mesečn Leto XI Št. 8 Ravne na Koroškem, avgust 1974 POZDRAV BORCEM -ŽEIEZARJEM Izdaja odbor za informiHi-nje in kulturno dejavnost Železarne Ravne & Ureja uredniški odbor , Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Šater Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Maribor Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka partizanska četa. Od takrat naprej je partizansko gibanje v teh krajih nenehno raslo: Za soboto, 24. avgusta, dopoldne je v Kotljah na Rimskem vrelcu napovedano ječanje borcev — sodelavcev slovenskih plezam. Misel o medsebojnem spoznavanju in povezovanju je bila prvič uresničena lani, ko so jeseniški borci povabili Sv°je tovariše na Pokljuko, nadaljevala Pa se bodo srečanja tudi naslednja leta. Kakor ni naključje, da se bodo borci zbrali na kraju, kjer je bila med vojsko ^oglasna gestapovska mučilnica, v kateri s° nacistični policisti križali, obešali in streljali zavedne Slovence, tako bi se lah-zbrali tudi na Navrškem vrhu, na Bri-njevi gori, na Lešah, na Poljani, v Bistri v kateremkoli kraju ravenske občine, Pa bi povsod stali na zgodovinskih tleh Partizanskega boja, povsod bi bil blizu spomenik padlim borcem, pobitim talcem, srečanju organizatorjev odpora in napoved — zmagi. tn bilo bi čudno, če v krajih, kjer sko-^ stoletja »ljudstvo ni imelo polja, pa je Jnbilo breg« ter garalo po gozdovih, ja-in fužinah, pa trmasto upalo na bolj-Se čase, ne bi bilo tako. L maja 1920 je Prežihov Voranc na favnah ustanovil prvo komunistično celi-c° na Koroškem; celo desetletje diktatu-so domači komunisti — ilegalci prena-,au po skrivnih poteh čez mejo partijsko 'teraturo za vso državo. Teror je vendar-® Pognal v emigracijo vodilne kornuni-s*e’ a že pred okupacijo se je tu na novo °rSanizirala komunistična dejavnost, da je '•aživeia takoj po prihodu Nemcev, ven-ar je bila izdana. . julija 1941 je bilo iz Mežiške doline Oljenih 187 ljudi v Srbijo. , ^9- avgusta 1941 so padli prvi talci — 2(Wi komunisti. Kacisti so mislili s tem nasiljem uničiti sazVoj NOB v teh krajih za zmeraj, pa §a komaj zavrli za leto dni. IZ VSEBINE dela samoupravnih organov — Štipendije letos in v prihodnje — Iz naših TOZD — Proizvodnja Slovenskih žele-2arn v prvem polletju 1974 — Akcijski Program stanovanjske izgradnje v oblini Ravne za leto 1974^75 — Oskrba s ?tarim železom bo postala še težja, kot J® •— Pobude mladih strokovnjakov — •*talo po novem — malo po starem — Iz Pela kolektivnih izvršilnih organov — Kulturna kronika — Poletna knjižna Polica — Športne vesti — Priloga: Mladi fužinar Avgusta 1942 se je Kranjčev bataljon na svoji dolgi poti z Dolenjske pojavil v Koprivni. Jeseni 1942 je prišla s Pavlom Zaucer-jem — Matjažem v Toplo pod Peco prva 1. aprila 1943 je nastal I. koroški bataljon, ki je dva dni pozneje izvedel napad na Mežico, 12. maja 1943 je zborovala konferenca aktivistov OF pod Belo pečjo v Bistri, Spomenik v Črni Spomenik na Lešah Križali, obesili, ustrelili... na kraju srečanja borcev železarjev 31. oktobra 1943 je bil v Kotljah, tako rekoč Nemcem pred nosom velik partizanski tabor. Ves ta čas in potem vse do osvoboditve so koroške čete in bataljoni odhajali v druge sestave partizanske vojske na Pohorje, na Dolenjsko, predvsem pa čez mejo, kjer so prodrli skupaj s tamkajšnjimi partizani vse do Svinške planine. Mežiška dolina je bila kot neizčrpen rezervoar, iz katerega so se vedno znova mobilizirali novi borci in aktivisti. Ko pa je vsa Evropa že slavila zmago nad fašizmom in nacizmom, se je skozi to dolino še enkrat ulil val sovražnikov — bežečih Nemcev in ustašev. Na Poljani je prišlo 13. maja 1945 do zadnje bitke v drugi svetovni vojni in do zadnje zmage partizanskega orožja. Ne samo na prehojeno pot bojev in zmag med NOB, tudi na svojo dejavnost v zdaj že več kot četrtstoletnem povojnem obdobju lahko gledajo borci z upraviče- nim ponosom. Kakor so priborili zmago socialistični revoluciji, tako so se lotili tudi obnove in izgradnje domovine. Istočasno pa je bilo že treba skrbeti za pravice bolnih in socialno prizadetih tovarišev ter urediti vrsto stvari, ki je ustvarila organizaciji Zveze borcev njen sedanji ugled. Naj gre za spominska obeležja, skrb za socialno varnost članov ali za prenašanje tradicij NOB na mlade, povsod je zveza borcev dokazala, da ni nikakršna veteranska organizacija, ki bi ji bilo po bioloških zakonih življenja čez nekaj desetletij usojeno, da ugasne. Ne samo, da je najtesneje povezana z zvezo komunistov v načelih in duhu, tudi vsakdanje potrebe jo postavljajo pred vrsto konkretnih nalog in zadolžitev. Borci so tisti občutljivi seizmograf, ki zabeleži vsakršne oblike nasilja in provokacij nad našimi narodnostnimi manjšinami v fašistični in nacistični maniri ter se takoj tudi odzovejo nanje. Odločna beseda ob pravem času in na pravem kraju je dokaz nenehne budnosti in tudi mobilnosti. Uspešnega splošnega ljudskega odpora si brez aktivnega sodelovanja borcev ne moremo niti zamisliti, kajti izkušenj iz NOB ne more nadomestiti nobena teorija. Borci tudi res angažirano in plodno pomagajo od vsega začetka. Nemajhna in trajna naloga borcev pa ostaja vzgoja mladega rodu k partizanskim idealom, k morali predanosti, požrtvovalnosti, tovarištva in ljubezni do domovine ne samo takrat, kadar nam gre dobro in ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji in v težkih časih. Tu nikdar ni storjenega dovolj in nikdar tako, da ne bi moglo biti opravljeno še bolje. Če se je zdelo prizadevanje borcev v tej smeri pred Grob neznanega partizana pismom tovariša Tita morda kje še osart1' ljeno sredi našega pehanja za vedno več' ji standard m sredi kratkoročnih (ali krat' kovidnih) stališč, da so materialne dobr>' ne začetek in konec vsega, pa je danes 1 novo ustavo in resolucijami kongresOv ZK in zveze borcev dano prav tisto vzda' šje, ki ponovno potrjuje borcem njihov0; zgodovnsko vzgojno poslanstvo v na^1 družbi. Tudi srečanja borcev — železarjev 5<) pomemben prispevek v tej smeri. ti M tv.An.fm mrmn*** si mg&tf j* Spomenik Rakitnikovim INFORMATIVNI FUŽINAR Iz dela samoupravnih organov Čeprav smo bili že v obdobju, ko se precejšnje število zaposlenih pripravlja na letni dopust, je delo samoupravnih organov zaradi Pomembnosti in nujnosti zadev potekalo nehoteno. Zbor delegatov oziroma delavski svet Podjetja se je v tem obdobju dvakrat sestal na Svojih sejah. Na sejah je bil govor in razprava o: predlogu razdelitve sredstev sklada skupne porabe, razdelitve poslovnega sklada, Padaljnji izgradnji toplovoda na Ravnah, izgradnji telovadnice pri osnovni šoli na Ravnah, določitvi sredstev za posojila delavcem Za individualno gradnjo hiš in nakup stano-yaPjskih objektov v naselju Kotlje, potrditvi hvesticijskih programov in načinu financirala. povišanju amortizacije in razdelitve sredstev iz tega naslova ter nakupu obveznic federacije. Delavski svet pa je sklepal tudi o predlogu pristopa železarne k samoupravnemu sporazumu o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železniški in Paski promet, imenoval razpisno komisijo za Puzpis delovnega mesta glavnega direktorja Železarne, opravil imenovanje delegatov za or-Sane gospodarske zbornice Slovenije in odločal o obsegu pooblastil za zastopanje in pod- IPsovanje podjetja. Razdelitev sredstev sklada skupne porabe in poslovnega sklada Za razdelitev sredstev sklada skupne pora-.e je bilo povedano, da je bil predlog predmet javne razprave na delovnih skupinah. Iz razložljivih zapisnikov je bilo razvidno, da na Predlog ni bilo posebnih pripomb, čeprav je stočasno res, da je razprava v glavnem tekla e 0 tistem delu, ki se je nanašal na dotacije ]rgvanizacijam in društvom. V TOZD meta-Urške proizvodnje je bil predlog, kot je bil Posredovan, potrjen na vseh delovnih skupinah. razen delovne skupine priprave dela “kupnih služb. Tudi v TOZD mehanske obde-?ve je bil predlog potrjen, razen v delovni kupini materialnega gospodarstva, kjer so o Jem sicer razpravljali, niso pa o njem glaso-• ali. Tudi v delovni skupnosti skupnih služb 1® bil predlog potrjen v predlagani obliki, raco v dveh delovnih skupinah, kjer so pri do-acijah predlagali nekatere spremembe. Ce-"®v na predlog razdelitve v večini primerov 1 bilo konkretnih spreminjevalnih predlogov, ??! s° bile na posameznih skupinah o določe-, *b postavkah izoblikovane nekatere pripom-e- V času, ko je bil predlog v javni razpravi, Je Pri postavkah »dotacije društvom in orga-'Zacijam« prišlo do manjše spremembe. Po Pfedlogu naj bi za potrebe telesnokulturne kupnosti prispevali 180.000 din. Način za fi-anciranje te skupnosti pa je bil urejen dru-jjače, zato so se sredstva, predvidena za te na-v.etie, sprostila. Na odboru za splošne zadeve, je bil predlog po končani javni razpravi ^redmet obravnave, je bil izoblikovan predlog, se od sproščenih sredstev nameni 62.000 din - Pokrivanje stroškov brezplačnega letovanja Poslenih v Portorožu, medtem ko naj bi za j,,e°stali del sredstev v znesku 118.000 din s °r delegatov pooblastil skupni odbor za Piošne zadeve, da jih glede na potrebe, ki so ^'šotne, razdeli, pri čemer naj upošteva vloge s Prošnje, ki zaradi pomanjkanja finančnih edstev niso mogle biti upoštevane. Za sred-Jih9- P°slovnega sklada je bilo povedano, da pT ie na razpolago 27,834.000 din. Iz sredstev slovnega sklada je treba pokriti zakonske j^eznosti, ki se nanašajo na posojilo za nesite, posojilo za energetiko, na kritje oblega združevanja sredstev za modernizaci-Železniških prog v Sloveniji in za kritje v Veznega združevanja sredstev za investicije gospodarstvu v Sloveniji. Iz preostalih sred-Sp v Poslovnega sklada naj bi 922.328 din pri-v. °vali kot našo vlogo v interno banko Slo-ba zelezarn> medtem ko bi 13,815.000 din ^•Penili za potrebe obratnih sredstev. Zaradi scja^ajočega pomanjkanja lastnih obratnih ca hstev, kar je posledica višjih cen reproduk-% a materiala in prisotne inflacije, bi bila °dločitev za nas ekonomsko nujna in po-ehtia. Nadaljnja izgradnja toplovoda na Ravnah V utemeljitvi predloga je bilo rečeno, da so samoupravni organi železarne lani odobrili začetek gradnje toplovoda za ogrevanje stanovanjskih naselij na Ravnah s priključkom na toplarno v železarni. Do sedaj so na toplovodno ogrevanje priključeni: Gramoznica, zdravstveni dom, Dom železarjev in tri stolpnice na Čečovju. Z deli naj bi letos nadaljevali. Pripravljeni so načrti in tehnična dokumentacija za Javornik, grad ter gimnazijo in DTK. Dokončujejo pa se načrti in tehnična dokumentacija za preostali del Čečovja. V ta del so vključeni zaselki: Janeče, Dobji dvor in Dobja vas. Za preostali del Raven so načrti sicer naročeni, niso pa še izdelani. Ob upoštevanju zmogljivosti izvajalcev in predvidenih finančnih sredstev naj bi na toplovodno ogrevanje letos priključili Javornik, zgradbe na Cečovju, v katerih je že zdaj urejena centralna kurjava, ter v okviru časovnih in finančnih možnosti tudi preostale prej naštete zaselke in dele. Za predvideni obseg del znaša predračunska vrednost 12 milijonov din. Del sredstev v obliki prispevka za kredite bi morali zagotoviti iz lastnih sredstev, za preostalo razliko pa je bilo predlagano, da se z običajnimi pogoji najame kredit pri Ljubljanski banki, podružnici Slovenj Gradec. O predlogu je bila daljša razprava, ki se je v glavnem nanašala na možnosti in pogoje priključitve toplovodnega ogrevanja tudi na individualne stanovanjske hiše, na časovno priključitev preostalega dela Čečovja in Raven. Izgradnja telovadnice Lani je bila na samoupravnih organih železarne sprejeta odločitev, da se pristopi k izgradnji telovadnice pri osnovni šoli na Ravnah. Z odločitvijo o pristopu h gradnji je bil sprejet tudi sklep o odobritvi za pričetek gradnje potrebnih finančnih sredstev. Ker so bili načrti in druga tehnična dokumentacija pripravljeni šele proti koncu lanskega leta, ni bilo več možno sprejeti ukrepov za pričetek gradnje. Za načrte in drugo tehnično dokumentacijo je od zagotovljenih sredstev bilo porabljenih le 171.000 din, medtem ko je razlika ostala v lanskem letu neizkoriščena in naj bi se uporabila letošnje leto. Predračunska vrednost telovadnice pa znaša več, kot je bilo lani izdvojenih sredstev. Del sredstev v znesku milijon din bo za gradnjo telovadnice prispevala republiška zveza Partizan iz naslova od- kupnine za sedanji dom Partizana, ki ga bo treba zaradi izgradnje cestnega vozlišča porušiti, medtem ko bi druga manjkajoča sredstva morali dodatno zagotoviti v železarni. Ker so sredstva sklada skupne porabe letos v celoti razdeljena, je bilo predlagano (s čimer so se zaposleni na delovnih skupinah tudi strinjali), da se sprejme sklep, da se za izgradnjo telovadnice manjkajoča sredstva v znesku 2,460.000 din zagotovijo iz sklada skupne porabe naslednje leto. Sredstva za posojila zaposlenim za individualno gradnjo stanovanj in odkup stanovanjskih objektov v Kotljah Uvodoma je bilo rečeno, da smo v železarni pripravili predlog samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih. Poleg pogojev in načina razdeljevanja stanovanj so v sporazumu določeni tudi pogoji in kriteriji za odobravanje kreditov za individualno gradnjo stanovanj in nakup stanovanjskih objektov oziroma stanovanj. Predlog sporazuma je bil že obravnavan na zborih zaposlenih. V razpravah so bile predlagane nekatere spremembe in dopolnitve ter določeni predstavniki zborov, ki bodo sodelovali pri postopku uskladitve. Postopek uskladitve in sprejema sporazuma na zborih pa zahteva določen čas, ki ga v celoti žal ni mogoče uskladiti z zahtevami in željami, da je vprašanje kreditov in kreditnih pogojev za odkup stanovanj in individualno gradnjo stanovanjskih hiš treba rešiti čimprej. Zato je bilo dogovorjeno, da se že ob upoštevanju določb samoupravnega sporazuma predlaga zboru delegatov začasni sklep, s katerim se določa višina sredstev, namenjenih za nakup individualnih stanovanjskih objektov v naselju Kotlje in višina sredstev, namenjenih za kreditiranje individualne gradnje stanovanjskih hiš. Za nakup individualnih stanovanjskih objektov v naselju Kotlje se predlaga 4 milijone din, s tem da naj bi znašal naj-višji možni znesek kredita v posameznem primeru 150.000 din. Za kreditiranje individualne gradnje stanovanj pa se predlaga 4,250.000 din, s tem da lahko kredit v posameznem primeru znaša največ 120.000 din. O predlaganem načinu rešitve se je razvila širša polemična razprava, ki se je največ nanašala na pripravo predloga ter način in postopek javne razprave, manj pa na sam sklep o višini in zagotovitvi za navedene namene potrebnih sredstev. Čeprav so bila mnenja o posameznih zadevah delno deljena in so se di-skutanti pri svojih razpravah često razhajali, pa je zbor delegatov predvsem z namenom’ da se prosilcem čimprej omogoči uporabo kredita, sklep, kot je bil predlagan, potrdil. Prevzem našega materiala Na seji, ki je bila 1. julija, je bil najprej uvodni govor, namenjen počastitvi dneva in prazniku samoupravljavcev. V nadaljevanju seje pa je delavski svet najprej razpravljal o predlogu za povišanje amortizacije. Rečeno je bilo, da je izšel predpis, ki omogoča organizacijam združenega dela, da ob upoštevanju izkoriščanja osnovnih sredstev povišujejo amortizacijsko stopnjo. Zaradi potreb neposredne proizvodnje, vlaganj v modernizacijo proizvodnih naprav in razširitev obstoječih kapacitet tako v obeh TOZD kakor tudi v delovni skupnosti skupnih služb, je bil pripravljen predlog, da se poviša amortizacija od načrtovanih 82 milijonov din in s sprejetim gospodarskim načrtom za letošnje leto na 100 milijonov din. Predlog o povečanju amortizacije sta obravnavala delavska sveta obeh TOZD in se z njim strinjala. Razdelitev sredstev iz naslova povečane amortizacije Potrditev investicijskih programov in način financiranja S sklepom o povečanih stopnjah amortizacije bomo v železarni dodatno pridobili 18 milijonov din. Sredstva, pridobljena iz tega naslova, bi porabili za neposredne nadomestitve, nadomestitve velikih strojev in naprav, nove investicije, za nabavo tehnične dokumentacije, del pa za kritje že nastalih podražitev na posameznih gradnjah in podobno. Od sredstev bi za navedene namene za potrebe TOZD I uporabili 7,400.000 din, za TOZD II prav tako 7,400.000 din in za potrebe obratov delovne skupnosti skupnih služb 3,120.000 din. Povedano je bilo, da je služba za tehnični razvoj ob upoštevanju srednjeročnega programa razvoja naše železarne ob sodelovanju odgovornih delavcev TOZD in delovne skupnosti skupnih služb pripravila predlog investicijskih programov za rekonstrukcijo adjustaže valjarne, razširitev proizvodnje stiskalnic in strojnih delov v obratu strojev in delov ter rekonstrukcijo vzmetarne. Za rekonstrukcijo adjustaže valjarne je bilo rečeno, da je zaradi izrednih potreb na tržišču treba povečati proizvodnjo paličastega jekla, pri čemer naj bi se bistveno povečal tudi sortiment v korist plemenitejših in močneje legiranih jekel. Povečan obseg in izboljšanje pa je možno doseči le s predvideno rekonstrukcijo, s čimer se želi doseči hitrejši in smotrnejši pretok materiala, boljše izkoriščanje prostora, povečati delež termično obdelanih palic, kvalitetnejše ravnanje predvsem težkih profilov, zmanjšanje možnosti zamenjave, kvalitetnejša kontrola in varnejše delo zaposlenih. V prvi etapi naj bi se postavile 2/3 hale, namestil dodatni žerjav in izvršila prestavitev strojev, v drugi etapi naj bi se dokončno dogradil preostali del hale, zgradila garderoba, nabavile žarilne peči, kontrolne naprave za polavtomatsko kontrolo gredic, peskalni stroj in tehtnice, medtem ko bi se v tretji (zadnji) fazi izvršila samo še dokončevalna dela. Za financiranje imamo zagotovljenih del lastnih sredstev, za preostali del pa bi si bilo treba zagotoviti potrebne kredite. Za razširitev proizvodnje stiskalnic in strojnih delov je bilo povedano, da se namerava povečati proizvodnja stiskalnic od letos predvidenih 600 t na 1800 t v letu 1977. Po srednjeročnem razvojnem programu pa naj bi se proizvodnja povečala na 3000 t. Tako občutno povečanje je zaradi vpeljave proizvodnje in prilagajanja tržišču možno le postopno. Temu ustrezno mora biti prilagojena tudi gradnja in način investiranja. Za navedene potrebe bo treba zgraditi podaljšek težke hale, nabaviti mostni žerjav in obdelovalne stroje, delno pa povečati tudi na sedaj obstoječih kapacitetah proizvodnjo. S tem bodo dane možnosti za zadostitev naročil in opreme za serijsko proizvodnjo, kar bo istočasno omogočilo znižanje proizvodnih stroškov in učvrstilo enakomernost kvalitete. Nakup obveznic federacije V dnevnem časopisju in drugih sredstvih obveščanja smo lahko zasledili, da predvideva federacija v predračunu vseh sredstev določen primanjkljaj. Zvezni izvršni svet se je zato odločil, da se izdajo obveznice, ki naj bi jih odkupile poslovne banke, organizacije združenega dela in občani. Obveznice bodo izdane v dveh serijah, izplačajo pa se po preteku enega leta z 10-odstotno obrestno mero. Obveznice v določenem znesku bo morala odkupiti tudi naša železarna. Ker imamo sredstva sklada skupne porabe in poslovnega sklada za letošnje leto že v celoti razdeljena in angažirana, se predlaga, da za nakup uporabimo sredstva našega rezervnega sklada, kar je po predpisih možno, in odkupimo obveznice v vrednosti 2 milijonov din. Samoupravni sporazum o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet V Sloveniji je bila ustanovljena samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet. Zaradi precejšnjega obsega storitev, ki jih ima naša železarna na področju železniškega in luškega prometa, se meni, da je prav, da se vključimo v novo ustanovljeno samoupravno interesno skupnost, posebno še, ker s pristopom ne sprejerrlamo nobenih finančnih in drugih obveznosti. Zato je bilo predlagano, da delavski svet odobri, da naša železarna pristopi k interesni skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije, da določi delavca, ki bo sporazum v imenu naše železarne podpisal, in določi dva predstavnika — delegata, ki nas bosta zastopala v novo ustanovljeni interesni skupnosti. V nadaljevanju razprave in po sprejetem dnevnem redu je delavski svet razpravljal o obsegu pooblastil posameznih odgovornih delavcev za zastopanje in podpisovanje podjetja, imenoval razpisno komisijo za razpis, zbiranje prijav in pripravo predloga za delovno mesto glavnega direktorja železarne in imenoval delavce, ki bodo zastopali našo železarno v posameznih organih gospodarske zbornice Slovenije. Na seji pa je bil govor tudi o nadaljnjem razvoju samoupravljanja v železarni in uveljavljanju republiške in zvezne ustave. V okviru teh hotenj in ukrepov, ki bodo potrebni, bo treba v železarni pričeti tudi s postopkom za ustanovitev več TOZD. Za izvedbo ustavnih določil na področju ustanavljanja TOZD je delavski svet imenoval posebno ko- Za rekonstrukcijo vzmetarne je bilo rečeno, da sedanja kapaciteta obrata ne zadošča za pokrivanje vseh potreb kupcev. Zagotoviti pa je treba tudi zanesljivost in ekonomičnost proizvodnje vzmeti, s tem da je treba obnoviti v tem obratu nekatere strojne kapacitete in ka-lilne linije. To pa bo možno izvršiti le, ko bo pričela obratovati nova linija. Z rekonstrukcijo naj bi odpravili težko fizično delo pri ka-lilni liniji. S postavitvijo sodobne kalilne enote se bo zmanjšalo ravnanje za 90°/o, zmanjšali se bodo stroški na enoto proizvoda, racionalneje se bo izkoriščal prostor v obratu, z mehanizacijo se bodo na nekaterih strojih in napravah dosegli hitrejši pretočni časi in dvignila produktivnost dela, predvsem pa se bo povečala kapaciteta in Izboljšala kvaliteta vzmeti. Tako kot za rekonstrukcijo adjustaže valjarne imamo tudi za razširitev proizvodnje stiskalnic in strojnih delov ter za rekonstrukcijo vzmetarne zagotovljenih nekaj lastnih finančnih sredstev, medtem ko bo za preostalo razliko treba dobiti potrebne kredite. 1. Potrdi se razdelitev sredstev sklada skupne porabe po zaključnem računu za leto 1973. Razen pokritja obveznosti iz lanskega leta in obveznosti v letošnjem letu, se iz sredstev sklada skupne porabe odobrijo dotacije v višini, kot sledi: svetu sindikata Železarne Ravne gorski reševalni službi Prevalje bolnišnici Slov. Gradec za nabavo aparature za umetne ledivice aktivu ZB železarne za srečanje borcev NOB SZ aktivu ZMS železarne dodatni prispevek za izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu odboru za informacije odboru za splošne zadeve brezplačno letovanje v Portorožu odboru za splošne zadeve 654.811,66 din 30.000,00 din 72.000,00 din 40.000.00 din 50.000.00 din 30.000.00 din 53.000.00 din 150.000,00 din 62.000,00 din 118.000,00 din Skupaj 1,259.811,66 din Pooblašča se skupni odbor za splošne zadeve, da ob upoštevanju drugih vlog in potret odloči o razdelitvi 118.000 din, s tem da mor3 na prihodnji seji seznaniti zbor delegatov, komu in v kateri višini je bila dotacija iz ten sredstev dodeljena. 2. Potrdi se razdelitev poslovnega sklada P° zaključnem računu za leto 1973, kot je bi*3 navedena v predlogu. 3. Odobri se nadaljevanje izgradnje topl°' vodnega omrežja za Javornik in Cečovje južno vejo, ki zajema grad, gimnazijo DTK, ter zahodno vejo, ki obsega Janeč®> Dobji dvor in Dobjo vas, katere predračun' ska vrednost za letos znaša 12 milijonov d’11. Gradnja toplovodnega omrežja po našte' tem vrstnem redu in predvideni predračun' ski vrednosti se bo vršila tako, da se znesem 2,400.000 din zagotovi iz letošnjih sredste' sklada skupne porabe, za 9,600.000 din pa se -običajnimi pogoji pri Ljubljanski banki, pod' ružnici Slov. Gradec, najame kredit. 4. Odobri se izgradnja telovadnice pri °s' misijo. Na seji je bil govor tudi o solidarnostni akciji za pomoč prizadetim ob potresu na Kozjanskem. Povedano je bilo, da je 20. junija letos potres močno prizadel območje občine Šmarje in del Kozjanskega. Ob potresu je nastala velika gmotna škoda na raznih objektih. Občani ene izmed najmanj razvitih občin v Sloveniji so tako postali žrtve potresa. Prizadetim je potrebna pomoč. Pri akciji za pomoč prizadetim bo sodelovala vsa Slovenija. Izvršni svet SR Slovenije, SZDL in sindikati so pozvali na pomoč vse delovne skupnosti in posameznike. Koordinacijski odbor za odpravo posledic potresa pa je sklenil, da naj bi bila sobota, 13. julija 1974, delovni dan za pomoč ljudem na potresnem območju. Enodnevni zaslužek bo namenjen predvsem za obnovo šol in vrtcev ter za odpravo posledic drugim občanom. Naša delovna skupnost je že večkrat pokazala razumevanje in solidarnost pri pomoči potrebnim, zato je bilo predlagano, da v soboto, 13. julija, čeprav je to prosta sobota, v železarni vsi solidarno delamo za Kozjansko. Na podlagi posredovanih predlogov in razprave so bili sprejeti naslednji sklepi in odločitve: novni šoli na Ravnah v predračunski vredn0^ sti 5,700.000 din. Financiranje gradnje bo P°' tekalo tako: — 2,229.000 din se zagotovi iz sklada skup11® porabe po zaključnem računu iz lanske!? leta, — 1,000.000 din se zagotovi iz naslova sofinah' ciranja republiške zveze Partizan, — za 2,460.000 din pa se izstavi zagotovilo, se bodo navedena sredstva zagotovila * sklada skupne porabe naslednje leto P zaključnem računu iz leta 1974. 5. Zagotovijo se sredstva za posojila dela'' cem za individualno gradnjo stanovanjsk' hiš in nakup stanovanjskih objektov v h" sel ju Kotlje, kot sledi: — sredstva, ki so bila vročena pri Lj tf® ljanski banki, podružnici Slovenj Gradec, višini 3,000.000 din in so se že sprostila v šini 5,250.000 din, ter sredstva sklada skup3,; porabe po zaključnem računu za leto 1973 višini 4,000.000 din, se namenijo za posojila a lavcem v Železarni Ravne, in sicer: a) 4,000.000 din za nakup individualnih s*3 novanjskih objektov v naselju Kotlje, b) 4,250.000 din za individualno gradnjo st3 novanjskih hiš delavcev. — Posojila za namene iz 1. točke tega slu pa se odobrijo delavcem s pogoji, na način po postopku, ki bo določen z javnim nateC jem. Javni natečaj x-azpiše skupni odbor splošne zadeve skladno z določili samoupr3 nega sporazuma o stanovanjskih razmerjih’j — skupni odbor za splošne zadeve glede 3 število in strukturo prosilcev za odobritev P, sojila za namene iz 1. točke tega sklepa ., pridobitev posojila na podlagi prednostne , ste, skladno s samoupravnim sporazumom^,, stanovanjskih razmerjih, vendar največ 20 *Vo, pri čemer mora upoštevati, da la*1 znaša: a) višina posojila za individualno gradnjo največ 120.000 din, b) za nakup stanovanjskih objektov nase-ba Kotlje pa 150.000 din. 6- Potrdi se predlagani obseg podpisnih po-pblastil za posamezne delavce za zastopanje ln Podpisovanje podjetja. ?• Potrdita se sklepa delavskega sveta rOZD metalurške proizvodnje in delavskega sveta TOZD mehanske obdelave o povišanju z gospodarskim načrtom za letošnje leto sprejeto amortizacije od 82,000.000 din na 100 milijonov din. 8. Odobrijo se investicijski programi za: — rekonstrukcijo adjustaže valjarne, razširitev proizvodnje stiskalnic in stroj-nih delov v obratu strojev in delov in rekonstrukcija vzmetarne. V zvezi z odobritvijo investicijskih progra-m°v se sprejme in potrdi tudi način njihove-§a financiranja. ?• Potrdi se predlagana razdelitev sredstev, Pridobljenih na račun povečane amortizacije. Sredstva, pridobljena iz tega naslova, se bodo “Porabila za neposredne nadomestitve, nadomestitve velikih strojev in naprav, nabavo ehnične dokumentacije, nove investicije in •prit j e že nastalih podražitev. Za navedene nadene iz razpoložljivih sredstev pripada tOZD I 7,400.000 din, TOZD II 7,400.000 din in “bratom delovne skupnosti skupnih služb d>!20.000 din. 10. Odobri se, da naša železarna iz sredstev szervnega sklada odkupi obveznice federaci-Je v znesku 2,000.000 din. Odkup na podlagi Prejete odločitve in ureditev s tem v zvezi P°trebnih formalnosti uredi finančno računo-v°dski sektor. Odobri se, da naša železarna pristopi k arn°upravnemu sporazumu o združevanju v amoupravno interesno skupnost za železniški b luški promet. Za podpis sporazuma se za našega predstavnika določi in pooblašča direktor komercialnega sektorja tovariš Boris Florjančič. Za predstavnika železarne v samoupravni interesni skupnosti se določita direktor komercialnega sektorja tovariš Boris Florjančič in vodja špedicije tovariš Jakob Konič. 12. Razpiše se delovno mesto glavnega direktorja železarne. Za razpis delovnega mesta, zbiranje prijav in pripravo predloga se imenuje komisija v sestavu: Sead Karadža, dipl. inž., za predsednika, ter Edo Javornik, dipl. oec., Franc Pudgar, Konrad Bezjak in Zmago Kovač za člane. 13. Za naše predstavnike v posameznih organih gospodarske zbornice se imenujejo: — Jože Rodič, dipl. inž., v koordinacijski odbor za napredek gospodarstva in tehnologije, — Janez Žnidar v koordinacijski odbor za vprašanje ustvarjanja in delitve dohodka. 14. Za izvedbo ustavnih določil na področju ustanavljanja TOZD se imenuje komisija v sestavu: Adi Cigler, dipl. pravnik, za predsednika, Janez Žnidar, Peter Orožen, dipl. oec,. Sead Karadža, dipl. inž., Vinko Trafela, prof. in Roman Kogelnik za člane z dopolnitvijo, da v komisijo dodatno po enega predstavnika imenujejo svet sindikata železarne, svet organizacije ZK in mladinska organizacija železarne. 15. Ustanovi se delovno telo za izvedbo ustavnih določil na področju ustanavljanja TOZD v železarni Ravne. Delovno telo sestavljajo predstavniki zborov delovnih ljudi. Vsak zbor delovnih ljudi v delovno telo izvoli po enega delegata. 16. V Železarni Ravne se v soboto, 13. julija 1974, čeprav je po razporedu dela prosti dan, normalno dela. Enodnevni neto zaslužek se nameni za pomoč po potresu prizadetemu območju in prebivalcem na Kozjanskem. -et Štipendije letos in v prihodnje S štipendiranjem načrtno skrbimo za ^der, ki ga bomo potrebovali. Čas šolanja je različno dolg. Na srednjih šolah Ponavljavcev manj, zato se šolanje pragoma konča po štirih letih, medtem ko ^ poprečni čas šolanja na fakultetah in Vlsokih šolah kar šest in pol let. Seveda !e to poprečni čas, izračunan za tiste, ki s°lanje končajo v normalnem času ali ce-0 Po štirih in pol letih in za tiste številke, ki to uspejo šele po osmih ali de-Vetih letih. Tako dolg čas šolanja pa ni ^dno posledica nesposobnosti in lenobe ‘%dentov, marveč tudi njihovih denarnih 6r drugih možnosti, na katere sami ne Korejo vplivati. po letu 1970 se materialne razmere štu- ePtov sicer nasploh zboljšujejo, še ved-bo ki Pa se kljub možnostim za pridobitev . 'Pendije veliko sposobnih otrok ne odlo-v za nadaljevanje šolanja. Očitno je za tanje zgolj štipendija premalo, zato bo a boljši socialni sestav študentov potrebni3 storiti še kaj več. Med drugimi vzro-1 so brez dvoma najpomembnejše prO- HO kost rske možnosti šol, njihova opremlje- stevilo učiteljev in podobno. hazlogov za sedanji slab razredni stav se- dijakov in študentov je brez dvoma cela vrsta, zato smo s štipendijami le n° vplivali na sestav študentov. Zelo biemben vzrok za sedanje razmere sta premalo načrtno poklicno usmerjanje r neambicioznost staršev. Sedanji sistem štipendiranja in kreditiranja ter predlagane spremembe za letos in naprej Učenci, dijaki in študenti v SR Sloveniji prejemajo štipendije ali kredite na podlagi družbenega dogovora. Primerjan z leti poprej je sedanji sistem boljši, čeprav še ohranja različna merila za podeljevanje štipendij in več vrst štipendistov. Zato se je z leti marsikaj naprednega spremenilo v svoje nasprotje. Različne ustanove in skladi so podeljevali štipendije in kredite neodvisno od potreb ter tako nehote spodbujali modne smeri šolanja, ne pa tiste, ki so naši družbi najpotrebnejše. Enak ali še pomembnejši vzrok za sedanje razmere je neusmerjena rast šol, ustanavljanje raznih smeri mimo potreb družbe in podobno. Nov sistem štipendiranja, ki bo letos v obliki družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma že veljal, uvaja le eno samo obliko materialne pomoči pri šolanju — štipendijo. Le-ta bo podelievana v celi Sloveniji po enotnih merihh. To pomeni, da tudi organizacije združenega dela in različne ustanove pri določanju višine štipendiie ne bodo mogle mimo splošnih meril. Poleg enotmh (socialnih) meril za podelitev štipendije bodo enotna merila tudi za spodbujanje hitrega in uspešnega šolanja. Kakšno bo torej bodoče štipendiranje? Pri občinskih skupščinah bodo ustanovljeni skladi združenih štipendijskih sred- stev, v katerih bodo združevale TOZD in druge organizacije združenega dela letno po 0,5 %> od izplačanih bruto osebnih dohodkov. S tako zbranimi sredstvi bo v okviru sprejete kadrovske politike v občini gospodarila skupna komisija podpisnikov sporazuma, ki bo razpisala in podelila štipendije za tekoče leto. Poleg štipendij iz združenih sredstev bodo TOZD in interesne skupnosti zase še naprej štipendirale, vendar po dogovorjenih merilih. Ker je družbeni interes, da se štipendist sklada združenih sredstev čimprej poveže s konkretno TOZD ali drugo organizacijo, bodo pravico do štipendije izgubili učenci ali študenti, če se ne bodo prijavili na njihove razpise. Ta obveznost velja samo v primeru, ko se štipendist šola za stroko in smer, ki jo TOZD in druge organizacije razpišejo. Odločilno merilo za pravico do štipendije je materialni položaj učenca ali študenta. Materialni položaj se ugotavlja vsako leto posebej, zajema pa polovico družinskega dohodka na člana, otroški dodatek in morebitne druge dohodke družine. Stroški šolanja se prav tako izračunajo vsako leto posebej, zajemajo pa: — stroške stanovanja in prehrane, — stroške obleke in obutve, — stroške za šolske potrebščine, — stroške prevoza, — stroške za kulturo in rekreacijo. Za letos so ti stroški izračunani na 1200 din mesečno za šolanje na fakultetah in visokih šolah ter 900 din za srednje šole. Ce je šola v kraju stanovanja staršev učenca oz. študenta ali v neposredni bližini, so ti stroški ustrezno nižji. Učenci in študenti, katerih izračunan družinski dohodek dosega ali presega izračunane stroške šolanja, ne morejo prejemati štipendije. Višina štipendij organizacij združenega dela in interesnih skupnosti bo odvisna od učnega uspeha in hitrosti šolanja. V ta namen je v sporazumu določena posebna lestvica točk, ki so odvisne od učnega uspeha. Razlika med zadostnim in odličnim uspehom je 40 točk. Vrednost letošnje točke je 1,00 DIN. Študenti, ki bodo opravili vse učne obveznosti do decembra meseca iz prejšnjega šolskega leta, bodo prejeli še 100 točk. Če pa bodo še marljivejši in bodo izpolnili obveznosti že ob zaključku šolskega leta, bodo prejeli dodatnih 250 točk. Vrednost točke bo letno določena za celo SR Slovenijo. Štipendijo za učni uspeh bo prejel vsak študent, čeprav sicer ne bo upravičen do štipendije, ker presega socialno mejo. Na zgolj teoretično vzetem primeru bi bilo to takole: Študent, ki je upravičen (socialni položaj) na 800 din štipendije iz združenih sredstev, bo prejel pri TOZD (če je njen štipendist) še štipendijo za učni uspeh. Če ima poprečno oceno 8 — 8,6 bo prejel 650 točk. Skupaj torej 800 + 650 = = 1450 din. Za naše štipendiste bomo morali preračunati materialni položaj ter zatem določiti višino štipendije. Ker zaenkrat še ni mogoče reči, koliko štipendistov ne bo moglo več prejemati štipendij (za učni uspeh že), nimamo pregleda nad dodatno obremenitvijo. Za vse oblike izobraževanja že sedaj letno porabimo okoli 300 milijonov Sdin, kar je več kot 1,5 % od bruto OD, kolikor smo zavezani izdvajati po sindikalni listi. Ker se 0,5 % za združena štipendijska sredstva v občini izdvaja iz predpisanega 1,5%, bi potemtakem železarna ne bila obvezna izdvajati sredstev v skupni sklad. Ker pa je malo verjetnosti, da bo tako, lahko pričakujemo dodatno obremenitev. načrtovale kadrovskih potreb, ne bo možno smotrno poklicno usmerjanje otrok, zato se bo glede na večja štipendijska sredstva še bolj pačil poklicni sestav študentov in učencev, hkrati pa se bodo širile šole, za katere v družbi ni posebnih potreb. Osnovne prednosti novega štipendijskega sistema 1. Izenačen start vseh sposobnih otrok pri vpisu v srednje in visoke šole. 2. Enaka merila pri določitvi višine štipendije in za nagrajevanje hitrega šolanja. 3. Vključitev več otrok v usmerjeno šolanje. 4. Enake obveznosti po končanem šolanju. 5. Javnost podatkov o štipendistih bo zagotovljena pri občinskih skupščinah. 6. Enotne kazni za kršilce sporazuma. 2. Večina otrok se bo vključevala v šolanje na štiriletnih srednjih šolah, medtem ko bo bistveno splahnel vpis v poklicne šole. V zvezi s tem smo proti 28. členu sporazuma, ki iz združenih štipendijskih sredstev izključuje učence poklicnih šol s periodičnim sistemom pouka. 3. Povečal se bo že itak prevelik vpis na šole humanističnih smeri. Nekatere nevarnosti, če sistem ne bo dosledno izvajan 1. Če organizacije združenega dela in interesne skupnosti ne bodo dolgoročno 4. Zavodi za zaposlovanje, osnovne šole, gimnazije in starši bodo težje smotrno poklicno usmerjali otroke. Omenjeni pomisleki bodo seveda odpadli, če bomo vsi izpolnili obveznosti, sprejete z družbenim dogovorom — organizacije združenega dela bodo morale dolgoročno načrtovati kadre, zavodi za zaposlovanje in šole bodo morali poklicno usmerjati glede na potrebe, pred očmi družbe se ne bodo mogle širiti šole (morale bodo tudi prenehati), ki šolajo profil, za katerega že danes ni zadosti smotrne zaposlitve. Milan Zafošnik Iz naših TOZD V. SEJA DELAVSKEGA SVETA TOZD MEHANSKE OBDELAVE Seja se je pričela s 15-minutno zamudo, potem ko smo po telefonu doklica-li še tri člane DS, tako da smo bili končno sklepčni. Res je, da je za sklepčnost in glasovanje na seji delavskega sveta potrebna le absolutna večina, t. j. eden nad polovico, vendar smo vsi zastavili vprašanje, ali je pravilno — gledano z raznih aspektov — da o nekem, za TOZD izredno pomembnem vprašanju, odloča taka, na silo skrpana večina ne glede na to, da smo formalno pravno sklepčni. Namesto prve točke dnevnega reda se je torej razvila razprava o organizaciji in delu samoupravnih organov ter nekaterih negativnih pojavih, s katerimi se srečujemo v vsakodnevni samoupravljavski prak- si. Ko se že govori o sklepčnosti, bi rad rekel še tole: sklepčnost ni problem samo na sejah DS. Mogoče tu še najmanj. Bolj problematična je na sejah organov, ki štejejo 5 — 10 članov. Taki pa so v TOZD MO vsi. Ko smo že načeli to temo, bi se rad vmes dotaknil komisije delavske kontrole, ki šteje 5 članov, za sklepčnost in glasovanje pa se zahteva kvalificirana večina, kar pomeni — reci ali piši — 4 člane in je že zaradi tega obsojena na izredno redko sestajanje, kar ji še bolj otežkoča delo, ki je že tako zadosti delikatno. Mislim, da so tisti, ki so za TOZD mehanske obdelave »naplanirali« 5-član-sko komisijo, svojo odločitev premalo pretehtali. Delavski svet je razen o problematični sklepčnosti razpravljal še o drugih zadevah, ki se tičejo samoupravljanja in sprejel naslednje sklepe: — V bodoče bodo seje delavskega sveta v popoldanskem času. — Na seje bodo poleg članov DS TOZD MO vabljeni tudi delegati TOZD MO v delavskem svetu podjetja. — Gradivo, ki se bo obravnavalo na seji delavskega sveta, naj se v okviru možnosti — obravnava tudi na delovnih skupinah, da bodo delegati v DS lahko interpretirali voljo delavcev, ne samo odločali v njihovem imenu in tako postali delegati tudi v vsebinskem, ne samo v formalnem smislu. — Sestankov delovnih skupin ne sklicevati v vnaprej točno določenem roku, temveč takrat, ko je dostavljen material za razpravo. (Seveda s tem ni mišljeno, da se delovna skupina ne bi smela sestati, kadarkoli začuti potrebo. Nasprotno, lastna iniciativa je celo zelo zaželena). — Člani DS TOZD MO morajo svojo odsotnost s seje predhodno ali vsaj naknadno opravičiti ne glede na to, če se je ne morejo udeležiti iz objektivnih ali subjektivnih vzrokov. Gornji sklepi so bili sprejeti po precej hitrem postopku in bi se o — vsaj nekaterih — še dalo debatirati, vendar o tem kdaj prihodnjič. Delavski svet TOZD mehanske obdelave je na tej seji obravnaval poslovanje v I. kvartalu in ugotovil, da je poslovni rezultat sorazmerno ugoden, seveda če pri tem ne upoštevamo stanja zalog reprodukcijskega materiala. Pri analizi trenutne situacije (začetek junija — op.) je bilo ugotovljeno, da je rak rana v TOZD MO terminsko neizvrševanje obveznosti do kupcev, zaradi česar je bojazen, da bomo izgubili določena tržišča, zlasti za industrijske nože. Tu sta mišljena predvsem romunsko in ameriško tržišče. V začetku junija je bila situacija taka, da smo samo Romuniji dolgovali še iz leta 1973 okoli 9 ton nožev, iz leta 1974 pa okoli 12 ton. Potrebe po nožih za to tržišče za leto 1975 znašajo okoli 90 ton; od tega moramo vsaj 1/3 celotne količine — okoli 30 ton dobaviti že do konca leta 1974. Zaostanke do ameriških kupcev pa smo prav tako morali poravnati v juliju t. 1. V zvezi z rečeno in drugo problematiko so bil* sprejeti sklepi, s katerimi se apelira na dosledno izvrševanje zadanih nalog, na zaostritev delovne, zlasti pa še tehnološke discipline, zaostritev kontrole pri prejemu vložnega materiala, na to, da nam mora TOZD MP dostavljati enako kvaliteten vložni material in po enakih prevzemnik pogojih kot zunanjim kupcem itd. Sprejet je tudi sklep, da je potrebno storiti maksimalne napore, da bo količinska proizvodnja nožev v juniju in naprej dosegla minimalno 50 ton mesečno. Delavski svet je obravnaval in tudi sprejel predlog odbora za gospodarjenje, da se poveča plan amortizacije za letošnje leto od 82,000.000 na 100,000.000 din. Med najpomembnejše sklepe 5. seje P3 vsekakor sodita sklepa, s katerima: — sprejemamo predlog samoupravneg3 sporazuma o dolgoročnem poslovnem so-delovanju med »Kovinotehno« Celje 13 Železarno Ravne z namenom, da se pove' ča proizvodnja in prodaja strojev za deformacijo in proizvodnja drugega orodj3 na domačem in tujem trgu; zlasti pa še sklep, s katerim: — sprejemamo predlog samoupravneg3 sporazuma o dolgoročnem sodelovanj3 med »Metalno« Maribor in Železarno R3' vne pri proizvodnji in prodaji strojev, s tem da se v roku enega meseca sklen3 med organizacijama pogodba o dolgoročnem sodelovanju, ki bo temeljila na te"1 sporazumu, ki ga morajo predhodno odobriti še samoupravni organi »Metalne«. Poudariti moramo, da se bo realizacij3 tega sklepa nekoliko zavlekla oz. bo prl' šlo do sklenitve novega sporazuma z n3' stajajočo integrirano strojno industrij3 Slovenije, kjer bo vključena tudi »Metal' na«. O tem ter o pomenu in vsebini teg3 pomembnega sporazuma pa vas bomo i3' formirali kasneje. Poleg navedene problematike je dela3' ski svet odločal še o odpisu določenih oS' novnih sredstev ter imenoval novega čl3' na v komisijo za VPD, iz oddelka mat3' rialnega gospodarstva. Imenovan je k1 tov. Ludvik Strajher. članstvo pa je pTe' nehalo tov. Rihardu Času, ki je bil iz od' delka materialnega gospodarstva prem6’ čen v obrat industrijskih nožev. Janko Dežman IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGAN^' £ TOZD METALURŠKE PROIZVODNJA f Delavski svet 1. julija se je sestal DS TOZD metalurš^ proizvodnje na 1/6-6 zasedanju in obravnav3 ter sprejel: — predlog sklepov 1/5-5 zasedanja DS; . — predlog povišanja stopnje amortizacij. — soglašal s predlogom za odpis osnovn1 sredstev; .[ — odobril bonifikacije inozemskim firma3 Na podlagi poročila direktorja TOZD me' lurške proizvodnje o rezultatih poslovanja . sodelovanja TOZD v letu 1973 ter o rezulta poslovanja v prvem trimesečju letos je DS 3 1/5-5 zasedanju 17. maja obširno obravnaval celotno problematiko v poslovanju TOZD metalurške proizvodnje, ki je vplivala na rezultate v letu 1973. Aktualni problemi, ki so vplivali na lanske rezultate poslovanja, so prisot-J}1 tudi letos. To je stalno pomanjkanje fizične delovne sile, velika fluktacija, neurejena P°li-bka stimulacije — predvsem za delo v težkih Pogojih in neugodnem času, popuščanje delov-a*-' in tehnološke discipline, pomanjkanje nekaterega reprodukcijskega materiala — predvsem energije, stalno naraščanje cen — po-sebno staremu železu, preslaba povezava tehnološkega sodelovanja med proizvodnjo in službami ter službami med seboj itd. Da bi 10ZD metalurške proizvodnje poslovno leto zaključil z nekaj akumulacije oz. da bi sami prispevali k odpravljanju problemov, ki So tudi subjektivne narave in s tem vplivali ?a boljši rezultat poslovanja TOZD in pod-ja, je DS na predlog komisije za gospodar-knje na 1/6-6 zasedanju dne 1. julija v zvezi s tem sprejel naslednji sklep: urediti je treba področje delitve dohodka in D na podlagi pravilnega družbenega vrednotenja statusa metalurškega delavca; vodstvo tOZD metalurške proizvodnje mora (ne glede Pp to, kdaj bo sprejet samoupravni sporazum p oblikovanju dohodka in OD) takoj izdelati konkreten predlog za povišanje dodatkov za delovna mesta, na katerih so izredno težki poboji dela in velika fluktuacija. Zaostriti je tre-tehnološko in delovno disciplino. Direktor tpZD metalurške proizvodnje mora zahtevati °d vodstvenih delavcev, da v roku enega me-^®Ca izdelajo konkretne akcijske programe Slede zaostritve delovne in tehnološke discipline (vsak za svoje področje). Strokovna služba Ptetalurških raziskav) naj pripravi poročila 'Za vsak obrat posebej), analizo obstoječe tehnološke problematike, ki izhaja iz premajhne 6hnološke discipline. Akcijski program za iz-oljšanje delovne in tehnološke discipline se P?0ra obravnavati na delovnih skupinah (vsak b£at s svojega področja). Direktor TOZD metalurške proizvodnje naj Pomočjo strokovnih služb preuči makroorga-Pizacije TOZD metalurške proizvodnje ter iz-ela predlog o sistemu projektne organizacije, Povezave sodelovanja med obrati, obrati in iPžbami ter službami med seboj in TOZD. ^ izpopolnitvijo makroorganizacije in uved- bo sodelovanja služb s proizvodnjo in obratno 6 tnora doseči optimalna zaposlitev strokovna kadra. Izdelati je treba kratkoročno in olgoročno optimalno politiko zaposlovanja s®h profilov kadra. V zvezi s temi sklepi je direktor TOZD me-Slurške proizvodnje že izdal pismeno zadol-Jtev obratovodjem in vodjem samoupravnih d‘užb, da so morali vsak s svojega področja, 20. julija izdelati konkreten akcijski prodam za izboljšanje delovne in tehnološke di-?ClPline ter sodelovanja. Z isto okrožnico se Pdolžujejo vodstveni delavci, da so osebno dgovorni za izvajanje te akcije, j Va podlagi razprave na prejšnjem in spre-, tih sklepov na tem zasedanju DS je direk-°r TOZD metalurške proizvodnje imenoval Posebno komisijo, ki je izdelala predlog za pokanje dodatkov na težke pogoje dela, uvedbo 'iriulativnejše premije za izboljšanje kvali-j te in znižanje izmečka, dekadno odpremo ter boljšanje produktivnosti dela. Komisija za r^Podarjenje je (z osebno angažiranostjo di-v bt°rja) sprejela te predloge in jih posredo-va v sprejem skupnemu odboru za obliko-j ppje in delitev dohodka in OD, ki je pristo- samoupravni organ za to področje. s predlog sektorja za gospodarjenje je DS r S. al s povišanjem amortizacije ter razpo-M,*tvij° predvidenega ostanka dohodka na k azl0žitve, kako se naj izvrši izračun povede stopnje. Zato je sektor za gospodarjenje delal predlog, da se v globalu povečajo sred- stva amortizacije od 82,000.000 na 100,000.000 dinarjev, ker se mora po tem zakonu, povišana amortizacijska stopnja obračunavati od 1. 1. 1974 dalje. V razpravi o povišani stopnji amortizacije je bilo poudarjeno, da je s stališča dobrega gospodarja treba oplemenititi sredstva in jih takoj vlagati v nove investicije. Vendar je treba določena sredstva nameniti tudi za izboljšanje delovnih pogojev (odpraševanje, uvedba orodij za olajšanje fizičnega dela itd.) Na predlog oddelka za osnovna sredstva je DS odobril odpis že amortiziranih osnovnih sredstev: ravnalni stroj »ARBOGA«, obračalni stroj in 500 kg skladiščno tehtnico. Na prejšnjem zasedanju je DS odobril odprodajo tirne tehtnice (na bivšem skladišču ingotov) servisu za popravilo tehtnic iz Celja. Ta tehtnica s prehodom na cestni prevoz ingotov za prvotni namen ni več uporabna. DS je odobril na podlagi dokumentirano upravičene reklamacije bonifikacije zahodnonemški firmi »Hagesta« 2437,50 in 231,57 DM ter zahodnonemški firmi Schmolz & Bickenbach 753,60 DM. DS je odobril na predlog obra to vodstva jeklarne in v soglasju s sektorjem za gospodarjenje spremembo sistemizacije delovnega mesta: »vodja EP2 — VSS«, se preimenuje na »delovodja EP2 - VK«. Preimenovanja tega delovnega mesta je bilo upravičeno, ker delavec na tem delovnem mestu resnično opravlja delo delovodje. Delo komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov Ta komisija je kolektivno izvršilni organ DS z določenimi pristojnostmi za področje ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. Komisija je do konca junija 9-krat zasedala in to večina po 5 in več ur ter od skupno 269 prijav uspela rešiti 203 kršitve delovnih dolžnosti. Na žalost toda resnično se ugotavlja, da delovno dolžnost kršijo večina (po starosti) mlajši delavci. Največ je neopravičenih izostankov, tako da posameznik enkrat ali večkrat neopravičeno izostane iz dela. Pojavljajo se tudi primeri, da posameznik vsak mesec enkrat ali večkrat neopravičeno izostane iz dela. Pojavljajo se tudi primeri, da posameznik vsak mesec enkrat ali večkrat neopravičeno izostane z dela. V takih primerih tudi izrečeni ukrep »OPOMIN ali JAVNI OPOMIN« nima vzgojnega učinka. V presledkih večkrat neopraviče-čeno izostajajo tisti delavci, ki pozneje prenehajo delati. Pojavljajo se tudi primeri, ko delavec potrebuje dopust, vendar mu ga delovodja ne odobri (zaradi pomanjkanja delavcev v skupini ali pa se mora opraviti nujno delo). So tudi primeri, da bi delavec lahko izkoristil dopust, vendar mu ga delovodja zaradi nerazumevanja ne odobri. Bilo je nekaj primerov kršitve bolniškega reda, predčasnega zapuščanja dela in le trije primeri kršitve drugih delovnih dolžnosti. Podajam tudi številčni pregled kršitev delovnih dolžnosti in izrek ukrepov po obratih: Obrat ali služba Skup. prijav Rešeno V postop. Ustav. postop. Oproš. oz. opoz. j Opom. Javni opom. i skup. sl. TOZD 0 0 0 0 0 0 0 topilnica 105 81 24 23 27 27 4 livarna 55 39 16 10 18 9 2 kovačnica 34 29 5 8 11 8 2 valjarna 56 40 16 6 23 9 2 jeklovlek 19 14 5 3 4 4 3 Skupno: 269 203 66 50 83 57 13 V koloni »ustavljen postopek« so primeri prijave kršitve delovnih dolžnosti in so v času postopka (zaradi velikega števila prijav, se zavleče postopek) samovoljno ali sporazumno prenehali delati. V koloni »oproščen ali opozorjen« so primeri, ko je bila ugotovljena kršitev delovne dolžnosti, vendar iz objektivnih vzrokov in je komisija smatrala, da bi izrečen ukrep negativno vplival na delavca. Neupravičena je kritika dela komisije, da je pri obravnavi premalo stroga in bi se moralo več primerov težje kršitve delovnih dolžnosti predlagati DS za izključitev. Upoštevati je treba, da se mora komisija pri svojem delu, držati določil samoupravnega sporazuma o medsebojnem razmerju delavcev v TOZD metalurške proizvodnje. Zmotno je mnenje posameznikov, da bi se s strožjim kriterijem dela komisije urejala delovna disciplina. Krepitev delovne discipline se mora izvajati že v delovni skupini. Kako smo odločali Od 10. do 12. junija so bili v TOZD metalurške proizvodnje zbori delovnih ljudi, na katerih je bila javna razprava in sprejem prečiščenega besedila samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Železarno Ravne ter sprejem samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih. Slednji se je obravnaval na zborih kot osnutek od 20. do 22. maja. Se pač kadi Foto: M. Dolinšek Nato je bil izvršen še usklajevalni postopek. V času, ko so bili zbori, je bilo v TOZD metalurške proizvodnje zaposlenih 1717 delavcev. Na zborih je bilo prisotnih 1272 delavcev. Za predloženo vsebino obeh sporazumov je glasovalo 1272 delavcev ali 100 "/o, oz. sporazuma sta bila sprejeta s 74'"/o od vseh zaposlenih v TOZD metalurške proizvodnje. Franc Leskošek KOMUNISTI OO TOZD METALURŠKE PROIZVODNJE O AKTUALNIH PROBLEMIH Komunisti OO TOZD metalurške proizvodnje smo se dne 3. junija sestali in razpravljali o kadrovski problematiki v TOZD, statusu metalurškega delavca in o nadaljnjem razvoju samoupravnega organiziranja v podjetju železarna Ravne. Uvodno misel je podal sekretar OO ZK TOZD ing. Karadža Sead. Orisal je kritično stanje v metalurških obratih glede vedno težjega pridobivanja delovne sile, in to vseh profilov kadra. Vzrokov za to je veliko, najpomembnejši pa težki pogoji dela (prah, vročina, 4-izmensko delo) neurejena politika stimulacije itd. Tudi večletna politika, da razvoj črne metalurgije za slovensko gospodarstvo ni interesanten, je pustila določene posledice. Zaradi take politike se je zanemarjal družbeni status — družbeno pravilno vrednotenje dela v črni metalurgiji. Danes zopet dobiva 114. panoga svoj družbeni položaj, vendar so še močno prisotne posledice iz obdobja, ko je bila zapostavljena. Navedel je nekaj kritičnih pripomb, da se prepočasi izvajajo ukrepi za izboljšanje kadrovsko socialnega položaja metalurškega delavca. S tem je ozko povezano uspešno poslovanje in razvoj metalurških obratov. Za orientacijo je bilo podanih nekaj podatkov o fluk-tuaciji in gibanju OD. V 4 mesecih je prenehalo delati 84 delavcev, in sicer po obratih: v topilnici — 19, livarni — 22 (od tega v čistilnici — 14), kovačnici — 12, valjarni — 21, jeklovleku — 3 in v skupnih službah TOZD — 7. Glavni vzroki, zaradi katerih delavci odhajajo — 4-izmensko delo, težki pogoji dela in prenizka stimulacija. Fluktuirajo v glavnem mlajši delavci vseh struktur kvalifikacije, kar je zaskrbljujoč podatek. Zanimiv je tudi podatek o OD po 01 in 02, kumulativno za tri mesece letos, in to v primerjavi s podjetjem. Na 1. mestu je bila kovačnica, topilnica na 3., livarna na 7., valjarna na 4., jeklovlek na 18. in skupne službe TOZD na 19. mestu. Kumulativna primerjava s podjetjem januar — april po skupno izplačanih OD: 1. topilnica, 2. kovačnica, 3. valjarna, livarna, 6. jeklovlek 14. in skupne službe TOZD 16. mesto. Večina razpravljalcev je s konkretnimi primeri pojasnjevala, da neurejena stimulacija metalurškega dela povzroča resne motnje v proizvodnem procesu. Krši se delovna in tehnološka disciplina, s tem se povečuje izmeček, raste fluktuacija, veliko je neopravičenih izostankov, zaostruiejo se medsebojni odnosi, ker se delo večkrat ooravlia z manj delavci, kot ie normalno. Nimamo pa ureiene stimulacije, če se mora delo opravljati z manj delavci, kot je določeno. Te in še druee neurejene delovne razmere v metalurških obratih odsevaio tudi navzven prek tovarniške ograje. Zato se mladi vedno manj odločajo za metalurški poklic. Razumljiva je zaskrbljenost komunistov metalurgov, ki poudarjajo, če ne bomo izboljševali kvalifikacijske strukture, ne moremo uspešno izvajati programa o izdelavi kvalitetnih jekel. Gledano z geografskega položaja železarne pa je življenjskega pomena, da izdelujemo visoko legirana jekla, in ga čim več doma predelamo v finalne proizvode. Prav tako zavestna in odgovorna je bila razprava o nadaljnjem razvoju samoupravnega organiziranja v podjetju. Prevladalo je mnenje, da tako kot smo sedaj samoupravno organizirani, ne smemo smatrati, da je ta oblika najboljša. Izraženih je bilo nekaj kritičnih pripomb, da še v TOZD niso prenesene vse pravice in obveznosti, za katere smo se sporazumeli. Za nadaljnji razvoj samoupravnega in makro organiziranja se naj izdela elaborat. Z elaboratom se mora nakazati večje neposredno odločanje, večji ekonomski efekt ter jasna opredelitev in razmejitev odgovornosti. Če povzamem celotno razpravo v zaključke, bi bili ti naslednji: — v železarni je treba delovna mesta diferencirati in delo v težkem delovnem okolju kot tudi neugoden delovni čas stimulativno vrednotiti; — uvesti stimulativnejšo premijo na izboljšanje kvalitete, znižanje izmečka in na prizadevnost dela; — več sredstev je treba vlagati za izboljšanje delovnih pogojev; — uvesti delovno in tehnološko disciplino ter osebno odgovornost do dela in delovnih sredstev; — obstoječi kader je treba obdržati in ga ustrezno strokovno usposabljati; Milan Marolt Letos še v nobenem mesecu ni bilo izdelano manj jekla kot v maju. Glavni vzrok so bile zopet redukcije električne energije. Izgubljene količine jekla pomenijo za železarne manjšo proizvodnjo izdelkov za tržišče in manjši dohodek, za kupca pa še večje pomanjkanje že itak deficitarnih železarskih proizvodov. Najhuje je to, da kljub zagotovilom ob pričetku leta, da električna energija bo, električne energije ni dovolj, in dokler ne bo novih kapacitet, tudi ni upanja, da bi se stanje trajno popravilo. Junija je v popravilu več agregatov v termocentralah, potem bo zopet poletno sušno obdobje in tako se bodo težave vrstile iz meseca v mesec oziroma se — ponavljale. Proizvodnja surovega železa je bila zaradi mrzlega hoda na jeseniškem plavžu št. 1 pre- Proizvodnja surovega železa (v tonah) m E- Jesenice 12.667 12.362 98 59.949 63.730 106 Store 3.583 3.584 100 18.895 17.512 93 Skupno 16.250 15.946 98 78.844 81.242 103 — izboljšati je treba učne pogoje učencev za izučitev metalurških poklicev; — treba je izdelati kratkoročni in dolgoročni plan zaposlovanja vseh profilov kadra; — treba je izdelati plan načrtnega zaposlovanja in usposabljanja mladih inženirjev in tehnikov s poudarkom, da se s pomočjo mentorjev najprej usposabljajo v direktni proizvodnji; — ob izvajanju stanovanjske politike je treba reševati tudi stanovanjske potrebe mlajših delavcev; — urediti plansko zaposlovanje invali' dov s poudarkom, da so za direktno zaposlovanje invalidov odgovorni tudi organi' zatorji proizvodnje. S tem v zvezi je bil podan tudi predlog, da se delavec, ki j® dalj časa v bolniški, ne bi štel v stalez obrata. — Potrebno je na nivoju podjetja organizirati konferenco komunistov s podobno vsebino, saj je več nakazanih problemov, ki so enaki ali podobni v celem podjetju. S samoupravnim sporazumom 0 združevanju v podjetje železarno Ravne smo se dogovorili, da se prek samoupravnih organov podjetja ureja politika zaposlovanja in izobraževanja, urejanje stanovanjskih razmerij, politika oblikovanja dohodka in OD itd. — O nadaljnjem razvoju samoupravnega organiziranja v železarni se bomo odloča1-1 na podlagi strokovnega elaborata. — Z ugotovitvijo dejanskega stanja najbolj pomembnega področja in z iasnih" predlogi za reševanje aktualnih problemov za učinkovito noslovanie TOZD metalurške proizvodnje in podjetja smo komunist' OO ZK ponovno dokazali, da smo nosile' idejnega usmerjanja razvoja samoupravne družbe. F. L. cej slabša kot pretekla dva meseca. V Štorah so na elektro redukcijski peči dosegli načjk tovano količino surovega železa, vendar k bila proizvodnja lahko izdatno višja, če ne P bilo redukcij električne energije. Mesečna proizvodnja je sicer večja, kot Je bilo lanskoletno mesečno poprečje, vendar za 300 ton pod načrtovano. Zbirno znaša v Pe' tih mesecih proizvedena količina surovega '/-e' leza približno načrtovano količino 81.250 h"1 in izvršujemo načrt 100 odstotno. Mesečna proizvodnja 58.018 ton jekla je Prl' bližno tolikšna, kot je znašalo lanskoletno m®' sečno poprečje, vendar je za 6567 ton manj’ od načrtovane. Proizvodnja jekla (v tonah) 1 Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev e> .o Kumulat. izvrš. 73 Kumulat. 1 izvrš. 74 Jesenice 41.251 38.637 94 201.253 203.367 Ravne 16.250 12.755 79 80.883 81.022 Store 7.084 6.626 94 14.447 28.384 Skupno 64.585 58.018 90 296.853 312.773 Proizvodnja slovenskih železarn v maju, juniju in prvem polletju 1974 Po zbirnem načrtu bi morala znašati za prvih pet mesecev proizvodnja jekla 322.925 ton. Iz tabele je razvidno, da je še za 10.152 ton oižja od načrtovane. Ne smemo trditi, da je majski zaostanek izključna posledica redukcij električne energije. Pri proizvodnji SM jekla je tudi zaostanek 1458 ton. V Železarni Store so šele z 21. majem uvedli četrto izmeno pri elektro Peči in še niso dosegli proizvodnje po linearnem načrtu. Ce vse to upoštevamo, znaša zaostanek še vedno okoli 4700 ton in od te količine smo okoli 4000 ton gotovo izgubili samo zaradi redukcij električne energije. Tudi pri blagovni proizvodnji smo imeli slab mesec in je bil samo še januar slabši. Lanskoletno mesečno poprečje je znašalo 53.500 ton in zaostajamo za njim za več kot 300 ton. Po zbirnem načrtu bi morali v petih mesecih izdelati 279.330 ton ter je proizvedeno 1667 ton manj ali 3 la/o. Lani smo v prvih petih mesecih proizvedli 275.019 ton izdelkov. Ulagovna proizvodnja (v tonah) ra S ra N o T! tsi 55 'ra S a ra > C 4) 'O SJ CU >73 73 U S.H rt co 3 g 12 g > M.a rt 3 S12 g > ^ N X O TJ G Jesenice Ravne Store 31.241 31.276 100 159.202 156.106 98 11.213 9.479 85 55.300 54.281 98 13.412 12.829 96 60.517 61.276 99 Skupno 55.866 52.584 94 275.019 271.663 99 Skupna odprema gotove robe iz železarn ?aaša 266.471 ton in sta železarni Ravne in Store odpremili v prvih petih mesecih več Proizvodov, kot sta jih letos izdelali. V Železarni Jesenice so pa zaloge gotovih proizvodov narasle za skoraj 6400 ton, to je za koli-. °r je odprema manjša od zbirne gotove pro- 'zvodnje. Rlagovna proizvodnja — predelovalci ■v tonah) eriga Rlamen Lovil ^ičria Sku pno Mesečni načrt Mesečna izvršitev O O Kumulat. | izvrš. 73 +-> 03 3L". S *S2 3 > ■3* C- 00 X več po vrednosti, — Veriga zaostaja za 17 %, — Plamen za 11%, — To vil je v močnem zaostanku, saj je izvršitev samo 13 “/o, — Žična pa zaostaja za 45 !!l/o. Eksterna realizacija je bila kljub nezadovoljivim proizvodnim rezultatom uspešna v Železarni Jesenice, načrt je prekoračen za 19%. V Železarni Ravne so mesečni načrt dosegli s 100 % in ga v Železarni Štore prekoračili za 4 o/o. Tovarna Verig je v maju izvršila eksterno realizacijo s 106 %, Plamen s 96%, Tovil s 120% in Žična s 94%. Skupen rezultat je izdatno nad načrtovano vrednostjo. Vprašanje medsebojnih menjav je vodstvo komercialne službe Slovenskih železarn obravnavalo posebej in prav tako kolegijski poslovodni organ metalurške dejavnosti. Ce bomo lahko izvrševali proizvodne načrte, se bo v naslednjih mesecih popravilo tudi stanje medsebojnih menjav, kot je dogovorjeno. Za izvrševanje proizvodnih nalog so sedaj trije problemi, ki so v vseh treh železarnah prisotni in podobni: — redukcije električne energije, — ferolegure domačih proizvajalcev, — pomanjkanje delovne sile. PROBLEMATIKA PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH ŽELEZARNA JESENICE Velika popravila, katera so imeli predvidena za mesec maj, so imela na skupno proizvodnjo močnejši vpliv, kot so predvidevali, ker so se skoraj vsa zavlekla. Poleg predvidenih zastojev so redukcije električne energije povzročile izpad proizvodnje, tako da so v skupni proizvodnji za več kot 2% pod načrtovano količino. TOZD — TALILNICE Remont v aglomeraciji, pomanjkanje ostruž-kov za vsip v visoke peči, mrzli hod visoke peči št. 1 in ne nazadnje remont kisikarne so krivi, da načrta proizvodnje surovega železa niso izvršili. Na delo v jeklarni je imel remont kisikarne še močnejši vpliv. Redukcije električne energije so povzročile, da so izgubili več kot 1600 ton proizvodnje jekla. TOZD — VALJARNE Zaradi manjše proizvodnje v jeklarni so morali na blumingu večkrat zakladati tudi hladen vložek, kar zahteva daljše ogrevanje. V maju so valjali več preko steckla, kar tudi zahteva več časa. To so vzroki, da bluming ni dosegel mesečnega načrta proizvodnje. V žični valjarni je bil remont daljši, kot je bilo predvideno in niso dosegli načrtovane proizvodnje. Delno so zanj krive tudi redukcije električne energije in prekomerni vzdrževalni zastoji. V valjarni debele pločevine so imeli povečane mehanske okvare in težave z vložkom, tako da niso izvršili mesečnega načrta. Kljub temu da skupne proizvodnje niso izvršili, so izpolnili v TOZD-valjarne skupne mesečne obveznosti blagovne proizvodnje. TOZD — HLADNA PREDELAVA Tako v skupni kot v blagovni proizvodnji so v večini obratov izpolnili mesečni načrt. V elektrodnem oddelku so imeli težave zaradi zastojev na proizvodni liniji št. 1 in zaradi slabega stanja ene od sušilnih peči. Predelava peči za taljenje varilnega praška je samo še dodatno pripomogla k temu, da mesečni načrt proizvodnje ni bil izvršen. V žebljarni načrtovana proizvodnja ni bila dosežena zaradi pomanjkanja vložka na začetku meseca in kasneje zaradi pomanjkanja delovne sile zaradi povečanih bolezenskih izostankov. ŽELEZARNA ŠTORE Operativni načrt skupne proizvodnje so dosegli z 99,5 % in tudi načrtovano realizacijo z istim rezultatom. TOZD — I Plavž ni dosegel proizvodnje surovega železa, za kar je edini vzrok občasno delna in občasno popolna redukcija električne energije. V elektro jeklarni so 21. maja letos uvedli četrto izmeno. Operativni plan so izvršili, linearnega pa seveda še ne, kar pa z uvedbo četrte izmene lahko pričakujemo že junija. Posebno pohvalno je, da so v ingote odlili z elektro peči samo 242 ton. Naj večji problem so imeli zaradi pomanjkanja Si-metala, zaradi česar niso mogli vli- ». Tudi delovne organizacije — predelovalci lee, so realizirale v majU letos najnižjo blagovno proizvodnjo, predvsem zaradi zelo sla-ega proizvodnega rezultata Žične Celje. agovna proizvodnja Slovenskih železarn tonah) rt > C >o a <13 >73 73 L & > S.H rt co 3 g-E p > rt r* 3 g 12 3 > ftede-°valci Sle X CJ OJ 1/1 >CJ 2Š CU > rt ^ 0) > > S.2 rt oo rt c— -4-» w rti *-• o ** Ph.2 C0 tJ« rt t> ■+■> O) >73 “1 H ‘ > N O Ph. c- 73 X (D 73 rt Jesenice Store 12.667 13.322 105 73.148 77.053 105 3.583 3.760 105 22.382 21.272 95 Skupno 16.250 17.082 105 95.530 98.325 103 Polletni načrt za letos znaša 97.500 ton in ga izvršujemo s 101 %. Skoda, da je izpadlo zaradi redukcij v Štorah kar precej proizvodnje, ker bi bila njihova proizvodnja lahko izdatno večja od lanske za prvo polletje. Proizvodnja jekla je boljša od majske in aprilske, vendar še daleč zaostaja za dosežki v marcu. Za mesečno načrtovano proizvodnjo znaša zaostanek 3336 ton ter lahko vsaj polovico tega zopet pripišemo redukcijam. Proizvodnja jekla (v tonah) rt rt u rt N O) r-H (U rt >o 8* 2 a rt > rt >o OJ >73 73 03 > 2.2 cd co S’g 3 > Cd rj« rt C- -4-> . (D >73 rti U (S .2 .M OJ •O C Jesenice 41.250 39.994 97 239.573 243.310 102 Ravne 16.250 14.694 90 97.835 95.716 98 Store 7.083 6.609 93 17.519 34.993 200 Skupno 64.583 61.247 95 354.927 374.019 105 Načrt proizvodnje jekla za prvo polletje je 387.500 ton in znaša zaostanek 13.489 ton ali 3% in več kot polovica tega je v Železarni Store, kjer so proizvodnjo na novi elektro-peči šele postopno uvajali. Polletna izvršitev v Železarni Store je 82'“/o, v Železarni Jesenice in Ravne pa 98% v odnosu na linearni plan. Mesečni načrt blagovne proizvodnje ni bil dosežen, čeprav je izvršitev tudi nekaj boljša kot maja. Letošnje prvo polletje je dosežena blagovna proizvodnja v vseh treh železarnah nižja od lanske v enakem obdobju in seveda zaostajamo tudi za letošnjim polletnim načrtom. Blagovna proizvodnja (v tonah) o 0) ■ '£ ’ 2 cd > c >o ZŽ O) >73 73 U £ > S-S cd co rt c--♦-> <13 >73 rti U O > £.2 cd rj« rt o o £.2 e- OJ več, kot so ta mesec načrtovale. Ker je Železarna Jesenice izvozila samo 60 %> načrtovane količine, sta ostali dve železarni izvozili toliko več, Železarna Ravne 32% nad načrtovano količino in Železarna Store celo 64 "/o več, kot so predvidevali. Polletni količinski načrt izvoza je izvršen s 104%, vrednostno pa je ta rezultat nekoliko slabši, ker je načrt izvršen samo s 95 %. Pri predelovalcih so se rezultati realizacije izvoza samo še poslabšali. Pri eksterni realizaciji so mesečni načrt prekoračili v Železarni Jesenice za 7 %, v Železarni Ravne za 1 %, v Železarni Store Pa zaostali za 12%. Skupna realizacija je za vse tri železarne za 2 % višja od načrtovane. V polletju je načrt realizacije izvršen na Jesenicah s 100 %, na Ravnah 99 % in v Štorah 85 %, tako da znaša skupna realizacija 97 “/« načrta. Proti istemu obdobju lani je letošnja realizacija seveda izdatno višja. Pri eksterni realizaciji smo tudi pri predelovalcih zaznali ugodnejše rezultate kot Prl proizvodnji, tako pri mesečnih izvršitvah kot v polletju. V realizaciji medsebojnih menjav je ob polletju naslednji rezultat: — Železarna Jesenice je dobavila 39 % letno dogovorjenih količin, — Železarna Ravne je dobavila 34% in — Železarna Store 17 %. Menim, da k tem podatkom ni potreben še poseben komentar. PROBLEMATIKA PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH Železarna jesenice Splošna ocena dela v mesecu juniju je dobra, in če ne bi bilo redukcij električne energije, bi dosegli tudi načrt skupne proizvodnje-Delno so nastala odstopanja od količinskega programa zaradi proizvodnje zahtevnejših kvalitet, predvsem pri debeli pločevini. TOZD — TALILNICE Delo na plavžih je zopet stabilizirano in dobro. V jeklarni proizvodni načrt ni bil izyr' šen niti pri elektro-jeklu. Na elektro-pečeh so zaradi redukcij izgubili okoli 1310 ton pr°' izvodnje jekla. TOZD — VALJARNE Na blumingu je delo potekalo brez izrednih motenj in so tudi dosegli načrtovano proizvodnjo. Večje težave so imeli v valjarni žic® zaradi prevelikih zastojev za vzdrževanje. j skupni proizvodnji so v žični valjarni zaostajj za več kot 6%, v blagovni pa za 3%. Se ve*)’ je zaostanek v valjarni debele pločevine, kje’ znaša 19,5% in je glavni vzrok že uvodom^ omenjeni kvalitetni premik v programu valjanja. TOZD — PREDELAVA Vsi obrati so delali dobro in so mesečni načrt skupne in blagovne proizvodnje dosegli h1 presegli. ŽELEZARNA STORE Po operativnem načrtu so dosegli 94,4#/* skupne proizvodnje, blagovno proizvodnjo P" z 88%, od tega TOZD I 87% in TOZD * 90 %. Tudi v realizaciji niso bili uspešni, saJ so dosegli le 89 % operativnega načrta. Zel uspešni so bili pri izvozu ter presegajo tud polletni načrt izvoza. TOZD — I Operativni načrt proizvodnje so dosegli * j 94%, medtem ko je linearni načrt realiziraj s 100%. Zaradi redukcije električne energij so izgubili 299 ton proizvodnje surovega žel®' za. V SM-jeklarni operativni načrt dosegaj^ ker pa delajo na tri izmene, zaostajajo za u' nearnim načrtom zbirno že za okoli 2000 toju Imeli so pa težave, ker ob redukcijah izpad. tudi dobava plina. Težave so imeli tudi zarad pomanjkanja kisika. V elektro-jeklarni so & gubili zaradi redukcij 42 ton proizvodnje. Stara valjarna ni dosegla načrtovane proi^ vodnje zaradi pomanjkanja jekla in tudi vi valjarni je manjkal vložek. Razen pomahj kanja gredic so imeli v novi valjarni okvar na sklopkah in tudi zlom valja. SINDIKALNE VESTI Razgibana sindikalna aktivnost po II. zasedanju sindikalne konference s sklepi še dodatno zavezuje OOS. O vsebini konference in osnutkih sklepov smo vas informirali v junijski številki. Širša zasnova sindikalnega dela Pa je oblikovana v programu dela, ki ga je za obdobje od 15. maja 1974 do občnega zbora sindikalnih organizacij (ta bo predvidoma koncem marca 1975) sprejel svet sindikata na svoji 15. Seji 6. junija letos. Program temelji na: — družbenopolitičnih nalogah, ki jih sindikatu za utrjevanje novih samoupravnih odnosov nalagajo na novo oblikovane norme na-e samoupravne socialistične družbe, uzakonjene v ustavi, realizaciji in uresničevanju sklepov in stališč republiških in občinskega vodstva sindikatov, realizaciji in uresničevanju sklepov in staligg naših internih sindikalnih organov, ki s° Posledica volje in zahtev našega članstva, tekočem spremljanju in zadovoljevanju Potreb sodelavcev po kulturni in rekreativni aktivnosti, ki je prisotna v široko zasnovanem Programu rekreacije in izletništva, . — uresničevanju skupnih nalog, ki izvirajo !2 yse večje prisotnosti sindikalne organizaci-Pri realizaciji prave integracije v združeni °rganizaciji Slovenske železarne. . Pri razdelitvi sklada skupne porabe je svet Sindikata za uresničevanje skupnih nalog do-dR 654.811,66 din od potrebnih 850.000,00. Razpoložljiva sredstva smo razdelili takole: din ~~ socialne pomoči 182.000,00 rekreacija in šport 130.000,00 izletništvo 80.000,00 ' Praznovanje dneva žena 60.000,00 obdaritev otrok (dedek Mraz) 50.000,00 kultura in izobraževanje 57.811,68 dotacije ustanovam in društvom 20.000,00 ~~~ Pokroviteljstvo na OS Strojna 10.000,00 rezervni sklad 20.000,00 Pokritje negativnega salda, ki je nastal do prvega nakazila 45.000,00 Skupaj: 654.811,06 Najvišja postavka so socialne pomoči, kjer 0 zajete pomoči: zaradi občutnega znižanja Prejemkov ob daljši bolezni, zaradi težkih sojinih razmer velikih družin, zaradi pobočij pri letovanju socialno in zdravstveno Srož.enih delavcev, zaradi obiskov v bolniš-}cah in zdraviliščih, kjer se v času dvodnev-b.lh državnih praznikov zdravijo naši sodelav-zaradi pomoči pri zdraviliščnem zdravlje-lu sodelavcem, ki jim zavod le delno pokrije ‘roške zdravljenja in iz drugih virov ne dobe adomestila za stroške zdravljenja ipd. Komisija za socialne pomoči si vseskozi pri-jSdeva, da bi bilo razdeljevanje pomoči čim °0 pravično in pošteno, zato je tudi izdelala .°Ve kriterije za dodeljevanje pomoči. Višina odvisna od mesečnega dohodka na družinskega člana: L.^aradi težav pri proizvodnji brušenega je-tudi v jeklovleku niso izvršili mesečnega proizvodnje. tozd — n faradi pomanjkanja FeSi iz Jajca in zaradi k°Ve slabe kvalitete nastopajo tehnološki siv v Rvarnab- Pomanjkanje valjčne in zlomnine in zato ob uporabi večjega de-liv? Prodija v vložku za kupolke nastajajo v arnah višji proizvodni stroški, faradi investicijskih del na novi livarski li-v je bila še vedno motena proizvodnja v li-rhi II. jA Vseh obratih je bilo v tem mesecu še po-Ro občutno pomanjkanje delovne sile. — do 700 din mesečnega dohodka na posameznega člana družine znaša lahko pomoč največ do 2240 din v enem letu, — od 700 do 900 din mesečnega dohodka na posameznega člana družine lahko znaša pomoč največ do 1.500 din v enem letu, — od 900 do 1.200 din mesečnega dohodka na posameznega člana družine lahko znaša pomoč največ do 1.000 din v enem letu. To pa seveda ne pomeni, da so socialne pomoči uzakonjeno nadomestilo osebnih dohodkov in da morajo v vsakem primeru doseči zgornji limit. Pomoči se dodeljujejo na podlagi priporočil sindikalnih podružnic, osnovnih organizacij in po pretehtani odločitvi komisije za socialne pomoči. Na ta način se skuša doseči čim večja objektivnost pa tudi učinkovitost pomoči. Rekreacija in šport pomenita bistveno nalogo pri vzdrževanju dobrega počutja delavcev po napornem delu. Ker pa ta aktivnost poteka po dobro pripravljenem in sprejetem programu, je tu ne bomo posebej opisovali. Izletništvo je tudi sestavni del tega programa, vendar je o tej zvrsti treba povedati nekaj več, da ne bi bilo nejasnosti. V ta namen smo oddvojili 80.000 din. Domenili smo se, da naj bi avtobusni izleti obsegali relacijo 350 do 400 km. Na ta način lahko po sedanjih prevoznih cenah realiziramo 24 avtobusnih izletov. Dva avtobusa smo rezervirali za zaposlene žene, drugih 22 avtobusov pa smo razdelili takole: OOS met. proizvodnja 9 OSS meh. obdelave 5 OSS del. skupnosti skupnih služb 6 OSS TRO 2 Iz števila avtobusov je razvidno, da bo v letošnjem letu take oblike izletništva lahko deležna le četrtina kolektiva. Da bi čim večjemu številu sodelavcev omogočili udeležbo na potovanjih po naši lepi domovini, moramo voditi natančno evidenco o udeležencih, da bomo vsi lahko prišli na vrsto. Vsi izleti morajo imeti pripravljen in izpeljan rekreacijski program, da bo počutje čim lepše. Ob avtobusnih izletih pa ne smemo pozabiti kratkih izletov v naši neposredni bližini, ki z rekreacijskega vidika lahko nudijo mogoče celo več. Druge postavke verjetno niso potrebne posebnih obrazložitev, saj so posledica izdelanih programov za tekoče leto ali pa obveznosti, ki smo jih v svojih organih potrdili in sprejeli. Negativni saldo 45.000 din je posledica poslo- vanja do prvega nakazila po razdelitvi sklada skupne porabe. Skoraj 30.000 din gre na račun socialnih pomoči. Denar si je svet sindikata izposodil od osnovnih organizacij. Velika naravna katastrofa, ki je prizadela že tako nerazvito Kozjansko, je s solidarnostjo našla razumevanje tudi v našem kolektivu. Poleg tega, da smo vsi sodelavci prispevali enodnevni zaslužek, so tudi sindikalne organizacije darovale: OOS met. proizvodnje 3000 din OOS meh. obdelave 3000 din OOS delovne skupnosti skupnih služb 3000 din OSS TRO 700 din OOS šolski center 300 din svet sindikata 3000 din Skupaj : 13000 din Denar smo nakazali svetu sindikata železarne Store, ki ga je po svoji presoji razdelil med svoje, s potresom najbolj prizadete delavce, ki žive na Kozjanskem. Našemu sodelavcu iz topilnice tov. Antonu Soviču, ki mu je bila s požarom uničena oprema in pohištvo v vrednosti okoli 50.000 din je svet sindikata iz rezervnega sklada namenil 5000 din pomoči. Na svoji 16. redni seji je svet sindikata sklenil opozoriti odbor za skupne zadeve, da je s proizvodno trgovskim in gostinskim podjetjem »Mera« treba urediti problem kegljišča v kavarni. Zahtevati je treba ureditev — avtomatizacijo kegljišča ali pa zahtevati prenos kegljišča na prvotnega lastnika, to ie naše podjetje. Skoraj vsak večji kraj v Sloveniji ima sodobno, avtomatizirano kegljišče, na Ravnah pa imamo v kegljišču skladišče. Pa naj še kdo reče, da nismo bogati! Lojze Janežič Z zasedanja DS Slovenskih železarn 26. junija 1974 je bila v Štorah 4. seja delavskega sveta Slovenskih železarn. Na njej so bili po obravnavi ustreznega gradiva sprejeti naslednji pomembnejši sklepi: — DS SZ soglaša, da Slovenske železarne pristopijo k samoupravnemu sporazu- o. »Ne razumem, zakaj smo imeli slabe plače!« mu o medsebojnem sodelovanju in poslovanju Metalka — Slovenske železarne. — DS SZ daje soglasje železarni Štore za njeno sodelovanje s sredstvi in kadri v investicijskem projektu tovarne traktorjev Štore — Fiat. Program proizvodnje traktorjev predstavlja za železarno Štore fina-lizacijo ulitkov kot ene osnovnih proizvodnih dejavnosti, drugim partnerjem v slovenskih železarnah pa odpira možnosti plasmaja proizvodov, kot npr. ulitkov, veznih elementov, »prešancev« itn. Z dodatnimi sklepi pa je delavski svet zaščitil delovne organizacije, združene v Slovenskih železarnah, pred prevelikim rizikom. — Delavski svet je soglašal, da slovenske železarne pristopijo k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju. 1. V občini Ravne na Koroškem se kaže določen napredek na področju stanovanjske izgradnje. V letu 1973 smo zgradili 113 družbenih stanovanj in 24 zasebnih, v letošnjem letu je vseljenih že skoraj 100 stanovanj. Ti rezultati so posledica spremenjenega odnosa do stanovanjske politike vseh struktur. V občini je bilo dogovorjeno, da bomo odvajali za stanovanjsko izgradnjo 7 % od bruto osebnih dohodkov. Nekatere organizacije združenega dela dajejo še več. Nismo še storili vsega na področju stanovanjske izgradnje in je ta politika še odmaknjena od interesov ljudi. Gradnja stanovanj še počiva na starih temeljih. Delavec, ki ustvarja za Večer — Za namestnika generalnega direktorja SZ se imenuje glavni direktor železarne Jesenice mag. Peter Kunc, — na razpisana delovna mesta vodilnih delavcev v skupnih službah slovenskih železarn pa se imenujejo: — za direktorja metalurške dejavnosti, dipl. inž. Milan Marolt, — za direktorja finalizacije dipl. inž. Ivan Zupan, — za direktorja financ, dipl. ek. Andrej Cetinski, — za direktorja tržišča in tržnih raziskav dipl. inž. Peter Kosec, — za sekretarja dipl. jur. Miha Potočnik. Več o projektu traktorjev Štore — Fiat bomo objavili v eni od naslednjih številk. K. stanovanjsko izgradnjo, mora odločati o trošenju teh sredstev, gospodarjenju s stanovanjskim fondom in samoupravljanju v stanovanjskih hišah. Stanovanje je naravni pogoj za življenje in delo. Zato je nujno, da samoupravna stanovanjska skupnost postane resnična oblika samoupravljanja na kompleksnem področju stanovanjske izgradnje. Nadalje mora biti glavni nosilec organiziranega družbenega vpliva na stanovanjskem področju. V občini Ravne mora biti ustanovljena do 30. junija. Stanovanjsko podjetje se vključi v samoupravno stanovanjsko skupnost kot strokovna služba. Do omenjenega roka morajo biti ustanovljeni zbori stanovalcev po krajevnih skupnostih. Za to so odgovorne krajevne skupnosti po posameznih krajih in stanovanjsko podjetje. Stanovanjska skupnost ima enotno skupščino; za posamezna področja so predvideni posebni zbori delegatov, ki vodijo delo samoupravne enote (za družbeno pomoč, za graditev stanovanj, za gospodarjenje s stanovanjskim skladom). Takšno organiziranost samoupravne stanovanjske skupnosti pripravi obstoječa strokovna služba v sodelovanju z iniciativnim odborom in koordinacijsko komisijo. 3. TOZD morajo izdelati skupaj s planom proizvodnje tudi plan stanovanjske izgradnje za enoletno obdobje kakor tudi srednjeročne plane. Ti plani morajo vsebovati tudi finančne načrte. Nujno je, da se v naši občini vključimo v republiško akcijo »26.000 zgrajenih stanovanj do leta 1976« in temu tudi prilagodimo naše plane. Izdelati je treba pravila oziroma samoupravni sporazum o načinu in vsebini samoupravljanja delavca na področju stanovanjske izgradnje. Ta pravila naj vsebujejo način razdeljevanja stanovanj ter kreditiranja družbene in individualne gradnje. Novo ustanovljena samoupravna stanovanjska skupnost mora poenotiti in uskladiti ta merila vsaj na občinski ravni. 4. Z gradbenimi podjetji se sklenejo pogodbe za stanovanja z vnaprej znanimi j uporabniki. V naši občini ne gradimo večjih kompleksov, a vseeno moramo graditi po načelih usmerjanja stanovanjske gradnje. Varčevanje mora biti še bolj prisotno v vseh fazah graditve. Proces povezovanja gradbenih podjetij mora v gradbeništvu tudi v naši občini hitreje napredovati, če želimo uporabiti sredstva, ki so za stanovanja namenjena Gradbeni delavci so spoznali, da vsaj pošteno tehnično sodelovanje daje večje ekonomske učinke. Velika zavora za hitrejšo izgradnjo stanovanj je pomanjkanje obrtnikov v regi' ji. Zato se predlaga, da odgovorna služba v občini razmisli o možnosti ustanovitve večjega obrtniškega podjetja. 5. Individualno gradnjo moramo še naprej spodbujati in sprejeti takšna merila za kreditno politiko, da bo neposredni proizvajalec videl smisel v varčevanju lastnih sredstev. Kreditna sredstva morajo biti oplemenitena tudi z lastnim delom graditeljev. Ustrezna služba v občini naj ne izda gradbenega dovoljenja, če se želi gra' diti luksuzen objekt in če je ta objekt izven stanovanjskih standardov. Stanovanjske zadruge se morajo uveljaviti tudi v naši občini, ki pa naj bi P° graditvi stanovanjskih hiš ne nehale delovati, ampak bi še naprej delovale kot osnovna celica samoupravljanja. Zakonodajalec je podpisal za individualne graditelje novost, da morajo javno izobesiti, kdo je izvajalec del (ne samo do 3. faze). Postavlja se vprašanje, kako bomo končali 400 začetih individualnih objektov. Rešitev vidimo v stanovanjskih zadrugah. Stanovanjska skupnost mora ta' koj po ustanovitvi izdelati pogoje in načine delovanja zadrug. 6. V občini ni primerne trgovine z gradbenim materialom, zato so stroški gradnje še večji. Predlagamo, da trgovska pod' jetja čimprej izpopolnijo obstoječe trgovine, tako da bo zasebni graditelj imel možnost nabave potrebnega gradbenega materiala. Naša občina je obmejna, zato bi morala biti bolje preskrbljena s cementoU1 in drugimi osnovnimi gradbenimi materiali. 7. Glede na prispevno stopnjo od brid° OD naj ustrezna služba pri skupščini izdela račun, koliko bo sredstev za stanovanjsko izgradnjo v letošnjem letu. Nato predlaga ustrezen konkretni odstotek, ki ga dajemo za stanovanja. Zaradi nenehnega naraščanja cen predlagamo, da posamezne j TOZD v občini povečajo prispevno stopnjo za stanovanje na 9 °/o od bruto osebnega dohodka. Vsa naša prizadevanja morajo biti Us' merjena v to, da letno gradimo 9 stanovanj na 1000 prebivalcev. Iz tega podatk3 mora izhajati celotna finančna konstruk' | cija. Otroci so naša največja dragocenost Tito i V težkih trenutkih graditve socializm3 j ni potreben samo um, potrebno je še srce' i Tito ' Akcijski program stanovanjske izgradnje v občini Ravne za 1. 1974/75 Največje možno razmerje med družbeno zasebno gradnjo sme biti največ 70 : 30 v korist družbene gradnje pri razdeljeva-nJu in planiranju sredstev za stanovanjsko izgradnjo v posameznem letu. 8. Ugotavljamo, da so posamezne TOZD v Preteklosti izredno malo vlagale v družbeno stanovanjsko izgradnjo. Najslabše stanje je tu pri Tekstilni industriji Otiški Vrh —obrat Prevalje (delno upravičeno — u^ad kolektiv) 392 zaposlenih in so solastniki enega stanovanja, Viator Prevalje Una 281 zaposlenih in samo 4 stanovanja, Merx Celje — enote Ravne imajo 245 zaposlenih in le 3 stanovanja. Večje organizacije združenega dela, rudnik Mežica in železarna Ravne pa posedujeta eno stanovanje na 1,5 oziroma 3>5 zaposlenih. Manjša podjetja bi morala Ugotoviti stanje, koliko so do sedaj vlagali v stanovanjsko izgradnjo in s pospeše-Uim tempom razkorak čimprej zmanjšati. ■8° pa je možno samo tako, da namenijo ®redstva za stanovanjsko izgradnjo tudi lz sklada skupne porabe. ^tilan Marolt Oskrba s starim \/ se Po podatkih razvojnega načrta bomo morali za vložek predvidene proizvodnje jekla v Slovenskih železarnah leta 1975 z domačega irga 100.000 ton starega železa in leta 1980 naj dobili 120.000 ton. V preteklih letih smo Uobili za potrebe jugoslovanskih železarn od uornačih podjetij, zbiralcev starega železa, Naslednje količine: 1971 leta 233.184 ton 1972 leta 223.645 ton " 1973 leta 207.849 ton V odnosu na skupno porabo jekla v Jugoslaviji v obdobju 1962 do 1972 je delež zbirala domačega starega železa 15,3 %. Načrtovalci računajo, da bo ta delež rasel, leta 1975 j13 16%, leta 1980 na 17% in leta 1985 na " /o- Delež lastnega odpadka v železarnah v °dnosu na proizvedeno količino jekla je bil v “Udobju 1962 do 1972 poprečno 25,1 %. Lasten . upadek naj bi se zniževal leta 1975 na 24 % U leta 1980 na 23 %, kasneje pa še nižje, od-;lsno od tehnologije procesa proizvodnje, vli-atlja ter predelave jekla. s V preteklih letih je znašal uvoz starega Zeleza: " 1971 leta 283.220 ton 1972 leta 312.000 ton 1973 leta 341.000 ton , Ob upoštevanju normalnih pogojev tehno-°gije za predvideno proizvodnjo jekla in I °rrnalnih izplenov, kar je merilo za izračun Ustnega odpadka v železarnah, ter ob reali-^aciji predvidene nabave na domačem trgu, Orno potrebovali iz uvoza: 1975. leta 320.000 ton starega železa rr 1980. leta 395.000 ton oziroma Uernativno 215.000 ton in 200.000 ton predre-Ucirane železove rude v obliki metaliziranih Uletov. Po okvirnih podatkih razvojnih načrtov ju-™sl°vanskih železarn bomo morali že leta uvoziti okrog 950.000 ton starega železa, a leto 1980 pa je predvideno, da bi moral znašati 1,5 milij. ton. Pri navedenih po-9tkih za uvoz starega železa za potrebe jugoslovanskih železarn moram poudariti, da so ^aertovalci še pred nekaj leti predvidevali, da J* staro železo izbalansirana surovina in da j/°,z leta 1980 ne bo potreben. Zgrajene katehete za proizvodnjo elektro jekla so večje a načrtovane mnogo večje, kot je bilo prvot-Predvideno. 9. Zavzemati se moramo, da bomo čimprej prišli na stroškovne stanarine, seveda pa zagotoviti socialno varnost družin z nizkimi osebnimi dohodki. Iz stanarin moramo takoj izločiti obratovalne stroške. Ugotavljamo, da so hišni sveti odrinjeni in da nimajo dovolj pravic na področju samoupravljanja s stanovanji. Zato je nujno, da krajevne organizacije SZDL skupno z ustreznimi službami pri skupščini in samoupravno stanovanjsko skupnostjo zagotovijo resnično samoupravljanje stanovalcev. V organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela se naj oblikujejo komisije po vzoru občinske komisije za izgradnjo stanovanj za delavce. Vsebinska opredelitev teh komisij je dosledna realizacija zaključkov skupne seje ter realizacija zastavljenih načrtov stanovanjske izgradnje na področju temeljnih organizacij združenega dela, kjer delajo. normalna gibanja v industrijsko različno razvitih področjih. Področja so razdelili na naslednja: 1. šest držav evropske gospodarske skupnosti 2. Angleško združeno kraljestvo 3. Španija 4. Japonska 5. Združene države Amerike 6. druge države. Za leto 1976, ki ni ravno daleč in je začetno leto srednjeročnega razvojnega programa, katerega ravno pripravljamo, so dobili iz analize naslednje rezultate: — šestim državam evropske gospodarske skupnosti bo manjkalo 4,41 milij. ton starega železa, — države združenega kraljestva bodo imele 0,34 milij. ton viška, — Španiji bo manjkalo 1,8 milij. ton, — Združene države Amerike bodo imele 8,71 milij. ton viška, — Japonski bo primanjkovalo 7,4 milij. ton, — vse druge države naj bi imele višek 1,23 milij. ton. Po teh podatkih naj bi znašal svetovni primanjkljaj 3,33 milij. ton. Drug pregled upošteva glavne izvoznike in uvoznike. Med izvoznike štejejo samo ZDA in Avstralijo z 10,11 + 0,90 = 11,01 milij. ton. Med glavne uvoznike pa prištevajo: — Italijo s 3,65 milij. ton, — Španijo z 1,30 milij. ton, — Japonsko s 6,87 milij. ton — ter daljni vzhod z 1,40 milij. ton. Po tem pregledu zopet manjka 2,12 milij. ton. Za vzhodnoevropske države domnevajo, da bi lahko leta 1976 izvažale 2,7 milij. ton starega železa. Nekatere države bodo potrebe po uvozu zviševale in druge zopet zmanjševale, vse to pa, pravijo avtorji analize, je že upoštevano in svetovni primanjkljaj bo nad 3milii. ton. Američani, ki so delali podobne analize, pridejo še do slabših rezultatov. Ameriški avtorji namreč trde, da bodo imeli v ZDA, posebno zaradi hitrega večanja števila mini-železarn, že leta 1975 izbalansirano stanje med razpoložljivim in potrebnim starim železom. Sodeč po cenah starega železa na ameriškem trgu, bi morali tej trditvi skoraj verjeti. Najbolje šaržirno staro železo je imelo pred enim letom še ceno 42—44 $ za tono. Konec novembra lani je bila že poprečna cena okoli 82 $. Letos v prvih mesecih je dosegla cena za prvorazredno staro železo takšno višino, ki je ni nihče pričakoval — celo 131 do 133 $ za železom bo postala težja Po osnovnem načrtu naj bi bil leta 1980 delež elektro jekla 15 #/o skupne proizvodnje, načrti železarn pa predvidevajo delež 17 % ter kasnejšo rast na 20%. Variant je že sedaj več in jih bo verjetno, odvisno od cene starega železa, še več, verjetno bo delež elektro jekla manjši, kot so obstoječa predvidevanja. The Westinform service, London, je izdelal posebno študijo »Železni in jekleni odpadki na oceanskih poteh do leta 1980«. Narejena analiza ima za osnovo predvideno proizvodnjo jekla v letih do 1980 po posameznih procesih. Iz teh podatkov so izračunali potrebno količino starega železa za vložek. Upoštevali so vpliv uvedbe kontinuiranega vlivanja na količino lastnega odpadka. Pri zbiranju starega železa na tržišču so upoštevali tono. V Zvezni republiki Nemčiji je dosegla cena staremu železu 225 DM za tono. Strokovnjaki sicer trde, da zaenkrat cene ne bodo več rasle in se bodo umirile ali blago padle, kar se je v zadnjem času tudi zgodilo, ker je sedaj cena v ZDA okoli 90 $. Ugotoviti pa moramo, da se je zgodilo tisto, kar so napovedovali že pred dvema, tremi leti, da bo cena prvorazrednega starega železa dosegla in presegla ceno za belo surovo železo. Ce bo res, kar trde Američani, ali če bodo ZDA docela prepovedale izvoz starega železa, delno so ga že, potem bo primanjkljaj na svetovnem trgu starega železa še za pribl. 10. milij. ton večji. Za kontroliran izvoz starega železa v ZDA oziroma za prepoved se zavzemajo predvsem proizvajalci jekla in livarne. Zaenkrat so dosegli, da je izvoz znižan od kvartalne količine 2,1 milij. ton leta 1973 na 1,5 milij., za kolikor je letos izdano izvoznih dovoljenj. Osnovni namen je vsekakor dosežen, to je padec cene, ki je sedaj za prvorazredno šaržirno staro železo 87,6 do 88,5 $. Avtomobilsko staro železo so julija 1972 prodajali po 20 do 30 $/to-no. Letos v marcu je bila cena za avtomobilske odpadke, mišljeni so pripravljeni za šar-žiranje v jeklarnah, 75 $/tono. Primerna cena bi moral biti 40 S/tono po mnenju ameriških izvedencev na tem področju, trenutno je še okrog 53,5 $/tono. Vse študije in analize, kar sem jih v_ zadnjem času dobil na vpogled, upoštevajo železno gobo, ne kot zamenjavo za staro železo, temveč kot dopolnilo za manjkajoči vložek v proizvodnji jekla. Predreducirana ruda, železna goba, metalizirani peleti, metalizirani briketi in metaliziran sinter, vse to so izrazi, ki se vse češče pojavljajo, pomenijo pa v bistvu vsi eno. Če bogati železovi rudi s 65 °/0 železa in več odvzamemo čimveč kisika, nam ostane železo z nekaj malega kisika in vsi spremljajoči elementi, ki so v železovi rudi. Dobimo proizvod, ki ima, odvisno od stopnje predredukcije in seveda vsebine spremljajočih elementov, lahko tudi do 95 % železa. Proizvod je železna goba, katero potem imenujemo v odvisnosti od začetne oblike ali so bili to peleti, briketi ali sinter ali pa celo še ruda, kot proizvod: metalizirani peleti, briketi ali iz rude železna goba. Naj večja industrijska proizvodnja je sedaj v obliki metaliziranih peletov in po tehnologiji, pri kateri uporabljajo za reducent zemeljski plin. Licenčni postopek Korf-Midrex, to, kar je že v proizvodnji, v gradnji in projektu, bo zajel po zadnjih podatkih 42,8 milij. ton. To so količine, ki presegajo vsa pričakovanja. Železova goba je torej proizvod, s katerim moramo računati. Grozeče pomanjkanje starega železa torej le ne bo tako kritično, kot na prvi pogled kaže. Negativna stran, ki bo krizo še povečevala, je uvedba več in več naprav za neprekinjeno vlivanje in pa gradnja nadaljnjih mini-žele-zarn na podlagi starega železa. Pomanjkanju starega železa se bomo pa lahko vsaj delno izognili z uvedbo tehnologije, ki dopušča večjo uporabo surovega železa, z uporabo železove gobe za vložek v proizvodnji elektro jekla in končno z ekonomskimi ukrepi, ki stimulirajo zbiranje starega železa in njegovo uporabo, kjer je to tehnološko neizogibno. V Slovenskih železarnah je že danes delež elektro jekla 54% celotne količine proizvedenega jekla. Leta 1980 je predvideno, da bo znašal ta delež že 63 % in kasneje 100 %. Če v naslednjih letih ne bodo nastopile bistvene spremembe v tehnologiji proizvodnje jekla, bomo leta 1980 poleg lastnega odpadka na domačem trgu kupljenega starega železa in uvoza okoli 200.000 ton starega železa, uvažali še bogato železovo rudo za proizvodnjo železne gobe ali pa bomo kupovali železno gobo. Zbiranje starega železa v Jugoslaviji in njegova porazdelitev je posebno poglavje, to pomeni, da je na začetku urejanja. To urejanje je odvisno od nas samih, zato izhajamo iz predpostavke, da bo do leta 1976 urejeno. Sedanje kapacitete proizvodnje železne gobe so oddane, nove kapacitete, ki bodo zgrajene do leta 1976, so namenske, ob mini-žele-zarnah in v zadnjem letu grade ali je v projektu že nekaj naprav, katere grade na eko- nomsko in tehnološko najbolj opravičljivih lokacijah za potrebo interesov, ki sovlagajo svoja sredstva. Idealna lokacija je v bližini rudnika, kjer je v bližini tudi poceni reducent in tehnološko gorivo, in če je vse to še blizu železarne. Japonska družba ITOH projektira po licenci Korf-Midrex v Tuniziji napravo za železno gobo z letno kapaciteto 800.000 ton. Japonci, Korf in Brazilci so tudi udeleženi s svojimi sredstvi v predvideni investiciji. Obstaja možnost, da se vključimo pri povečanju predvidene kapacitete, katero zadnje vesti že navajajo z 1 milij. ton. Vsa kapaciteta je namenjena porabnikom na obalah Sredozemskega morja. Nove kapacitete za proizvodnjo železne gobe so predvidene v Saudski Arabiji — 2 do 3 milij. ton, v Iranu 2,5 milij. ton, v Alži-ru in drugje, kjer imajo veliko cenenega zemeljskega plina. Za nas je pri takih dogajanjih na svetu koristno, da pogledamo, kje so dane naj večje možnosti, če upoštevamo zemeljski plin, kot trenutno najprimernejši reducent. Navedenih je deset najmočnejših: Pridobivanje zemeljskega plina (v milijardah m:!) Rezerve zemeljskega plina (v milijardah m:l) ZDA 640 SSSR 20.000 SSSR 238 Iran 7.650 Kanada 92 ZDA 7.080 Nizozemska 71 Alžir 3.000 Romunija 31 Nizozemska 2.600 Anglija 28 Saud. Arab. 1.440 Iran 20 Anglija 1.420 Mehika 19 Kanada 1.420 ZR Nemčija 19 Venezuela 1.190 Italija 15 Nigerija 1.130 Ob koncu poglejmo še enkrat vse povedano in si naredimo povzetek. Staro železo je že sedaj kritična surovina v Jugoslaviji in povsod po svetu. Stanje se bo še slabšalo in s tem dejstvom moramo računati in urejati namembno porabo starega železa. Podvzeti je treba vse, da bi odpadno železo v predelovalni industriji in pri zbiralcih starega železa sortirali in pripravili kar najbolje, da bi ga v jeklarnah lahko koristno in namensko uporabljali tudi za proizvodnjo visoko kvalitetnih in žlahtnih jekel. Poraba surovega železa v tehnoloških procesih proizvodnje jekla jugoslovanskih železarn mora biti na skrajnih tehnološko in ekonomsko dopustnih mejah, t. j. čim večja. Razvojni programi povečanja kapacitet za proizvodnjo masovnih jekel morajo dati prednost klasični tehnološki poti na bazi surovega železa, tj. prek plavžev in na osnovi kisikovih konverterjev. Za zagotovitev vložka za proizvodnjo jekla v elektro pečeh, za manjkajoči del starega železa in za zagotovitev čistega vložka si moramo čimprej zagotoviti železno gobo. Nujno moramo biti prisotni pri obeh možnostih, tj. nakupu železne gobe pri za nas najugodnejši lokaciji ter tehnično-ekonomskih pogojih in projektu za investicijo naprave za proizvodnjo železne gobe na podlagi uvozne železove rude (rude z nad 64 % Fe) in reducenta ter tehnološkega goriva, ki je na razpolago v Jugoslaviji. Vse več se omenja tudi nuklearna energija kot pot, ki bi lahko dala ceneno rešitev pri sorazmerno visoki porabi energije pri proizvodnji železne gobe. Moj namen s tem prispevkom je, da seznanim člane kolektiva Slovenskih železarn s problemom starega železa, da bi lahko sledili kasneje reševanju problematike po raznih poteh, kot bo to za nas najugodneje. Rešitve, katere v članku navajam, so povzete iz strokovne literature in sem jih samo prilagodil našim specifičnim pogojem ter nakazujem le razne možnosti. Odločitve bodo šele rezultat analize tehnoloških in ekonomskih parametrov, danih z izbiro rude, reducenta, transportne poti in lokacijskih pogojev ter končno — proizvodnih stroškov ter tržne cene: surovega železa, starega železa in železne gobe. DOHODKOVNI CENZUS IN VIŠINA OTROŠKEGA DODATKA V LETU 1971 Na podlagi 40. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) in sprejetih samoupravnih sporazumov je skupščina republiške skupnosti otroškega varstva sprejela sklep o določitvi dohodkovnega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1974 (Uradni list SRS, št' 22/74), ki določa: Cenzus višina otroškega dodatka mesečno na člana din 1. 0— 700 din prvi otrok 16® vsak naslednji otrok 240 2. 700— 900 din prvi otrok 130 vsak naslednji otrok 200 3. 900—1.200 din prvi otrok 95 vsak naslednji otrok 150 POVEČANI OTROŠKI DODATEK ZA SAMOHRANILKE IN ZA PRIZADETE OTROKE 1. Povečanje za samohranilce Upravičenci, ki so po pravilniku o pog°' jih za pridobitev pravic do povišanega otroškega dodatka (Uradni list SRS, št. 14/72) edini hranilci svojih otrok, pridobijo za vsakega otroka povečanje v enotnem zne' sku 50 din mesečno na otroka, ne glede na višino otroškega dodatka po dohodkovnem cenzusu. 2. Povečanje za prizadete otroke Upravičenci, ki imajo težje telesno ah duševno prizadete otroke in so predložil' ustrezna dokazila, s tem pridobijo pravic0 do povišanega otroškega dodatka v znesk° 85 din mesečno na otroka, ne glede na vi' šino otroškega dodatka po dohodkovnem cenzusu. Otroški dodatki po navedenih kriteriji® se izplačujejo od 1. 7. 1974 dalje na podla' gi novih odločb, ki jih bo izdala začasfl3 skupnost zdravstvenega varstva in zavar°' vanja Ravne na Koroškem na podlagi d°' kazil, in sicer »izjav« za 1. 1974, in potrdi o osebnih dohodkih za zaposlene. Večina upravičencev je »izjave« predi0' žila. Nekaj pa je tudi takih, ki tega nis° storili. Tem se je s 1. 7. 1974 ukinilo izpl°' čevanje otroškega dodatka. POTRDILA O ŠOLANJU ZA ŠOLSKO LETO 1974/75 Po 28. členu zakona o družbenem var' stvu otrok in o skupnostih otroškega vat' stva (Uradni list SRS, št. 18/74) imajo otr° ci pravico do dodatka praviloma do izpoj' njenega 15. leta starosti oz. do konca re°' nega šolanja, vendar najdalj do dopolnj0' nega 26. leta starosti. Za vse otroke, ki so izpolnili 15 let sta rosti ali bodo v šolskem letu 1974/75 d° polnili to starost, morajo upravičenci pre° ložiti potrdila o šolanju za naslednje let0' Prosimo upravičence, da javijo dath^ zaposlitve tistih otrok, ki so v letošnj0'1' letu obiskali zadnji letnik poklicne, sre° nje, višje ali visoke šole. Do 31. avgusta data na oceno za novo zasedeno mesto. Vemo namreč dobro, da je to do sedaj bil tudi odločujoči faktor pri postavitvi ocen novo zasedenih delovnih mest. Pravilnik o nagrajevanju pa naj nudi tudi možnost dodatnega nagrajevanja za prizadevnost in sposobnost strokovnih kadrov. Sistem nagrajevanja bi moral biti bolj elastičen, ne tako tog, kot je bil do sedaj. Imamo primer, ko je naš sodelavec prej magistriral in doktoriral, preden se je utegnila sestati komisija, ki bi odločila povišanje OD na podlagi dosežene višje strokovne izobrazbe. 4. Dosedanje pripombe na račun razporejanja in zasedb delovnih mest ter neustreznega nagrajevanja strokovnih kadrov, so sovplivale na odločitev številnih naših sodelavcev, da so zapustili podjetje. Dodatni vzrok fluktacije je bil večkrat tudi stanovanjska problematika. Zavedamo se, da je bilo zadnje leto dodeljeno večje število stanovanj našim mlajšim strokovnim sodelavcem. Stanovanja so jim bila podeljena prek odbora za splošne zadeve. Tudi v prihodnje naj bo tako, zato naj bo v pravilniku o delitvi stanovanj ta najustreznejša oblika zagotovljena vsem strokovnim sodelavcem-domačinom in kadrom drugod. Železarna ne bo izjema s takšnim načinom dodeljevanja stanovanj, druga podjetja so s to prakso pričela že davno prej. 5. V zadnjih desetih letih je naše podjetje zapustilo veliko število strokovnih sodelavcev. Večina jih je zapustila pod-jetje prav zaradi omenjenih problemov. Vsak bralec naj iz priloženega imenskega seznama sam presodi, kdo od navedenih je zapustil železarno iz nezadovoljstva in kdo iz drugih vzrokov. Seznam nam tudi pove, da je med temi, ki so zapustili železarno veliko takih, ki so imeli že daljšo delovno dobo v našem podjetju, da so bili že specializirani. Izguba takih kadrov je za podjetje še toliko večja. K temu seznamu pa prilagamo tudi seznam tistih štipendistov, ki se že vnaprej — zaradi poznavanja razmer in odnosov do strokovnih sodelavcev pa tudi iz dru- 0 30. septembra prejemajo dodatek ti °troci le, če se v počitnicah niso zaposlili, ^rosimo upravičence, da zahtevana pobila o šolanju za šolsko leto 1974/75 JTdložijo do 25. 9. 1974 (za študente pa do 10. 1974). če upravičenci ne predložijo j°trdil o šolanju, se jim s 1. 9. 1974 (oz. • 10. 1974) prekine izplačilo otroškega do-atka. K. F. Kaj je novega? strokovnih kadrov je na račun prakse (delovne dobe) omalovažujoč, kar pa ne more imeti stimulativnega učinka, in lahko vodi le v strokovno stagnacijo. 2. Problem mladih strokovnih kadrov v železarni je tudi v njihovem strokovnem izpopolnjevanju. Veliko je strokovnih posvetovanj in seminarjev doma in v tujini, pa se jih mladi le redko lahko udeležimo. Namen posvetovanj ni zgolj poslušanje, temveč izmenjava mnenj in to je lahko koristneje od vsega drugega. Večina nas pa je tako omejena le na brskanje po literaturi. Problem neangaži-ranosti mlajših strokovnih kadrov je tudi pri službenih potovanjih v tujino. Le redki so imeli možnost takih potovanj. Menimo, da bi bilo dobro poslati dobavitelju nove opreme ali strojev tudi mlade kadre, ki jim bo zaupano delo s temi napravami. 3. V železarni pripravljamo sedaj novo sistematizacijo delovnih mest, ocene delovnih mest in novi pravilnik o delitvi OD. Sodimo, da sedanje ocene delovnih mest v železarni niso bile v celoti pravilne. Na splošno smemo trditi, da je sedanji sistem delitve oz. nagrajevanja dajal občutno prednost fizičnemu delu, da um-sko-raziskovalno delo za naše mlajše strokovne delavce ni bilo stimulativno nagrajeno. Prav tako se je dajala občutna prednost pri nagrajevanju strokovno organizacijskega kadra. Strokovno tehnično delo je bilo nedvomno vedno močno zapostavljeno. V novih pravilnikih delitve OD je nujno potrebno uskladiti ta odnos in poskrbeti za pravilno vrednotenje obojega strokovnega dela. V novi sistematizaciji delovnih mest naj bodo ocenjena vsa delovna mesta zasedena in nezasedena. Obsegi del za vsa delovna mesta so poznani, zato je zahteva po ocenitvi vseh mest utemeljena; s tem se bomo namreč lahko izognili vplivu kandi- Pobuda mladih strokovnjakov Pripombe in predlogi mlajših strokovnih sodelavcev na odnose in pravilnike podjetja, ki zadevajo problematiko strokovnih sodelavcev železarne Ravne Mlajši strokovni sodelavci železarne Ravne z visoko in višjo izobrazbo želimo z naslednjim tekstom opozoriti samouprav-ne in družbenopolitične organizacije ter vodstvo podjetja na posamezne slabosti in napake veljavnih pravilnikov ter na odno-Se do strokovnih sodelavcev in našega dela. Ugled železarne Ravne doma in na tu-]em je nedvomno posledica dolgoletnih delovnih izkušenj, tradicije in sad dobrega strokovnega dela sodelavcev, vse to je uspelo dvigniti renome ravenskega jekla v sam vrh svetovne jeklarske industrije. Nedvomno pa je naloga za ohranitev tega ugleda in za nadaljnji tehnološki razvoj podjetja zaupana celotnemu strokovnemu kadru našega podjetja. Uspešnost dela strokovnih sodelavcev pa ni nazadnje odvisna tudi od počutja in medsebojnih odnosov v podjetju, in ker je na tem Področju kopica slabosti, želimo opozoriti nanje. Ker v železarni zdaj pripravljamo nove pravilnike, delamo na novi sistematizaciji in ocenah delovnih mest, prav v tem času opozarjamo na slabosti dosedanjih pravilnikov in odnosov z željo po izboljšavi v prihodnje. !• V železarni pogrešamo plan kadrov. •*-a bi naj predvideval dejanske potrebe Po strokovnih sodelavcih in njihovo zaposlitev na ustreznih delovnih mestih. Ime-1 smo namreč primere, ko so nam bili strokovni kadri ob vstopu v podjetje celo odveč, nismo jih znali pravilno razpo-rediti na ustrezna delovna mesta, pa čeprav smo za njihov prihod vedeli že leta vnaprej, saj so bili naši štipendisti. Vsakemu strokovnemu sodelavcu, ki se je zaposlil pri nas, bi morali po pravilniku dodeliti pripravniški plan dela, ki bi mla-^ega strokovnega sodelavca pripravil na Predvideno delovno mesto. Mnenja smo, ^a je sedanji pripravniški staž predolg in slabo izkoriščen. Mentorji se premalo posvečajo delu pripravnikov, zato so ti v Večini primerov prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti. Primeri pa se celo, ila mlad ambiciozen pripravnik dobiva Polena pod noge ob preveliki vnemi in tako polagoma otopelo opravlja nadaljnje Pelo. Po končanem pripravniškem stažu pa ezav ni konec. Zelo težko je pripravniku Pobiti ustrezno delovno mesto. Čutimo, da s° nekatere službe pravi bunkerji, ki Strajno odbijajo vsakršne kadrovske spremembe. Posledica takšnih odnosov so neustrezne kadrovske zasedbe delovnih mest, 1 jih v našem podjetju ni malo, odnos do gih vzrokov — niso hoteli zaposliti pri nas, temveč so šli v podjetja, kjer so imeli boljše pogoje (delovna mesta, osebne prejemke in stanovanja). Pripominjamo, da ta seznam ni popoln, zajema pa glavnino naših diplomiranih štipendistov. Vse dokler bomo v naši železarni imeli takšne neurejene odnose do strokovnih sodelavcev — zlasti mlajših — lahko pričakujemo močno fluktuacijo strokovnih kadrov in zaposlovanje naših štipendistov pri drugih podjetjih, ki kažejo do teh problemov ugodnejše odnose. 6. Tri leta bo kmalu, kar so naši starejši kolegi (2. apr. 1971) na podoben način zahtevali svoje pravice oz. izboljšave odnosov. Rezultat njihove akcije je bil: dobili so drobtinice z mize. Nekateri so odšli. S to vsebino, ki jo predlagamo v primernem času, ko si oblikujemo nove odnose in poslovanje v podjetju, želimo opozoriti podjetju in sebi v prid na slabosti, ki so do danes obstajale. Pripominjamo tudi, da vse navedene pripombe ne veljajo za vse oddelke v železarni. Ponekod so ti odnosi in problemi že rešeni ali pa vsaj delno, kar pa je zopet zgolj zasluga razumevajočega nadrejenega vodje oddelka. Ureditev navedenih neurejenih razmer pa naj v bodoče ne bi bila le subjektivna zasluga razumevajočih nadrejenih, temveč s pravilniki zagotovljena pravica in dolžnost strokovnih sodelavcev in podjetja. 7. S temi stališči in predlogi se obračamo na vse odgovorne v železarni Ravne, ki so zadolženi za reševanje navedene problematike. Vse prizadete pozivamo k reševanju teh problemov, saj niso zgolj osebni, ampak so stvar našega podjetja. Rešitve so možne, le pravilni odnosi jih lahko izluščijo. To pa je nujna zahteva ob veliki skrbi za nadaljnji razvoj železarne Ravne. Na dan 4. aprila 1974 je bilo v našem podjetju (brez TOZD TRO Prevalje) 114 sodelavcev z visoko in višjo izobrazbo — 66 VS in 48 VSS. Podpisniki te vloge se v celoti strinjamo z njeno vsebino, prepričani pa smo, da je tudi med nepodpisanimi strokovnimi delavci, ki so sicer že večino navedenih težav prebrodili, še vedno najti številne pripombe na račun nerešenih odnosov do strokovnega kadra in dela v našem podjetju. Vsem naslovnikom te vloge predlagamo za začetek reševanja razgovor s podpisniki in drugimi strokovnimi sodelavci železarne. Podpisani upravičeno pričakujemo aktivno reševanje in ugodne rešitve navedenih problemov. Helena Burjak, I. stop. oec., Milena Gnamuš, I. stop. oec., Tončka Ločičnik, I. stop. oec., Betka Horvatič, I. stop. oec., Peter Prikeržnik, dipl. oec., Darinka Štimnikar, dipl. oec., Miro Kostanjevec, dipl. inž. gradb., Alenka Dolinšek, I. stop. oec., Mirko Kristan, dipl. inž. elekt., Maksimiljan Pešl, I. stop. oec., Drago Kerbev, I. stop. oec., Herbert Gigerl, I. stop. ekon., Marko Valant, ing. org. dela, Franc Urbanci, ing. org. dela, Jože Dervenšek, ing. org. dela, Marjan Senica, dipl. inž. strojn., Ivan Globočnik, dipl. ing. strojn., Janez Koren, dipl. ing. strojn., Franc Bivšek, ing. strojn., Janko Štimnikar, dipl. ing. kem., Jerica Jamer, dipl. ing. kem., Jože Žlof, dipl. ing. kem., Marija Šinigoj, dipl. ing. kem., Jožko Kert, ing. kem., Ivan Večko, ing. kem., Maksimilijan Večko, dipl. ing. metal., Milan Božikov, dipl. ing. metal., Alenka Pikalo, dipl. ing. kem., Mirko Pikalo, dipl. ing. fizike, dr. mag. Ferdo Grešovnik, dipl. ing. fiz., Edvard Štrucl, dipl. ing. metal.,' Janez Kovač, dipl. ing. metal., Cveto Stojanov, dipl. ing. metal., Franc Uranc, dipl. ing. metal., Miroslav Čas, dipl. ing. strojn., Dušan Vodeb, ing. strojn., Ivan Cigale, dipl. ing. elek., Herbert Komarica, I. stop. ekon., Anka Drez- Osnovna organizacija sindikata TOZD metalurške proizvodnje je na začetku letošnjega leta prevzela patronat nad posebno osnovno šolo Ravne. Da bi se z organizacijo in delovanjem te šole podrobneje seznanili, smo jih na začetku junija osebno obiskali in se pogovorili z ravnateljico te šole Milko Tevž. Učenci, ki obiskujejo posebno osnovno šolo, so v glavnem tisti otroci, ki učnega programa za redno osnovno šolo ne morejo uspešno zasledovati in ga obvladati. Zato je učni program za posebno osnovno šolo prirejen tako, da se gradivo počasneje tolmači, iz programa so izpuščeni pretežki predmeti ali snov, poudarek pa je na praktičnem delu. Učenci lahko obiskujejo to šolo do 17. leta starosti, in ko jo končajo se jim prizna le šest razredov osnovne šole. Specifičnost učnega programa za učence posebne šole je ročno delo, ki sicer ne pomeni poklicne usmeritve, pač pa osnovne delovne navade, navajanje na različne pripomočke (orodje, stroji), ter privajanje okolici, v kateri se človek giblje in dela, na promet, na spremembe v naravi itn. Zato namerava npr. šola nabaviti nekaj ponijev, s katerimi bodo vadili vključevanje v javni promet in obnašanje v njem, nekatere pripomočke pa že imajo. Skratka, njihov učni program se v mnogočem razlikuje od učnega programa redne osnovne šole pa tudi učni pripomočki, kot npr. knjige, so zanje posebej prirejene. Veliko telovadbe in hoje v naravo je za te učence predpisano v učnem programu. Tudi izletništva jim ne manjka, za kar pa potrebujejo veliko finančnih sredstev. Res da iz proračunov dobijo precej denarja, pomagajo pa si še s samoprispevki in prispevki delovnih organizacij ter ustanov. Akcije za zbiranje dodatnih sredstev so občasne. Ena od teh je bila za izlet na Veliko planino, pri čemer jim je tudi pomagala osnovna organizacija sindikata metalurške proizvodnje. Posebna osnovna šola Ravne je edina na koroškem območju. Obiskujejo jo učenci iz cele Mežiške doline, pa celo iz občin Radlje, Slovenj Gradec in Dravograd. Prav zaradi tega so težave zaradi vožnje iz oddaljenih krajev, ker so učenci veliko odsotni od doma pa tudi stroški so precejšnji. Zato jim TIS nudi topel obrok zastonj. Tega so prav gotovo veseli učenci in njihovi starši. Vseh učencev je letos 76, včasih pa zrase tudi na 95 do 100. Med njimi je okoli 20 °/o tistih iz drugih krajev. Ker so učni gič, I. stop. ekon., Anton Navodnik, dipk ing. agr., Drago Debenjak, dipl. ing. metal.. Jerica Zdovc, I. stop. ekon. OPOMBA Do zaključka redakcije te številke še niso bili dokončno oblikovani sklepi s skupnega razgovora med mladimi strokovnjaki ter člani strokovnega sveta in drugimi vodstvenimi delavci železarne. Objavili ji*1 bomo, takoj ko jih bomo dobili. Urednik prostori pretesni, je pouk organiziran na dve izmeni. Razredi so manjši od normalnih, tako da je učiteljem laže delati. Vsak učenec je pred sprejemom temeljito zdravstveno, psihološko in sociološko pregledan. Občasne kontrole trajajo ves čas njegovega šolanja. Do neke mere sledijo tem učencem tudi po končani šoli z namenom, da se ve, kaj počno, kako se vključujejo v družbo, v delo itn. Iz statističnih podatkov smo izvedeli, da je največje število takšnih, ki se pri' učijo kakšnega poklica in se redno zaposlijo. Pretežni del teh otrok tudi nadaljuje osnovno šolanje v 7. in 8. razredu v večerni šoli. Zelo redek pa je primer, da bi kateri od teh otrok nadaljeval šolanje na srednji ali višji šoli. V družbi so v veliki meri odvisni od pravilnega usmerjanja njihovih nadrejenih pri delu, kjer so v večini primerov zelo pridni. Nekateri so tudi prav dobri športniki. V razgovoru z ravnateljico Tevževo sm° prišli do koristnih podatkov. Spoznali smo, da je za otroke na posebni osnovni šoli potrebna tudi posebna skrb družbe, posebej pa zaposlenih na tamkajšnji šoli' Skrb za otroke gre celo tako daleč, da morajo učitelji oz. predavatelji in vzgojitelji imeti višjo ali visoko izobrazbo z obveznim obvladanjem psihologije. S ten1 je otrokom zagotovljen kvaliteten pouk. dana pa jim je tudi možnost, da postanejo enakovredni člani družbe. -ca INFORMACIJA O »ZADEVI MAZUT« Zgodaj zjutraj, dne 3. julija 1974 je p P' šlo v železarni do izliva večjih količin mazuta iz vzhodnega 1000-tonskega rezervoarja. Mazut je odtekal v strojnico, bivŠ* generatorski prostor, v kanale in v MeŽ°’ Na to so bile takoj opozorjene dravske elektrarne, ki so organizirale zajemanje mazutnih kep že pred jezom elektrarna , Vuzenica. Istega dne popoldne se je začel0 tudi čiščenje obale Meže. Inšpekcijski pregled je ugotovil, da }e prišlo do nesreče zato, ker skladišče mazuta ni bilo primerno zgrajeno. Zaradi hitrih varnostnih ukrepov (ustavitev centrale, izklop električnega toka) požrtvovalnosti reševalnih ekip ni prišk? do večje nesreče (in izgub) niti v železarU1 niti v dravskih elektrarnah. Raziskave o tehničnih napakah pri re' zervoarju še trajajo in bomo o rezultati*1 poročali, ko bodo znani. K- Posebna šola I VI Železarne Ravne RAVNE ZA UVOD Brez dvoma je eden od osnovnih pogo-Jev za samoupravljanje dobra in pravočasna obveščenost. V mejah zmožnosti to nalogo za železarno Ravne opravlja Informativni fužinar in občasna obvestila delovne skupnosti ter razglasna postaja, ki Pa žal doslej še ne posreduje takih informacij, ki jih pričakujemo ali bi jih nujno morali vedeti neposredni proizvajalci, go-pa se bo sčasoma uredilo tudi to. Kljub naštetim informacijskim sredstvom Pa mladi delavci, ki jih je v železarni približno 1070, doslej niso bili dovolj obvešče-m o delu konference mladih delavcev. Posledica takega slabega obveščanja je po-eg nedelavnosti še mlačen odnos in nebriž-n°st mladih delavcev do mladinske organizacije. Na eni izmed sej predsedstva konference mladih delavcev smo torej zavzeli sklep, da se osnuje mladinsko glasilo v obliki priloge Informativnega fužinar j a in bi bil s tem problem obveščanja v veliki meri rešen, saj bodo informacije dosegljive slehernemu mlademu delavcu v železarni. V resoluciji Zveze socialistične mladine Slovenije je še posebej poudarek na mladinskem tisku, kjer naj bi se mladi zavzemali za svoja stališča, želje in hotenja. V Sloveniji imamo edino revijo »Mladino«, ki pa organizacijsko in vsebinsko ni tako zastavljena, da bi zadovoljila potrebe bralcev — mladih neposrednih proizvajalcev. To pomeni, da ne obravnava področij kulture, politike in zabave z dovolj kvalitetnimi članki. Vse druge revije pa so razen V < Obrazi Foto: F. Kamnik II publikacij večinoma take, da mladega človeka ne silijo k razmišljanju in kritičnosti. Enako kot pri vsakem začetku nekega dela se bodo tudi tu pojavljale težave s pisanjem člankov, kar je za neizkušenega človeka nelahko delo. Toda med tisoč mladimi je zagotovo vsaj nekaj takih, ki znajo ustvarjati tudi s peresom. Problemov, želja in hotenj je v mladem človeku še preveč, zatorej je v našem interesu, da to preprosto spravite na papir in objavite v mladinski prilogi. Mladina — TRO Prevalje Zgodovinska preteklost mladinskega aktiva TRO Prevalje ne sega dalje kot v leto 1972. Na lastno pobudo se je zbrala majhna skupina mladih delavcev v podjetju in je pričela svoj krog kmalu večati. Različne funkcije posameznikov so se razširile na celotno skupino in s tem se je okrepila moč in delavnost mladincev. Zavest, da tudi sam nekaj prispevaš k skupni blaginji, je v očeh delavca rasla. Na podlagi večje in ekonomične proizvodnje se je v podjetju zaposlovalo na desetine novih mladincev, ki so se aktivno vključili v našo skupino. Vseh mladincev v podjetju je 150, predsedstvo šteje tri člane, sekretariat pa 15 članov. Naloge vseh omenjenih so enake — seznaniti mladince z vsemi družbenopolitičnimi problemi podjetja, udejstvovanje mladine v organih družbenega samoupravljanja in v vseh drugih organizacijah v tovarni rezalnega orodja Prevalje. Naše delo je usmerjeno predvsem le na funkcije v okviru podjetja, ne pa na širšo javnost. Sicer pa, kakor smo mlada organizacija, se vsakdo lahko prepriča o marljivem delu po naših sklepih v zapisnikih, ki jih vedno 100-odstotno realiziramo. Ravno v tem času smo se odločili za veliko akcijo, ki bo trajala dva dni. V povezavi z remontno delavnico in skladiščem bomo na dvorišču pobrali staro železo in počistili okolje. Na ta način bomo iskali tudi finančna sredstva za izlet v Logarsko dolino, ki ga predvidevamo v mesecu avgustu. V našem planu je mnogo akcij, ki jih bomo, upamo, tudi uresničili. V svoj krog hočemo vključiti še naše štipendiste in vajence. 2e sedaj imajo pravico do raznih pritožb, ki jih skušamo najbolj ugodno rešiti v skladu z našimi vodilnimi delavci v podjetju. Ne samo to, vabimo jih tudi na naše prireditve (kresovanje) in izlete. Če se temu vabilu kdo ne odzove, pa je sam kriv in ni vzrok naše nezanimanje za posameznike. Mladina TRO Prevalje MLADI Prehod iz razredne v brezrazredno družbo je dolgotrajen proces, ki ne more nastati čez noč, stihijsko, ampak se mora postopno graditi, čeprav na svoji poti srečuje veliko ovir in zaprek. To obdobje imenujemo socializem, obdobje, v katerem delavski razred prevzame v upravljanje vsa proizvajalna sredstva, delo ljudi pa temelji na socialističnih, tovariških odnosih. Boj za samoupravni socializem v naši družbi je boj za socialistično samoupravljanje. To ni enkratno dejanje in izpolnitev zgodovinske vloge delavskega razreda, ampak je le pot do nje —• do brezrazredne komunistične družbe, v kateri delavski razred sam premaguje podedovana in nastala nasprotja v skladu s svojo objektivno zgodovinsko vlogo. Naš socializem, ki je nastajal v okrilju stare družbe, že vsebuje temelje in elemente bodoče komunistične družbe, vendar pa razvijanje le teh ne more biti spontano, ampak plod zavestne, organizirane in usmerjene akcije. Zveza komunistov kot avantgarda delavskega razreda ima nalogo, da se bori za izgradnjo našega samoupravnega socializma in da dosledno odpravlja napake, ki se pojavljajo pri tem. Veliko vlogo morajo imeti mladi komunisti, ki se morajo močno družbeno angažirati in ohranjati tradicije naše socialistične revolucije, prav tako pa razvijati nadaljnjo izgradnjo samoupravnega socializma kot podlago brezrazredne komunistične družbe. Mlad človek se že v prvih letih svoje vzgoje in izobraževanja začne srečavati s spoznanji in dognanji o naši družbi. Že ti njegovi prvi koraki na tem področju so izredno pomembni za pravilen razvoj njegove osebnosti, njegovih pogledov na svet. Pri marsikaterem lahko kmalu opazimo tradicijo religije, njeno moč, njeno idealistično gledanje na svet in na razvojni nauk. Mnogo je pri tem krivo tudi okolje, iz katerega izhaja. Zato je naloga celotne družbe, da te mlade ljudi pravilno orientira, istočasno pa jih tudi opozori na to, kakšno vlogo je imel kler v času druge svetovne vojne pri nas, v času, ko je lahko le Komunistična partija zavestno in pravilno organizirala ljudi za boj proti okupatorju. Veliko, če ne celo največjo vlogo pri tem morajo imeti pedagogi, kajti le oni so v času vzgoje in izobraževanja vzorniki mladim ljudem. Mladi hitro začno dojemati dogajanja v naši družbi. Navadno vidijo najprej napake in slabosti neke organizacije, zakaj pa do teh napak pride, si še ne znajo razložiti. Zato tudi ni čudno, da precej kritik pride prav iz ust mladine. Predvsem imajo nerazjasnjene pojme o sprejemanju v Zvezo komunistov, govorijo o privilegijih komunistov in podobno. Jasno nam mora biti, da so tega deloma krive tudi vzgojno-izobraževalne ustanove, saj se marsikdaj zgodi, da jim pedagog — učitelj ne zna povedati bistva delovanja te avantgarde delavskega razreda. Tudi cerkev se strašno trudi, da bi očrnila delo komunistov. Za mlade ljudi so zelo interesantni izleti, srečanja, predavanja in razgovori o življenjskih problemih, in ravno ta področja je cerkev uspela za- IN ZK jeti. Zavedati se moramo, da je to le oblika delovanja klera, da pridobi čimveč novih članov za boj »proti nesmislu sveta« — za boj proti komunizmu. V ustavi govorimo, da ima vsak človek pravico do veroizpovedi, vendar pa moramo poudariti, da cerkev nima nobene pravice vmešavati se v politične zadeve naše družbe. In kler ravno to želi, to tudi dela, zato mora biti ena izmed nalog Zveze komunistov, da se odločno bori proti takim težnjam, željam in načinu delovanja ter pridobivanju novih »ovac«. Malokateri mladinec se prostovoljno in zavestno odloči postati član Zveze komunistov, predvsem na srednjih šolah. Predavatelji navadno predlagajo najboljše učence Mladinska delovna akcija Kozjansko 74 se je dejansko začela že lansko leto na pobudo ljubljanskih mladincev in RK ZMS. Letos pa se je pokazalo, da bo treba akcijo še razširiti in tako zdaj sodeluje več kot 1000 mladih iz vseh republik, zaradi česar je akcija dobila zvezni pomen. Kakšno zanimanje se je pojavilo med mladino za sodelovanje v brigadi, najzgovorneje pove podatek, da so zavrnili čez 3000 mladih. Pri takšni številki je gotovo potreben razmislek, saj je jasno, da se bodo akcije še načrtovale, kajti v Sloveniji je še veliko krajev, kjer ne bi bilo odveč zasaditi krampa in s tem prispevati svoj delež k hitrejšemu razvoju. Letos je brigada sestavljena iz najboljših mladincev, tako bodo dobili dober kader za bodoče komandirje podobnih delovnih akcij. Zavedamo se, koliko pozitivnih stvari so nam prinesle brigade takoj po vojni. Ne samo, da so rasle proge in se gradile ceste, raslo je tudi tovarištvo in se krepila solidarnost. Na Kozjanskem so se zasadile lopate, zapeli krampi ter zaškripala kolesa samokolnic. Ko se bo ta pesem polegla, bo v marsikateri hiši zasvetila električna luč, pritekla voda iz vodovoda in šolarji bodo zakorakali po novi cesti v šolo. Morda bodo prav te, za življenje tako važne dobrine, marsikateremu Kozjancu omogočile lepšo bodočnost. Ljudje tam okoli znajo ceniti pomoč, ki jim jo nudijo mladinci, in tistemu, ki je že obupal na kmetiji, bo morda prav voda, elektrika ali cesta vrnila voljo do kmetovanja, do življenja v tem odmaknjenem svetu, ki zdaj niti ne bo več tako daleč. Mladi Kozjanci zdaj ne bodo več govorili: »Čimprej iz teh zaostalih krajev!« Menda ni treba posebej opisovati tovariškega življenja med brigadirji, kako si znajo vsi pomagati, se vsi veseliti, če ima prijatelj rojstni dan, zapeti zvečer, čeprav utrujeni ob tabornem ognju, zavedajoč se, da delajo nekaj dobrega, nekaj koristnega. Na sestankih čet se vsak dan sproti dogovarjajo o akcijah, ki jih nameravajo izvesti prihodnji dan, sproti rešujejo vsa (seveda po uspehu). Kaj je petica res pomembnejša od trojke, če je le golo naučena, če je le rezultat golega ponavljanja pedagogovih besed, brez kakršnegakoli lastnega razmišljanja? Kaj bodo ti mladi ljudje v Zvezi komunistov samo zaradi števila? Toliko govorimo o sprejemanju v ZK, toda velikokrat pozabimo poudariti, da mora vsak, ki hoče postati komunist, biti tudi pripravljen na to, da se mora zavedati svoje aktivne vloge v naši socialistični samoupravni družbi. Če želimo doseči res kvaliteto ZK, se moramo še posebej lotiti tega vprašanja, kajti to je le organizacija, ki se zavestno, usmerjeno in organizirano bori za najvišji in najlepši cilj vsega človeštva — za brezrazredno komunistično družbo. Boris Kastivnik vprašanja dela in zabave. Da, tudi zabave, saj ima skoraj vsaka četa svoj literarni klub in tako jim večeri minejo v vedrem razpoloženju, celo kak ansambel se osnuje in poskrbi za še pestrejše vzdušje, ki je že itak na zelo visoki ravni. Mladi iz drugih republik, predvsem iz pobratenih mest, so se hitro vklopili v delo brigade, saj so za razliko od slovenskih brigadirjev že večkrat sodelovali v podobnih akcijah. Nasploh je Kozjansko še utrdilo tovarištvo med mladimi iz vseh naših republik. Tudi koroška regija letos prvič organizirano sodeluje z lastno četo mladih. Iz konference mladih delavcev Zveze sociali' stične mladine Slovenije železarne Ravne gre na Kozjansko 8 mladih. Seveda lahko na takih delovnih akcijah sodelujejo le aktivni mladinci. Pohvalo pa zaslužijo naslednji mladinci1 Sonja Tratnik, Vesna Pačnik, Joža Red-nak, Dušan Rus, Jurij Kerbev, Dani Golob, Jože Ladinik in Stefan Hudrap, ki so namesto brezskrbnih počitnic kje ob morju ali v planinah izbrali delo v brigadi' Vsak se je najbrž zavedal, da ga na Kozjanskem ne čaka počitek. Vendar se trdega dela ni nihče ustrašil, tudi nikomur ne bo žal, saj je zavest, da si pomagal drugim, največje plačilo za vsakega brigadirja. Brigada je zgradila več kakor pet kilometrov nove ceste med Gročnico in Ledin' ščico ter okoli 15 kilometrov vodovodneg3 omrežja v krajevni skupnosti Prevoje — Fužine. Brez dvoma je akcija Kozjanske 74 pokazala, da med mladino še kako žN1 zavest pomagati drugim in da je treba p°' dobnih akcij še organizirati, saj je vsak3 skupina, ko je odhajala, vzklikala: »N3' j svidenje, še se bomo videli!« Ni dvoma, d3 so mislili iskreno in jim lahko verjamernO' Zopet je na slovenski zemlji zgrajeh spomenik solidarnosti, bratstva in tovarištva — spomenik, ki so ga gradili mlad1' in s tem dokazali, da družba na njih lahko računa. To je bila šola samoupravlj3' nja in marsikdo bo prekaljen še z večjih1 elanom stopil na pot samoupravljanja ih se z večjim zanosom boril za uveljavite'' stališč Zveze socialistične mladine SloverU' je- Mladi na Kozjanskem INFORMATIVNI FUŽINA R Kako med mladimi širiti kulturo Brigadirji odhajajo, a na obrazih so jas-no zapisane želje: da bi prihodnje leto zo-Pet zavihteli krampe in nadaljevali tam, kjer je njihova pomoč potrebna. O delu in življenju koroške čete, ki je fia Kozjanskem ravno te dni in bo zaključila letošnjo akcijo, bomo še poročali. Rudi Mlinar Iz naše dejavnosti 4. julija, na dan borcev smo mladi iz železarne obiskali graničarje na karavli So-njak. Sprejem je bil prisrčen in tovariški. Ban je potekel med športnimi igrami in sproščenim klepetom. Ob slovesu pa so nas v°jaki povabili, naj še pridemo. 10- julija 1974 je bila v Ljubljani seja sveta združenega podjetja Slovenskih železarn, kjer so razpravljali o sprejetju poslovnika ZM ZPSŽ. Konferenco mladih delavcev sta zastopala tov. Mirko Čreslov-in tov. Anton Pisar. Izvolili so tudi svoje predstavnike v družbenopolitične organizacije. V svet sindikata ZPSŽ so izvolili tov. Ferda Kikla 111 Marjana Rogla, v svet zveze komunistov ZPSŽ tov. Radenka Zivanoviča in •loža Kozjana. Predstavnika, ki bosta zastopala mladi-n° ZPSŽ pri republiški konferenci mladih delavcev, sta Anton Pisar in Srečko Krasnik. Na seji sveta ZPSŽ so se še dogovorili, da bodo jeseni organizirali seminar, ki bo °bsegal naslednje teme: Razvoj slovenskih železarn do leta 1986. Inflacijska gibanja slovenskih železarn 111 gospodarstva nasploh v Socialistični republiki Sloveniji. Razprava o materialih za kongres ZMS. Belo mladine v združenem podjetju sWenskih železarn. 18. julija 1974 nam je v sejni sobi SZDL °lan CK ZKS tov. Edo Pogorevc podal Najprej splošne vtise s VII. kongresa ZKS, Potem pa je razprava tekla konkretno o Problemih, ki se nanašajo na železarno Ravne. Tovarišu Pogorevcu se zahvaljujejo za izčrpno razlago in odgovore na vsa Paša vprašanja. Njihove besede Žival proizvaja edinole sama sebe, medeni ko reproducira človek vso naravo. Rroizvod živali pripada neposredno njenemu fizičnemu telesu, človek pa je od svo-Nga proizvoda neodvisen. Žival oblikuje sarno po meri in potrebi species — vrste "" kateri pripada, medtem ko zna človek Proizvajati po meri katerekoli species in ?Pa dati vselej inherentno, njemu lastno Pjro. Človek oblikuje torej tudi po zakonih lepote. Marx Vera v boga je nujnost za buržoazne južgane — celo za najbolj kultivirane. Lafargue 'Mladi fužinar« izhaja kot občasna priloga ^formativnega fužinarja«. . Breja ga uredniški odbor: Rudi Mlinar, Na-a Ortan, Robert Robnik in Zlatka Strgar, ki Ogovarja tudi za vsebino. Razvoj samoupravnega socializma je med drugimi dejavniki odvisen tudi od kulturnega napredka, zato se moramo mladi zavzemati za vsestransko razvijanje kulture in ustvarjalnih sposobnosti mladine. Hkrati pa se moramo dosledno upirati puhli in lažni kulturi ter posnemanju tujih vplivov. Predvsem med mladimi naj bi se razširil amaterizem, pa čeprav je samo zaledje profesionalnih kulturnih institucij, kajti na ta način bi tudi mladi postali sooblikovalci kulturne politike. Za večjo človečnost in humanost se zavzemamo, prav to pa pridobivamo s kulturnimi dobrinami vred. Delovnemu človeku je torej treba dati dobro gledališko predstavo, dober film, dobro literaturo, do- V našem interesu je, da ta vprašalnik izpolnijo vsi mladinci in dodajo še svoje predloge. Izpolnjene vprašalnike z morebitnimi predlogi izrežite in dostavite na naslov: Informativni fužinar, Železarna Ravne s pripisom »za Mladi fužinar« do 25. avgusta 1974. Vse informacije pa dobite pri predsedniku KMD ŽR Mirku Čreslovniku, tel. 376. bro kulturno prireditev, pri tem je seveda treba upoštevati njegove želje in interese, stvari pa izbirati tako, da imajo še zmeraj umetniško vrednost. S tem se bo delovni človek kulturno vzgajal in istočasno gradil most nad prepadom, ki še zmeraj loči človeka v študijskem kabinetu od tistega pri stroju. Med mladimi v železarni Ravne kulturnih snovanj skorajda ni nikjer opaziti. Ker pa tako dejstvo ne sme biti sprejemljivo, smo z namenom, da se stanje nekoliko izboljša, sestavili vprašalnik. Tako se mladi po svojih nagnjenjih in interesih lahko samostojno odločite za posamezno kulturno dejavnost. Vabilo Uredniški odbor »Mladega fužinarja« želi, da bi kar največ mladih delavcev začelo sodelovati s prispevki in bi tako priloga zares postala tribuna mladih. Rok za oddajo člankov je vsakega 15. v mesecu, dostaviti pa jih je treba na uredništvo naših tovarniških glasil z oznako: »za Mladega fužinarja«. Vse dodatne informacije dajejo člani uredniškega odbora. ;S^:v«i5-n :.*S5S* •SsSSi i^ i!| » ’)J ir; »iyr£] .'Jt čiffMlirES BGBSpsnn Kmečka grafika Foto: F. Kamnik II ...................................... Odreži ■ VPRAŠALNIK Ime in priimek: ........................................................... Rojen(a): ................................................................. Bivališče: ............................................................... Zaposlen(a) v obratu: ...................*................................. V okviru konference mladih delavcev bi želel(a) sodelovati v: 1. dramski sekciji 5. foto krožku 2. literarnem klubu 6. pevskem zboru (oktetu) 3. skupini slikarjev amaterjev 7. klubu šaljivcev 4. skupini mladih karikaturistov Odreži......................... 20 INFORMATIVNI FUŽINAR Poletna knjižna polica Pravi bralec tudi poleti ne more brez knjig in neredki so, ki vzamejo knjige s seboj na dopust. Prav pridejo, kadar se umaknemo v senco, najbolj pa, če se vreme skazi. Pri tem ga ni, ki bi si za dopustni čas naložil težko, studiozno ali slado-kusno branje, vsi raje sežemo po čem lažjem, zabavnejšem, sproščujočem. Tu pa se pojavi zanimivo vprašanje: ali nas dopust nujno obsodi na literarni šund ali pa je tudi lažja knjižna hrana lahko kvalitetna? Ce vemo, da je za šund med drugim značilno klišejsko pisanje, izključna preraču-nanost na »napeto« zgodbo, surovost kot stil in seks kot zabelo, druga skrajnost pa so solzave romantične vzdihovalne štorije, se tej zvrsti ni težko ogniti. Pritegnimo na pomoč še pravilo, da je vsako dobro knjigo mogoče brati dvakrat, pa je pred nami velika izbira. Predvsem: ne podcenjujmo klasične mladinske književnosti! Pravljice, Knjiga o džungli, Tom Sawyer, Otok zakladov — vse to je zmeraj enako lepo, pravo zimzeleno branje za mlado in staro. Detektivke — ja, ampak katere? Jezni smo nanje, ker so nam jih priskutili kioski in TV, pozabljamo pa dvoje: ta zvrst literarnih križank ima svoje mojstre, in: v anglosaksonskem svetu pisatelj ni pisatelj, če ne zna napisati tudi dobre detektivske zgodbe. Torej so jih pisali Hemingway, Arthui Miller in drugi. Med mojstri omenimo: Conana Doy-la, Chestertona, Agato Christie, Cheyneya, Gardnerja, Chandlerja in Simenona. Plemeniti zdravniki so večno hvaležna snov za romane. Kolikor dr. Kildare ni pokvaril okusa in veselja do te zvrsti, se še zmeraj dajo brati Dr. Arrovvsmith, Citade-la, Ne kot tujec in druge. Spomnimo se, da je nekaj literarnih predlog za filme o »Zdravniku v hiši« izšlo tudi v slovenskem prevodu. Vojna ni samo grozna, ampak včasih tudi popisana z obešenjaškim humorjem. Takšni so npr. romani Nemca Kirsta, najbolj znana je njegova trilogija »08—15«. Družinski romani obsegajo zelo širok razpon. Če bomo pustili doma »Brate Ka-ramazove« in »Buddenbrookove«, pa med počitniško branje gotovo spadajo npr. »Via Mala«, »Tereza Etienne«, »Njeno življenje«, »Prišlo je deževje«, »Plesala je eno samo poletje« in »Ljubimec lady Chatterly«. Biografije so lahko zelo poučno in prijetno branje, če niso prenatrpane z zgolj suhoparnimi podatki, saj nam odkrivajo karakterne črte velikih umetnikov, njihovo življenje in družbo za časa njihovega bivanja. Pa naj bo dovolj o posameznih knjižnih zvrsteh, raje se lotimo konkretneje tega: kaj še vzeti med vso potrebno in nepotrebno dopustniško prtljago. H. H. Kirst, Junak v stolpu, roman, ZO Maribor, str. 384. Kirst je brez dvoma eden najbolj uspelih nemških avtorjev po drugi svetovni vojni. Samo njegovo trilogijo »08—15« so doslej natisnili v več kakor dva in pol milijona izvodih. V tem romanu se med seboj prepleta več elementov, od klasičnega romana, kriminalke, pričevanja o vojni do dokumentarnega poročanja, zaradi česar ga je težko uvrstiti v kakšno tradicionalno literar- no zvrst. Prav gotovo pa bo med bralci knjiga našla najboljši odziv, kot so ga vsa Kirstova dela. Georges Arnaud, Plačilo za strah, roman, ZO Maribor, str. 147. To delo poznajo po vsem svetu in leta 1952 je bil posnet istoimenski film, kar je še povečalo zanimanje za zgodbo o izgubljencih, ki so za svoje trpljenje in strah poplačani s smrtjo. Nad to prvo Arnaudovo knjigo so kritiki navdušeni še danes. Max Catto, Murphijeva vojna, roman, ZO Mb. str. 293. Roman ne sodi v vrh književnosti, vendar bo marsikdo rad segel tudi po takem branju, -kajti pisateljevo pero dovolj vešče razpleta svojo zgodbo. Delo je napeto, privlačno, ima svojo vrednost in dobro se pozna avtorjevo poznavanje umetnosti, zgodovine in biblije. Hans Kades, Lažni zdravnik, roman, ZO Mb. str. 470. Opisovanje bolniškega okolja in zdravniškega življenja vsekakor ni lahko, vendar je Kades s tem delom popolnoma uspel. Po njem je bil posnet tudi film z naslovom »Velika skušnjava«. Odlike Lažnega zdravnika so zanimiva aktualna vsebina, dobra koncepcija ter simpatična avtorjeva socialno kritična zavzetost. Heinz G. Konsalik, Diagnoza rak, roman, Z KP str. 357. Konsalik je nam še skoraj docela neznan. Tokrat je predstavljen s pisanjem, ki ga odlikujejo: dobra stilistika, razgibana in napeta pripoved, dramatičnost in izredna aktualnost. V dogajanje je avtor s senzibilno tankočutnostjo vpletel tragedije in ljubezenske scene med višjimi zdravniškimi krogi in iz vsega je čutiti veliko življenjskost. John Knittel, Amadeus, roman, str. 489. Med našimi bralci je Knittel gotovo najbolj priljubljen po svojem znamenitem romanu »Via Mala«. V njegovi pripovedi se navadno stapljata poetičnost in sentimentalnost s stvarnostjo, nevsakdanje okolje pa daje temu še poseben čar. Amadeus je kljub samostojnosti in zaokroženosti nekakšno nadaljevanje »Tereze Etienne«. Za bralce, ki želijo poleg čudovitih napredkov naša tehnike in mogočnih načrtov, še nekaj zdrave romantike in sentimentalnosti, bo to prijetno branje. Arthur Conan Doyle, Sherlock Holmes in baskervillski pes, detektivka, ZO Mb. str. 159. Doylova dela spadajo med lažjo literaturo, vendar so živahna, zanimiva, kvalitetna ter priljubljena. Kot za večino detektivk so tudi za to značilni številni zagonetni zapletljaji, ki se pa končno razpletejo s srečnim ali manj srečnim koncem. Odlikujeta jo tudi dinamičnost in določena svežina. Peter Cheyney, Po mračnih potih, roman, ZO Mb. str. 223. Ta vohunski roman sega v medvojni čas. Rutinirana roka izkušenega in suverenega pisca tovrstne lahke literature predstavi bralcu vrsto lepih žensk, nepreglednih situacij, streljanja, skratka tehniko moderne pravljice, kjer se dogaja vse mogoče in nemogoče. Chey-ney si je ustvaril svoj slog kriminalk in napisal okoli trideset zelo dobrih del. Hans Kades, Monstrum, roman, ZO Mb. str. 244. Kades je že naš stari znanec in njegove knjige so bile prirejene tudi za Inm. V tem sodoonem romanu nam predstavi napeto znanstveno-utopisticno zgodno, kjer se ustavlja op vrsti prooiemov iz mejnin obdobij biologije, etiKe, genetike in medicine, ki so kiju o navidezni utopičnosti zmeraj bolj aktualni. E. M. Kemarque, IV a zahodu nič novega, roman, ZO Mb. str. 200. Dokumentarni in avtooiografski roman je Remarqov knjižni prvenec. V dobrem letu je knjiga izšla v milijonski nakladi in ko so jo kupci vseh teh izvodov komaj utegnili prebrati, je izbruhnila že druga svetovna vojna, danes, pol stoletja po prvi, pa se bojimo tretje, še bolj grozotne, atomske, ob čemer beremo o prvi že kot o dobrodušni idili in hkrati kot o svarilu, kajti njegov naslov zelo jasno pove: pod soncem nič novega. Mario Puzo, Mama Lucija, roman, Z Kp’ str. 305. Ameriški avtor Puzo je italijanskega porekla in opisuje usodo italijanskih izseljencev v Ameriki. S knjigo Boter (posnet istoimenski film) in Mamo Lucijo je dosegel svetovni sloves. Kritiki se strinjajo, da ima ta roman naslednje značilnosti tega pisatelja: dobro poznavanje okolja, izrazit smisel za humor, ki dramatične prizore razbremeni, ne da bi jim odvzel težo in pomensko tehtnost. To je eno tistih del, ki ga bralec ne more odložiti, dokler ne pride do zadnje strani. Guy de Maupassant, Zapeljivec, roman, PZ MS str. 234. Mnogo stvari je zapelji' vih in poleg živih je nedvomno največji zapeljivec denar, ki podkupuje in izmaliči vse, do koder seže. V romanu je med družbeno in psihološko opisanimi tipi, zdravniki, buržuji, kmeti in plemiči, lik ljubim' čeve zapeljanke izrisan tako prefinjeno, sugestivno in enkratno, da prevzame i° pretrese vsakega bralca. E. R. Chamberlin, Grešni papeži, biografija, DZS str. 323. Pisatelj se vseskozi trudi, da bi objektivno in verodostojno osvetlil osebe in dogodke, ki so vplivali na oblikovanje posvetne oblasti papežev. Nje* gov slog pa ni obremenjen s faktografij0’ tako da se knjiga kljub znanstveni zasnovi bere kot napet roman in je brez dvoma zanimiva za vse bralce. Arthur Luther, Demon, biografija, DZS str. 479. Nemški slavist Luther je bil eden najboljših poznavalcev ruskega slovstva’ V obliki romana nam pripoveduje o življa nju in delu velikega ruskega pesnika Lermontova. Pred bralca razgrinja pisan0 družbo tedanje Rusije od idiličnega p°' sestva, kjer je pesnik preživel mladost, skozi predavalnice moskovske univerze, mondene restavracije, do peterburškik književniških skupin in ljudstva na Kavkazu. Z. S. REKI Zaroka je zanimiv uvod v dolgočasn0 knjigo. V vinu je resnica — laž je na etiketi. Alimenti so denar, ki ga plačuje ede° za napako dveh. Genij je človek, ki zna vse, razen zasl11' žiti denar. Gentleman je človek, ki nas nikoli Ue i užali po naključju. Delovni načrt enote za regionalno ekonomiko in statistiko na Ravnali Enota je začela poslovati v februarju 1974 z nastavitvijo vodje enote. V letoš-njem letu se mora postopoma jačati in tesno sodelovati z Ekonomskim centrom Maribor. Pri izvajanju programa in nalog bo vključevala tudi sodelavce iz različnih Panog v regiji glede na obseg dela in terminski plan. Orientacijski predlog programa dela za leto 1974 je bil na seji medobčinskega komiteja ZKS podan in prečiščen, prediskutiran s predsedniki koroških °bčin in obravnavan v delovnih organiza-01 j ah, ki so soustanovitelji enote. V so-Stesju z navedenimi činitelji ter glede na sPlošni program dela enote je bil sprejet naslednji PROGRAM ZA LETO 1974 1- V aprilu se je enota konstituirala ter Oddaljevala delo v začetih integracijskih Sibanjih v regiji s posebnim poudarkom na splošno družbeno razpoloženje, da se te integracijska gibanja nadaljujejo v smeri jačanja družbeno ekonomskih funk-in začrtanih ciljev, podanih v resoluciji za VII. kongres ZKS. Kot prioritetni Problem je v ospredje postavljeno kmetijsko vprašanje glede aktualnosti zelenega Programa in srednjeročnega plana repub-*ke. Zato sledi izdelava analize za koroško regijo s temo: RAZVOJNE MOŽNOSTI KMETA IN DRUŽBENEGA KMETIJSTVA V KOROŠKI REGIJI Analiza mora posebej poudariti: a) v zasebnem sektorju: — specifične razmere kmeta in gorskih kmetij, — stanje zasebnega kmetijstva in krnečega prebivalstva, — modeliranje bodočega razvoja kmete, — predlog višje oblike organiziranosti tesebnega kmetijstva v obliki kontinuira-*tega usmerjanja in vodenja zaradi moč-n®jšega vpliva na podružbljanje in krepitve obrambne sposobnosti federacije; b) v družbenem sektorju: — nadaljnja projekcija razvoja družbe-*mga sektorja kmetijstva v koroški regiji glede na proizvodnost in potrošnjo v da-teh okoliščinah, — maksimalno izkoriščanje prostora glede na proizvodnjo — lesa, poljedelskih dobrin, — živinoreje, - turizma, . navezava kmetijstva v regiji na starejšega nosilca z možnostjo odločnejših sPrememb v pogledu razširjene reproduk-Clje z ekonomično stopnjo rentabilnosti; — organogram modelnih možnosti integracije v horizontalni in vertikalni kom-b°nenti s predlogom izboljšave subopti-btelnega stanja z limitacijo v optimizacijo. Kok: junij 1974. . 2. a) Enota bo v letošnjem letu glede tetegracijskih gibanj razvila osnove na podlagi znanstvenih in strokovnih analiz s pomočjo sodelavcev in razvojnih centrov pri delovnih organizacijah za nadaljnje možnosti tesnejših povezovanj in sodelovanj v regiji, kot: — mere upravičenosti integracije gradbeništva v koroški regiji, — koroški veterinarski zavod bi bil višja in smotrnejša oblika organiziranosti kot dosedanje veterinarske postaje po občinah, — transportni problem in skladiščni prostori ob porabnikih. Kako gledajo delovne organizacije na možnost izgradnje skupnih skladišč in organizacijo plansko terminske dobave surovin brez časovnih negativnih intervalov (Teorija repov); — analiza surovinskega zaledja v koroški regiji z optimizacijo (gozdarstvo, kmetijske dobrine, surovine za gradbene namene kot pesek, ilovica, kamnolomi, rudarstvo in železarstvo); — gospodarsko družbeno sodelovanje različnih panog, kot primer — gozdarstvo, lesna industrija, kmetijstvo, turizem in gostinstvo, — lesna industrija, gradbeništvo, — rudarstvo — železarstvo itd. Izvedba teh nalog je možna šele takrat, ko se bo enota učvrstila, kadrovsko ojačala in povezala z računalništvom. 3. Analiza srednjeročnih planov koroških občin. Koroške občine imajo v srednjeročnih planih družbeno ekonomskega razvoja različno startno osnovo v obdobjih; občina Radlje in Ravne (1971—1975), Slovenj Gradec in Dravograd (1973—1975). V programih, ki so bili sestavljeni v letu 1971, so nekateri podatki neuporabi ji vi, poleg tega pa je v občinskem merilu sestavlja-lec upošteval tiste podatke, ki jih je dobil od delovnih organizacij. Ti podatki pa so glede razširjene reprodukcije v mnogih kazalcih takšni, da jih tudi podjetja niso zavestno predvidevala in planirala. Iz teh okoliščin bo treba ponovno analizirati plane, in sicer s stališča: — ugotavljanja bodočega razvoja področij, ki imajo regionalni pomen, — prekritost regionalnih funkcij, — kako se uresničujejo usmeritve, sprejete na medobčinskem svetu koroških občin v dokumentu »Akcijski program bodočega družbeno ekonomskega razvoja v koroški regiji«. Rok: avgust 1974. 4. Koroška regija ne poseduje informativnega biltena, ki bi posamezne organizacije združenega dela in občine kontinuirano obveščal o gospodarskih dosežkih in stanju na drugih področjih dela. Potrebno je, da enota ustanovi komisijo za informatiko, ki bi na podlagi enotnih imenovalcev v regiji podatke nadalie obdelovala in programirala s pomočjo računskega centra. Iz tega sledi tema: — osnove komunalnega sistema informacij v koroški regiji za potrebe občin in organizacij združenega dela. Vsakdanja pot Rok: september 1974. 5. Zbornice v republiki služijo kot strokovni organ. V naši regiji delovanja zborničnih funkcij prav malo čutimo. Enota bi imela nalogo, da se širše in tesneje poveže z zbornico in sporazumno s težnjami razvojnih konceptov v regiji usklajuje in rešuje vprašanja, ki so del družbenega usmerjanja v republiki in federaciji. Naloga: »Priprave za delovanje zborničnih funkcij v koroški regiji«. Rok: oktober 1974. 6. Evidenco in način zbiranja statističnih podatkov je treba v regiji poenotiti, tako da bi v naslednjem letu potek dela bil usklajen s težnjo priprave podatkov za računalniško obdelavo. To pa zahteva uskladitev zapisov in formularjev na vseh področjih. Rok: december 1974. 7. Analiza demografskih tokov s poudarkom na potrebah gospodarstva in družbenih služb po delovni sili v regiji je nujno potrebna. V letošnjem letu bi analiza zajela stanje v letu 1974, tako da bi delovne organizacije in družbene službe imele pregled gibanj demografskih tokov. Naloga: »Analiza demografskih tokov s poudarkom na potrebah gospodarstva in drugih služb po delovni sili«. Rok: december 1974. 8. Pomoč pri izdelavi razvojnih usmeritev občin za leto 1974 v obliki mentorstva, s tem da nosilec angažira dva delovna dneva za posamezno občino. Rok: začetek decembra 1974. 9. Analiza vloge s posebnim poudarkom na razdelitvi regionalnih funkcij. Tema je širša in zahteva obsežnejši pristop. Razdelitev posameznih interesnih sfer je v trenutni situaciji zelo heterogena in pestra, zato bi se naloga pričela pripravljati v letošnjem letu, končala pa v prihodnjem. Malo po novem — malo po starem Preden povem karkoli več, bi rad rekel, da sem imel prvotno namen nasloviti ta prispevek z malo po novem — bolj pa še po starem. Vendar nočem biti kriti-zer, temveč samo na papirju razmišljam in zadovoljen bi bil, če bi mi kdorkoli dokazal, da nisem na pravi poti — seveda bi mi bilo ljubše, če bi me podprl, mi dal prav. Od sprejetja nove ustave je minilo pol leta, od ustavnih amandmajev leta, od prvih začetkov samoupravljanja že četrt stoletja. Mimo so pismo, sedmi in deseti kongres in še kaj. Cas teče. Naša oblika demokracije ubira svojo, svojsko začrtano pot, ki pa ni zmeraj najbolj ravna ne gladka. Uspehi so vidni, to je nesporno, vprašanje pa je, kaj bi bilo treba storiti, da bi se nizali s hitrejšim tempom, ali bolje rečeno, kaj je vzrok — da ne rečem krivec — da se družbeno ekonomski in politični, socialistični samoupravni odnosi ne razvijajo oz. utrjujejo hitreje, kot bi bilo pričakovati po tem, kako jih deklariramo? Osnovni vzrok bi bil po mojem tale: Mnogo je organov, forumov — seveda tudi posameznikov — ki prihajajo do pravilnih, splošnih in načelnih ugotovitev, ki jih potem dajo na svetlo v obliki resolucij in v drugih oblikah, premalo pa takih, ki bi konkretno začeli izvrševati sprejete sklepe, ali pa vsaj — kar bi bilo po mojem zelo pomembno — dali vsaj konkretne predloge za konkretno akcijo. Vemo, da revolucija ni trenuten akt v dobesednem smislu, in da sprememba odnosov zahteva veliko časa: vendar je dolžnost vseh delovnih ljudi — še zlasti pa komunistov — da store kar največ za formiranje takih medsebojnih odnosov, ki se bodo upravičeno imenovali socialistični in samoupravni. Mislim, da je nepotrebno še in še poudarjati, da je naša glavna naloga razvijati samoupravljanje v vseh sredinah, zlasti še v organizacijah združenega dela. Drži, da smo samoupravno organizirani in da so formalno marsikje že doseženi ugodni rezultati; v vsebinskem smislu pa smo marsikje še zelo daleč. Premalo je, če rečemo, da morajo vsi — v absolutnem smislu — storiti vse. Vsi, to je toliko kot nič! Naloge je treba konkretizirati, izvrševalce točno določiti. Nesporno je, da so tu v prvi vrsti poklicane družbeno politične organizacije, ki zaenkrat še vse premalo neposredno sodelujejo pri reševanju tekočih družbenih problemov, zlasti pa še — kar me najbolj peče — pri oblikovanju in preoblikovanju samoupravne organizacije. Rok: v letu 1975. Program dela enote bo možno izvesti, če bodo v maju zasedena poleg vodje naslednja delovna mesta: — raziskovalec (dipl. ekonomist) 1 — statistik (VEKŠ ali srednja šola) 1 — strojepiska 1 Enota pa računa še na pomoč ECM in zunanje sodelavce. Mag. Franc Pečnik, dipl. inž. Da bom bolj konkreten, poudarjam, da gledam na stvari skozi prizmo železarne, da pa se ne motim, če mislim, da se tudi v drugih organizacijah združenega dela spopadajo s podobnimi težavami. Poglejmo npr., kakšna je zastopanost delavca iz neposredne proizvodnje — tj.: delavca v elementarnem smislu besede — v delavskem svetu podjetja? Ali pa dejstvo, da je v delavskem svetu neke TOZD celo eden — od dveh — vodilnih delavcev! Letos spomladi smo volili člane delegacij v OZD. Postavljali smo temelje novemu delegatskemu sistemu. Upam si trditi, da vsaj pri nas v železarni teh temeljev nismo ravno najbolje zabetonirali. Nočem, da se javno obrekujemo in kompromitiramo, upam pa, da bo predvolilni postopek za naslednje volitve malo bolj solidno izveden kot je bil letos; vemo pa, kdo ga je dolžan izvesti! Zavedati se moramo — še enkrat — da oblika in vsebina msta eno in isto in da pojem; član DS ali občinski odbornik le označuje nekaj bistveno drugega kot delegat v DS ali delegaciji TOZD. Nedopustno je, da se delegat udeleži seje, ne da bi se prej po-sveotval oz. na drugi način dobil mnenje delavcev, ki so ga izbrali. Delegat, ki ne sodeluje aktivno v delu svojega organa, ni delegat, s samo telovadbo pa se raje ukvarjajmo na prostem, ne pa v sejnih dvoranah. Družbeno politične organizacije — v prvi vrsti — morajo dajati samoupravnim organom pobudo, konkretne predloge v zvezi z delom in organizacijo, kritizirati in sproti pomagati oz. sodelovati, ne pa da se dogaja — kot se je že — da se stoji več ali manj pasivno ob strani, potem pa udari po že izvršenem delu, kot da bi bila določena družbeno politična organizacija nekaka opozicija nasproti samoupravi. Ločiti moramo kritiko od kritizerstva, kdor sam malo ali pa ničesar ne stori, nima pravice kritizirati. Družbeno politične organizacije so tudi dolžne čimprej organizirati oziroma dati pobudo za organizacijo seminarjev, tečajev in drugih oblik izobraževanja delegatov. Vemo, da se na tem dela, mislim pa, da je že skrajni čas, da bi bilo tudi kaj narejenega. Nepravilno in nepošteno je postaviti nekoga pred delo, ne da bi mu obenem tudi povedali, kaj in kako naj dela. V železarni je že bil organiziran seminar za vodje delovnih skupin. Upam, da ne bodo drugi — podobni — ravno takšni. Upam si trditi, da ta seminar ni bil najbolj uspešen. Seminar ni predavanje! Najmanj kar je, je potrebno, da se udeležencem predhodno dostavi material, ki pa mora biti napisan v takem jeziku, da bo vsaj v grobem razumljiv slušateljem. Ni namreč vseeno, komu predavatelj predava. Če predznanja ni, je treba pač graditi od začetka. Zavedati se tudi moramo, da bo to izobraževanje tudi precej stalo, kar po mojem sicer sploh ne bi smelo biti problem, je pa. Če smo že pri tem, da nas ta naša demokracija tudi nekaj stane, bi rad rekel naslednje: Res je, da sorazmerno pogoste seje, zasedanja in sestajanja stanejo, res pa je tudi, da se v nekaterih sredinah problem napihuje, tako da že celo mnogi vodilni delavci dajejo izjave, da bo to sestajanje spravilo tovarno na boben. Take izjave so smešne, nepoštene in politično nesprejemljive; dajejo pa jih mnogokrat ljudje, ki ne znajo, ne morejo ali pa nočejo videti poti in možnosti ter rezerv, s katerimi bi podjetje, najmanj kar je, kompenziralo vrednost na sejah izgubljenih ur. Seveda nočem trditi, da mora sestajanje ostati takšno, kot je, brez pripomb-Ravno nasprotno! Prizadevamo si in si bomo morali še bolj, da bodo seje dobro pripravljene, material napisan v razumljivi obliki; kratka, jasna in avtentična tolmačenja itd. Zelo aktualno vprašanje — ki pa se ga zaenkrat še vsi več ali manj izogibamo — je plačana oz. neplačana odsotnost na sejah voljenih organov. Če problem analiziramo, vidimo, da ni tako preprost, kakor bi ga nekateri radi prikazali. Ne bi se hotel spuščati v podrobnosti, mislim pa, da je zadnji čas, da ga načnejo vsi forumi po vrsti ter da se končno že enkrat reši-Smatram, da je sedanji čas ravno najpri' mernejši, ker nam je z resolucijami 10-kongresa ZKJ dana podlaga in vodilo Z3 [ naše odločitve. Ko že razmišljamo o problemih razvija' joče se samouprave, mislim, da bi bil° treba posvetiti pozornost še enemu problO' mu, ki ni pogosto na dnevnem redu. Vodilni in vodstveni delavci, njihov p°' ložaj in vloga v procesu samoupravljanja Njihov položaj in vloga sta v naših samoupravnih aktih zelo jasno definirana, vpr3' šanje zase pa je, kako so se vživeli v svojo vlogo. Vodstveni delavci niso le nujen del samoupravljanja oziroma, da so tudi sami samoupravljalci, temveč mnogo več od tega: že na račun svojega položaja v nekei® okolju so dolžni uveljavljati, razvijati i® spodbujati samoupravljanje. Svoj položaj morajo potrditi ne le s strokovno, temveč tudi z idejno politično usmeritvijo. To je namreč tudi zelo pomemben del moraln0 političnih vrlin in sposobnosti, ki jih mo' rajo imeti, če hočejo zavzemati višji delovni položaj. Odločitev o tem, kdo t° uresničuje in kdo ne, pa mora predvsei® sprejeti zveza komunistov ob aktivni podpori drugih socialističnih sil. Janko Dežma® SLANA ABECEDA Družabni razgovor — variacije na nobeno temo. Navada je druga težnost. Navada — pri mnogih ljudeh nadomešča značaj. Pleša — nudizem na najvišji ravni. Sreča je vsota malih radosti. Sreča je kombinacija dobrega zdravja in slabega spomina. Nagrobnik je kesanje z zamudo. Gospodinja je svetopisemska oseba: »P° , trebuhu se boš plazila in brisala prah vSe življenje«. Svetnik je mrtev grešnik s popravlje' nim življenjepisom. ' Poroka je prelomljena zaroka. Poročni dan je dan med »smeš« • »moraš«. i DELO IN RAZVEDRILO Stara šara živimo v dobi hitrega gospodarskega in družbenega razvoja. Ritem časa je vse bolj nagel in napet, zahteve do človeka Pa so vsak dan večje. Civilizacija, ki z en° roko daje, z drugo pa jemlje, postavlja ljudi pred nove preizkušnje. Posebno v industrijskih krajih je človek lzPostavljen raznovrstnim negativnim vplivom, kot so npr.: onesnaženje okolja, vode in zraka, ki mu povzročajo različne telesne in duševne okvare ter bolezni. Čeravno se danes laže živi, standard narava, delovni čas se krajša, pa je duševno Vsak dan bolj napeto. V industrijsko razvitih državah že dalj časa raziskujejo pojave utrujenosti pri dela. Iščejo načine, kako bi enolično in ubi-lajoče delo na tekočem traku izboljšali. Zato uvajajo obvezne odmore med delom ln skušajo delavce razvedriti na različne Načine. Delavca utrujajo: mišično delo, postranska obremenitev, nenehno sedejo, dolga koncentracija, ropot, prah, pli-ni> vlaga, vročina, mraz in še kup drugih stvari. Določena mera utrujenosti se poja-vi pri vsakem delu, delavčeva storilnost zmanjša, zato je počitek med osemur-nim delom nujen. Počitek sicer ni enak vse vrste dela, vendar pa ima le nekaj skupnih lastnosti. Počitek je že, če menjamo okolje, če Sremo med odmorom iz zaprte delavnice pisarne na svež zrak. Delavcu, ki nekaj ur sedi za pisalno mizo ali stoji ob stroju, bo zelo koristilo, če se bo med odborom malo sprehodil in razgibal. Nekatere delovne organizacije so že poskrbele, da se njihovi delavci med odmorom lahko razgibajo z žogo in se tako počutijo bolj sveži in okrepčani. Upoštevati Pa moramo, da nekateri delavci opravijo tako delo, da se jim med odmorom Prileže posedeti, mirovati in prebrati nekaj vrstic iz časopisa. Ugotovitve kažejo, da so sprehodi, perjanica, odbojka, namizni tenis in kegljanje najbolj priljubljene oblike aktivnega Počitka med odmorom. Številne raziskave s° že dokazale boljše zdravstvene in de-t°vne sposobnosti pri tistih ljudeh, ki se ^ okviru aktivnega odmora ukvarjajo s kakšno lažjo obliko športne aktivnosti. Ugotavljajo predvsem manjše število ne-Sreč in porast proizvodnje. U prostem času pa so najbolj priljubljene oblike rekreacije nedeljski izleti v hri-v.6. Organizirani planinci naj bi pritegnili čitti več ljudi v kolektivih. Poleti je vse ^eč privržencev kopanja, pozimi pa smu-anja in sankanja. Če pogledamo na pomembnost športnih Panog za rekreacijo, vidimo, da so stro-°vnjaki dali prednost planinstvu, plavanju, smučanju in kolesarstvu. Usi ti športi se pretežno izvajajo v na-rPvi in v izdatni meri vplivajo na dihala jP srčno žilni sistem. Dopuščajo tudi svo-°dno izbiro časa in niso vezani na kolek-lv oziroma partnerje. , želo priporočljivi so tudi lažji športi ,1Pl so: namizni tenis, odbojka, badminton, Plinanje in kegljanje, vendar so ti že ve-ahi na prostor in rekvizite in je možnost a množično vadbo omejena. Delovne or-®ahizacije bi morale organizirati izposoje- valnice za športne rekvizite, tako bi si lahko vsakdo nabavil opremo, ne glede na njegov socialni položaj. Tudi počitniški domovi morajo skrbeti za primerno razvedrilo med dopustom, zato bi morali imeti na razpolago: rekvizite za namizni tenis, loparje za perjanico, krogle za balinanje, žoge, čolne, prostor za odbojko, prostor za ples na prostem itd. Delovne organizacije morajo storiti kar največ, da bodo delavci prišli do zdravega razvedrila, pri tem pa upoštevati predvsem prostovoljnost in osebno zainteresiranost. Nekateri so navdušeni za kolektivne igre, drugi za individualne oblike aktivnosti, kot so sprehodi, ribolov, knjige itd. Vsakdo se naj ukvarja s tisto obliko športne dejavnosti, za katero se bo sam odločil. Vendar je potrebno vzbuditi zanimanje do športa nekaterim pasivnim delavcem. Navajati jih moramo na to, da bodo znali del svojega prostega časa izkoristiti za športno rekreiranje in jih prepričati o potrebi in koristnosti športa. Končno lahko potrdimo, da je rekreacija namenjena vsem ljudem, ne glede na starost, spol in poklic, saj vsem prinaša razvedrilo, zdravje in osebno zadovoljstvo ter prispeva k povečanju delovne in obrambne sposobnosti in boljšemu počutju. Albert Hojnik Socialna plat ropotije Krajevna skupnost skrbi med drugim tudi za čistočo kraja in lep videz okolja, in ker stare šare ni mogoče odmetavati v smeti, je naša krajevna skupnost konec maja organizirala odvoz take doslužene ropotije, ki se valja po podstrešjih in kleteh. Da je bil res že zadnji čas za takšno akcijo, kaže dejstvo, da se je zbiranje in odvažanje od predvidenih treh raztegnilo na pet dni, iz stanovanjskih sosesk Čečovje, stare Ravne, Janeče, Šan-ce in Javornik pa so v smetno jamo za Javornikom zvozili čez 1300 m3navlake. Ni kaj reči — dobra in koristna akcija, ki obeta postati tradicionalna in gre zanjo naši krajevni skupnosti res vse priznanje. Se je pa ob tem pokazalo vsaj še dvoje: — da v odpadnih stvareh ne znamo videti surovinske vrednosti ne zasebniki ne podjetja, ki bi z ustrezno propagando lahko vsaj med šolarji začela vzbujati čut za štednjo takšnih materialov, kot so npr. steklenice in odpadni papir; — da nas rastoči standard dela včasih že kar potratne. S tem seveda ne cikamo na fotografijo, ki kaže dotrajan televizor, hladilnik in štedilnika, saj lastniki nedvomno sami vedo, kdaj se kakšna stvar ne da več popraviti in je le še v napoto. Nekoliko drugače pa je morda s kavči, posteljnimi vložki in podobnim, kjer stvari včasih tudi že zaradi manjših okvar nadomeščamo z novimi, ne tako daleč proč — morda v hribih, morda tudi v dolini — pa bi bil marsikdo vesel tega, kar mi namenjamo smetišču. Vendar, kaj storiti? Ker se s pomanjkanjem nihče ne hvali, mi ne vemo zanj, on ne za nas. Morda si revež še prevoza našega odsluženega kavča ne bi mogel privoščiti — mu ga naj torej podarimo, pa še zastonj zapeljemo na dom? Tolikšna dobrodelnost bi pa res bila že preveč, in tako lepo krajevna skupnost vse skupaj zastonj zvozi na smetišče pa konec. Vse je v redu ali pa tudi ne, s katerega zornega kota se pač gleda te stvari. Najbrž sploh ne gre za to, da ne bi hoteli s tem, kar nam je odveč, koga razveseliti, ampak zato, da ne maramo imeti komedij. To naj bi opravil kdo namesto nas, pa bi bilo. Ampak kdo bi to bil? Bi se lahko s tako delikatno nalogo obrnili na Rdeči križ? Ima ta podatke o družinah, ki živijo v pomanjkanju? Je danes zaželena javna akcija takšne vrste? Se morda v okviru kakšne druge organizacije kdo ukvarja s takšnimi vprašanji? Do maja 1975 imamo čas za razmislek in pripravo najbolj ustrezne rešitve, kako bi dali naši ropotiji socialno vsebino. M. K. HUMOR V TOZD Intervju Novinar: »Tovariši delavci, želim, da mi poveste, kakšni so medsebojni odnosi med delavci v vaših obratih! No, vi ste, če sem prav razumel, Ivan Sprednik. Verjetno že dolgo delate v obratu, kajne?« Odg.: »Toda jaz nisem ... jaz, pravzaprav, ne delam ...« Nov.: »No, pa vi povejte! Franci Špe-car ste, kajne?« Odg.: »Da. Tudi jaz že nekaj časa ne delam več!« Nov: »Kaj pa vi, tovariš Liznik?« Odg.: »Jaz tudi ne.« Nov.: »Ja, kdo pa pri vas dela?!« Odg.: » ... pa delavci, vendar!« Kontrola Vratar pretipa kovinostrugarju Ivanu torbo, ta pa se razjezi: »Kaj tipaš, ko še za noht materiala nisem odnesel!« Vratar pa odgovori: »Ker si v to tako prepričan, mi pokaži podplate, da vidim, če se je vanje zasadil kak ostružek!« Iz dela kolektivnih izvršilnih organov Odbor za splošne zadeve je na sejah razpravljal o prijavah in predlogih za dodelitev posojila interesentom za odkup stanovanjskih objektov v Kotljah in dodelitvi dolgoročnega posojila za individualno gradnjo ali adaptacijo stanovanjskih hiš. Pri obravnavi zadev je upošteval višino sredstev in sklep, sprejet na seji zbora delegatov 29. maja letos. Za stanovanjske hiše v Kotljah je bilo povedano, da je na razpolago 26 stanovanjskih objektov. Na razpis, ki je bil objavljen na podlagi sklepa zbora delegatov, se je za odkup prijavilo 27 kandidatov. Za vse je bil v skladu s kriteriji samoupravnega sporazuma določen vrstni red in s tem prioritetni red prosilcev. Trem kandidatom, zaposlenim, v železarni, pa je stanovanjske objekte iz prvotno zagotovljene kvote odstopila skupščina občine Ravne. Za navedene primere se je zato v železarni obravnavalo samo vprašanje kredita, ne pa tudi vrstni red. Iz določenih osebnih vzrokov pa je od svoje namere za odkup stanovanjskega objekta naknadno odstopilo pet kandidatov, tako da je za nakup objektov ostalo le 22 kandidatov oziroma so štirje stanovanjski objekti začasno ostali še neprodani. Po obravnavi posameznih primerov ter upoštevajoč sklep zbora delegatov in določbe samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih Železarne Ravne je bilo sklenjeno: — v skladu s samoupravnim sporazumom o stanovanjskih razmerjih Železarne Ravne se za nakup stanovanjskih objektov v Kotljah dodeli kredit naslednjim prosilcem: 1. Antoliču Alojzu 150.000 din 2. Černetu Francu, dipl. inž. 145.152 din 3. Filipančiču Štefanu 145.152 din 4. Bertalaniču Antonu 110.000 din 5. Hovniku Rudolfu 145.152 din 6. Hrastniku Francu 150.000 din 7. Koboltu Leopoldu 150.000 din 8. Krebsu Petru 145.000 din 9. Krebsu Rudolfu 150.000 din 10. Macurju Vladu, dipl. inž. 145.152 din 11. Meznerju Jožetu 134.784 din 12. Novaku Andreju 144.416 din 13. Polancu Karlu 111.440 din 14. Rudolf Mariji 150.000 din 15. Rističu Aleksandru 145.152 din 16. Sekavčniku Adolfu 124.418 din 17. Vevarju Štefanu 145.152 din 18. Urnautu Maksu 145.152 din — Za odkup stanovanjskih objektov, ki jih je iz svoje kvote odstopila skupščina občine Ravne, se kredit dodeli: 1. Čegovniku Francu 2. Orožmu Petru 3. Strmčnik Mariji 145.152 din 145.152 din 145.152 din — Kredit se vsem dodeli, ko bodo prosilci predložili pogodbo o nakupu stanovanjskega objekta v naselju Kotlje. Pogodbo o nakupu sklenejo vsi z investitorjem, tj. Gradbenim podjetjem Dravograd. — Prosilci, katerim je bil dodeljen kredit za nakup stanovanjskih objektov v Kotljah, morajo družbeno stanovanje, do katerega ima razpolagalno pravico naša železarna, če ga zasedajo, izprazniti do 1. julija 1977. Kredit pa morajo pričeti odplačevati 1. januarja 1977. — Občinski skupščini Ravne je predlagati, da pri gradbenih dovoljenjih za naselje v Kotljah določi zunanji videz stanovanjskih objektov, rok za ureditev okolice in sankcije za primere če tega do roka, ki bo določen, posamezniki ne bodo izvršili. Ob določitvi pogojev za dodelitev kredita za odkup stanovanjskih objektov v Kotljah je odbor sočasno obravnaval kriterije, ki naj bi veljali za zaposlene, ki jim bo dodeljen dolgoročni kredit za individualno gradnjo stanovanjskih hiš. Z namenom, da bi bili pogoji izpraznitve družbenega stanovanja, če ga zasedajo, in pričetek vračila kredita pri vseh prosilcih vsaj približno izenačeni, je bilo sklenjeno: — zaposleni, ki jim bo dodeljen dolgoročni kredit za individualno gradnjo stanovanj, morajo pričeti posojilo vračati, kot sledi: a) za posojilo do zneska 50.000 din po preteku enega leta od sklenitve posojilne pogodbe, b) za posojilo nad 50.000 do 100.000 din po preteku dveh let od sklenitve posojilne pogodbe, c) za posojilo nad 100.000 din po preteku dveh let in pol od sklenitve posojilne pogodbe. Za kredite, namenjene za individualno gradnjo stanovanj, adaptacije ter dograditve že obstoječih stanovanjskih hiš, je bilo povedano, da se je na natečaj, ki je bil objavljen, prijavilo 213 prosilcev. Za te namene je po sklepu zbora delegatov letos namenjeno 4,250.000 din. Čeprav je zbor delegatov sklenil, da se morebiti sproščena sredstva, namenjena za odkup stanovanjskih objektov v Kotljah, lahko prenesejo za potrebe kreditiranja individualne gradnje stanovanj, je kljub temu sredstev za individualno kreditiranje stanovanjske izgradnje za tako število prosilcev premalo. Za vse prosilce je bil v smislu pogojev in kriterijev, določenih s samoupravnim sporazumom o stanovanjskih razmerjih, izdelan vrstni red. Z namenom, da bi se letos poskušalo upoštevati čim več prosilcev, je bilo že pred pripravo končnega predloga sklenjeno, da se vsem upravičencem, ki po izračunu dosežejo limitarno vsoto, znesek kredita zmanjša za 20 Vo. Razliko, ki po odbitku nastane, pa naj bi vsi uveljavili oziroma dobili naslednje leto. Seznam prosilcev, ki bi po navedenih kriterijih in izračunu letos prišli v poštev za dodelitev kredita, je bil še pred obravnavo na odboru za splošne zadeve izobešen na oglasnih deskah. Na objavljeni seznam prosilcev je bila vrsta ugovorov in pripomb. Pri obravnavi in analizi posameznih primerov je bilo ugotovljeno, da so posamezniki v svojih zahtevkih navedli napačne podatke, da so bili ti podatki pri nekaterih pomanjkljivi tudi po krivdi kandidatov ipd. Na podlagi navedenih ugotovitev je skupni odbor za splošne zadeve prišel do ugotovitve, da predloga, kot je posredovan, ni mogoče potrditi. Zato je sklenil: — predlog kandidatov s prednostne liste za dodelitev kredita za individualno gradnjo stanovanj se začasno odloži; — pooblasti se kadrovsko splošni sektor, da opravi ponovni pregled vlog ter izračun točk in vrstnega reda prosilcev. V primerih, ko bi tudi pri ponovnem pregledu bili morebiti sporni, je določiti posebno strokovno komisijo, ki mora opraviti ogled stanja na kraju samem. Na podlagi ponovnega pregleda in ugotovitve stanja je izdelati prednostno listo kandidatov in jo posredovati v razpravo ter potrditev odboru. Odbor pa je na sejah razpravljal še o nekaterih drugih vlogah. Za nekatere predloge in vloge je bilo odločeno, da jih je v dopolnitev in dodatno strokovno obdelavo vrniti predlagateljem oziroma strokovnim službam. O vlogah, o katerih je odbor odločil, so bili o načinu rešitve prosilci posebej pismeno obveščeni. Skupni odbor za gospodarjenje Na sejah je odbor razpravljal o predlogu sanacijskega programa za TOZD TRO Prevalje, obravnaval informacijo o razgovorih v zvezi s priključitvijo podjetja Stroj Radlje, obravnaval program investicij in način financiranja, o čemer je bil kasneje govor tudi na delavskem svetu podjetja, obravnaval in odločal pa tudi o drugih zadevah, vlogah iz svoje pristojnosti. Za sanacijski program za TOZD TRO je bilo rečeno, da je odbor na podlagi sklepa zbora delegatov imenoval posebno komisijo z nalogo, da izdela sanacijski program in pripravi predloge ukrepov. V razpravi je bilo dodatno poudarjeno, da bi služba za razvoj, predvsem kar zadeva proizvodni program, morala izdelati projekt nadaljnjega razvoja TRO in sodelovanja med posameznimi TOZD. Potem ko je bil odbor podrobneje seznanjen z ugotovitvami in predlogi ukrepov, je bilo sklenjeno: — z navedenimi ugotovitvami in predlaganim besedilom se potrdi sanacijski program za TOZD TRO Prevalje; — sanacijski program, ki določa ukrepe za izboljšanje poslovanja TOZD TRO Prevalje, mora, potem ko ga bodo potrdili samoupravni organi v tej TOZD, postati osnova za načrtovanje operativnih akcij vodstva TOZD TRO; — nadzor nad uspešnostjo akcije in izvajanjem sanacijskega programa vrši skupni odbor za gospodarjenje, ki bo na podlagi periodičnih obračunov in zaključnega računa, dodatnih analiz in poročil vodstva TOZD TRO spremljal izvajanje sprejetih ukrepov ter P° potrebi ukrepal; — potem ko bo sanacijski program sprejel še delavski svet TOZD TRO, mora vodstvo TOZD poskrbeti, da bodo zaposleni prek zborov seznanjeni z vsebino sanacijskega progra-ma in za njegovo izvršitev potrebnimi ukrepi; — služba za razvoj mora izdelati program nadaljnjega razvoja TOZD TRO, s tem da je predhodno pripraviti projekt proizvodnega sodelovanja med posameznimi TOZD. Kar zadeva predlog za priključitev podjetja Stroj Radlje k naši železarni, je bilo povedano, da so se že do sedaj vršili okvirni pogovori, v okviru katerih so bila izmenjana medsebojna stališča ter morebitni pogoji ob združitvi. Na podlagi dosedanjih razgovorov sta bili v železarni imenovani dve delovni skupi' ni — komisiji — z nalogo, da do 20. septern-bra letos izdelata analizo in pregled dejan' skega stanja poslovanja podjetja Stroj, pri' pravita pa tudi predlog nadaljnjega razvoja tega podjetja do leta 1980. Po razpravi je odbor s posredovanimi infor-macijami soglašal ter sklenil, da naše načete razgovore v tej smeri dejansko nadaljuje* mo, da pa bodo bolj konkretni razgovori umestni šele potem, ko bosta obe delovni skupini končali z delom. Odbor je bil seznanjen, da je treba v smislu samoupravnega sporazuma o združevanju 'J podjetje Železarna Ravne med TOZD I in I* na eni ter TOZD TRO Prevalje na drugi strani skleniti pogodbo o kratkoročnem okvirnem posojilu za sredstva, ki so bila TOZD TRC* decembra 1973 in januarja 1974 dana na raZ' polago za kritje manjkajočih obratnih sred' stev z namenom, da bi TOZD TRO v letoš' njem letu lahko normalno poslovala. Odbor pa je bil ob tem sesznanjen tudi z vlogo te TOZD, s katero prosijo, da se jim odobri uporaba pripadajočega dela kredita v višin1 300.000 din za potrebe stanovanjske izgradnja ki ga je Ljubljanska banka, podružnica Slovenj Gradec, odobrila Železarni Ravne kot celoti. Po obravnavi obeh predlogov ter izmenjavi mnenj in stališč je odbor sklenil: — pooblašča se finančno računovodski sektor, da s TOZD TRO sklene pogodbo o kratkoročnem okvirnem posojilu v znesku 15 nuli j onov din, v katerega je vštet že tudi znesek 2 milijona din, ki ga je ta TOZD na račun posojila za obratna sredstva dobila že decembra lansko leto. Pogodba se sklene med posojilojemalcem TOZD TRO na eni in posojilodajalcem TOZD metalurške proizvodnje 1° TOZD mehanske obdelave na drugi strani; — TOZD TRO Prevalje se iz sredstev kredita, ki ga je odobrila Ljubljanska bankp> podružnica Slovenj Gradec, za kreditiran]6 stanovanjske izgradnje odobri kredit v zneskd 300.000 din. Obravnavana sta bila predloga finančno računovodskega sektorja, ki sta se nanašala ua ugotovitev rezultata kontinuiranega popisa >d odpis nekurantnih zalog. Upoštevajoč predi0-1’ in utemeljitev je bilo sklenjeno: — potrdi se rezultat kontinuiranega popis3’ opravljen v prvem turnusu letošnjega leta, ‘d odobri knjiženje ugotovljenih viškov v znesk3 1.602,82 din v dobro drugim dohodkom te* manj kov v znesku 511,77 din v breme izrednih stroškov; . — odobri se odpis nekurantnih zalog razu>d odlitkov in kovanega materiala v teži 6.959 k« in vrednosti 48.561,97 din; in sicer: a) na vrednost starega železa se preknj'3* znesek 14.679,19 din, . b) na izredne stroške pa razlika v višid 33.882,78 din. V zvezi z odpisom nekurantnih zalog je ob' ; vestiti materialno službo TOZD II z nalof?d| da pregleda vso zalogo za odpis predlaganj izdelkov oziroma odkovkov ter ugotovi, če ves material, predlagan za odpis, res neuporaben. Če se ugotovi, da se posamezni izdelk še lahko uporabijo, jih je treba izvzeti ter odpisati težo in znesek vrednosti, to pa pri kontnem odpisu zneska upoštevati. Na predlog posameznih TOZD in sektorj®^ ter ob upoštevanju potreb in utemeljitev 1 Ob prazniku OF smo v vrtcih Solzice in Marjetka priredili »partizanski pohod« na Navrški vrh. Vodil nas je nekdanji partizanski kurir Foto: M. Kotnik odbor odobril službena potovanja v inozemstvo, in sicer: —■ inž. Jožetu Rodiču 12-dnevno službeno Potovanje v Zahodno Nemčijo, kjer bo na institutu Max Planck opravil strokovno prakso s Področja preiskave orodnih jekel: — Jožetu Osenjaku in Francu Uršniku 5-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemči-J°> kjer bosta pri firmi Holler opravila dogovorjeno strokovno prakso; •— inž. Vladu Strahovniku 1-dnevno službeno potovanje v Avstrijo, kjer se bo udeležil strokovnega posvetovanja o aktualnih problemih preizkušanja materiala; —• inž. Ivanu Ažnohu in Angelu Gracijan-sky 4-dnevno službeno potovanje v Bolgarijo, kjer bosta v poslovno tehničnih zadevah v zvezi z izvozom naših izdelkov obiskala firmo Rudmetal; — inž. Alojzu Knezu in Franju Haramiji 5-dnevno ter inž. Jožetu Geršaku 3-dnevno službeno potovanje v Romunijo, kjer bodo zaradi sklenitve pogodb za dobavo industrijskih Požev obiskali firmo Forexim; Maksu Strmčniku in Francu Godcu 4-dnevno službeno potovanje na Poljsko z nalo-g0> da ugotovita možnost izvoza in prodaje Paših izdelkov v to državo; Antonu Navodniku 7-dnevno službeno Potovanje v Sovjetsko zvezo, kjer bo sodeloval kot član ZJZ pri razgovorih in sklenitvi Pogodbe o dobavi starega železa za tretje četrtletje letošnjega leta; dr. mag. inž. Ferdu Grešovniku 4-dnevno službeno potovanje na Poljsko, kjer se bo Udeležil mednarodne konference o rentgenski strukturni analizi. Razen stroškov potovanja vremeni železarno tudi plačilo prispevka za Udeležbo na posvetovanju v znesku 1000 polj-skih zlotov; , inž. Vladu Racu eno in poldnevno službeno potovanje v Avstrijo, kjer bo v zvezi z dobavo elektrod obiskal firmo Elektroden-erke v Steegu; . — Francu Maroltu in Ivanu Vušniku 3-dPevno službeno potovanje v Italijo z nalogo, da pri firmi TEOMR razčistita sporna tehnična vprašanja o žerjavni elektro opremi, ki jo °mo nabavili pri tem podjetju; inž. Janku Gnamušu 6-dnevno službeno Potovanje v Francijo, kjer se bo udeležil mednarodnega simpozija o problematiki toplotne obdelave. Razen potnih in drugih stroškov bremenijo našo železarno še prispevek udeležbo na simpoziju v znesku 400 franc, tankov; . — inž. Jožetu Zuncu in Antonu Godcu 4-dhevno službeno potovanje v Švico, kjer bo-®ta obiskala mednarodno razstavo proizvajal-Cev grelne žice. Odbor je razpravljal še o predlogih za od-ms ali izravnavo sredstev, ki so se nanašali da uvoz raznega materiala in opreme. Predlo-p1 so se nanašali tako na odpis negativnih ka-/°r tudi pozitivnih razlik. Razlike pa so po ddvedbah predlagateljev nastale zaradi razlik . količini in vrednosti dobavljenega blaga, dodatno izstavljenih faktur ipd. Po obravnavi Predlogov, ki so bili posredovani, je bilo skle-dJeno: odobri se, da se firmi Centromaskin od-Piše razlika v znesku 4000 švedskih kron; odobri se odpis negativne razlike v zne- 16.640 avstrijskih šilingov. Razlika je navala zaradi večje vrednosti dobavljenega blaga; j,odobri se odpis negativne razlike v zne- 25.268 šilingov. Razlika je nastala zaradi ,rVotno nepravilno izstavljene fakture; I s,~- odobri se odpis pozitivne razlike v zne- 13.230 avstrijskih šilingov. Razlika je na-j Jdla kot posledica razlike v ceni med uvoženo 1 d Plačano vrednostjo blaga; odobri se odpis razlike v znesku 4.256 DM. . Pzlika je nastala zaradi razlike med uvoženo d Plačano vrednostjo blaga. f. Odbor je razpravljal in odločal še o nekate-Jh drugih vlogah. O načinu rešitev in odloči- ki so bile sprejete v posameznih prime-, d> pa so bili prizadeti pismeno posebej ob-e^Ceni. -et Vzpodbuden start jeseniških novatorjev v letu TUL V jeseniški železarni so merodajni in odgovorni organi samoupravljanja skupaj s sindikalno organizacijo, tehnično proizvodnim in planskoekonomskim sektorjem, društvom inženirjev, tehnikov ter Dl ATI toplo pozdravili pobudo zveznega zavoda za patente in zvezne gospodarske zbornice ter enakih služb ter organov republike, da se po letu kakovosti leti 1974 in 1975 proglasita za leto TUL, leto tehničnih inovacij in zaščite industrijske lastnine. Jeseniški železarji so uspešni iznajditelji, novatorji, racionalizatorji in avtorji malih toda potrebnih in koristnih obratnih izboljšav. Sami ali skupinski so v letih po osvoboditvi izvedli, uvedli v proizvodnjo in predložili v oceno že preko 2150 zelo koristnih in uspešnih tehničnih izboljšav. V železarni Jesenice se aktivno stalno ali občasno bavi z in venci jami in inovacijami prek 600 zaposlenih. Vsi odgovorni v podjetju se dobro zavedajo, da so domači iznajditelji odlično nadomestilo za drage tuje strokovnjake. Z lastnimi silami, znanjem in poletom so večkratni iznajditelji, novatorji, lastniki Boris Kidričevih in Lambert — Pantzovih nagrad in odličij v železarni Jesenice prekinili dosedanjo prakso kupovanja tujih izumov, patentov in licenc sumljive vrednosti. Jeseniški železarski kolektiv se ponaša z avtorji dvajset in več izboljšav. Organi samoupravljanja skupaj s sindikalno organizacijo močno odpirajo inventivno dejavnost med vsemi zaposlenimi. Iznajditelji pa tudi zaslužijo zaupanje kolektiva. V letih po osvoboditvi so modernizirali, mehanizirali in avtomatizirali številne dotrajane, zastarele in iztrošene proizvodne kapacitete, peči, valjčne proge, stroje in strojne naprave. Nenehno skrbe tudi za večjo delovno disciplino, delovno varnost in boljše delovno vzdušje zaposlenih, zmanjšujejo število zaposlenih in kljub temu dosegajo večjo kakovostno proizvodnjo. Prva in glavna skrb novatorjev in racionalizatorjev v železarni je_manjša poraba delovnega časa za večjo množično in kakovostno proizvodnjo. Diplomirani inženirji, metalurški strokovnjaki, proizvodni in vzdrževalni asistenti, direktorji TOZD in obrato-vodje predstavljajo v železarni skupaj z delovodji in mojstri močno armado napredno usmerjenih članov kolektiva. Veliko izboljSevalnih predlogov nakazuje manjšo porabo materialnih, proizvodnih in drugih stroškov. Glavno skrb pa posvečajo no- vatorji preprečevanju in zmanjševanju kva-rov, ki povzročajo zastoje in s tem občutno zmanjšujejo proizvodnjo. Izboljšati skušajo notranji in zunanji transport, lotevajo pa se tudi večjih in bolj zamotanih nalog in problemov. Vendar potrebuje železarna še več iznajditeljev, zato bodo v letu TUL na Jesenicah vložili maksimalne napore v novo aktivizacijo vseh članov kolektiva. Služba za raziskave, izume in racionalizacije pri SEOP pripravlja nov pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih (že peti), ki bo po sprejetju veljal za vse tri slovenske železarne, priključeno delovne kolektive in gospodarske organizacije, ki bo še bolj stimuliral iznajditelje in novatorje. Novost tega novega pravilnika bo, da bodo odgovorne službe v železarnah hitreje, pravilno in objektivno ocenjevale vse invencije, da bodo prizadevni in uspešni avtorji dobili tudi večje, vzpodbudnejše odškodnine, nagrade, rente ali akontacije za svoje delovne in tehnološke dosežke. V veliki meri se bo pri oceni upoštevala ustvaritvena sposobnost in službeni položaj avtorjev. Lestvica upravičenih odškodnin se bo dvignila od dosedanjih 3,5% do 6% na 2 do 15 %. V prvem polletju 1974 je bilo uvedenih v proizvodni proces 29 nadvse koristnih tehničnih izboljšav s katerimi so avtorji kolektivu prihranili in ustvarili preko 4,300.000 din prihrankov. Štiri komisije za raziskave, izume in racionalizacije pri TOZD talilnic, valjarn, hladne predelave in VET so imele polne roke dela, kako pospešeno in objektivno oceniti vse v oceno predložene izbolj Sevalne predloge in kako nagraditi prizadevne in uspešne avtorje. V prvem polletju je bilo na osmih sejah komisij za raziskave, izume in racionalizacije v železarni Jesenice odobrenih in izplačanih 26 odškodnin, nagrad, rent in akontacij v skupni vrednosti 87.000 N din, kar je lepo priznanje, ki ga iznajditelji, novatorji in racionalizatorji tudi zaslužijo. Z uspešnim startom v leto TUL so jeseniški železarji odprli novo stran in usmerili kompas delovnega in ustvarjalnega poleta v množično in kakovostno inventivno dejavnost. Pri doseganju teh ciljev jim želimo srečno. Uroš Zupančič Teta in whisky Stara teta je popila prvi wisky v svojem življenju. »Brrr!« se je stresla, »kot zdravilo, ki ga je moj rajni moral jemati zadnjih dvajset let!« KULTURNA KRONIKA VI. srečanje pihalnih orkestrov občine Ravne 2. junija je bilo na Ravnah pred domom železarjev zdaj že tradicionalno srečanje pihalnih orkestrov ravenske občine. V znanem okolju, ki daleč ni najbolj primerno za takšne prireditve, vendar edino, ki ga premoremo, se je zvrstil naslednji spored: Pihalni orkester DPD »Svoboda« Prevalje, dirigent Julije Burdzi: A. Lara: Granada, A. Delbeca: Popularni potpuri, D. Lorbek: Variacije. Pihalni orkester ravenskih železarjev Ravne na Koroškem, dirigent Jožko Herman: B. Kaempfert: Španske oči, Peter: Cirkus Penz — zvončki solo Ljubica Šteharnik, F. Lehar: Vesela vdova. Pihalni orkester »Svoboda« Maribor — Tezno, dirigent Marjan Golob: J. P. Sou-sa: Polkovnik Bogay — koračnica, A. E. Kelly: Počitnice v Španiji, A. Leemann: Mixed Pickles. Škoda, da organizator te lepe prireditve, odbor za glasbeno dejavnost pri OZKPO, ni mogel zagotoviti tudi nastopa v vabilih napovedane rudarske godbe iz Mežice, ki bi nedvomno tvorno zaokrožila spored. Sicer pa ta odbor poleg gledališkega najbolje skrbi za kontinuirano dejavnost in tudi iz leta v leto pritegne večje število sodelujočih. Likovni salon je zaključil razstavno sezono Razstavna sezona 1973/74 bo ostala v spominu predvsem zato, ker je likovna dejavnost po nekajletnih gostovanjih prvič dobila lasten razstavni prostor — ravenski likovni salon v začetku lanskega decembra. Tako je bilo možno planirati večjo dejavnost kot kadarkoli doslej, realizacija tega načrta pa je zdaj pred nami. Od decembra do junija so se zvrstile naslednje razstave: — slikarska kolonija 73, — Cobal — Potočnik, — Prežih v likovnih delih, — madžarski slikarji iz Železne županije, — Zelenko — Zelenko, — amaterji — železarji, — učenci osnovnih šol. To pomeni, da je bila poprečno po ena razstava na mesec in tudi v prihodnje zaradi omejenih finančnih možnosti programa najbrž ne bo mogoče širiti. Minula sezona je pokazala nekatere značilnosti ter v zvezi z njiimi navrgla nekaj kratkoročnih in srednjeročnih nalog, ki jih bo odbor Likovnega salona reševal po svojih zmožnostih. Gre tu predvsem za širjenje stalnega kroga prijateljev likovne umetnosti, ki predstavljajo tisto jedro, za katerega je smotrno prirejati tudi predavanja in razgovore o temah s tega področja, pri čemer je morda srednjeročna naloga sistematično sodelovanje z likovnimi pedagogi po šolah. Med srednjeročne naloge spada še stalna zaposlitev kustosa — organizacijsko spretnega umetnostnega zgodovinarja — zbiranje umetniških del za kvalitetno stalno zbirko ter v prihodnosti kdaj strokovna obdelava umetnostno zgodovinskih spomenikov v občini. Tekoče pa bo treba določati oziroma izvajati razstavno politiko. Ze letos se je namreč pokazalo, da se na začetku sezone sprejeti razstavni program iz različnih vzrokov lahko tudi spremeni in razširi. Ker je likovni salon edini specializirani razstavni prostor v občini, so skoraj nujne tudi želje, da bi kdaj razstavljali v njem še kaj drugega kot samo likovne stvaritve, pa se je treba glede tega opredeliti načelno in konkretno. Bolj obrobno, pa ne čisto nepomembno je vprašanje glasbeno-recitacijskih programov ob otvoritvah razstav. Uveljavila se je praksa, da povabimo nanje manjše domače pevske skupine, ob tem pa se je rodila tudi upoštevanja vredna zamisel, da bi kazalo ta del programa vsaj v mejah možnega prilagoditi vsebini vsakokratne razstave ter povabiti ob domačih morda tudi tuje glasbene in besedne umetnike, kakor vabimo že tuje strokovnjake za obrazložitev razstav. Na kratko pa lahko te naloge povzamemo tako, da je namen likovnega salona stalna, načrtna in kvalitetna likovna dejavnost, za katero je treba zainteresirati čim širši krog ljudi, predvsem pa mlade. In še napoved za jesen: septembra oziroma oktobra naj bi se predstavila domačin Franc Boštjan in akad. kipar Drago Tršar. Slikarska kolonija Ravne 74 Železarna Ravne organizira letos že peto slikarsko kolonijo, ki traja od 15. do 25. avgusta 1974. Vodi jo Franc Boštjan, udeležbo pa so obljubili: Bogdan Čobal, akad. slikar iz Maribora, Janko Dolenc, kipar iz Vuzenice, Bojan Golia, akad. slikar iz Maribora, Gustav Gnamuš, akad. slikar iz Ljubljane, Ferdo Mayer, akad. slikar iz Kamnika, Vlado Potočnik, akad. slikar iz Ljutomera, Miloš Požar, akad. slikar iz Ljubljane, Tone Tomazin, slikar z Jesenic, Karel Zelenko, akad. slikar iz Ljubljane. n. r. SREČANJE OKTETOV V ŠENTJERNEJU V soboto, 22. junija, so se v Šentjerneju na Dolenjskem že tretjič zapovrstjo zbrali okteti iz vse Slovenije. Prišlo jih je kar osemindvajset, med njimi tudi naš oktet TRO, ki je na tej prireditvi nastopil drugič. Organizator tega srečanja je vsako leto Šentjernejski oktet. Na predvečer revije so bili v sedmih krajih na Dolenjskem koncerti, na katerih so nastopili po štirje okteti. Tako so lahko ta večer po vsej Dolenjski poslušali našo narodno pesem, ki jo v današnji moderni dobi življenja vedno bolj potiska v ozadje. Polne dvorane poslušalcev pa so bile dokaz, da narodni pesmi še vedno radi prisluhnemo, zaradi svoje domačnosti nam je ljuba in blizu, zato smo hvaležni vsem, ki jo ohranjajo in širijo med ljudmi. V nedeljo pa je vseh osemindvajset oktetov nastopilo v Šentjerneju na pro- stem. Vsak se je predstavil z eno pesmijo, nato pa so pod vodstvom Radovana Gobca zapeli še vsi skupno. Vso prireditev j® spremljala ljubljanska televizija, tako da bomo lahko v eni izmed oddaj to srečanje videli tudi mi. Po končanem nastopu je bilo tovariško srečanje vseh oktetov. Pevci so izmenjali medsebojne izkušnje in mnenja. Prvič se je porodila tudi misel, da bi bilo teh srečanj več, vendar v manjših obsegih, morda nastop dveh ali treh oktetov. Na tak način bi lahko po vsej Sloveniji spoznali narodno pesem vseh slovenskih pokrajini saj vsaka prinaša nekaj posebnega. Pevci so Šentjernej zadovoljni zapuščali z iskreno željo, da se prihodnje leto spel dobijo, bogatejši z znanjem in izkušnjami' Domačinom pa bo v srcih še dolgo zvenela slovenska pesem, ki je te dni preplavljala dolenjske griče. Ivanka Prislan RAZMIŠLJANJE NA TOVARIŠKO TEMO Nedavno tega je Delo poročalo, da so | v Tanzaniji prepovedali ogovarjanje 1 1 »gospodi« in »ekscelencami« ter namesto tega uvedli besedo »naiugu«, kar pomeni v jeziku svahili »brat«. V Zairu pa so Se odločili, da bodo vladne funkcionarje og°' varjali z izrazom »državljan«, kar veija tudi za predsednika Mobutuja. Nekoč so tudi pri nas vsi bili gospodjei vsaj nazivno. Potem se je ta navada — ogovarjanje z gospodi — začela spremi' njati. Ne naenkrat, z vladno prepovedjo kot v Tanzaniji, temveč počasi, a vztraj' no si je začela zagotavljati domovinsko pravico beseda »tovariš«. Glasila se je enako kot naziv za prijatelja ali sodrug3' ki ga je naše ljudstvo že davno prej ime' lo, vendar je pomenila nekaj bistven® drugega. Rojena v vzhodni stepi se je utr' jevala in kalila v težkih letih naše revo' lucije in postala jasen in čist izraz socia' lističnih, demokratičnih odnosov med de' lovnimi ljudmi nove Jugoslavije. Vemo, da jih je bilo mnogo, ki se s »tovarišem« nikoli niso mogli prav sp P' jazniti. Tudi zdaj so še takšni, vendar t>' bili krivični, če bi vsakomur, ki koga og°/ varja z gospodom ali gospo, takoj nadej* pečat zlonamernosti. Vendar so tudi tak1. Ni še dolgo tega, kar sem — uradno •j-' poklical po telefonu starejšo sodelavko i*1 jo ogovoril s tovarišico X itd. Popolnom3 resno mi je odvrnila, da ni učiteljica. P° sem pri izhodu iz tovarne ogovoril resne' ga tovariša s tovarišem, pa me je pouči*' da se tovariš v fabriki, na kakšni seji cer zelo lepo čuje, na cesti pa ne, ker n>'; sva krav skup pasla. Vprašujem se, do kod smo prispeli s t0 i svojo malomeščanščino. Do kdaj se bom0 i samo na sejah obmetavali s tovarišicam1: > in tovariši, na cesti ali v avtobusu pa t tovariš le takrat, kadar je treba koga n3' £ hruliti. Govorimo o novi ustavi. Govorim0 i o vsebini samoupravnih socialističnih od' j nosov, zakaj pa ne bi spregovorili tudi 0 zunanjem izrazu teh odnosov? Vem, d° b ne bo lahko, vendar mislim, da moram0 j) vsaj poskušati kaj storiti, da bo besed0 i( tovariš spet našla prostor, ki ji pripada. ?i J. D. t INFORMATIVNI FUŽINAH ŠPORTNE VESTI SLOVENSKI ŽELEZARJI NA PECI 22. junij 1974 je bil dan, izbran za izlet združenega podjetja Slovenskih železarn na Peco. Zanimanje za ta izlet je bilo zelo veliko, posebno še med ravenskimi železarji, saj so bili oni zadolženi za njegovo izvedbo. Vsi smo hiteli z raznimi Pripravami, obveščanjem med kolektivom in drugod. Da bi bil pohod kar najbolje organiziran, smo vse stvari pripravili s Pomočjo sindikalne organizacije železarne Ravne in njene komisije za rekreacijo. Po prejetih prijavah iz drugih podjetij smo pričakovali rekorden obisk. Dan pohoda nas je presenetil z jutranjim dežjem. Kljub deževnemu jutru se je na zbirališču v Ravnah zbralo 65 železarjev. Število je bilo okrnjeno skoraj na polovi- oo. V Mežici, kjer je bilo naše izhodišče, je še vedno rahlo rosilo, vendar to ni motilo nobenega in vsi so veselo odšli proti megleni Peci. Vodniki so v Mežici nestrpno pričakovali svoje izletnike iz drugih krajev in ugibali, če bo kdo sploh Prišel. Prvi so prispeli s svojim avtobusom čla-hi kolektiva iz Krope, vsi veselih obrazov m precej številni. Skupina z vodniki je takoj krenila na pot. Kmalu za njimi zopet avtobus z železarji iz Stor in zopet avtobus z ljubljansko registracijo, to so izletniki iz podjetja Tovil iz Ljubljane. Drug Za drugim izginjajo in že jih je videti na Zadnjih obronkih gozda nad Mežico. Manjkajo še samo železarji iz Jesenic, kira je bila že precej čez 9, ko prispejo hrdi oni s svojim avtobusom. Med čakanjem na izletnike iz drugih krajev smo opazili, da so med tem časom prihajali hrdi posamič številni zamudniki z Raven m Prevalj. Tako je bila številna planinska družina zRruženega podjetja Slovenskih železarn 2e vsa na pohodu proti sivi Peci. Vreme Se je tudi izboljšalo in sonce je poslalo Sv°je žarke skozi težke oblake. Prve skupine z Raven so prispele do k°če že okrog 9. ure. Za njimi so se vrnile skupine, kot so prihajale z avtobusi h° Mežice. Vsaka skupina je imela svojega vodiča, ki je skrbel za nemoten pohod, varnost in dobro počutje med izletniki Na koči je bil vsak udeleženec pogo-l soen s toplim čajem. Po kratkem postanku in počitku na ko-v* se je velika družina, med seboj pome-saria iz raznih kolektivov, podala proti ! Vrhu Pece, ki je oddaljen od koče dobro : kro. s0 se povzpeli na vrh, so bili h^aščeni s prijetnim, toplim soncem, med-jrih ko je v dolini prevladovala megla. epozabni vtisi lepega razgleda z vrha, °gled okolice in votline kralja Matjaža so Navdušili vse, tako da je bilo razpoloženje a višku. Pomešani med seboj so si izmeni misli o izletu, o delu in raznih do-?°clivščinah, tako da je okrog 280 udele-,; eheev izleta bilo res eno samo združeno i! °^1etie, tokrat v naravi, na izletu, i ij. 10 je bilo precej prek poldneva, ko je i 'a vsa železarska družba zopet zbrana ) planinsko kočo. Vse navzoče je v °nu planinskega društva Mežica po-v ravil nien podpredsednik tov. Gorše °jze in jim zaželel prijetno razvedrilo, nato pa jih je pozdravil še generalni direktor Slovenskih železarn tov. Gregor Klančnik z besedami, da se bomo na tem koncu Karavank srečevali iz leta v leto in vedno številnejši. Dejal je, da je kisik predvsem potreben nam železarjem pri naši povečani proizvodnji za njegovo zdravo rast in življenje pri našem ustvarjalnem delu. Na kraju je vse povabil na veselo snidenje pri Mihevu. V skromen spomin na prvo srečanje slovenskih železarjev na Peci je vsak udeleženec sprejel spominski znak od koče, znak ravenske železarne in turistično brošuro Mežice. Od vzhoda, sem od Uršlje gore, ki nas je ljubosumno ogledovala, so se začeli zbirati temni oblaki in napovedovali še nevihto, zato jo je številna druščina urno ubrala po poti proti Tomaževi koči in dalje proti Mihevu. Ni trajalo dolgo in že so začele padati debele kaplje, ki jih je spremljalo glasno grmenje in bliskanje. Zadnji del skupine je bil že deležen krepkega dežja, medtem ko je bila večina že pod streho. Pri Mihevu pod Peco je bil vsak udeleženec pogoščen z dobrim in izdatnim okrepčilom. Za prijatelje nogometa je bilo tudi poskrbljeno z dvema televizorjema. Razpoloženje je popestril še nastop pevskega zbora »Vres« s Prevalj in izletnikom zapel več slovenskih in koroških narodnih pesmi. Odmerjeni čas se je bližal koncu in ob 6. uri so začele zapuščati prijeten kraj Mihelovo grupe iz drugih krajev. Gromko je zadonela pesem iz grl slovenskih železarjev, stiski rok, prijateljski objemi in obljuba, da se v prihodnjem letu zberemo zopet na Peci, in še številnejši. Avtobusi so odbrzeli po dolini Koprivne proti Črni in dalje proti raznim krajem, odkoder so prišli ljudje, s katerimi nas ne vežejo samo delovne dolžnosti, ampak tudi vezi, ki nas razveseljujejo in poživljajo. Franc Telcer NAŠA TELESNA KULTURA O tekmovanju športnikov iz naše doline, predvsem pa z Raven in o njihovih rezultatih sproti berete v dnevnem časopisju in v našem Informativnem fužinarju, zadnje čase pa vas bolj tekoče o njihovih uspehih seznanjajo tudi z razglasne postaje v naši železarni. Da bi ne bili seznanjeni s tekmovanji in dosežki ravenskih pa tudi drugih koroških športnikov, torej ne morete več reči. Seveda je to prav. Prav je, da ste sproti obveščeni o rezultatih »svojih« športnikov, svojih zato, ker jim tudi vi omogočate, da sploh lahko tekmujejo. Prav zato mora vaše zanimanje za šport postati še večje. Še tesnejše stike bo treba navezati, še za trdnejšo vez se bo treba zmeniti, ker ta naš šport mora res postati NAŠ šport in ker še vedno potrebuje pomoči. Ne več toliko materialne (pa čeprav je treba tu reči, da je ZELO ZMOTNO MNENJE, da ima sedaj kvalitetni vrhunski šport že dovolj denarja) kakor pa moralne. Vsi vi lahko tu pomagate kot podporni člani, kot funkcionarji, kot gledalci, kot pomočniki in pokrovitelji, pa tudi kot kritiki in kontrolorji, najbolje pa kot aktivni poborniki in soustvarjalci velikih športnih družin v vseh naših krajevnih skupnostih. Če zapišem, da vas šport potrebuje, potem mislimo dobesedno, da vas potrebuje mladina, da vas tudi na športnem igrišču potrebujejo vaši sinovi in hčerke, potem smo prepričani, da tudi vi potrebujete šport, zato je prav, da ga skupno tudi oblikujemo. Seveda ta uvod ne pomeni, da gre tu zgolj za tekmovalni šport, gre za veliko več, za bolj celovito ter široko področje: gre za telesno kulturo od telesne nege in vzgoje prek vadbe in treningov, nastopov, tekmovanj, zmag in porazov, gre še tudi in predvsem za vas, za vašo rekreacijsko dejavnost, za sproščeno in zdravo življenje. Do sedaj smo bili pač bolj navajeni na be-sedo»šport« in pod to besedo pojmovali vse, od vzgoje do iger, počasi se bomo morali navaditi na besedo »telesna kultura«, ker resnici na ljubo moramo priznati, da telesna kultura pomeni mnogo več kot samo šport, pomeni to, kar smo v prejšnjem odstavku že zapisali. In to telesno kulturo bomo morali znati pravilno pojmovati, vsi jo bomo morali osvojiti. Ker nam telesna kultura veliko lahko da, zato mora postati naša. Da bi čimprej pri tem uspeli! AKCIJE TTKS To poteh partizanske Ljubljane Naša temeljna telesnokulturna skupnost je v letošnjem letu izvedla nekoliko uspešnih akcij, od katerih bi vam radi najpomembnejše na kratko opisali. To želimo iz dveh razlogov. Prvič zato, ker vas hočemo z našim delom Železarji vrh Pece Foto: š. Vevar seznanjati, in drugič zato, ker gre za akcije, kjer ne razglašajo zmagovalcev, ampak se ocenjujejo kot množične in poučne. Zelo ugodno je bila v slovenskem prostoru ocenjena udeležba naših na letošnjem pohodu prijateljstva in spominov v Ljubljani. Kako tudi ne, saj je iz Mežiške doline peljal v našo metropolo kar poseben vlak skupno okrog 850 udeležencev. Pri tej akciji se je ponovno pokazalo, da se s sodelovanjem da veliko narediti. V trikotu TTKS — odbor za ŠSD — šole se je res veliko. Prav je, da bolj podrobno pogledamo naše udeležence. Sami ocenite prispevek posameznih sredin (tudi telesnokultur-nih organizacij). Na tej telesnokulturno — politični manifestaciji, ki jo je s svojim obiskom počastil tudi predsednik Tito, je iz naše doline sodelovalo naslednje število udeležencev: — iz SŠD Samorastnik, pos. osn. šola Ravne, 42, — iz ŠSD Pionir, osn. šola Ravne, 270, — iz ŠŠD Mladost, osn. šola Prevalje, 125, — iz ŠŠD Štalekar, osn. šola Mežica, 81, — iz ŠŠD osn. šole Črna, 115, — iz ŠŠD ŠC Ravne, 70, — iz ŠŠD Gimnazije, 65, — iz TO Sivi rudarji Črna, 11, — iz TO Koroški jeklarji Ravne, 43, — iz PD Prevalje, 5. Poleg teh, ki so sodelovali na pohodu 5 oz. 10 km, so v tekmovalnem delu nastopile še 4 štafete ŠŠD gimnazija, 1 štafeta ŠC in 1 ekipa železarne Ravne v pohodu na 25 km. Kakor ste gotovo čitali, so bile gimnazijke tudi letos najboljše! K tej akciji mogoče še samo to. Veliko naporov je zahtevala od vseh, od otrok in spremljevalcev. Na pohodu pa so kljub temu bili tudi otroci izpod Pece in drugih zaselkov, daleč proč od avtobusnih in železniških postaj. In prav tem gredo še posebej naše čestitke, saj so morali najprej kar po polnoči peš do avtobusa, od tam na vlak pa v Ljubljani na pohod in spet nazaj. Vlak, avtobus — in pozno ponoči utrujeni peš domov. Čas starta v Ljubljani bo treba drugo leto prestaviti. Bolj ugoden bo moral biti tudi za bolj oddaljene. In med njimi smo tudi mi. SHOD ČLANOV ŠŠD Za dan mladosti so se spet izkazali odbor za ŠŠD (vodi ga tov. Skrinjarjeva) in šole. Domenili so se za skupen pohod na Naravske ledine. In res so šli iz izhodiščnih krajev Raven in Prevalj, iz nekaterih šol kar vsi s profesorji na čelu. Sicer pa saj so skoraj povsod tudi oni člani šolskih športnih društev! Vse je bilo v redu, le nekaj je bilo narobe: vreme je nagajalo, in ko smo bili že na Ledinah se je nebo pomračilo in začele so padati prve debele kaplje dežja. Na srečo jih je veter odganjal in pozneje v dolini smo lahko ugotovili, da je vse skupaj bilo videti veliko bolj črno, kot je v resnici bilo. Zaradi takega vremena pa je bilo vse le prehitro končano, kulturni program, ki ga je pripravil odbor za ŠŠD, in govor predsednika IO TKS SR Slovenije tov. Dagmarja Šusterja, ki se je zavzel za to, da bi mesec mladosti postal tudi mesec telesne kulture. Vreme pa ni moglo zmotiti nad 1830 članov šolskih športnih društev iz OŠ Črna (224), OŠ Mežica (48), OŠ Prevalje (458), OŠ Ravne (465), posebne OŠ Ravne (57), gimnazije (525), šolskega centra (33) in rudarskega šolskega centra iz Mežice (26), da ne bi v svoji brzojavki izpod Uršlje gore zaželeli našemu dragemu predsedniku tovarišu Titu vse najboljše za njegov rojstni dan z iskrenimi željami, da bi še dolgo čil in krepak bdel nad nami. REKREACIJA ZAHTEVA ZNANJE TTKS posveča veliko skrb tudi rekreacijski dejavnosti zaposlenih in se pri tem zaveda, da je ta dejavnost, če jo želimo pojmovati bolj široko za vse, in to moramo, še zelo mlada in zato zahteva veliko propagande, predvsem pa je odvisna od pravilnega usmerjanja in kadrov. Tu morajo še veliko storiti tudi delovne in sindikalne organizacije, tako pri pravilnem vrednotenju te dejavnosti, kakor tudi pri vzgoji za to potrebnih kadrov. TTKS si prizadeva, da bi skupaj z občinskim sindikalnim svetom čimprej zaposlila prepotrebnega profesionalnega rekreatorja, ki bi v naši občini strokovno usmerjal to dejavnost, je pa seveda tudi popolnoma prepričana, da morajo profesionalni rekreatorji dobiti svojo zaposlitev čimprej tudi v vseh večjih kolektivih in krajevnih skupnostih, kar med drugim predvideva tudi srednjeročni razvoj občine Ravne (na vsakih 1000 sodelavcev po en profesionalni rekreator). Kljub vsemu pa bo tudi še naprej potreben amaterski kader in zato je treba, da že obstoječega izobražujemo, obenem pa moramo te vrste stalno obnavljati. TTKS je prav zato v juniju organizirala na Rimskem vrelcu seminar za rekreatorje v delovnih in drugih organizacijah, ki je zelo dobro uspel. Predavala sta dr. Krešo Petrovič iz Ljubljane in prof. Tone Goršič iz Celja o programiranju športne rekreacije, o kolesarski akciji v Celju, o akciji TRIM pri nas in v svetu, o organizaciji tekmovanj, o prizadevanju pri pridobivanju telesne kondicije in o športno rekreativni dejavnosti Slovencev. Na ta seminar (poprečna udeležba 25 slušateljev) so poslali svoje rekreatorje železarna, rudnik, Viator, tovarna lesovine in lepenke, dimnikarsko podjetje, zdravstveni dom, TRO, gimnazija, tovarna nogavic, Gradis, Merx, Koloniale ter gozdarska obrata iz Črne in Raven, kar na eni strani zgovorno dokazuje, da rekreacija le pridobiva vedno nove privržence, na drugi strani pa moramo žal tudi ugotoviti, da bi bila lahko udeležba še večja (manjkali so rekreatorji iz Stavbenika, Inštalaterja itd.). Vsi udeleženci seminarja so dobili od TTKS brezplačno knjige »SZDL o telesni kulturi«, »Rekreacija delavcev v delovnih organizacijah« in »Športno-rekreativna dejavnost Slovencev«, ogledali pa so si tudi barvni zvočni film o TRIM tednu v Celju, seminar pa zaključili z aktivno vadbo na TRIM stezi. Predavanja na seminarju so bila kvalitetna, znanstveni izsledki podani v poljudni obliki, veliko pa je bilo iz prakse, kar je bilo še posebej cenjeno. Zato želja, naj se na jesen ponovno organizira tak seminar, ne samo obvezuje, ampak tudi potrjuje pravilnost takega načina usposabljanja rekreatorjev na občinskem nivoju. ŠPORT SPROŠČA TRIM piknik pri TRIM stezi v Mežici je bil namenjen zdravi zabavi in je temu primerno bil tudi organiziran. Osrednja točka zabavnih iger je bila štafeta v zaključnem poligonu s 5 člani, ki so morali izmenično opraviti naslednje naloge: streljanje z zračno puško, tek med količki, prekladanje drv, tek v vreči, metanje žoge na koš, metanje obročkov, vodenje žoge, premagovanje ovir in hoja po gredi s polnimi vedri vode. Vse to je bilo za tekmovalce, seveda še bolj za gledalce zelo zabavno, med člani so se najbolje odrezali železarji, ki so zmagali tudi v plezanju po vrvni lestvi, med članicami pa so bile najboljše udeleženke iz rudnika (medtem ko so njihovi vrstniki kot za šalo premagali vse nasprotnike v vlečenju vrvi). Vsak udeleženec TRIM piknika je lahko sodeloval v teh igrah, poleg tega pa se je lahko preizkusil v streljanju z zračno puško in opazoval tabornike v njihovih spretnostih pri postavljanju šotorov. Sodeč po praznih porcijah »srbskega pasulja«, specialitete pripadnikov JNA, je TRIM piknik obiskalo kakih 800 ljudi. Namen je bil torej dosežen, saj ne gre predvsem za zmage, pa čeprav so se delile kolajne. Gre za sodelovanje, zato ne moremo mimo tega, da ne bi zapisali, da bi tak TRIM piknik le moral združiti še več ljudi iz vseh krajev naše doline in da se bodo morali na takih zabavnih tekmovanjih prikazati in srečati kovači, valjarji, topilci, rudarji, strugarji, ključavničarji, pro-svetarji, uslužbenci, gozdarji, inženirji in drugi delavci, saj je tako srečanje idealna priložnost za zbliževanje med ljudmi. To velja seveda tudi za ženske, za delavke in uslužbenke in prav nobenega opravičila ni mogoče najti za nežni spol iz naše železarne, ki v Mežici ni imel niti ene ekipe! TRIM piknik je zelo dobro pripravila krajevna komisija za rekreacijo iz Mežice, sodelovali pa so še mežiški strelci in taborniki. Da je bilo res vse v redu je poskrbela tudi rudarska godba. »ŠPORT ZA VSE« V organizaciji TTKS občine Ravne je v drugi polovici junija na Rimskem vrelcu predaval gospod Walter Baumann, profesor telesne vzgoje iz Winterthura iz Švice. Gospod Baumann, ki je znan kot strokovnjak na področju »športa za vse« tako pri načrtovanje njegove dejavnosti, kakor tudi pri načrtovanju in izgradnji ustreznih objektov, je imel pri nas dve predavanji, in sicer na tenm »TRIM trening — nujnost« in »Šport za vse na praktičnih primerih«. Obe predavanji sta bili zelo kvalitetni id zanimivi. V prvem predavanju na temo »TRI®* trening — nujnost« je g. Baumann poudaril potrebo po redni dnevni rekreaciji za zdravo in sproščeno življenje, ki ni treba da je dalj' ša od 10 minut dnevno. Seveda pa mora bm tako intenzivna, da doseže utrip srca okro=> 120—130 udarcev na minuto. (Utrip srca 170 ] 80 manj število vaših let). Če se pri takem treningu — najboljši za krepitev srca in krvnega obtoka je tek (sledica kolesarjenje in plavanje) — le rahlo potite in se med tekom lahko še pogovarjate, potem ste v dobri kondiciji in le glejte, da jo boste z rednim trenim gom obdržali — dovolj ste storili za vaš | zdravje. Če pa tega niste sposobni (če dolge [ niste delali ničesar, tak trening ni za vas) P°' tem morate počasi začeti. Biti morate reda ter vztrajati in uspeh ne bo izostal (o tem bo' mo še pisali). V 16-minutnem barvnem zvočnem filmu, k| je sledil predavanju, je bila zelo nazorno pr1.' kazana razlika med netreniranimi ljudm1’ ljudmi, ki dajo nekaj za svoje zdravje ter s utrjujejo, in med vrhunskimi športniki. V ob' dobju 6 mesecev so ljudje, ki so začeli redna trenirati, izboljšali svoje zmogljivosti za 8,5 'J pri nižjem utripu srca v poprečju za 10 udar' cev v minuti. Če upoštevamo, da srce lak*, »počiva« samo med dvema utripoma, potem ® da izračunati, da ima srce treniranega človek^ vsako leto dodatno 1 teden počitka! Proti tre' ningu vrhunskega športnika — recimo smu' čarskega tekača — to seveda še ni nič. Vr' hunski športnik ima tak trening, da so njege' ve zmogljivosti kar za 50 3/o višje od netren1' ranega človeka, pri tem pa je njegov utrjP srca še veliko nižji in tako da vrhunski špor nik na leto svojemu srcu kljub veliko večji111 naporom dodatne 3 tedne počitka! Po filmu pa je g. Baumann posredoval ^ razgovor z velikim pobornikom »športa * vse« profesorjem Ludwigom Prokopom, dire* torjem avstrijskega nacionalnega instituta * športno medicino, ki med drugim trdi, da s ljudje, ki se redno ukvarjajo s športom, * 10—-15 let mlajši, kot to ustreza njihovi biol° ški starosti. Drugi dan je g. Baumann predaval temaj »Šport za vse na praktičnih primerih« in P tem v besedi in z diapozitivi posredoval )Z kušnje iz Švice v dejavnosti športa za vse ,1 pri gradnji ustreznih objektov, nakar so b> ( v diskusiji, v kateri so med drugimi sodeloVa tudi prof. Jovan iz Ljubljane, prof. Goršič Celja, prof. Ošina iz Kranja in inž. Smrtn1 iz naše železarne, obravnavana predvse vprašanja iz prakse pri delu z različnimi S cialnimi skupinami in vprašanja o učinkov ti propagandni dejavnosti. Kvalitetno, strokovno in zanimivo predaj , nje je zelo dobro uspelo, udeležilo pa se ga 1 oba dneva nad 40 slušateljev iz različnih kf , j jev Slovenije, med njimi tudi iz vseh kraJe ( naše doline. VSI NA KOLESA Spoštovani bralci — dragi železarji! TT^ bo v jeseni organizirala veliko — množica akcijo z naslovom: »S kolesom po Mežiški d t lini«. Danes samo toliko. Pripravite kole®, ) pripravite se na vožnjo po naši dolini (ča® , g ne bomo merili) trenirajte že sedaj! Vse da go boste zvedeli pravočasno. . O največji akciji »Naučimo se plavati« P11 ^ eni izmed naslednjih številk. -ate' Na koncu pa piknik pri Mihevu ŠAH Na VI. rednem hitropoteznem turnirju ^užinarja je zmagal A. Erjavc pred B. Planinškom, Rističem, J. Jesenekom, J. Jancem itn. Po točkovnem ocenjevanju N stanje naslednje: Ristič in Planinšek 15, Zunec 11, Erjavec 10, J. Jesenek 7 l°čk itn. Na medobratnem tekmovanju štiričlanskih moških ekip je med štirimi sodelujo-ci«ii ekipami v finalu valjarna premagala 'zobraževalni center. Škoda je, da se športni referenti po sindikalnih podružnicah ^iso potrudili za številnejšo in kvalitetno udeležbo. » V okviru sekcije za problemski šah pri K Fužinar je izšel bilten »Rokada«. Na-J?enjen je ljubiteljem problemskega šaha. ‘sti, ki se zanimajo za reševanje in sestavljanje šahovskih problemov ter za štu-se lahko povežejo z urednikom »Ro-kade« in predsednikom sekcije za problem-ski šah dipl. inž. J. Žuncem, ki bo nudil Potrebne informacije. jo- STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Rezervnih starešin v obCini RAVNE . pbčinski odbor Združenja rezervnih volkih starešin je na zadnji seji 26. junica razpravljal predvsem o strokovnem '2°braževanju svojih članov. Prav tako ^a je pregledal svoje delo za preteklo ob-°bje tega leta. ^ mesecu februarju so nameravali organizirati v Črni smučarski patruljni po-0' dar je ob sedanjem sistemu financiranja teles-ne kulture treba dajati več informacij o re' zultatih, ki so tudi posledica vloženih sred' stev. Selektivne uvrstitve potrjujejo dobrO’ uspešno in prizadevno delo v klubu, ki pa Še daleč ni takšno, da ne bi moglo biti boljše. Dosedanji rezultati nas sicer uvrščajo med štiri najuspešnejše klube v Sloveniji, smo Pa precej odmaknjeni od jugoslovanskega P°' prečja. Tega pa ne bomo mogli doseči, če n® bomo pričeli razmišljati o profesionalizacij vadbenega kadra. Danes mladi kvaliteta' igralci (od 10 let naprej) trenirajo 2—3-kr*1' dnevno, pri nas pa 2—4-krat tedensko, pri če' mer pa ugotavljamo, da imamo tako talentir3' no generacijo, kot je že dolgo nismo imeli. Zensko ekipo čakajo septembra na Ravnaj1 naporna kvalifikacije za vstop v elitni razred' 2e danes se moramo pripraviti na to, kaj bo' mo storili, če uspejo. Nekaj izkušenj iz sezone 1972/73 sicer imajo, vendar pa je igranji brez izdatnejše pomoči gledalcev sigurno boU medlo in neučinkovito kot pa tedaj, ko uspeš' ne poteze pozdravlja buren aplavz gledalce'1' Mogoče pa bodo tudi na to dilemo dale od' govor kvalifikacijske borbe v veliki telovad' nici DTK 21. in 22. septembra. Rokometaši niso uspeli Poskus rokometašev, da bi ponovno igr3*1 v vzhodni rokometni coni, ni uspel. Po dve*1 zmagah nad igralci Vuzenice, po zmagi in ne' odločenem rezultatu s Šmartnim (pri Slovel Gradcu) so igralci kluba Velika Nedelja zadržali status člana cone z zmago na domačed1 igrišču z 22:17 in porazom na Ravnah. Odi0' čilna tekma na Ravnah je bila odigrana v močnem dežju, kjer domačini niso mogli uv®' ljaviti svojega najmočnejšega orožja, to je kontra napada. Vreme pa je bilo zato izdatn0 naklonjeno gostom, ki so v prvem polčasu z dobro taktiko tudi na Ravnah vodili in zat0 tudi uspeli obdržati takšno skupno prednos1, kot jim je bila potrebna: en gol. Koliko pt}' j ložnosti pa so domačini zapravili mimo štiri*1 neizkoriščenih sedmercev in naklonjenih sod' nikov, vedo igralci sami. V opravičilo le to, da je težko uigrati ekip0 na delno obiskanih treningih in da bi verjet' no kazalo sprejeti odločitev, da moštvo nasto' pi v novo ustanovljeni podravski ligi in si _ rednim tekmovanjem pridobi pravico nastop3 v višjem rangu. če Bernard Obreza Dragi Berti! , Nenadoma, nepričakovano, kot strela z lasnega nas je prizadela strašna, neverjetna novica: »Bertija ni več!« Prepadeni smo, ne moremo dojeti, pa Vendar je kruta resnica, da našega vedno Nasmejanega, dobrega, pridnega sodelavca ,n Prijatelja Bertija ni več med nami! V polnem zagonu, v največjem hrepe-Nenju, da dosežeš svoj življenjski cilj, ko le bila tvoja mladost najbolj razcvetena, le za tebe končana življenjska pot. V človeškem življenju je slovo zmeraj bridko in *alostno, ko pa se poslednjič v življenju Vedno poslavljamo od nekoga, ki smo ga “Neli radi in smo ga ljubili, je najtežje. Slovo jemljemo, in se poslavljamo tudi Sedaj, ko nemo stojimo in strmimo v odprti Srob, kamor te pravkar polagamo k več-Nemu počitku. Poslavljamo se in se za ved-n° razhajamo z našim dragim Bertijem. Po končani poklicni šoli si, Berti, prišel ^ nani kot strugar. Sprejeli smo te medse *ot prijatelja in tak si ostal. Resno si se °Prijel dela pri vrtalnem stroju in s svojo Marljivostjo in veseljem si se kaj hitro ’zkazal kot dober delavec, tovariš in prijatelj. Po odsluženju vojaškega roka si zo-Pet prišel k nam. Vsi smo sc veselili tvojega prihoda, ker S|P° te pogrešali. Poln življenja in veselja si ustvarjal za strojem boljši jutrišnji Nan. Sredi največjega zagona za dosego Svojega življenjskega cilja si tiho, brez slo-Vesa odšel od nas sodelavcev, prijateljev, s°rodnikov in znancev. Za tabo pa je v nas °stala razorana brazda, in bo ostala za itr»eraj, kakor tudi ti, Berti! Klovne nezgode v juniju in juliju Blaž Mlakar, obrat strojev in delov — pri M0r>taži osi T8 ga je nosilec cilindra pri obra-aNju udaril po prstancu leve roke. j. »inko Kranjc, gradbeni remont — pri skob-jjapju lesenega ročaja na poravnalnem stroju P11 je les vrglo nazaj, pri čemer si je poško-°val sredinec na levi roki. ^Buka Kumer, obrat pnevmatičnih strojev Pri nastavljanju uteži na pehalnem stroju a je stisnilo za palec desne roke. Adolf Petrič, obrat nožev — pri obhodu šti-’kretenskega stroja se je spotaknil ob cev za h ak, pri tem padel in si izpahnil koleno leve n°ge. ^.Beter Geld, TOZD TRO Prevalje — pri iz-'Janju jedrnikov se je odkrhnil delček in se N zabodel v zapestje leve roke. Stanislava Habcr, TOZD TRO Prevalje — j*'1 brušenju ploščate pile na brusilni kozi ji s. leva roka zdrsnila, zaradi česar ji je bru-(JPa plošča potegnila roko med naslonjalo in nri>sno ploščo ter ji obrusila kazalec in sredi-na levi roki. Vinko Hroval, obrat strojev — pri menjavi Somatskega trna za vpenjanje na horizon- talnem vrtalnem stroju je dobil med čeljusti trna sredinec leve roke. Stefan Erjavec, centralna delavnica — pri premikanju vozička za jeklenke je z roko na ročaju voza zadel ob ključavničarski primež na delovni mizi ter si presekal prstanec na desni roki. Alojz Kordež — skladiščna operativa — na poti k malici ga je pri prometni nesreči ob delovišču odpraševalnih naprav pri topilnici II udarila jeklena vrv, tako da je padel in si poškodoval obe ključnici. Dragica Lesjak, obrat pnevmatičnih strojev — pri odstranjevanju ostružkov se je zaradi nepravilnega odstranjevanja vrezala v sredinec desne roke. Štefka Kramolc, obrat ind. nožev — pri strojnem rezanju navojev v industrijski nož ji je ta zdrsnil z mize stroja in ji padel na levo nogo. Marjan Senica, TOZD TRO Prevalje — pri kaljenju pil mu je padel delček vroče kalilne soli v levo oko. Silvo Plazi, TOZD TRO Prevalje — pri de-montaži pomožnih elektrod in zaščitne cevi si je opekel desno roko med zapestjem in komolcem. Jožefa Cegovnik, TOZD TRO Prevalje — pri ročnem posnemanju brusne plošče se je ta razletela in ji poškodovala desno roko. Elizabeta Enci, TOZD TRO Prevalje — pri rezanju navoja na nožih za iverice si je poškodovala palec desne roke. Janez Razdevšek, špedicija — pri razkladanju rezanega lesa z vagona je nerodno stopil med deskami, pri čemer si je izpahnil desno nogo. Franc Krivograd, obrat nožev — pri obračanju kosov za razrez na krožni žagi mu je padel kos s stolice in ga pri tem udaril po stopalu desne noge. Stanko Jelen, vzmetarna — pri razlaganju materiala s Škarij ga je razrezan material stisnil za prstanec leve roke. Peter Rebernik, špedicija — pri nameščanju čelne stranice železniškega vagona je izgubil ravnotežje, pri tem padel z vagona in si poškodoval zapestje desne roke. Emil Merkužič, špedicija — pri razkladanju monoblok svedrov se mu je konec vezne žice zabodel v hrbtno stran leve roke. Adolf Vrhnjak, topilnica II — pri ravnanju manganske plošče mu je ta zdrsnila na roko ter mu poškodovala kazalec. Savo Burja, topilnica I — pri pripravljanju elektrod za pripenjanje v nosilec se mu je sosedna skotalila na desno roko ter mu poškodovala sredinec. Jože Potočnik, kovačnica — pri dvigovanju kavlja za izvlačenje gredic mu je ta padel na levo roko ter mu poškodoval mezinec. Peter Rudi, valjarna — pri zlaganju valjanih palic se mu je ena skotalila na roko ter mu poškodovala sredinec. Silvo Senovršnik, čistilnica — pri ročnem prenašanju ulitka iz zaboja na delovno mizo mu je ta zdrsnil na zapestje desne roke. Franc Vrhovnik, topilnica — pri izstopu iz žerjava mu je na lestvi spodrsnilo, pri čemer si je poškodoval hrbtenico. Franc Šavc, topilnica I — pri zakladanju vložka v elektro obločno peč mu je padel kos odpadnega železa na zapestje leve roke. Franc Zagernik, kovačnica — pri kovanju mu je izbilo nalego iz rok ter ga je ta udarila po prsnem košu. Franc Polovšek, topilnica I — pri izpraznje-vanju žlindrine posode na kamion ga je para opekla po desni nogi. Štefan Vidner, livarna — pri odpenjanju bremena žerjavne verige ga je jeklena vrv, ki je bila ovita, udarila po palcu desne roke. Avgust Ketiš, kovačnica — pri premikanju gredice z železnim drogom je ta zdrsnila ter se mu skotalila na gleženj leve noge. Franc Cesar, čistilnica — pri obračanju ulitka mu je ta padel na levo roko ter mu poškodoval palec. Zvonko Slemenšek, valjarna — pri prehodu prek mirujočega transporterja mu je postalo nenadoma slabo, pri padcu pa si je poškodoval zapestje leve roke. Titos Kraker, livarna — pri menjavi železne plošče na stroju mu je ta padla na desno roko ter mu poškodovala mezinec. Alojz Grilc, čistilnica — pri zlaganju jeklenih ulitkov v zaboj mu je ta zdrsnil z rok ter mu poškodoval sredinec. Peter Breg, čistilnica — pri obračanju ulitka na delovni mizi je ta zdrsnil iz rok ter mu padel na nart desne noge. I* ranjo Lopatni, topilnica II — na livnem podestu se je spotaknil ob gumijasto cev ter padel s podesta, pri čemer si je poškodoval glavo. Rajko Črešnik, kovačnica — pri zlaganju materiala na žarilno peč je padel s peči ter si poškodoval gleženj desne noge. Anton Rogina, valjarna — pri odkrivanju pokrova hladilne jame je padel v jamo ter si zvinil desno nogo v gležnju. Marjan Jelen, čistilnica — pri pakiranju ulitkov mu je pokrov zaboja zdrsnil na zapestje desne roke. Marjan Dežman, valjarna — pri izteku va-Ijanca iz ogrodja mu je brizgnila vroča škaja v levo oko. Mile Božič, valjarna — pri prenašanju gredic z žerjavno verigo mu je ena zdrsnila z verige ter mu padla na nart leve noge. Smiljan Mlatej, valjarna — pri nasipavanju peska v peskalni stroj ga je vrteči se polž stisnil za palec leve roke. Anton Kac, čistilnica — pri varjenju ulitka mu je talina brizgnila za čevelj ter ga opekla po nogi. Drago Vinšek, topilnica II — med litjem šarže je hotel izvleči kavelj, na katerem je bil obešen prašek, med tem opravilom pa ga je tekoče jeklo obrizgalo po desni nogi. Leopold Petan, kovačnica — pri kovanju osi na 1200 ton. stiskalnici ga je nastavno železo, ki služi za uravnavanje kovanca, udarilo po levi strani glave. Mirko Višner, čistilnica — pri brušenju ulitkov se mu je ta na delovni mizi prevrnil ter mu poškodoval palec desne roke. Janez Stočko, kovačnica — pri signiranju materiala ga je sodelavec udaril s kladivom po arkadi levega očesa. Franc Pečnik, topilnica I — pri čiščenju elektro obločne peči je dobil tujek v oko. Branko Lesjak, valjarna — pri ravnanju gredic se mu je ena skotalila na nart desne noge. Alojz Krajnc, obrat strojev in delov — pri montiranju vrtalnega droga mu je zdrsnilo na vodilih, pri čemer je dobil udarec v ramo desne roke. Franc Kep, obrat strojev in delov — pri pripravljanju in nastavljanju strojnih Škarij so se po odrezu preizkusne pločevine ponovno same vklopile, pri tem si je poškodoval kazalec leve roke. Živa C iiba inje zaposlenih v tovarni od 21. V. 1974 do 20. VII. 1974 Zap. štev. Priimek in ime Rojen Kvalifikacija Obrat Odkod je prišel Sprejeti delavci 1. Brinar Anton II. 10. 7. 1956 KV valjavec o. p. valjarna z šole za spec. delavce 2. Bregeš Spomenko 11. 1. 1952 NK delavec čistilnica z druge delovne organiz. 3. Fajmut Anton II. 28. 12. 1955 KV strugar obrat strojev in delov z poklicne šole 4. Ferk Janez 25. 9. 1957 KV kovač o. p. kovačnica z šole za spec. delavce 5. Filip Marija II. 1. 12. 1955 KV rezkalka obrat strojev in delov z poklicne šole 6. Gešman Jože 13. 2. 1956 KV ključavničar centralna delavnica z poklicne šole 7. Golnar Dušan 13. 12. 1953 KV ključavničar strojni obrat z JLA 8. Greiner Bojan 1. 6. 1955 KV ključavničar valjarna z poklicne šole 9. Grobelnik Jože 16. 2. 1957 KV ključavničar centralna delavnica z poklicne šole 10. Herman Franc 17. 11. 1957 KV kovač o. p. skupne službe enote I. — z šole za spec. delavce 11. Hovnik Angela 26. 5. 1930 NK delavec meh. lab. livarna z druge delovne organiz. 12. Hribar Zmago 25. 1. 1949 NK delavec obrat ind. nožev z druge delovne organiz. 13. Ignjatovič Drago 10. 2. 1947 NK delavec vzmetarna z druge delovne organiz. 14. Ivartnik Andrej 12. 11. 1943 PK delavec špedicija z druge delovne organiz. 15. Jamer Roza 28. 8. 1926 NK delavec kovačnica >rva zaposlitev 16. Jekič Baro 2. 4. 1953 NK delavec vzmetarna z druge delovne organiz. 17. Jevtič Pero 1. 4. 1952 NK delavec gradbeni obrat z druge delovne organiz. 18. Kaker Branko 24. 11. 1956 KV ključavničar obrat strojev in delov z poklicne šole 19. Kaštivnik Marjan 19. 7. 1957 KV žarilec o. p. čistilnica z šole za spec. delavce 20. Klep Majda 11. 10. 1958 NK delavec kontrola kakovosti orva zaposlitev 21. Kokot Anton 31. 5. 1957 NK delavec materialno gospodarstvo z druge delovne organiz. 22. Kolar Jože III. 4. 2. 1957 KV strugar enote II. obrat industrijskih nožev z poklicne šole 23. Kolman Ana 8. 6. 1948 NK delavec livarna z druge delovne organiz. 24. Korat Miroslav 8. 7. 1952 PK ključavničar centralna delavnica z druge delovne organiz. 25. Kosi Danilo 28. 1. 1957 KV strugar modelna mizama z poklicne šole 26. Krašovec Janko 7. 5. 1954 KV valjavec o. p. valjarna z šole za spec. delavce 27. Krebl Rudolf 10. 11. 1955 KV ključavničar modelna mizarna z poklicne šole 28. Krajnc Štefan 23. 12. 1942 PK varilec transport z druge delovne organiz. 29. Kričej Anton IV. 7. 5. 1954 PK livar čistilnica z JLA 30. Kričej Boris 29. 12. 1954 PK livar livarna z JLA 31. Kordež Jože II. 24. 3. 1954 KV strugar obrat pnevmatičnih strojev z JLA 32. Kotnik Ivan 5. 6. 1953 NK delavec materialno gosp. enote II. z JLA 33. Lajbaher Franc 29. 9. 1952 NK delavec kovačnica z druge delovne organiz. 34. Lakovšek Slavko 3. 6. 1954 PK topilec topilnica z JLA 35. Lasnik Henrik III. 11. 2. 1956 KV strugar obrat strojev in delov z poklicne šole 36. Laznik Hedvika 10. 10. 1956 KV strugar obrat strojev in delov z poklicne šole 37. Laznik Janko 30. 11. 1956 KV ključavničar centralna delavnica z poklicne šole 38. Lesjak Alojz 11. 4. 1956 KV ključavničar centralna delavnica z poklicne šole 39. Lever Jože 14. 2. 1954 PK topilec topilnica z JLA 40. Maklin Jožef 16. 4. 1954 PK topilec topilnica z JLA 41. Markovič Mladen 22. 5. 1955 NK delavec gradbeni obrat z druge delovne organiz. 42. Meh Drago II. 22. 8. 1950 SS strojni tehnik služba za razvoj v enoti II. štipendist žel. Ravne 43. Metul Peter 11. 1. 1959 NK delavec transport prva zaposlitev 44. Mirkac Štefka 26. 11. 1974 KV strugar obrat pnevmatičnih strojev z poklicne šole 45. Mravljak Drago 28. 7. 1956 NK delavec čistilnica z druge delovne organiz. 46. Navotnik Franc 11. 8. 1954 KV ključavničar strojni obrat z JLA 47. Novak Anton 6. 1. 1935 NK delavec špedicija prva zaposlitev 48. Obreza Vladimir 9. 6. 1954 PK brusilec obrat pnevmatičnih strojev z JLA 49. Oder Jožefa I. 19. 1. 1937 NK delavec čistilnica z druge delovne organiz. 50. Oder Jožefa II. 17. 3. 1957 KV strugar obrat pnevmatičnih strojev z poklicne šole 51. Ovčjak Branko 27. 10. 1958 NK delavec obrat pnevmatičnih strojev z druge delovne organiz. 52. Paar Slavko 26. 7. 1949 KV klepar gasilci z druge delovne organiz. 53. Pandev Andrej II. 1. 11. 1940 VSS inženir org. dela PD enote II. z druge delovne organiz. 54. Paradiž Ivan 21. 4. 1951 KV zidar gradbeni obrat z druge delovne organiz. 55. Paradiž Ivan 22. 4. 1954 KV ključavničar obrat strojev in delov z poklicne šole 56. Paradiž Peter III. 24. 6. 1954 PK livar livarna z JLA 57. Pečovnik Marjan II. 5. 8. 1952 SS strojni tehnik PD tehn. služb z JLA 58. Peinovič Simo 23. 3. 1936 PK ključavničar valjarna z druge delovne organiz. 59. Pepevnik Ivan IV. 16. 5. 1954 NK delavec vzmetarna z JLA 60. Pepevnik Marija 9. 1. 1956 KV brusilec obrat strojev in delov z poklicne šole 61. Peruš Gvido 7. 8. 1951 KV ključavničar obrat strojev in delov z JLA 62. Petrič Štefanija 13. 11. 1955 KV rezkalka obrat strojev in delov z poklicne šole 63. Petrič Zorko 9. 12. 1955 KV ključavničar obrat strojev in delov z poklicne šole 64. Petrovič Martin 8. 7. 1956 KV ključavničar valjarna z poklicne šole 65. Pogorevc Ivan 15. 10. 1957 KV kovač o. p. kovačnica z šole za spec. delavce 66. Pokleka Alojzija 13. 4. 1931 NK delavka komunalni oddelek z druge delovne organiz. 67. Potočnik Ivan VII. 8. 8. 1957 KV kovač o. p. kovačnica z šole za spec. delavce 68. Potočnik Majda 7. 1. 1954 SS ekonomski tehnik prodaja II. >rva zaposlitev 69. Pušnik Franc III. 27. 3. 1956 KV strugar obrat strojev in delov z poklicne šole 70. Razdevšek Ivan III. 31. 7. 1956 KV strugar obrat strojev in delov z poklicne šole 71. Razdevšek Jožef 16. 3. 1953 KV livar livarna z JLA 72. Rebernik Albert 18. 1. 1949 PK topilec topilnica jonovna zap. v žel. 73. Rečnik Franc 9. 6. 1956 KV ključavničar strojni obrat z poklicne šole 74. Repotočnik Harij 1. 9. 1953 PK rezkalec •obrat industrijskih nožev z JLA 75. Rozman Branko 20. 10. 1957 KV kovač o. p. kovačnica z šole za spec. delavce 76. Rožič Ivan 22. 6. 1954 NK delavec vzmetarna z druge delovne organiz. 77. Rodošek Otmar 5. 8. 1956 KV strugar obrat strojev in delov z poklicne šole 78. Rudolf Marija II. 13. 2. 1955 KV strugar obrat strojev in delov z poklicne šole 79. Salschnig Franc 1. 10. 1956 KV valjavec o. p. valjarna z šole za spec. delavce 80. Simič Slavko 19. 7. 1948 NK delavec valjarna prva zaposlitev Zap. štev. Priimek in ime Rojen Kvalifikacija Obrat Odkod je prišel 81. Skitek Stefan 26. 12. 1953 KV ključavničar valjarna iz druge delovne organiz. 82. Slivnik Ivan 22. 7. 1956 KV ključavničar strojni obrat iz poklicne šole 83. Smagej Franc Smrečnik Lenart 27. 10. 1957 KV kovač 0. p. kovačnica iz šole za spec. delavce 84. 30. 8. 1958 NK delavec skladiščna služba iz druge delovne org. 85. Smrečnik Vincenc 11. 4. 1957 NK delavec čistilnica prva zaposlitev 86. Snežič Janez 2. 6. 1956 NK delavec materialno gosp. enote I. iz druge delovne organiz. 87. Starnik Jakob 13. 7. 1954 KV ključavničar obrat strojev in delov iz poklicne šole 88. Stočko Janez 15. 4. 1957 KV kovač 0. p. kovačnica iz šole za spec. delavce 89. Studenčnik Danica 9. 2. 1957 KV strugar obrat strojev in delov iz poklicne šole 90. Studenčnik Marija 9. 2. 1957 KV strugar obrat strojev in delov iz poklicne šole 91. Skrube Milica 26. 2. 1956 NSS energetski obrat iz druge delovne organiz. 92. Stich Andrej 21. 9. 1957 KV kovač 0. p. kovačnica iz šole za spec. delavce 93. Štruc Alojz II. 12. 6. 1951 NK delavec obrat industrijskih nožev ponovna zaposlitev v ŽR 94. Štruc Jože II. 9. 3. 1954 NK delavec livarna iz druge delovne organiz. 95. Suler Vinko II. 27. 3. 1954 PK livar čistilnica iz JLA 96. Švab Franc II. 28. 7. 1953 NK delavec topilnica iz poklicne šole 97. Tevč Jožef 18. 3. 1956 KV žarilec 0. p. kovačnica iz šole za spec. delavce 98. Tratnik Franc 2. 4. 1954 NK delavec valjarna iz druge delovne organiz. 99. Turjak Franc II. Turkuš Davorin 4. 10. 1956 KV ključavničar obrat strojev in delov iz poklicne šole 100. 5. 1. 1957 KV str. ključ. obrat strojev in delov iz poklicne šole 101. Ugrin Anton II. 25. 10. 1953 NK delavec jeklovlek iz JLA 102. Uran Angela Vaserfal Pavel 28. 11. 1956 KV strugar obrat strojev in delov iz poklicne šole 103. 1. 2. 1957 KV ključavničar obrat strojev in delov iz poklicne šole 104. Vdovič Srečko 3. 2. 1956 KV ključavničar strojni obrat iz poklicne šole 105. Verbole Jože II. 19. 8. 1954 KV strugar centralna del. iz JLA 106. Videtič Marija Voda Stefan 1. 12. 1956 KV brusilka obrat industrijskih nožev iz poklicne šole 107. 4. 4. 1955 KV ključavničar obrat strojev in delov iz poklicne šole 108. Voler Filip Vrabič Ivan 2. 4. 1957 KV rezkalec obrat industrijskih nožev iz poklicne šole 109. 5! 12. 1956 KV strugar centralna delavnica iz poklicne šole 110. Vrhovnik Ivan VI. 10. 12. 1957 KV žarilec 0. p. valjarna iz šole za spec. delavce Ul. Vučko Anton II. 7. 2. 1955 SS met. tehnik topilnica štipendist ŽR 112. Vn Sni k Danilo 9. 11. 1954 KV ključavničar obrat strojev in delov iz poklicne šole U3. Zagernik Zdenka Odjavljeni delavci 10. 12. 1955 KV brusilka obrat industrijskih nožev iz poklicne šole 1. Belšak Zvonko 28. 11. 1950 PK zidar topilnica dana odpoved 2. Benjak Ištvan 15. 5. 1944 NK delavec valjarna samovoljna zap. dela 3. Borko Drago 16. 8. 1955 PK livar livarna v JLA 4. Esapovič Nikola Ferlin Mihael 19. 10. 1950 PK varilec livarna samovoljna zap. dela 5. 28. 9. 1920 KV varilec nabavna služba invalidska upokojitev 6. Gerdej Miroslav Gerold Marko 17. 7. 1948 KV ključavničar strojni obrat dana odpoved 7. 17. 3. 1958 NK delavka obrat pnevmatičnih strojev samovoljna zap. dela 8. Gmajnar Janez 21. 4. 1955 KV orodjar obrat strojev in delov v JLA 9. Goričanec Ivan 27. 8. 1953 PK brusilec kovačnica samovoljna zap. dela 10. Gradišnik .Tanez 2. 1. 1943 SS komercialni tehnik PD enote I. dana odpoved 11. vj i uviioi iirv uuiicij Guzej Stanko Horvat Stjepan 21. 4. 1947 NK delavec obrat pnevmatičnih strojev dana odpoved 12. 6. 12. 1956 NK delavec materialna služba enote II. samovoljna zap. dela 13. Hribernik Kristijan 10. 12. 1952 NK delavec topilnica samovoljna zap. dela 14. Iskrač Maks 11. 10. 1948 NK delavec kovačnica samovoljna zap. dela 15. Jamšek Ivan 20. 11. 1945 NK delavec valjarna samovoljna zap. dela 16. Jehart Ladislav 27. 6. 1948 KV rudar čistilnica dana odpoved 17. Kajzer Jože 7. 3. 1936 NK delavec čistilnica samovoljna zap. dela 18. Kotnik Alfred 2. 11. 1949 NK delavec čistilnica samovoljna zap. dela 19. Kostanjevec Miro, dipl. inž. Krivograd Ivan 2. 10. 1939 VS gradb. inž. služba za razvoj dana odpoved 20. 22. 6. 1929 NK delavec transport invalidska upokojitev 21. Lesjak Ferdo Mavrič Drago 17. 7. 1949 NK delavec čistilnica samovoljna zap. dela 22. 4. 11. 1955 KV obratovni elektrikar elektro obrat jaki tok v JLA 23. Meh Drago II. 22. 8. 1950 SS metalurški tehnik služba za razvoj v enoti II. v JLA 24. Miklavc Janez 29. 1. 1955 KV avtomeh. transport v JLA 25. Mlatej Jože 7. 3. 1946 PK rezkalec čistilnica dana odpoved 26. Obreza Bernard 7. 8. 1953 PK kovinostrugar obrat industrijskih nožev umrl 27. Poče j Jože Pečnik Franc IV. 22. 12. 1955 NK delavec čistilnica samovoljna zap. dela 28. 16. 10. 1948 PK delavec vzmetarna samovoljna zap. dela 29. Podjavoršelt Florjan 12. 4. 1914 NK delavec modelna miz. starostna upokojitev 30. Prikeržnik Peter I. 20. 7. 1955 PK žarilec kalilnica v JLA 31. Pungartnik Ivan II. 17. 6. 1941 VK delovodja str. stroke fazna kontrola enote II. dana odpoved 32. Rebernik Albert 18. 1. 1949 PK topilec topilnica samovoljna zap. dela 33. Rudolf Anton 9. 3. 1939 KV urar elektro obrat šibki tok dana odpoved 34. Senica Franc 25. 9. 1943 NK delavec valjarna samovoljna zap. dela 35. Slemnik Maks 31. 1. 1946 NK delavec kovačnica dana odpoved 36. Sotošek Jože 24 7. 1915 KV ključavničar centralna delavnica starostna upokojitev 37. Šnabl Dominik 2 8. 1936 NK delavec mini livarna invalidska upokojitev 38. štruc Alojz II. 12 6. 1951 NK delavec obrat industrijskih nožev samovoljna zap. dela 39. Tadžič Hajrudin 4 7. 1951 NK delavec valjarna samovoljna zap. dela 40. Tomazin Peter 10 2. 1956 PK kovač kovačnica samovoljna zap. dela 41. Tomaž Avgust 5 8. 1952 NK delavec skup. službe enote II. samovoljna zap. dela 42. Vnuk Janez 18 4. 1950 NK delavec topilnica dana odpoved 43. Vornšek Bernard 29 10. 1955 PK strugar obrat strojev in delov v JLA 44. Zdovc Milan 11 6. 1947 KV ključavničar centralna delavnica dana odpoved 45. Zupan Marija 8 7. 1952 SS met. tehnik služba za razvoj v en. I. dana odpoved 46. Žagar Erika 13 7. 1943 SS gimnazija prodaja I. dana odpoved Izobrazba — kvalifikacija Prejeti: 3 — KV valjavci o. p. 3 — KV brusilci 3 — PK topilci 1 — VSS inženir org. dela 8 — KV kovačev o. p. 1 — KV klepar 4 — PK livarji \ — SS metalurški tehnik 3 — KV žarilci o. p. 1 — KV zidar 1 — PK varilec 2 — SS strojna tehnika 23 — KV ključavničarjev 2 — PK ključavničarja 2 — PK delavca J — SS ekonomski tehnik 3 — KV rezkalci 1 PK rezkalec 1 NSS 1 — KV livar 17 — KV strugarjev 1 — PK brusilec 30 — NK delavcev 1 — PK varilec 1 — PK zidar 3 — PK delavci 20 — NK delavcev Izobrazba — kvalifikacija 1 — KV urar Odjavljeni: 1 - KV varilec . VS gradbeni inženir 3 — KV ključavničarji 1 — PK topilec 2 —- SS metalurška tehnika 1 — KV orodjar 1 — PK livar 1 — SS komercialni tehnik 1 — KV rudar 2 — PK strugarja 1 S S gimnazija 1 — KV obratovni elektrikar 1 — PK rezkalec 1 VK delovodja strojne stroke 1 — KV avtomehanik 1 — PK brusilec Z letalom v Dubrovnik in nazaj 2e skoraj leto dni se je po našem obratu govorilo, da se bo trideset prijavljencev popeljalo z letalom v Dubrovnik. Tov. Štefan Kamnik iz brusilnice v obratu TOZD mehanske obdelave je bil organizator tega izleta in je po ATLASOVI YUGOSLAV TRAVEL AGENCY organiziral 3-dnevni izlet. In njemu se imamo tudi zahvaliti za dobro organizacijo in za marsikaterega potnika nepozaben izlet. Teden dni pred odhodom smo dobili ATLASOVE letalske karte in 21. maja t. 1. smo se zbrali pred ravensko kinodvorano. Odhod je bil z osebnimi avtomobili točno ob 10. uri in bil sem začuden, da je bila taka točnost. Vožnja do Brnika je bila brez problemov. Tam smo parkirali avtomobile in odšli na letališče. Do odhoda letala smo imeli celo uro časa in marsikateri je bil nestrpen, saj se bo prvič popeljal. Točno ob 14.40 se je dvignil mogočen DC-9 s svojimi potniki. Vzlet je bil normalen, le tu pa tam se je slišal kakšen javk. In ko je stevardesa po zvočniku napovedala posadko in da bomo leteli na višini 9000 metrov s hitrostjo 900 km/h ter je letalo doseglo tisto višino, smo si lahko odpeli varnostne pasove. Po navadi letijo letala z Brnika do svojih obmorskih ciljev prek Dolenjske, čez Belo krajino in potem med Povnjem do Dubrovnika. Redkeje pa letijo iz Ljubljane do Reke in nato nad vso obalo. Mi smo bili tisti redki, ki smo se peljali nad obalo in imeli smo srečo. Ker je bilo lepo vreme, smo imeli neponovljiv razgled: na eni strani obalo in njeno divje ozadje, na drugi strani pa morje, polno otokov. Ves ta razgled, letalsko doživetje, nam bo ostalo vedno v spominu. Moram priznati, da je bilo tudi treme v letalu in večkdo se ni upal stopiti k oknu in pogledati enkraten prizor s tolikšne višine. Zato pa smo imeli odlične pevce, ki so pregnali potnikom strah iz kosti, ko so zapeli tisto spremenjeno Slakovo pesem »Visoko nad oblaki, letijo drejarji zlati...!« No, in strah je bil pregnan, posebno takrat, ko je očarljiva stevardesa podelila kavo ali pa čaj in njen nasmeh se je ujemal z vsem tistim, kar je manjkalo, in še bolj vzpodbudil potnike. Točno po 45 minutah smo pristali na dubrovniškem letališču. Tam nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal v naš hotel v Mlinih. Mlini so oddaljeni od dubrovniškega letališča v Čilipih dobrih 5 km, a letališče je oddaljeno od Dubrovnika približno 20 kilometrov. Tudi v hotelu smo bili lepo sprejeti. Moram priznati, da je hotel, pa ne tak, kot so naši, čeprav je »A« kategorije lep in tudi ime »ASTAREA« mu pristaja. Ko smo se prijavili pri recepciji, so nam dodelili vikend hišice z dvema posteljama, ki pa so bile res lepo urejene. Naj navedem še ceno paketa: sedemdeset starih tisočakov, k njej spada letalski prevoz z brniškega letališča do morja in nazaj, prevoz od letališča do hotela, celodnevni penzion v hotelu, seveda s tremi obroki na dan ter turistična taksa. Tu ni všteta edinole letališka taksa, ki jo plača potnik sam (po 5 dinarjev). Da ne bi našteval vseh podrobnosti, smo se potem, ko smo dobili sobo, namenili razgledat hotel in njegovo s prekrasnim cvetjem obdano okolico. Do morja smo imeli samo kakšnih 50 korakov. Dan je bil lep in nekateri so se podali na sprehod ali kopanje. Ob 16. uri smo imeli kosilo, ki je na moje začudenje obilno, čeprav je bilo na videz majhno. Še posebno postrežba in prijazne postrežnice. Dvorana, v kateri smo jedli, je bila velika in vsa obdana s kaktusi in svežim cvetjem, in to daje turistu večji tek. Hotel »ASTAREA« je res opremljen z vsem tistim, kar turist potrebuje. Po kosilu smo imeli na razpolago kegljišče, namizni tenis, hotelski bazen, savno in celo hotelskega maserja za masažo. Večerja traja od 19. do 21. ure. Po večerji smo šli iskat kakšno privatno gostilno in po dolgem pešačenju smo jo na srečo našli. Po pristnem domačem vinu se je v tiho noč razlegla koroška pesem. Bilo je prav lepo pogledati, kako so sijali obrazi izpod, od vetra migajočih luči, ki so bile pritrjene na košata drevesa. Bila je res prava »domača gavda«. Odšli smo šele takrat, ko so že zapirali. Naslednji dan nas je hotelski avtobus odpeljal na izlet v Dubrovnik. Dubrovnik je prekrasno starinsko mesto z mogočno trdnjavo, ki se razkošno dviga nad mestom-Za ogled smo imeli samo dobri dve uri, le toliko, da smo videli del mesta. Zal mi je bilo, da nisem videl muzeja v knežji palači ali pa katedralo. Lahko bi se povzpeli, če bi imel dovolj časa, na goro Srdlj z žičnico, a kaj, ko je že čakal avtobus. Imel sem še toliko časa, da sem kupil spominek. Do večerje smo bili že nazaj. P° večerji nas je večji del odšlo v hotelski ban Tu smo se zabavali ob res pravi barski muziki in z modernimi plesi. Skoraj si nisem upal pomisliti, da bomo jutri že doma-Ob pozni jutranji uri smo zapustili bar iu odšli, da bi le malo ujeli spanec, ker spanj3 je bilo te dni res malo. Zjutraj je kar pre- I cej deževalo, a je tudi hitro prenehalo, nebo se je razčistilo in sonce je spet neusmiljeno pripekalo. Do odhoda smo še imeli , precej časa. Večina se jih je kopala ali sončila, mi pa smo odšli poskusit dalmatinsko vino. Po fotografskem posnetku za spomin smo se z avtom odpeljali na dubrovniško letališče. In vem, da ko smo se pripeljali) je vsakdo čutil res nekaj lepo doživetega, P3 da se je vse skupaj prehitro končalo. Nazaj grede je bila posadka letala iz Ljubljane. In glavni pilot je dovolil, da smo si lahko ogledali njegovo kabino, v kateri dan za dnem s stoodstotno natančnostjo upravljata pilot in sopilot s stoterimi komandami in raznovrstnimi gumbi. Tudi ljubke stevardese so bile prijazn3> ko so delile sokove in kavo, njihova hoj3 Pred odhodom Foto: A. Jezeri1 Naši upokojenci ZAHVALA Podpisani Andrej Hercog se zahvaljujem sindikatu železarne za denarno pomoč v času moje bolezni. Mihael Ferlin, rojen 28. septembra 1920. v železarni od IG. oktobra 1948 dalje s presledki, nazadnje v skladiščni opera-tivi kot delovodja nakladalcev. Inval. upok. 30. aprila 1974 ZAHVALA Ob tragični izgubi našega očeta Simona Rogina se iskreno zahvaljujemo sodelavcem za venec in sindikatu za pomoč ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Lizika, sin Marjan in hčerka Tončka z družino Sotošek, rojen ,*• julija 1915, v že-ezarni od 2. novem-ra 194G dalje v pntralni delavnici °t ključavničar. St. p°k. 6. junija 1974 Dominik Snabl, rojen 2. avgusta 1936, v železarni od 15. septembra 1959 dalje, nazadnje v mini livarni kot brusilec. Inv. upok. 30. aprila 1974 ^ letalu je bila očarljivo elegantna, ko so ^jale navodila potnikom. In čutil sem, ka-0 ponosen sem, saj Slovenke slovijo kot ?redno lepa dekleta. Ko smo se spuščali na brniško letališče, je bilo žal, da se je polet tako hitro ^°hčal. Ko smo izstopili iz letala, je pršil °ben dež in skoraj bi pokvaril vzdušje in aPetost, ki je bila v vseh nas. parkirišču smo poiskali avtomobile in odpeljali domov. Mimogrede smo se stavili še v Trojanah zaradi tistih slavnih Jr°fov, ki pa smo jih kar precej pospravili, °tem pa spet nadaljevali vožnjo proti do-P> saj naslednji dan nas je čakal »šiht«. . v imenu vseh potnikov se lepo zahvalju-*h tov. Kamniku za njegov trud in dobro ganizacijo. Hvala! ZAHVALA Ob tragični izgubi sina in brata Bernarda Obreza se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem, sosedom in sorodnikom za darovane vence in cvetje ter za izraženo sožalje. Hvala ravenski godbi, govornikoma za poslovilne besede in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči oče, mati, bratje Viktor, Drago, Jože z družino, sestra Rafaela in drugo sorodstvo DRUGA PLOŠČA ANSAMBLA ORT AN Delovni ljudje v Mežiški dolini so radi dobre volje in še raje prisluhnejo dobri domači glasbi. Pri nas je precej priznanih ansamblov (npr. Fantje treh dolin), ki so se uveljavili s svojo kvaliteto tudi zunaj domačega kraja. Med nje se uvršča tudi ansambel Zvonka Ortana s Prevalj. Ortan za svoje kompozicije narodno zabavne glasbe sam piše besedila. V desetih letih svojega obstoja je ansambel gostoval v mnogih krajih, snemal pa na lokalnih radijskih postajah v Slovenj Gradcu in Radljah ter v Mariboru in Celovcu. Že pred leti so posneli ploščo »Koroški pozdrav«, letos pa so ji dodali drugo — »Koroški odmevi« — ki jo je izdal zagrebški Jugoton. Seveda je bilo treba pred tem dolgo in temeljito vaditi, vendar se šestčlanski ansambel dela ne boji, saj si želi posneti še kakšno dobro ploščo, ki bo opevala Koroško, mi pa mu želimo pri tem dosti uspeha. Franc Rotar Lojze Breznikar Sklonjenih glav so se razšli borci in prijatelji po pogrebu: spet dober in zvest tovariš manj, za katerega je bila zadnja hajka končana. Borci so tako vsakdanji ljudje in vendar tudi tako drugačni. Vidneje od sovrstnikov so zaznamovani od preteklosti. Ponos na boje in zmage je to, utrujenost stražarjev, ki morajo biti nenehno budni, in grenkoba, da jih hajka življenja neusmiljeno redči. Lojze Breznikar je vse to z boleznijo vred skrival za masko stalne poslovne dobre volje, a zdelo se je, da se je tudi on za počitek kdaj ozrl po prehojeni poti, na katero je bil upravičeno ponosen: sin malega posestnika v Šmartnem pri Litiji je bil že kot dijak skojevec, kot devetnajstletnik partizan v kamniško-zasav-skem odredu, bataljonski sekretar SKOJ in komisar jurišnega bataljona pa po osvoboditvi oficir v KNOJ. Letošnjo zimo je postal zlati jubilant dela. V več kot dvajsetih letih vodenja naše prodaje je pridobil železarni poslovne prijatelje po vsej državi. Medtem pa ni minila mandatna doba v tovarni in kraju, v kateri ne bi bil opravljal pomembnih funkcij v organih samoupravljanja in v družbenopolitičnih organizacijah. Počitka si ni privoščil niti mu ga ni kdo ponujal. Kako tudi, ko pa je imel komaj 50 let! — Pa so leta le odtekala dvojno in zdaj ostajata samo spomin ter trpka zavest, da so stari borci nenadomestljivi. Stanislav Brodnik II. Čestitamo! KRIŽANKA „SLOVENSKE ŽELEZARNE4 REŠITEV SLIKOVNE KRIŽANKE »NAŠI KRAJI« Bolečina Vodoravno: Mežica, delec, A, koridor, P, opal, JAR, avla, kolonada, Vres, sta- Kako malo imamo domišljije za bol^ tiva, vnema, Fe, ete, okel, žena, ralo, pfenig, drog, ar, loto, telege, AN, Ir, vezaj, čelo, čino, ki jo prizadevamo drugim! amater, smrt, gal, rake, Ain, Senj, Nil, eta, Ante, Aral. Nietzscb6 Sestavil /V risal : M JV ZNAMKA NEMŠKIH AVTOMO- BILOV K/tir E SL J! V TRAK NAJMANJŠI delec p ur/ne 6,0 x s m ve p o n DRŽAVNA BLAGAJ- NA vodna ŠIVAL ZDRAVNIK K/RUKt) PREVLEKA U LAKA H ATA NČVA obravnava 'L ATI fls ti veznik država vsrkl. AMERIKI PolitikA\ A AS P £ DISKRIMINACIJE TOV ARUA NA PREVALJAH MESTO 0% TIGRISU ZDSUJI. kapital MONO- POLOV KENpURU sodobna umetnost KUTtUR L'TU ŽLAHTEN PLIN MOŠKO IME ARDiO TILE VI EUA PONO&E VANJE SOPEČ. DEL RASTLINE MIRNO SOŽITJE SREZROJ- N/cA JOHN OSBORNE MAS POLITIK EDVARD pne A UJEDA IV AN CANKAR pox!J ROMUNIJI C E K! Ml UR. E MAE. LJUDSTVA RRZLicVA SAMOfLAe MUCA VEiUlK LAVNA VRATA KRANJ ITALIJAN. TENORIST ENRIcO ENO O K! VELIKAN /URA JE l fsr Mo KROcfLO IN TOLKAČI MESTO MA SICILIJI TENIŠKI LOPA A. 1) ŠIROKE ~jYidJs7i DR oB'i NA*" MONROV SK/H . VLRDRtJN OKRAJŠAVA ZA RECEPT Sdhovsk/ KLUB TIKOVIMA MATRU OSPAT \ZfLgZfl*Mi L Evi pritok sArE v HRVATSK! cfL A V N! ŠT EV N! K