob gomili Frances Jeran, a zopet sveže cvetje krije eno naših Makabejk. Nehote se stavlja vprašanje, bogzna, kako li je nam odmerjen čas?
Bodimo si dobri prijatelji tako pri posameznih organizacijah kot v splošnem in veselja v srcii, da nismo živeli zastonj, ne od-vaga potem tudi najrazličnejša usoda.
Z željo, ker se gre za dobro stvar v pomoč posameznim društvenim so-gestram collinwoodskih Makabejk, katere isto znajo ceniti gostoljubnost raznih
Okrog Slovenskega društvenega doma
Euclid, Ohio.—Z veseljem naznanjam našim rojakom širom Clevelanda in okolice, da je delo na naši novi dvorani prišlo toliko daleč, da je stavba že pokrita in se nam ni treba bati vremenskih neprilik. ,
Zelo ponosni smo na našega arhitekta R. J. Grosel, ki tako vestno vodi svoje delo, ter na Stanley Miheliča, da je delo prvovrstno. Torej, oba sta Slovenca in dobro vršita delo.
Dalje želim sporočiti, da nova dvorana ne bo samo prvovrstna za domače prireditve, ohcete, koncerte, itd., pač pa tudi zelo prikladna za konvencije, kjer imajo navadno dele-gatje in delegatinje jako napor-
no delo. Med odmori jim ne bo treba, iti takoj na cesto, če si bodo želeli malo svežega zraka, pač pa se bodo lahko udobno vsedli v senci košatih dreves, vsakovrstna okrepčila si bodo pa lahko privoščili v spodnjih prostorih, že sedaj se priporočamo našim organizacijam za upoštevanje naše dvorane pri določanju konvenčnih sedežev.
Ne morem ob tej priliki prezreti naše domače organizacije, ki se žrtvujejo v korist novega doma. Zabave v to svrho so priredili sledeči; Klub društev, klub "Ljubljana", dramski zbor "Naša zvezda" in Gospodinjski odsek. Bodite vsi uverjeni, da je vaše delo in vaš trud vsega upoštevanja vredno ter se v imenu posetnikov in celokupnega di-rektorija najlepše zahvaljujem. Kličem vam: še naprej z vašim vztrajnim delom, ki bo brez-dvomno rodilo še obilo koristnega saduh
S pozdravom z a direktorij Slov. društ. doma
George Nagode, predsednik.
DOM SLEPIH V JUGOSLAVIJI
Nekoč so bili slepi obsojeni na bedno životarjenje
jega obveznega šolskega dela strokovno usposablja v glasbi, fizkulturi, ročnem delu itd. ter se ideološko dviga s pomočjo svoje vzorne mladinske in pionirske organizacije.
Na razstavi, ki so jo priredili letos spomladi ob tridesetletnici ustanovitve Zavoda za slepe v Sloveniji, so v enem samem kratkem stavku zapisali svojo veliko, iskreno izpoved:
"Šele osvoboditev nam je prinesla življenje!"
Razstavljeni mojstrski izdelki so to izpoved v celoti potrdili. Tam je razstavila Blejčan-ka Mara svoje pletenine. Krasne izdelke z večbarvnim norveš. kim vzorcem. Mara stalno dela za moderno trgovino "Dom", ki prodaja domače izdelke. Toda ne le Mara, tudi druga dekleta v Zavodu za slepe so prave mojstrice v izdelovanju pletenin in vpletanju norveškega vzorca. Vsak večer sedejo k pletenju. Da hitreje mine čas, odpre radio, ki jim približa svet. Pod njihovimi prsti pa nastajajo prelepi vzorci raznih barv, ki jih same ne bodo nikoli videle in ki so na razstavi tako navdušili obiskovalce.
Življenje slepih je bilo v prejšnji Jugoslaviji grenko. Večinoma so bili obsojeni na beraško palico. V dobi kapitalističnih re. žimov se ni nihče zmenil zanje, nihče ni videl v njih polnovrednih ljudi. Mnogemu je bila ulica dam in pes, ki ga je vodil, edini iskreni prijatelj. Včasih si srečal na ulici vrsto otrok. Šli so mimo, tebe tiho, s sklonjenimi iglavami. Slepci. Ljudje so se jim sočutno umikali, potem pa so pozabili nanje. Organizacije, ki so skrbele za slepe, so bile v glavnem odvisne od piostovolj-nih prispevkov. Včasih se je kdo v veseli družbi slučajno spomnil slepca, ki prosjači na ulici ali na slepjE otroke, ki jih je srečal in jte pijani družbi predlagal zbirko za slepe. Potem si v dnevnem tisku zasledil takšnole notico: "V veseli družbi je bilo za slepe zbranih sto dinarjev. Društvo slepih se plemenitim darovalcem iskreno zahvaljuje."
Dunes so enakovredni člani delovne skupnosti
Danes imajo slepi vse možnosti za razvoj in napredek. Združenje slepih ni v ničemer podobno bivšim konservativnim podpornim društvom, temveč je pred državo odgovorno za gospodarski in kulturni dvig slepih. Kakor v drugih republikah FLRJ imajo tudi v Sloveniji sle. pi svoje ustanove. Dom slepih v Stari Loki, ki je pod zaščito ministrstva za socialno skrbstvo, ima moderne delavnice za šče-taistvo, pletarstvo in mrežar-stvo, ki jih ne bo opustošila gospodarska kriza in konkurenca, kakor se je to zgodilo delavnicam Zavoda za slepe v Kočevju pred vojno. V Zadobrovi pri Ljubljani imajo slepi lastno ple-tarsko zadrugo, poleg tega pa samostojno dela že 22 obrtnikov.
Milena Pretnar-Debeljakova —slepa učiteljica
Ustanovljena je bila posebna komisija, ki skrbi, da dobe slepi njihovim željam, izobrazbi in zmožnostim primemo zaposlitev.
Vedno več slepih se vključuje v produkcijo. N a gimnaziji v Tržiču poučuje slepa učiteljica Milena Pretnar-Debeljakova, absolventka zemunske šole za slepe. Pretnarjeva je nedavno z odličnim uspehom napravila strokovni pouk iz glasbe. IJoleg svojega poklica vodi doma svoje gospodinjstvo in je ljubeča, skrbna mati.
V industrijski proizvodnji je danes v Sloveniji kakor v drugih republikah FLRJ zaposlenih že lepo število slepih kot telefonisti ter kot delavci v raznih vrstah industrije. Slepa tkalka dela na dveh strojih in uspešno tekmuje z zdravo delavko.
v tovarni "Lek" so slepe delavke med najpridnejšimi
V tovarni "Lek" so zaposlene 4 slepe delavke: Manči Tom-šetova, Mara Skumovčeva, Helena Zajčeva i n Rozmanova. Vodstvo jih prišteva med naj-pridnejše delavke in delovni kolektiv je nanje upravičeno ponosen.
Vsako jutro se pripeljejo s tramvajem prav z drugega konca mesta, kjer je Zavod za slepe in so med prvimi na svojem delovnem mestu.
Mara, Helena in K r ista so slepe od rojstva. Manči pa je nekoč videla. Takrat, ko j okupator zažgal njihovo šo in vso družino izgi , v i' ško taborišče, je še dc la vse strahote: požar ' ;uace vasi, blede, prestrašene obraze izgnancev, vse to je videla in ne bo nikoli • ^zabila. Videla je tudi tabor-sče. Videla je nešteto mrtvecev, ki jih prej jjoznala žive, zdrave, vesele. Videla je umirajočega' očeta — strahotni dim krematorija. Kmalu potem je zbolela. Njen vid je začel ugašati. Nihče ji ni pomagal, nihče je ni zdravil. Po osvoboditvi se je vrnila v domovino — slepa.
Danes ni Manči prav nič žalostna. Niti sledu zagrenjeno-sti ne opaziš na njej. Vse tisto, kar je prestala je zakopala nekam vase zdaj živi samo bodočnosti. Svoje delo ima, ki ima en sam velik smoter, da bi bilo opravljeno čim bolje, čim skrb-neje. Skozi njene spretne roke gre dan za dnem na tisoče steklenih ampul, ki jih skrbno očisti, da jih bo nato druga delavka v na poseben način skonstruirani sterilni omarici napolnila z lekom. Manči ve, čim hitreje in bolje ji bo šlo delo od rok, tem več ampul- bo očiščenih in napolnjenih, tem več leka bo v lekarnah, več ljudjem bo vrnjeno zdravje, da bodo lahko delali, gradili ....
Zato njene roke niti za trenutek ne mirujejo, med delom se zadovoljno smehlja.
Zavod za slepo mladino
Zavod za slepo mladino, ki je pred vojno životaril v tesnih, neprimernih prostorih, je danes nameščen v bivšem internatu "Notre dame" v Ljubljani. Ta internat je eden izmed najlepših v Sloveniji. Pred vojno so se v njem šolale večinoma hčerke veleposestnikov in bogatašev, ki so lahko plačali visoko šolnino. Danes pa je našla v njem dom slepa mladina. Trirazredna šola se je po vojni razširila v popolno sedemletko s pripravljalnim razredom, oddelkom za prešo-lanje kasneje oslepeli, pletar-sko delavnico i n gospodinjsko šolo. Prirejajo se tečaji za ple-tarje, telefoniste in strojepisce. Tu se je 82 gojencev poleg svo-
Toda ročno delo nI edina umetnost, ki jo znajo ta dekleta. Vse so strokovnjakinje tudi v kuhi. Nekatere znajo izborno napraviti "nudelce". Testo razvaljajo tenko kot papir. Druge znajo mojstrsko vkuhavati, pripravljati omake, razne narezke, tor-td in razno drobno jpecivo. Ne bi se prestrašile sestaviti najbolj kompliciranega jedilnika za slavnostne prilike.
Vse poti so odprte
Nepčeva Pepka v časih rada sede h klavirju. Dobra pianistka je in tudi dobra pe^ta. Letos je z odličnim uspehom dovršila sedemletko. Poleg tega je končala tudi strojepisni tečaj. V teh dneh se bo odločila kam pojde.. Morda na učiteljišče. Morda v službo kot strojepiska Morda. Toliko je poti in nobena ji ni zaprta. Življenje prijazno vabi. Z odličnim, ponosnim korakom bo stopila Pepke vanj, kakor je pred njo stopila Tomšetova Manči in še toliko, toliko drugih. "Tu sem, tu so moje roke in tu je moje znanje. Z vami hočem delati, z vami hočem graditi lepšo bodočnost vsem delovnim ljudem".
Poslano SANS-u.
NOVI BEOGRAD RASTE
Mnogo ljudi, domačih in tujih, je prešlo skozi Novi Beograd. Vsak je odnesel svoje vtise v domače kraje, navdušen nad veliko odločnostjo mladinskih, frontnih in drugih brigad, ki so v tako, kratkem času spremenile ravan med Zemunom in Beogradom v najživahnejše gradbišče v vsej Jugoslaviji. Ko se zamakneš V to živahno vrvenje mladih graditeljev in pri-sluhnaš zvočniku, ki na nekdanjem sejmišču javlja dnevne uspehe posameznih brigad, ter pisku ladijske sirene na Donavi, j tedaj začutiš, da življenje okrog I ^ebe utriplje z vso silo, ne ozi-j r jije se na vse tiste, ki hočejo za vsako ceno preprečiti njegov razvoj. Mladi, zarjaveli obrazi brigadirjev in preudarni, mirni obrazi starejših delavcev-stro-kovnjakov se mešajo med seboj, a v enem so si vsi podobni, vsi so enako trdno odločeni, prispevati vse moči za to, da bp iz nekdanjih ruševin Beograda vstalo novo državno središče — v odgovor vsem obrekovalcem.
Tudi v Beogradu samem skoraj ne najdeš ulice, kjer ne bi rastla nova stavba, velika in udobna, štiri, pet in več nadstropna. Terazije, Moskovska ulica. Ulica' Narodnog Fronta itd., so mnogokrat zavite v rdeč kasti prah opeke, iz katere raste novi Beograd
Na mladinskih gradbiščih v Novem Beogradu, in Pančevaš-kem Ritu je samo v petih mese cih delalo 40,000 mladincev in mladink iz vse Jugoslavije. Glavne mladinske sile sd se osredo točile na gradbiščih Novega Beograda, ki je eno največjih ža-rišč velike delovne ofenzive naše mladine.
Med številnimi objekti Novega Beograda je tudi študentsko mesto, kjer bo že letos našlo stanovanje okrog 4000 študentov. V večini stavb študentskega naselja dokončujejo zadnja dela, ponekod pa so začeli že z notranjimi deli. Stanovanja za študente bodo udobna in higijen-sko opremljena. Vsak študent, ki se pripravlja n?. zadnje izpite, bo sam imel celo stanovanje, sobo s pritiklinami, medtem ko si bodo morali študentje-za-četniki deliti sobo in sicer po dva študenta eno sobo. Poleg stanovanjskih zgradb bo v študentskem mestu tudi menza, namenjena samo študentom, in tudi druge stavbe, namenjene študentom v zdravo razvedrilo po napornem študiju. Tudi profesorji sami ne bodo imeli daleč do študentov, saj gradijo zanje dve 4 ' nadstropni stanovanjski stavbi, prav tako moderno urejeni, v bližini gradijo tudi gozdarsko fakulteto itd. Tudi na velikeiy stanovanjskem blol^u,
kjer bo 2800 stanovanj, že zidajo nadstropja. Široko so se razmahnila dela tudi na stavbi predsedništva vlade in na reprezentativnem hotelu, kjer raste nadstropje za nadstropjem. .
Iz. velikih uspehov na gradbišču Novega Beograda se vidi, da so povsod mladinske brigade nosilci delovnega poleta. Obstoječe norme rušijo s starimi nazori vred, borba za večjo produktivnost dela pa je vedno močnejša in zajema že vsa gradbišča. V Novem Beogradu so mladinci pred nedavnim dosegli n- navaden rekord, saj so v 8 urah £ • 82 kv. m ziddu. Na ta n'\	mladinske brigade
v I US': . sodelovanju s strokovnimi \rci izpolnile konec avgusta nad 50% letnega plana.
Pri nadaljnih delih bo sodelovalo še 15,000 mladincev, ki bodo do 1. novembra v brobem dovršili vsa dela, ki so še v načrtu za letošnje leto.
V Novemi Beogradu se usposabljajo mladinci prav tako ka na drugih gradbiščih za dobre delavce. Dosedaj se je vključilo v ogspodarstvo 4000 mladincev in mladink, kajti mnogi izmed njih so se prav v brigadah s trdim delom na gradbiščih, a tudi z vztrajnim politično-ideološkim delom prekalili v zavestne graditelje socializma.
"Slovenski Poročevalec
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 321/2 do 33 točk, ki jib
je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih.
Na primer: če, vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 j® 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno^ za 8 točk manjše od evropske mere.
v- *
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 J® ameriško 12; 40 je 14; 42 je 1®'
44 je 18 in 46 je 20.
*
Pri moških oblekah pa se čenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 j® 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se
med 10 in 11 točk razlike.)
*
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 J® 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 J® 10 ill pol hi 43 je 17. ' , -
22,
novembra 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN3
PIRKOVIČ;
BITKA ZA PLETERJE
(Nadaljevanje)
1^1'oveljnik št. Jerneja, Bertor '' je takoj spregledal nespa-^ ■ čemu puščati dober ščit ko odhajajo v borbe; če-Pa imajo belo gardo, ki je ^ cas pripravljena zanje pre-svojo malovredno kri. Ber-
k;
'4
CCl
je nemudoma zasnoval ^ načrt. Prodirali bodo v ^ kolonah: nevarno je levo z&to bodo tam belogardi-svojim komandantom II. ig „ Emilom Kranjcem, pj*®® bo dodeljen še kapitan ujj ' tisti Penzo, ki je prejš-V ^ s svojo četo tako ^ izkoriščal teren" iz iii_ 1^9^ domov. Na desnem kri-^ ni nevarnosti, bo prodi-^ Italijani kapitan Micali; v ^ bo pomikala italijan-S'avnina pod zaščito tan-^a. ta način je bilo spet napeljano vse tako, da Ij^ iftieli belogardisti borbe, pa slavo. Tako meni jj ^anlio Berardi, ki pravi, v ^ dobila bela garda nalogo
'tol,
in pregnati komunistič-
^||j. ki so z močnimi od iijo	vse višine, ki obda-
jUjj,^®aniostan Pleterje kakor ^ Cater, ter višino pri Šmar-ijlj ^ bi mogla odločno .prodi-jji Pfoti pleterskemu samosta->5 fc'^nja kolona, zavarovana ter s poroštvom, da niorda obkoljena." To ni i&jg ^^nior. Belogardisti mo-^	sovražnika, da bo-
^ Upatorjevi tanki in vojaki 1(^1 ® polnim poroštvom var-^ ^ločno prodirali na cilj.
^1? ^niandanta bele garde so '-^ani zanašali povsem, saj liL , ^lijo, da je bil "odločen ^se". Ni dvoma, da v
j' V*
t. dvoma, da v vsej oku-
Pleterjabi ni stal nihče drugi, ki bi bil tudi "pripravljen tvegati vse" za stvar rimskega imperija. Prodiranje belih pa bodo Italijani podpirali s topništvom in minometalci, kakor so storili to že ^ri Mokrem polju, ker je bilo že povsem jasno, da bela garda in laška pehota ne bosta opravili sami nič. Mino-metalce iz št. Jerneja so postavili na Brezovici.
Okupatorjev bojni pohod se je začel iz Št. Jerneja ob treh popoldne ob grmenju vsega orožja, težkega topništva in mi-nometalcev. Od Novega mesta so leteli na bojišče trije bombniki. "Iz št. Jerneja je napredovanju pomagalo topništvo, ki je obsipavalo daljnjo i n bližnjo okolico Pleterij. Neka granata je bila tempirana prekratko in je padla na Pleterje ter uničila neko dvorano v noviciatu z vsem, kar je bilo notri" (dr. J. Edgar).
Proti tankom partizani takrat še niso imeli»orožja. Zato prvi poveljnik partizanske vojske, Milovan šaranovič, v svojem poročilu, da "ni bilo nika-kih pogojev, da bi preprečili prodiranje tankovske kolone v Pleterje" ter da "so tako tanki nemoteno prišli v postojanko." Italijani pa se pohvalijo, da so njihovi tanki s svojimi 20 mm težkimi strojnicami zažgali tri hiše, ki da so jih partizani spre-meniU v strojniška gnezda. Ko sem poizvedoval po teh uničenih hišah, so mi domačini povedali, da tistega dne v okolici Pleterij v resnici ni pogorela nobena hiša.
Za tanki je šla pehota, četa III. bataljona 24. pehotnega polka. Ob štirih popoldne je bita o'kupatorjeva procesija v Ple-terjah. Gozdiček vrh hriba, na
vojski tisti dan pred
severni strani samostana, je zasedla italijanska 11. četa. Dokler so se Lahi mudili v samostanu in reševali belogardiste, so z vsem svojim orožjem kar na slepo mlatili po okolici, da jih partizani ne bi iznenadiii.
9. Beli si napolnijo bisage in pobegnejo
Vso svojo rokovnjaško naravo malharjev so belogardisti pokazali tedaj, ko so se pripravljali na beg iz samostana. Menihe so najprej grdo prevarili, nato pa samostan oplenili. Napletli so vse tako, da bi morali veljati z a grešnike partizani. Usoda pa je . hotela, da so jih samostanski ljudje zalotili pri grehu, in se danes zgodovinarju ni treba prepirati za zgodovinsko resnico. Toda poslušaj-mo o tem rajši patra priorja, dr. Josipa Edgarja Leopolda, ki nam bo opisal zadnje trenutke bele nadloge v samostanu.
"... (Italijanski) oficirji so si ogledali položaj, v katerem so bili beli. Po kratkem posvetovanju so odločili, da Pleterij ni mogoče braniti, niti držati, iij so odredili, da bodo Pleterje zapustili ter se vsi vrnili. Kako da se sedaj naenkrat ni dalo braniti, a prej so govorili, da bodo Pleterje proti partizanom držali!"
"Medtem smo stali mi (redovniki) po hodnikih ter čakali, kaj bo, ker nam ni bilo znano, kaj so odločili. Nenadoma, priteče neki beli čisto zaslepljen in pove, da so ulovili tri partizane, oblečene v naše bele habite in da jih stražijo pri naši kleti. Zavoljo tega, da ga pošilja komandant z nalogo, da se vsi kartu-zijani umaknejo v kapelo, ker bodo oni še enkrat preiskali ves samostan, če ni morda v njem v kartuzijanske habite preohflečenih partizanov. Ustrelili da bodo vsakogar, ki ga bodo našli v beli* obleki. Prior je verjel in ukazal vsem, naj gredo v kapelo bratov, dokler ne
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
^ Zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvr-razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
pregledajo samostana. Tam smo vsi skupaj čakali. V tej zmešnjavi, nemiru in strahu ni nihče niti pomislil na to, da bi dejal: "Pokažite nam te partizane, ki ste jih ujeli!"
Medtem, ko smo bili v kapeli, beli in Italijani niso iskali preoblečenih partizanov, ampak so nemoteno ropali samostan in odnesli s seboj vse, kar je bilo le mogoče. Izropali so vse sobe naših bratov, celice, ki so bile po naključju odprte, in skladišča, v katera so vlomili s silo ter odnesli še ono, kar je preostalo. Iz skladišča so odnesli rjuhe, prte, odeje, milo itd. Bratom so odnesli obleke, perilo, ure, budilke, nekemu našemu nameščencu so ukradli 7.000 lir. Priorju so odnesli barometer, odeje, rjuhe, poštno torbo in drugo drobnarijo. Šele kasneje smo ugotovili, kako so nas ve-rolomno prevarili. Prior se še danes jezi, da se jim je dal tako speljati na led."
Da bi svoj greh preložili na ramena partizanov, so belogardisti, ko so imeli svoje bisage že zvrhano polne, kartuzijanom dejali, naj se nemudoma odpravijo z njimi v Št. Jernej. "Govo. rili so: 'partizani bodo prišli zvečer, odnesli i z samostana
vse, vas bodo vse pobili, nato pa samostan zažgali'," beremo dalje v spominih patra priorja.
Če bi se namera posrečila in bi menihi res zbežali, preden bi se utegnili še enkrat ogledati po samostanskih prostorih, bi "Slovenec" in "Slovenski dom" ob tolikšni grešnosti partizanov spet plakala in v devetdnevnih pobožnostih zadoščala tudi za ta zločin brezbožnikov. Tako sta pa prepustila vso stvar rajši "Črnim bukvam", ki niso imele nobenega odgo'vornega urednika in ki so se porodile iz prav tako črne teme, kakor so bile črne same. Zgodilo se je namreč, da pater prior ni hotel bežati in da je moral po njegovem ukazu ostati tudi samostanski procurator, trije bratje so se pa odločili sami, da bodo poča-j kali doma. Pa tudi nekateri ti-
stih, ki so se hoteli odpeljati, so pohiteli prej še v svoje celice, da bi si to ali ono reč vzeli s seboj. Svoje prostore so našli izropane.
Ob peti uri popoldne so se črne in bele srajce zvrstile v pro-
cesijo in se spustile v beg proti Št. Jerneju. Ranjence so naložili na samostanske vozove, plen na itajanske oklopnike, mrtve pa pustili na bojišču. Plen jim je bil dragocenejše od mrtvih tovarišev.
(Dalje prihodnjič)
EKSKLUZIVNI TERITORIJ DELNI ALI POLNI ČAS DOBRE PRILIKE V OHIO
če morete plačati $2,150 za nakup trga za svetovno znani produkt, si lahko zaslužite $350 čistega dobička na mesec in imate še 15 ur prostega časa tedensko.
Telefonirajte ali pišite
NATL DISTRIBUTING CO.
932 SCHOFIELD BLDG. CH 0341 — zvečer OLympic 24G4
H16 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik

OPLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East Gist St.	HE 2730
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE,
Pokličite: '
ENdicott07l8
Miško kranjec
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
OčA POMLAD
1 v '^®^aijevanje)
se je bilo treba ločiti. 1 je je res okrenila. Te-t	Ujel njeno roko.
% % spet srečava?" je
o	JI
, faij 8e je zmedla. /'Ojj ' se kaj pomeniva."
ItQl-^^^tran mene lahko ka-J I'^dar bo le čas." Pot-bi se bila na-^^'^enila, kdaj se spet je še postal za tre-za njo. Bila je ■ k	in kot bi se opote-
'"'k	je postala in se
^3im; še vedno je stal
in zdelo se ji je, da me ji je nasmehnil. Ona pa je spet zardela. In še bolj je hitela.
Tisti dan ni mogla ničesar drugega misliti, kakor na to srečanje. Njegov obraz ji je neprestano plaval pred očmi. Potem zopet je mislila na to, kar ji je bil povedal: Ženiti se bo moral. Eno leto, ali dve še zavleče . . . In potem, to je vedela, pride k njemu žena. On bo gospodar, in se ne bo več zmenil za nikogar in tudi za »jo ne.
To so neumnosti, si je dejala, ko se je nekoliko otresla teh misli. Ni dobro, da se pečam s takimi mislimi. On se bo ženil
in kaj potem? Nič. Tega se je treba otresti. Toda na vrtnicah se je vendar vlegla v travo (onih še ni bilo na polje), vzela v usta cmudo in prežvekujoč jo, gledala sinje nebo. In zavzelo se ji je, da po tem sinjem nebu gre nekdo, ne nekdo, temveč on, Ra-doha Martin, in poleg njega gre ona. In ona ima belo, poročno oblačilo. Potlej si je zakrila oči, da ne bi videla ničesar.
Poslej se ni mogla otresti misli nanj. Njegova podoba jo je mučila vse noči. Nikdar ni mogla koj zaspati, temveč je dolgo v noč sanjarila o njem. Potlej zopet je iskala prilike, da bi se srečala z njim. In takih prilik je bilo dovolj. Kadar koli je naneslo, da sta prišla skupaj.
Tako je ta pomlad prinesla poleg obilega cvetja tudi prvo ljubezen v Katičino srce. In ko so akacije cvetele, ko je vse dehtelo po obilnem zelenju, po mnogem cvetju travnikov in gozdov,
ko so slavci najlepše peli, se je zgodilo. '
Pač, zgodilo se je, dejstvo je bilo tu: Katica se je vdala Ra-dohi . . . Razblinile so se sanje. Vse tisto, kar je nekoč morda samo slutila, na kar si ni upala misliti in kar je vendar bilo tako mikavno zaradi svoje tajin-stvenosti, vse tisto je zdaj postalo golo, suho dejstvo, brez vsakih lepotil. In pred tem d;ej-stvom je bilo Katico strah.
On pa je slej ko prej govoril veselo, pa tudi žvižgal je slej ko prej.
"Nič se ne boj," jo govoril. "Za eno leto ali dve, morda pa še prej, kakor se bo pač zdelo našima, te vzamem."
Sanjala je o tem njegovem pripovedovanju, o tem, da jo vzame. Nekaj posebnega se je skrivalo za tem: vzel jo bo. Postala bo žena. Rodila bo, kakor je rodila Ferenčica.
Morda že drugo leto pa bo go-




o

Is if Junior's report card? Father'« unannounced dinner guests? Mother's Club activities?
Oddly enough, these are not the causes of most famSy
arguments!
Sociologists tell us, 'Tempers are shortest and arguments longest when the subject is money —or the lack of it" That's why the head of every family should realize the necessity for a safe, sure automatic savings plan. For peace and harmony in the home, as well as that important feeling of security!
And what could be a safer, surer, mow automatic savings plan than this?
Buy U. S. Savings Bond* oa the automatic PagrroD
Savings Plan. Or...
If you're not on a payroll, ask your bank about the Bood-A-Month Plan.
Remember—every $3 you put into U. S. Savings Bonds today will be worth $4 in 10 years.
/\uiiomatic sauW is
5ure saving —
U.S. Sauln^s Bonds
" ENAKOPRAVNOST
an oAci«/ 17. S. Traatttff pr«p«f«cf u/ic/*r Mu»psc0* of Tr««aufy Depftment mnd A€hr0etiafni Cotfftcrr.
spodinjila pri Radohovih, prišlo bo novo, vse drugačno življenje. Im^la bo otroka ,majhnega, svojega. Imela bo moža, tistega, o katerem je sanjarila že ko je še hodila v šolo. Imela bosta svojo zemljo. In vse bo tako čudovito, da si zdaj le ni mogoče vsega dovolj jasno predstavljati. Toda o tem domačim kaj povedati si ni upala.
Nenadoma je prišlo sporočilo iz tujine, "kamor je odšel stari Radoha, da je močno obolel. In še preden so "se doma zavedeli in mogli kaj ukreniti, je že umrl. Ta smrt je tudi Katico pretresla. Nekaj -čudnega jo je prevzelo, ko ji je Martin povedal o tem. Kakor bi jo bil kdo opomnil, da ni vse v redu, kar je počela in kar še počne.
Martina je potrlo, kakor bi se tudi on šele zdaj vsega zavedel. Prej je bilo vse preprosto, tudi tisto o ženitvi. Zdaj. se je pa znašelijred dejstvom: postal
je gospodar. Poslej bo vse slonelo na njegovih ramenih.
"Tak, zdaj si sam z materjo," je rekla Katica, ko sta se srečala.
"Sam, " je odvrnil. Zdel se ji je bolj moški.
"Zdaj boš sam gospodaril?"
"Sam," je rekel kratko. "In mati so tudi slabi. Niso za delo. Mislim, da se bom zdaj moral prej ženiti, kakor bi se sicer, tako so mi rekli mati."
Brskala je z nogo po zemlji. Ni si ga upala pogledati.
Ko pa je prišla jesen, je Radoha poslal k Magdičevim glas, da bi vzel Katico. Temu so se vsi začudili. Saj je Katica izpolnila komaj sedemnajst let, bila je še pravi otrok, predlanskim komaj je prenehala s šolo in se še igrala z deco. Povrhu tudi doslej niso ničesar opazili pri njej, da bi kdaj s kom govorila, kakor je že navada, kadar dekleta mislijo na ženitev. Mati se je najprej posvetovala z Ano.
Ana je ženska in bo to laže razumela, kakor pa razumejo take. stvari moški.
"Naj jo vzame," je privolila Ana. "Saj pri njih ni slabo mesto."
"Jezus," je mislila mati, "mesto je dobro in nihče ji ne bo sitnaril, ali saj je še otrok."
"Kakšen otrok," je oporekala Ani. "Ko mi je bilo toliko let, sem že vse vedela, kako je na svetu." Tudi mati je prav za prav v teh letih vse vedela in ji ni bilo nič novega. Vendar, od tistega je že daleč in človek pozabi, da je bil sam v takih letih že zrel.
(Dalje prihodnjič)
awesrtN us. sav/ngs Boms
STRANI
ENAKOPRAVNOST
22. novembra 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Nekaj dni je blodil po velikanskem gozdu. Trpinčila ga je lakota, ali ni se odločil, da bi šel kam med ljudi. Z Aksinjino smKtjo je izgubil um' in nekdanji pogum. Hrstenje prelomljene vejice, šuštenje v gostem gozdu, krik nočne ptice — vse ga je spravljalo v strah in zbeganost. Grigorij se 'je hranil z nedozorelimi rd.ečimi jagodami, z nekimi drobcenimi gobami, listi leske — in silno shujšal. Ob koncu petega dne so naleteli nanj v hosti ubežniki in ga odvedli v svojo podzemnico.
Bilo jih je sedem moških. Vsi — prebivalci okoliških vasi — so se naselili v hosti jeseni
prejšnjega leta, ko se je začela mobilizacija. Živeli so v prostorni jazbini po človeško udobno in niso skoraj v ničemer trpeli pomanjkanja. Ponoči so pogosto hodili obiskovat svoje družine; ko so se vračali, so prinašali kruh, prepečenec, pšeno, moko, krompir; meso za juho pa so brez težav dobivali v tujih vaseh in so le poredkoma kradli živino.
Eden izmed ubežnikov, nekdanji vojak dvanajstega kozaškega polka, je prepoznal Gri-gorija in sprejeli so ga brez posebnih prerekanj.
Grigorij je zgubil smisel za rnučno potekajoče dneve. Do oktobra je nekako prebil v hosti.
"Quick Trick" for Holiday Company

You wont need to leave your guests except to brew the coffee, because you can prepare this lovely luncheon loaf well in advance. And it's a grand "user-upper" for that extra turkey or chicken that's so often a problem during the holiday season! Sliced pimiento-stuffed olives may be used to add the "Christmasy" red to your garnishing.
2 cups Kaukauna Klub crock or
link Cheese 4 tablespoons cream 1 cup chicken or turkey salad with
mayonnaise 1 cup salmon or shrimp salad with mayonnaise
1 cup egg salad with mayonnaise
1 loaf of day-old-unsliced sand-^ wich bread
Lettuce, parsley and hard cooked egg for garnisiL "
Remove crusts from loaf of bread and slice lengthwise'of the loaf into 4 slices. Place one slice on a platter and butter upper side. Butter the next two slices on both sides and top slice on one side only. Cover the first slice with a thick layer of chicken or turkey salad, adjust second slice 6n salad layer and cover with fish salad. Place third layer, cover with egg salad and last slice of bread, buttered side down.
Add cream to the cheese which has been allowed to stand at room temperature over night. Stir until cream and cheese are blended, then be«t until fluffy. Frost the entire loaf with the cheese and decorate wiUi flowers made from sliced eggs and parsley. Garnish with lattuce and serve in 1-inch slices.
Fare Well During the Bakery Foods Festival with a Tip from the Stars
June Havoc proves as clever in the kitchen as on a movie set with a sandwich idea and Alan Ladd offers a recipe for holiday sauce you'll enjoy preparing. Miss Havoc appears in Paramount': "Red Hot and Blue"; Mr. Ladd stars in "Chicago Deadline", also released by Paramount.
This fall bakers all over the country are celebrating a Bakery Foods Festival, spotli^ting their many varieties of bread, cake and sweet goods. This festival seems like a good time to learn some new tricks in serving bakery products. Here are two suggestions right from Hollywood:
June Havoc, now starring in the Paramount picture, "/Red Hot and Blue", is as expert in the kitchen as she is on t}\e sound stage. She enjoys a turkey sandwich after the big feast day is over. The recipe for Tasty Turkey Sandwich calls for:
8 slices enriched bread 8 large slices hot roast turkey 2 cups hot turkey gravy Place 2 slices of turkey between each 2 slices of bread. Serve hot gravy over each sandwich.
Yield: 4 Hot Turkey Sandwiches.	i
One of Alan Ladd's favorites is a special rum butter sauce which he serves over sliced bakery fruit cake. The recipe is called Holiday i Harmony Sauce and is prepared I with:
^ 1 tablespoon cornstarch % cup sugar .
% teaspoon salt cupj^atcr
1	egg yolk, beaten
% tablespoon butter or margarine % tablespoon lemon juice % teaspoon grated lemon rind
2	teaspoons rum
1 egg white, stiffly beaten
Combine cornstarch, sugar and salt in top of a double boiler. Add water and cook until thick, stirring constantly. Gradually add cornstarch mixture to beaten egg yolk. Return to pan and cook for five additional minutes, stirring constantly. Remove from heat and add butter, lemon juice, lemon rind and rum; cool. Fold stiffly beaten egg whites into sauce mixture. Serve either hot or cold.
Yield: 1% cups Rum Butter Sauce.
Alan Ladd now stars in Para-mount's "Chicago Deadline".
Both recipes will make a big hit with the family during the coming holiday season. Home-makers will enjoy preparing these dishes, too, because they arc so simple. The Tasty Turkey Sandwich is a tempting light luncheon treat a day or two after the big feast is over. The rum sauce over » bakers fruit cake is an easy way to aerve an elegant dessert the day of the holiday dinner or even tj|e bwy vmik that follow«.
ko pa se je začelo jesensko deževje, potem pa mraz, se je z novo in nepričakovano silo prebudilo v njem, hrepenenje po otrocih, po domači vasi.. .
Da bi nekako zabil čas, je cele dnev6 presedel na pogradu, rezljal iz lesa žlice, dolbel sko-dele, umetalno oblikoval iz mehkih snovi postavice ljudi in živali za igračke. Prizadeval si je, da bi na nič ne mislil in ne dovoljeval srcu, da bi se pasla po njem strupena otožnost. Podnevi se mu je to posrečilo, toda v dolgih zimskih nočeh so ga pa hrepeneči spomini premagovali. Dolgo se je premetaval po pogradu in ni mogel zaspati. Podnevi ni nihče izmed prebivalcev podzemnice slišal od njega niti besedice pritožbe, ponoči pa se je dostikrat prebudil, vzdrge-tal in si potegnil z roko po obrazu; lica in v pol leta zrasla gosta brada so mu bila mokra od solz.
Često se mu je sanjalo o otrocih, Aksinji, materi in vseh drugih bližnjih, ki jih ni bilo več v življenju. Vse Grigorijevo življenje je bilo v preteklosti, preteklost pa se mu je zdela kakor kratje in budne sanje. "Odšel bi še enkrat v drage kraje, se nagledal otročičkov, potem pa bi lahko umrl", — je velikokrat mislil.
V zgodnji spomladi se je nekega dne nepričakovano pojavil Čumakov. Bil je moker do pasu, a kakor nekoč veder in miren. Posušil si je obleko pri pečici, se pogrel in sqdel h Gri-goriju na pograd.
—	Spreleteli smo se, Melehov, od tistega dne, ko si se odcepil od nas! Celo pri Astrahanu smo bili in v kalmiških stepah . . . Pokukali smo v beli dan! In koliko tuje krvi smo prelili — ni da bi mislil! Jakovu Jefimiču so ženo vzeli za talko, mu premoženje pobrali, nu, pa je ves podivjal in veleval klati vsakega, kdor je služil sovjetski oblasti. In začeli smo pobijati vse od kraja: učitelje, vse mogoče ra-nocelnike in agronome . . . Hudič si ga vedi, koga le nismo klali! Zdaj pa so uničili tudi nas, docela, — je rekel, zavzdihnil in se se zmeraj sršil od mr-ščavice. — Prvi pot so nas razbili pri Tišanski, pred tednom dni pa pri Solonem. Ponoči so nas opasali od treh strani, nam pustili edinole pot na hrib, tamkaj pa je bilo snega — konjem do vampa ... Vse so pokosili s strojnicami. Jaz in pa Fominov sinček — edinole midva sva se rešila. On, Fomin, je svojega Davidka jemal s seboj vse do jeseni. Padel je tu^ii sam Jakov Jefimič . . . Pred mojimi očmi je umrl. Prva krogla ga je zadela v nogo, mu prebila pogačico v kolenu, druga v glavo, ga oplazila. Vsaj trikrat je padel s konja. Ustavimo se, ga dvignemo, posadimo v sedlo, predirja nekaj korakov in se spet zvrne. Še tretja krogla ga je našla, ga zadela v bok . . . Tedaj pa smo ga popustili. Odpeketal sem za sto sežnjev, se ozrl, njega pa sta ležečega že dva konjenika s sabljami sekala . . .
—	Kaj ti, do tega je tudi moralo priti, — je ravnodušno rekel Grigorij.

Zastopniki
^^Enakopravnosti ★ #
Za St. clalrsko okroijet
JOHN RENKO 1016 E. 76th Si.
UT 1-6888 ★
Za collinwoodsko in auclidsko okroijet
JOHN STEBLAJ 775 East 236 SL
REdwood 4457 ★
Za newburtko okroi]«:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
čumakov je prenočil pri njih v jazbini, zjutraj pa se je začel poslavljati.
—	Kam greš? — je vprašal Grigorij.
Curhakov se je zasmejal in odgovoril;
T- Lahkega življenja iskat. Kaj greš tudi ti z menoj?
—	Ne, pojdi sam.
—	Da, z vami ne morem živeti . , . Tvoja obrt, Melehov — žlice in skodelice rezljati — ni zame, — je posmehljivo spregovoril čumakov in s poklonom snel čapko: — Bog povrni, mirni razbojnički, za gostoljubnost, za zavetje. Naj vam ljubi Bog da veselo življenje, če ne, bo preveč pusto tu pri vas. Živite v hosti, molite polomljeno kolo, ali je to življenje?
Grigorij je po njegovem odhodu živel v goščavi še kak teden, potem se je odpravil na pot.
—	Domov? — ga je vprašal eden izmed ubežnikov.
In Grigorij se je prvikrat ves čas svojega bivanja v gozdu komaj opazno nasmehnil:
—	Domov.
—	Počakal bi pomladi. Za prvi maj nas bodo amnestirali, tedaj se razidemo.
—	Ne, ne morem čakati, .— je dejal Grigorij in se poslovil.
Drugi dan zjutraj je prišel do Dona nasproti vasi Tatarskega. Dolgo je gledal rodno domačijo in prebledeval od veselega nemira. Potem je snel puško in torbo, vzel iz nje šivalnico, konopljeno pazderje, mehurček z oljem za. puško in kdo ve z&kaj preštel naboje. Bilo jih je dvanajst okvirčkov in šest in dvajset posamičnih nabojev.
Pri strmali se je led odločil od brega. Prozorna zelena voda je pljuskala in lomila bodičasti led pri obrežju. Grigorij je vrgel v vodo puško in samokres,
potem sesul naboje in skrbno obrisal roke ob rob plašča.
Pod vasjo je odšel čez Don po sinjem, od od juge razjedenem marčnem ledu in široko zakoračil proti domu. Že od daleč je zagledal na brežini proti pristanu Mišatka in se komaj premagal, da ni stekel k njemu.
Mišatka je lomil ledene svečke, viseče od kamenja, jih metal in pazljivo gledal, kako se modrikasti drobci trkljajo po klančku nizdol.
Grigorij je prišel k pobočju in zasoplo, hripavo poklical sina:
— Mišenka! , . . Sinek! . . .
Mišatka je prestrašeno pogledal vanj in povesil oči. Spoznal je v tem bradatem in na pogled strašnem možu očeta . . .
Vse ljubeznive in mehke besede, ki jih je ponoči šepetal Grigorij, ko se je spominjal on-di, v goščavi, svojih otrok, so mu zdajci izginile iz spomina. Padel je na kolena, poljubljal rožnate, mrzle sinove ročice in s pridušenim glasom ponavljal eno samo besedo:
—	Sinek . . . sinek . . .
Potem je Grigorij dvignil sina v naročje. S suhimi, blazno vnetimi očmi si je žejno ogledoval njegov obraz in vprašal:
—	Kako kaj živite? . . . Tet-ka, Poljuška sta živi in zdravi ?
Mišatka kakor poprej ni pogledal očeta in je tiho odgovoril:
—	Tet k a Dunja je zdrava, Poljuška je umrla jeseni ...Za davico. Stric Mihail pa je v vojski ...
Kaj bi le, tako se je torej zgodilo tisto malo, o čemer je v nočeh brez spanja sanjal Grigorij. Stal je pred vrati doma-
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko L vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 Si.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.; EN 5013
I VASI ČEVLJI
I BODO ZGLEDALI KOT NOVL I ako. Jih oddasle ▼ popravilo zane-i sljivemu čevljarju, ki vedno izvrši ■ prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
Če hiše in držal v naročju sina.
To je bilo vse, kar mu f ostalo v življenju, kar ga je ^ vezalo na zemljo in na ves t* velikanski svet, sijoč pod lim soncem.
KONEC.
SOBO
z DVEMA POSTELJEMA Jf ODDA v NAJEM ENEMU DVEMA FANTOMA.
Vpraša se na
1162 E. 60 St. PRIJAZNA HIŠA
za eno družino je naprodaj slovenski naselbini v Collinwoo Ima 6 sob in kopalnico, ogni'® avtomatično plinsko kurjavo, g®"'®, žo in lep vrt. Hiter kupec jo po nizki ceni. Se lahko takoj vs lite. Lepa prilika za večjo slov^" sko družino.
MATT PETROVICH 261 E. 150 St., KE 2641
ZULICH insurance AGENCY
Frances Zulicb
18115 Neff Rd.. IV 4221 ^
Se priporočamo rojakom naklonjenost za vsakovrstno varovalnino.

IVanhoe 8288
STAKICH FURNITURE CO.
Quality at a Price JAMES D. STAKICH
Easy Terms 18305 WATERLOO RD.
Mary A. Svetek
LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 3177
LEPI, DOSTOJANSTEVENI POGREBI PO ZMERNIH CENAH.
Ambulančna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
1.	a, b. C.
2.	a. b. C.
3.	a. b.
4.	a. b.
5.	a. b.
G. a. b.
tb"
■tet
7.
8.
a.
b.
a. b;
9. a.
b.
10.
A Friendship Tree For Christmas
j;	<


" —- „	...................... tv# .................."W
, •• .i


Here is a new and novel way to show off those many Christmas greeting cards ^ou'll be getting soon. Make a "Friendship" ttee by hanging the cards on your Christmas tree where all the folks who drop in can see them. You'll be amazed at the amount of sparkle and color they add to the tree and how well they complement the othei'decorations. It is easy to do. Just tape them on the tree with loops of transparent cellophane tape.,
VABILO NA
KONCERT IN OPERETO "KMETA ALI MEŠČANA"
PEVSKEGA ZBORA "ZARJA" NA ZAHVALNI DAN, 24. NOV., 1949 v Slov. nor. domu, 6417 Sh Cloir Avenue
ob 4. uri popoldne
PROGRAM
Travniki dehtijo (A. Jobst)
Venček Dolenjskih napitnic (L. Puš)
Toplo utriplje srce (P. šivic) ...............................mešan
Temna noč se je storila (F. Venturini-Krabec)
še nocoj mi lunca mila
Sem biv na vas (C. Pregelj) ...........................................k**'
(Albert Falur, Andy Turkman, John in Frank Kokal)
Veseli veter, partizanska
Tam, kjer teče bistra Žila (M. Tome)—solo	Jennie
I'm Falling in Love With Someone (Victor Herbert)
Desert Song (Sigmund Romberg)—solo . . . .......... Jos. T**'
Silver Moon (S. Romberg) ■"
V	Zarji, partizanska—duet . Josephine Turk in Tony P®'"* Ptička (V. Vodopivec)
Od Cjela do Zavca (C. Pregelj)—duet	gich
-- ------ - ..........Jennie Fatur in Sophie E'®
Pesem žena, partizanska	_
Lepo moje ravno polje (R. Semoniti) ........... žensk* '
Na planine (H. Sattner)	j^jl
V	Smihelju eno kaj žico imam—solo ....................... Frank
Južne Vrtnice (J. Strauss)
"Žebljarska," pesnitev Oton Zupančiča, ugl. Vinko VodoP'^f posvečena spominu pesnika Oton Zupančiča .....mešan
ODMOR
"KMETA ALI MEŠČANA"
Opereta v enem dejanju
OSEBE:
DR, IVAN VESEL
HELENA ( ........
MAMICA ( ®®stri, turistinji
Stephana®
Andrevr
---------- , ......................................................Josephin® jjjl
JOŽE, kmet ...............................................................................Frank ^
POLONICA, kmetsko dekle ..........^______________'	Jenni«
FRANCE, umetniški slikar ..... ............. _	" ToHV
IZLETNIKI ....... ................................Z
Režiserka: Sophie Elersich Pevovodja: Jos. V. Krabec Pri glasovirju: Edwin Polsak Odrska šepetalka: Milka Kokal
ZA PLES ZVEČER IGRA HABAT-SOKACH TUNEMIXERS

NOVICA
IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST
KADAR SE pri vasi hiši pojavi kaj novej[®> bi zanimalo vaše prijatelje in sploino javoo'** sporočite tozadevno na
enakopravnost
6231 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 5311
j Novice radevclje priobčujenn®
' brezplačno