Leto VL, štev. 45 a („j«tro« xiii, st. 259«) Ljubljana, ponedeljek 7. novembra 1932
Cena 2 Din
Upravni&tvo; Ljubljana, &n»!ljeva ahca 6. - Telefon it «1582. 3123.
«m S12&, sisa
basrami oddelak: Ljubljana, Selen-trargova aL - Tel 8492 Ia 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova eeeta ftt 13 - Telefon Si 24»
Podružnica Celje: Kocenova ulica St % - Telefon it 190.
Podi**initC Jnaentce: pri kolodvor« it SJO
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska eesta St 42
podružnica Trbovlje: v hi« dr. Baa» partnerja
BMMMHHMBi
Ponedeljska Izdaja
P—deljska izdaje »Jutra« izhaja vaak ponedeljek tjutraj — Naroča m posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po razna&alsib dostavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica &. Teleftm
8t 3122. 812& 3124. 3125 to 3126. Maribor: Alaksandrova cwla 13. To-lefon St 2440 (ponoči ffiffi)
Celje: Kocenova ai 3 Telefon M. 190
Rokopisi mm as vračajo — Oglasi po tarifu
Volitve v nemški parlament
Hitlerjevci izgubili nad milijon glasov - Levji delež pobrali nemški
nacionalci in komunisti
Berlin, 6. novembra, d. Danes so nemški vabilci stopili leto« že petič k volilnim žaram, da oddajo svoje glasove za novi državni zbor, potem ko so imeli že dvakratne predsedniške volitve, dežeinozbor-ske volitve in nazadnje državnozborske volitve 31. julija. Kljub pomembnim notranjepolitičnim dogodkom, ki so s_e izvršili v zadnjih treh mesecih in so našli svoj višek v razpustitvi komaj izvoljenega državnega zbora, ni pričakovati znatnejših iz-prememb v razmerju med posameznimi strankami. V splošnem so računali v političnih krogih danes na mnogo manjšo volilno udeležbo, ker se je že pri agitaciji v zadnjih dneh opažala precejšnja utrujenost, pa tudi pomanjkanje sredstev pri posameznih strankah. Dočim je pri državnozbor-sk;ih volitvah meseca septembra L 1930 znašala volilna udeležba 82 odstotkov, pri volitvah državnega predsednika 86 oziroma 82.5, pri deželnozborskih volitvah 81 in pri državnozborskih volitvah 31. julija 1932 84 odstotkov, bo sedaj volilna udeležba bržkone znatno padla, čeprav je naraslo število volilnih upravičencev. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je bilo 44 milijonov volilnih upravičencev, od katerih se je udeležio volitev 36.8 milijona; od tedaj pa je številk) volilnih upravičencev naraslo za približno 350.000. tako da je vseh skupai 44.5 milijona. Ce bi ostala enaka volilna udeležba kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah, bi štel novi državni zbor, ako se upoštevajo razcepljeni glasovi in nzgube pri ostankih okroglo 615 mandatov, d<oči,m jih je imel razpu&čeni državni zbor 608.
V razpuščenem državnem zboru so iime-Ji narodni socialisti 230 mandatov (prej 110), socialni demokrati 133 (136), komunisti 89 (78). centrum 75 (69), nemška na-c onalna ljudska stranka 37 (42), bavarska Jjudska stranka 22 (19), nemška ljudska stranka 7 (29), nemška državna stranka in krščansko-sociakia ljudska stranka po 4 (16 oziroma 21), nemška kmečka stranka, uiirtemberška kmečka stranka (Landboind) m gospodarska stranka po 2 (5, 18, 21), stranka podeželskega ljudstva 1 (v zvezi s krščanskimi socialci 3).
Miren potek volitev
Berlin, 6. novembra. AA. Današnje državnozborske volitve v Nemčiji so potekle v spiošnem mirno. Vreme je bilo dežsvno, kar je tudi precej pripomoglo, da so bile volitve povsod mirne. O manjših spopa-diLh poročajo le iz Bremena in Braun-scweiga, kjer sta bila dva narodna socialista hujše ranjena. Tudi v Essenu je bil manjši spopad, ki pa ni motil celotnega volilnega poteka v tem mestu.
Splošno je bilo opažati, da je bila udeležba v dopoldanskih urah prav slaba, popoldne pa boljša.
Tudi v Berkinu je bilo danes kijub prometni stavki v splošnem mirno. Ponoči je policija sicer aretirala večje število stavkajočih in izgrednikov, davi pa so ulice kazale svojo običajno mirno sliko. Cestna in podzemeljska železnica sta obratovali na vseh slavnejših progah, popoldne pa so v nekem predmestju stavkujoči napadli tramvajske vozove s kamenjem.
Prvi lokalni rezultati kažejo, da so vse stranke dobile pri današnjih volitvah manj glasov, kakor pri julijskih. Državni predsednik Hindenburg je glasoval davi ob 9.15 v volilnem lokalu v Kanoniergasse. ki je bil rezerviran za ministre. Volil je v spremstvu državnega tajnika Meissnerja. Kijub dežju se je pred volnščem zbrala velika množica nemških nacionalcev. ki ga je sprejela z ovacij ami. Kmalu z? njim sta volila državni kancelar Papen in zunanji minister Neurath.
Berlin, 6. nov. g. Dasi se je volilna borba vršila s posebno ostrostjo, ni prišlo v pretekli noči in tudi v teku današnje nedelje nikjer do omembe vrednih incidentov. V Berlinu samem je bil prav danes dosežen rekord glede malega števila prisilnega legitimiranja. Tudi drugod po državi ni bilo nikjer večjih motenj, razen v nekaterih industrijskih središčih, kjer »•o se dogajali neznatni spopadi med političnimi nasprotniki Volilna udeležba v Berlinu je bila bistveno slabša kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah in se ceni največ na 75%. še šibkejša je bila n» primer v Kolnu, dočim je bila udeležba v srednjenemških industrijskih okrajih mnogo večja.
Prometna stavka traja še vedno. Trenutno je v prometu samo 15% cestoželez-niških voz, na podzemski železnici pa obratujejo vlaki samo na eni progi. Prometna družba je postavila v promet tudi nekaj avtobusov. Vse vozove cestne železnice spremljajo policijski stražniki.
Ob 20. je bil 2,nan rezultat volitev za 17 poljedelskih krajev iz Mecklenburga, v katerih so šli glasovat vsi volilni upravičenci. Izid volitev je naslednji: narodni socialisti 330 (prej 390), socialni demokrati 190 (240). komunisti 55 (60), nemški nacionalci 305 (230). Iz tega primera se jasno vidi. da so se velike množice vo-lilcev od narodnih socialistov obrnile k
nemškim nacionalceni, ki so pridobili mnogo več, kakor se je splošno pričakovalo.
Izredno veliko volilno udeležbo so pokazali industrijski kraji na Saškem, kjer se je delavstvo ponekod do 100% udeležilo volitev.
V	Osnabriicku je nemška ljudska stran-ka ujela del pobeglih narodnih socialistov, dočim je velika večina narodnih socialistov prešla b komunistom, ki beležijo skoraj 50% porast. V treh delavskih okrajih Berlina so glasovi narodnih socialistov zaradi prometne stavke nekoliko narastli dočim so socialni demokrati doživeli pričakovane izgube in komunisti precej pridobili.
Ob 0.35
Berlin, 7. nov. Ob 0.35. uri so bili po privatnem štetju objavljeni naslednji rezultati: Od 44,500.000 volilnih upravičencev je glasovalo 34,313.597 volil-ccv«
Dobili so: nar. soc. 11,408.582 (33.3 odstotka), soc. dem. 7,980.332 (20.8), kom. 5,844.938 (17), centrum 3,981.378 (11.7), bav. ljud. str. 1,080.124 (3.1), nem. nac. 2,898.493 (8.4), nem. ljud. str. 636.654 (1.8), drž. str. 301.773, kršč. soc. 380.345, gosp. str. 105.749, nem. han. str. 58.526, nem. kmeč. str. 145.317, podež. ljud. str. 102.622, ljud. str. prava 30.782, soc. del. str. 18.700, vin. str. 105.171, razcepljeni 117.107.
V	odstotkih v primeri z zadnjimi volitvami: nar. soc. 33.3% (31. jul. 37.3), soc. dem. 20.8 (21.6), kom. 17 (14.3), centrum 11.7 (12.5), bav. ljud. str. 3.1 (3.2), nem. nac. 8.4 (5.9), nem. ljud. str. 1.8 (1.2).
Ob 2.30
Berlin, 7. novembra. Ob 2.30. Oddanih je bilo 35,300.000 glasov-. Dobili so: nar. soc. 11,700.000 (33.2 %), soc. dem. 7,300.000 (20.7), kom. 6,000.000 (17), centrum 4,200.000 (11.9), bav. ljud. str. 1,100.000 ( 3.1), nem. nac. 3,000.000 (8), nem. ljud. str. 660.000 (1.8), drž. str. 327.000, kršč. soc. 396.000, gosp. str. 107.000, nem. han. str. 63.000, nem. kmeč. str. 144.000, podež. ljud. str. 105.000, ljud. str. prava 32.000, soc. del. str. 20.000, vin. str. 105.000, razcepljeni 119.000.
Po teh podatkih bi novi nemški državni zbor štel 575 poslancev (v juliju 608) in bi bili mandati razdeljeni sledeče: nar. soc. 195 (230) poslancev, soc. dem. 121 (133), kom. 100 (89), centrum 70 (76), nem. nac. in turinška dež. zveza 50 (40), bav. ljud. str. 18 (22), nem. ljud. str. 11 (7), nem. kmeč. str. 2 (2), gosp. str. 1 (2), vin. str. 1 (0), kršč. soc. 4 (3), drž. str. 2 (2).
Podrobni izidi
Berlin, 6. novembra. V Berlinu (razen v volilnih okrožjih, ki obsegajo nekatere dele mesta) je bilo oddanih 2,800.000 glasov (2,920.000) Dobili so: nar. soc. 720.000 (757.000), soc. dem. 646.000 (722.000), kom. 861.000 (722.000), centrum 123.000 (130.000), nem. nac. 314.000 (219.000), nem. ljud. str. 31.000 (20.000), drž. str. 39.000 (41.000), kršč. soc. 14.000 (12.000), gosp. str. 2000 ( 6000), radikalni srednji stan 8000, lista za Hindeniburga in Pape-na 4000, soc. del. str. 3000, mali rentniki 400.
Leipzig, 6. novembra. Oddanih glasov 846.000 (v juliju 937.000): narodni soc. 262.000 ( 300.000), soc. demokrati 272.000 (276.000), komunisti 176.000 (156.000), centrum 9000 ( 9000), nem. nac. 51.000 (37.000). nem. ljud. str. 28.000 (18.000), drž. stranka 11.000 (14.000), kršč. soc. 7000 (6000), gosp. str. 8000 (6000).
Vratisjava, 6. novembra. Oddanih glasov 1,100.000 (v juliju 1,140.000): nar. soc. 440.000 (490.000), „ soc. dem. 252.000 (275.000), komunisti 115.000 (99.000), centrum 163.000 (166.000). nem. nac. 84.000 (64.000). nem ljud. stranka 7000 (5000), drž. str. 6000 ( 5000), krščanski soc. 10.000 (10.000), gogp. stranka 2000 (2500), soc. del. str. 6000 ( 8000).
Hamburg, 6. novembra. Nar. socialisti 207.000 (255.000), soc. demokrati 218.000 (239.000), komunisti 167.000 (134.000), centrum 13.000 (15.000), nem. nacionalci 71.000 (40.000), nem. ljud. stranka 25.000 (15.000), drž str. 41.000 ( 46.000), kršč. soc. 7000 (7000), gosip. str. 2000 (3000).
Bremen, 6. novembra. Oddanih glasov 190.000 (185.000): narodni socialisti 38.000 (55.000), soc. dem. 58.000 (62.000), kom. 32.000 (25.000), centrum 5000 (5000), nem. nac. 33.000 (23.000), nema. ljud. str. 17.000 (8000) drž. str. 2000 (2000), kršč. soc. 1000 (1000), gosp. str. 300 (600).
Miinchen, 6. novembra. Oddanih glasov 382.000 (397.000): nar. socialisti 95.000 (114.000) soc. dem 79.000 (88.000), kom. 75 000 (61.000), bav. ljud. str. 95.000 (106.000), nem. nac. 25.000 (13.000), nem. ljud. str. 3000 (3000), drž. str. 2000 (2000), kršč. soc. 3000 (3000), gosp. str. 1000 (2000).
K51n, 6. novembra. Rezultati volitev v mestu so končno vel javno naslednji: Vodilna udeležba 68 odstotkov (v juliju 76.9
odstotkov). DobUi so: narodni socialisti 65.000 (101.000), socialni demokrati 55.000 (76.000), komunisti 79.000 (91.000), centrum 86.000 (117.000), nemški nacionalci 18.000 (13.000), nemška ljudska stranka 9000 (6000), državna stranka 1300 (1400), krščanski socialci 1700 (1700), gospodarska stranka 2100 (5100).
Stuttgart, 6. novembra. AA Pri današnjih državnozborskih volitvah je bilo oddano 35.778 glasov (31. julija 38.547 glasov). Volilnih upravičencev je bilo danes 49.073 Dobili so: nacionalni socialisti 8819 (julije 10 | tisoč 603) so ona to- demokrati S.326 (10.745).
komunisti 9-567 (8.544), centrum 915 (1.052),
nemški nacionalci 1.637 (1.215), ljudska stranka 367 (218), nemški demokrati 1.382 (1.188), krščanski socialisti 2.330 (2.214).
Mecklenburg, 6. novembra. V volilnem okraju Mecklenburg je bilo oddanih 500 tisoč glasov (550.000): nar. soc. 194.000 (244.000), soc. dem. 152.000 (170.000), komunisti 57.000 (51.000), centrum 5000 (6000), nem. nac. 76.000 (52.000), nem. ljud. str. 12.000 ( 9000). drž. stranka 4000 (5000), kršč. soc. 3000 (3000), gospodarska stranka 900 (1600).
Essen, 6. novembra. V volilnem okraju Essen — Nassau je bilo oddanih 1,400.000 (1,415.000) glasov: nar. socialisti 596.000 (645.000), soc dem. 292.000 (331.000), komunisti 194.000 (155.000), centr. 203.000 (223.000), nem. nac 72.000 (59.000), nem. ljud. str. 42.000 (24.000), gosp. str 13.000 (10.000), kršč. soc. 22.000 (19.000), gosp. str. 3000 (5000), podeželska ljud. str. 4000 (4000).
Dresden, 6. novembra. V volilnem okrožju Dresden-Bautzen je bilo oddanih
5000 glasov manj kakor pri zadnjih državnozborskih volitvah. Dobili so nar. soc. 379.000 glasov (457.000). soc. dem. 329.000 (361.000), kom. 196.000 (166.00), centrum 21.000 (25.000), nem. nac. 91 000 ( 64.000), nem. ljud. str. 46.000 ( 34.000), drž. str. 17.000 ( 20.000), kršč. soc. 14.000 (11.000), gosp. str. 15.000 (11.000), poljedelska str. 4000 (3000).
Severna Westfalska
V volilnem okrožju severne westfaiske je bila volilna udeležba za 75.000 glasov manjša kakor pri julijskih volitvah. Dobili so: nar. soc. 318.000 ( 368 000) glasov, soc. dem. 234.000 (269.000), kom. 218.000 (178.000), centrum 440.000 ( 472.000), nem. nac. 98.000 (89.000), nem. ljud. str. 27.000 (18 000), drž. str. 4000 ( 5000), kršč. soc. 27.000 (24.000), gosp. stranka 3000 (6000), stranka pod. ljudstva 10.000 (5000), ljudska stranka prava nad 1000 (1000), soc. drž. str. 1000 (2000), stranka srednjega stanu 3000 (3000), razcepljeni glasovi 3000.
VELIKO MANIFESTACIJSKO
ZBOROVANJE V MARIBORU
Krasna udeležba iz Maribora in okolice — Navdušene manifestacije za kralja, državo in jugoslovensko politiko — Velike ovaeije
ministroma Kramerju in Puclju
Maribor, 6. novembra.
Ob udeležbi, kakršna dosedaj v Mariboru ni bila običajna na političnih shodih, se je danes vršil v največji mariborski dvorani, v dvorani pivovarne Union, ma-nifestacijskj shod JRKD. Pokazal je, da je Maribor baš zaradi svojega eksponiranega g.ografskega položaja tik ob državni meji v celoti v jugoslovenskem nacionalnem taboru. Prostrano dvorano z vsemi galerijami so napolnili pripadniki vseh slojev mestnega in okoliškega prebivalstva, tako da je bilo zborovanje nova impozantna manifestacija jugoslovenske nacionalne in državne misli na naši severni meji.
Današnji manifestacijski shod pa je bil obenem tudi najlepša proslava obletnice onega dne, ko je prišla v prelepem obdravskem mestu prvič do vidnega izraza narodna zavest. Pred 70 leti se je vršila v Mariboru prva slovenska »Beseda«, ki je pomenila takrat pravi narodni preporod slovenskega življenja v tej prelepi pokrajini. Kakor so se takrat družili k složnemu delu vsi oni, ki 90 se zavedali, da more rešiti slovensko ljudstvo pred valom ger-manizacije samo sloga in delo na vseh poljih narodnega življenja, tako so se tudi danes zbrali v Mariboru zavedni možje in fantje, da manifestirajo svojo voljo, z združenimi močmi podpirati politiko in doio nove vsedržavne ljudske stranke.
Poleg številnih narodnih poslancev ln senatorjev iz dravske banovine in iz drugih pokrajin naše države sta prispela na današnji shod tudi ministra dr. Kramer in Ivan Pucelj. Ostali najavljeni so bili zaradi izprememb v vladi zadržani in so se opravičili. Ze na kolodvoru je bil došlima ministroma, v kojih spremstvu so prispeli tudi narodni poslanci gg. dr. Ljudevit Auer. Milan Dobrovoljac in Šalih Bajič prirejen prisrčen sprejem. Na čelu večje množice somišljenikov je sprejel in pozdravil gg. ministre in ostale goste mariborski župan g. dr. Lipold, n?kar so gg. ministra in poslanci takoj odšli v union-sko dvorano, kjer jih je že pred vhodom na ulici navdušeno pozdravila gotovo ti-soSglava množica. Ko sta se pojavila v dvorani ministra Kramer in Pucelj. ni bilo vzklikanja in ovacij ne konca ne kraja.
Otvoritev shoda
Shod je otvoril s kratkim nagovorom, v katerem je povdaril pomen in važnost današnjega zborovanja, senator g. dr. Ploj, ki je pozdravil pred vsem oba ministra ter narodne poslance d.r. Auerja Milana Dobro volj ca in Saliha Baljiča, ki so prihiteli v Maribor iz drugih banovin. Prav tako je prisrčno pozdravil tudi vse senatorje in narodne Poslance iz dravske banovine, ki so prišli na današnji zbor skoro polnontevilno. Na nje »o v predlog je bil nato z aklamacijo izvoljen za predsednika zborovanja mariborski župani g. dr. Franjo Lipold.
V svojem govoru je' dr. Lipold ns-glasil, da je današnji zbor združil vse, kar v Mariboru nacionalno čuti. Današnji zbor je največji dokaz privrženosti vsega Maribora jugoslovenski ideji, a obenem tudi manifestacija solidarnosti med mestom ln podeželjem. Omenil je nato sedemdesetletnico prve slovenske »besede« v Mariboru, ki pomeni pričetek slovenskega narodnega 7;vljenja v tem mestu. Izrazil je radost vsega prebivalstva, da more v svoji sredi pozdraviti svoje ministre in narodne poslance in dal duška globokemu prepričanju, da bomo pod njihovim vodstvom srečno prebrodili sedanje težkoče in ustvarili lepšo in srečnejšo bodočnost.
Pozdravi z juga
Narod, poslanec dr. Auer je pozdravil zborovalce v imenu svojih volilcev iz hrvatskega Posavja. V teku letošnjega leta je bil že na mnogih zborih v dravski banovini, zato ga impozantna udeležba na današnjem shodu ne preseneča več, saj se jp prepričal, da so Slovenci po svoji ogromni večini v jugoslovenskem taboru. Covomiik ie nato karakteriziral značaj In ozadje raznih iz inozemstva organiziranih in plačanih akcij proti naši državi in poudaril, da bo močna fronta vseh zavednih Jugoslovanov, ki: se zbirajo v taboru
JRKD, ona skala ob kateri se bodo razbili vsi ti napadi. Z-borovalci so govorniku ves čas navdušeno pritrjevali
" enakim odobravanjem je množica sprejela tudi izvajanja narodnega poslanca Saliha Baleta, ki je sporočil pozdrave Hercegbosne. želeč Mariborčanom in vse-
obmejnp^iu prebivalstvu junaštvo Her-cegbosne, ponos Srbije in plemenitost h>vatske. Narodna sloga in združevanje v l vrsto ju gos loven sko falango sta trn v peti vsem onim. ki ne žele, da bi se Jugo s'avija okrer>-'1a na znotraj in na zunaj in ki poizkušajo - vsemi sredstvi zasejati zo-pp* seme razdora med Srbi, Hrvati in Slo ver-ci. Vsi vemo da tudi danes še ni vse dobro in ni vse tako v redu. kakor bi si želeli, a baš zato je potrebno, da združimo vsi svoje napore, da se organiziramo v močno vsenirodno. vsedržavno organizacij in tako z združenimi močmi popravimo in izboljšamo, kar je slabega.
V pesniško zasnovanem govoru je nato narodni poslanec Milan Dobrovoljac dal duška svoji radost? nad tako impozantno manifestacijo tu ob severni meji. manife-f "'o. ki ga utrjuje v veri. da je sedanja narodna državna politika na pravi poti in da jo je treba z vsemi silami podpreti. V vznešenih besedah je orisal pomen nerodnega in državnega edinstva in podčrtal ukrepe našega vladarja ki se je ž nji-m? izkazal za pravega ljudskega vladarja in narodnega voditelja Sprožil je 9 tem vihar ovacij kralju in državi; ovaeije so se "nnontaTio obnavljale ves čas zborovanja. kadarkoli je bilo imenovano kraljevo ime.
Govor ministra dr. Alberta Kramerja
G. dr. Lipold se je toplo zahvalil za bratske pozdrave in nato predlagal, naj p seben odbor (gg. Lovro Petovar, dr. Mi-1.-3 Vauhnik. dr. Fran Rapotec, Rudolf Tumpej in Franjo Bureš) sestavi resolucijo o željah in zahtevah mariborskega okrožja. Odbor 2 je takoj umaknil k posvetovanju, nakar je predsednik dr Lipold poda! besedo ministru g. dr. Kramerju. Vsa dvorana je izbruhnila v gromke, več minut trajajoče ovaeije. »Živel dr. Kramer!« je donelo z vseh strani in minister dr. Kramer se je moral dolgo časa samo z o. idravljanjem zahvaljevati za pozdrave in ovaeije, ne da bi prišel do besede.
Ko se je viharno vzklikanje po dvorani nar»osled poleglo, je začel govoriti, so zborovale i z napeto pozornostjo sledili njegovim izvajanjem, ga često prekinjali z viharnim pritrjevanjem, pa tudi z ogorčenimi vzkliki na račun onih? ki še danes skušajo ovirati delo na konsolidaciji države. V obširnem, vseskozi stvarnem, v posameznih pasusih za njega nenavadno temperamentnem govoru, ki se mu je videlo, da prihaja res iz srca in iz globokega prepričanja, je obrazložil politični položaj v državi, delo vlade in Narodnega predstavništva, orisal značaj pravkar rešene vladne krize in s posebnim povdar-kom naglasil, da se je tudi tokrat znova izkazalo, da so ničeva vsa prerokovanja nasprotnikov, ki so kljub neštetim blama-žam tudi sedaj zopet napovedovali konec režima in šestojanuarske politike. Osnovne smernice nove državne in nacionalne politike pa se ne bodo izipremenile in nikdar več se ne bodo povrnile prejšnje razmere stramkarske strahovlade.
Govor ministra Ivana Puclja
Z enafko navdiušenimi ovacijami, s kakršnimi je zbrana množica pozdravila ministra Kramerja. ko je povzel besedo, ga je obsula tudi sedaj ob zaklijuoku. Potekle so zopet cele minute, predno je mogel priti do besede predsednik zborovanja dr. Lipold. da se je govornitou zahvalil za njegova res državniška izvajanja. Ko pa je podal besedo naslednjemu govorniku, ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivanu Puclju, se ie navdušeno vzklikanje im ploskanje zopet obnovijo. Tudi minister Pucelj se je dolgo mogel le
molče zahvaljevati za viharne ovaeije. Ko je končno lahko začel govoriti, je na svoj privlačni in poljudni način očrta! truda-polmo delo sedanje vlade Ln Narodnega predstavništva. Opisal ie, kako je Narodno predstavništvo prejelo za dediščino hudo gospodarsko kriizo in je tako postavljeno pred najtežje naloge. Z železno voi;o in vztrajno požrtvovalnostjo pa se je lotilo dela in kilijub vsem oviram vendarle doseglo lepe uspehe. Na vrsti Drimerov iz svoiega resara je g. minister pokazal, da se kljub slabemu finančnemu Ln gospodarskemu položaju uspešno dela in gradi na zgradbi novega močnega in trdneca doma celokupnega jugo si o venskega naroda ter utirajo pota v boljšo gospodarsko im socialno stanje. Odločno in učinkovito je minister Puceltj obračunal tudi z onimi ljudmi, ki skušajo iz politične užalienosti ali zaslepljenosti ovirati vsako delo ter begati in zajstruplljevaM prebivalstvo. Danes ie vsako tako početje greh nad lastnim narodom.
Zborovaloi so resna in stvarna izvajanja g. Puclja že med govorom spremljali s ponovnim viharnim odobravanjem ob zaključku pa izrazili svoje soglasje in svojo zahvalo z novimi dolgotrajnimi ovacijami.
Zaključek zborovanja
Po govoru ministra g. Ivana Puclja je g. dr. Miloš Vauhnik prečital obširno resolucijo, ki vsebuje glavne želje prebivalstva mariborskega okrožja in zahteva zlasti ukrepe za izboljšanje cen kmetskih pridelkov in njihovo skladnost s cenami industrijskega blaga. Okrepi naj se Likvidnost denarnih zavodov. Resolucija zahteva nadalje ponovno premestitev kontrole dohodkov državnih železnic nazaj v Maribor n ohranitev nižje gozdarske šole. Z viharnim odobravanjem je bila sprejeta zahteva resolucije, da morajo v dobi naraščajoče brezposelnosti zaposliti podjetja n.red vsem domače delovne moči namesto števihrh inozemcev. Resolucija poudarja nadalje potrebo stanovanjske zaščite in izireka polno zaupanje vladi in Narodnemu predstavništvu.
Na predlog predsednika zbora g. dr. Li-polda so bile na to odposlane vdanostne brzojavka Nj. Vel. kralju ter pozdravne brzojavke minietrffcemu predsedniku dr. Milanu Srškiču in predsedniku JRKD Nikoli Uzumoviču. Med ponovnimi ovacij- -ni navzočima ministroma ter ostalim članom Narodnega predstavništva je župan « dr. Lipold z zahvalo zborovalcem za impozantno udeležbo in s pozivom k podvojenemu delu zaključil krasno uspelo zborovan j-c.
Po shodu sta oba gg. ministra sprejel*, večje število deputaoij. kfi so jima izročile razne prošnije in želje. Po kosilu v Zemlji* 5evem hotelu »Orel« sta se gg- mini^ra s popoldanskim brzovlakom odpeljala iz Maribora.
m
Obširnejše poročilo o govorih gg. ministrov dr. Kramerja in Puclja ter sprejeto resolucijo bomo objavili jutri.
Učiteljski koncert v Celju
Celje, 6. novembra.
Učiteljski pevski zbor iz Ljubljane, ki je sinoči nastopil v unionsta dvorani v Mariboru, je prispel danes ob 16. v Celje. Na koncertu, ki ga je priredil v dvorani Ljudske posojilnice, ie bil obisk žail le srednji, ker je danes mnogo Celjanov odšlo v Maribor. Pevski zbor in pevovodia g. Srečko Kumar sta žela po vsaki Desmi živahno odobravanje. Pevovodja ie dobil dar lep šop nageljnov. Koncert ie nudi! ulobok umetniška užitek. Na. koncertu sta bila navzoča tudi skladatelja Anton Lajovic in Slavko Osterc._ "
VSAK NAROČNIK »JUTRA« Je zavarovan za 10.000 (Sitarjev!
NJ. VEL. KRALJ INVALIDOM
Razvitje zastave, ki jo je poklonil N). Vel. kralj invalidskem* a druženju — Pomemben govor Nj. Veličanstva invalidom
Beograd, 6. nov. p. Na športnem igrišču »Jugoslavije« se je dopoldne vršilo razvitje zastave invalidskega udruženja, ki jo je poklonil našim invalidom Nj. Vel. kralj Aleksander.
Svečanosti je prisostvoval osebno Nj. Vel. kralj v spremstvu svojega adjutanta ponerala Ječmeniča, maršala dvora gene-rila Dimitrijeviča in ministra dvora Co-lak-Antica. Navzoči so hili tudi člani vla-t: ■ s "-"dsednikom dr Srškičem na čelu ter mnogoštevilni zastopniki narodne skupščine in senata s predsednikom skup-?;ine dr Kosto Kumanudijem na čelu. Ogromno športno igrišče je bilo polno delegatov invalidskih organizacij iz vseh pokrajin naše države, med njimi tudi iz dravske banovine. Ves Beograd je bil slovesno okrašen z zastavami in potek svečanosti so prenašali tudi po zvočnikih na vseh večjih beograjskih cestah in trgih.
Nj. Vel. kralj je prispel točno ob 10. dopoldne, pozdravljen z burnimi klici m dolgotrajnimi ovacijami ogromne množice, zbrane na igrišču. Ko je godba odsvi-r::la državno himno, je bila izvršena^ posvetitev zastave invalidskega udruženja ter je Nj. Vel. kralj zabil v drog zastave prvi žebelj. nakar jo je Izročil predsedniku invalidskega udruženja z naslednjimi hesedami:
Junaki! Prenojeni z nacionalnimi ideali, vzgojeni v čistem rodoljub ju, ste pokazali. ko je napočila usodna ura, kdo ste.
V svoji skromnosti tega ne kažete. kažejo pa vaše hude rane, komaj začel jene.
rolki in armade, ki so pod vrhovnim
poveljstvom btagppokojrtega kralja Petra (dolgotrajni navdušeni vzkliki: Živel kralj! Živ-'	'avija!) ponesli slavo srbsko-
jugoslovenskega orožja Sirom sveta, so vas videli pri delu.
Vi ste oni. v katerih rokah je bila pri obrambi države in naroda sleherna puška smrtonosna.
Predolga so bila leta vojne ln santorrre-magovanja, premnogo je bilo neprijateljev, ki so zahtevali naše nacionalno zasužnfe-nje in iztrebljenje, toda nad vsem je stala vaša vera v Boga in v uspeh naše pravične stvari, vaša ljubezen do domovine ln vaš čut za dolžnost. Zato ste brez pomišljanja žrtvovali svoje sile, svojo kri ln vid oči...
Dostojno in častno ste biti svoj veliki boj za kralja in domovino (Frenetični dolgotrajni vzkliki: Živel kralj! Živela Jugoslavija!) Bili str ga in zmagali ste!
Z milostjo božjo in z veliko in močno podporo svojih velikih zaveznikov (navdušen' vzkliki: Živeli zavezniki!) je srbski vojski in jugoslovenskim dobrovoljcem s svojo vztrajnostjo in hrabrostjo, v kateri ste vi predniačili. uspelo izvojevati svobodo in združitev in dati široke in dotlej še ne-doživ/iene meje združenemu narodu države velike in močne nam kraljevine Jugoslavije. (Navdušeni dolgotrajni vzklika: Živel kralj! Živela Jugoslavija!)
S požrtvovalnostjo, s katero se je ustvarila in s katero jo je treba tudi braniti, boste vi živ primer in učitelj mlademu rodu; vaši tovariši po usodi, ki jih je ne-
usmiljena zgodovina prikovala na tujčevo stran vse do zedinjenja, pa bodo najboljša tradicija in nauk, s kolikšnim trpljenjem so se morali odkupi jati okovi usode, dokler nismo prišli do tod, da nas nobene meje nič več ne razdvajajo in nas ne bodo več razdvajale. (Frenetično vzklikanje: Tako je! Živel kralj! Živela Jugoslavija!)
S temi želiami podarjam vašemu društvu kot vrhovni poveljnik (dolgotrajno navdušeno vzklikanje: Živel kralj! Živel vrhovni poveljnik!) to zastavo in jo razvijam s prepričanjem, da boste pod njo vedno negovali jugoslovensko čast, vite-štvo in edinstvo!
Govor Nj. Vel. kralja ©o sprejeti vsa prisotni z dolgotrajnih™ viharnimi vzkliki Živel kralj. Živela močna zedinjena Jugoslavija! Ovaoije 9e dolgo ča>*a niso polegle. Nj. Vel kralju se je zahvalil za dar in za naklonjenost invalidom predsednik udruženja general Nedič. ki je v 6vojem govoru poudarjal neomajno zvestobo vseh členov invalidskega udruženja do kralja :n domovine, kakor tudi. da so invalidi pripravljeni tudi v bodoče fokor vedno prej žrtvovati svojo kri in življenje za blagor Jugoslavije.
To končani slovesnosti ae Je Nj. Vel. kralj vrnil na dvor med burmimi ovacijnmi invalidov in ostale množice občin&tva, ki je prisostvovala velikn in pomembna svečanosti. Po njegovem odhodu so se invalidi formirali v sprevod, ki je krenil po glavnih beograjskih ulicah, kjer jih je občinstvo povsod navdušeno pozdravljalo.
Lika za kralja In domovino
Prebivaltsvo Like je dalo včeraj na velikanskem zboru v Gospicu ponovno disška švoienau ogorčenju nad početjem raznih plačanih veleizdafalcev
stav.
Gcsplč, G. novembra, n. Na velikanskem zborovanju ie danes prebivalstvo Like izpričalo svojo neomajno zvestobo kralju in državi, obsodilo izdajalsko početje Pave-liča, Perčeca in tovarišev. Osebni vlaki so pripeljali iz vse Like na tisoče ljudstva. Vozovi itn stroji so bili okrašeni z zelenjem iin zastavami. Okoliški krnele so prišla na okrašenih vozeh in konjih ter peš. Iz sre-Otočca je prišlo v Gospič okrog 3000 Ljudi, iz sreza Gospiča okrog 5000, iz sreza Perušiča 2000, Gračca 2000 in še mnogo ljudi od drugod. Zlasti rr.mogo je bilo zboroval.eev tudi iz primorskih krajev. Trg. kjer se je vršilo zborovanje, je bil ves okrašen z zelenjem in zastavami. Na oilinih hrš so bile izobešene preproge in državne trobojmiice. Povsod so bili postavljeni napisi: »Živel kraj, živela Jugoslavija!« Sredi trga je bila posta vitjema govornika tribuna, okrašena s preprogami in z napisi: »Živela Jugoslavija, živel j kralj! Tmiega se ne dotaknemo, svojega ne damo.« Med ljudstvom je bilo okrog 300 za-Po mestu so neprestano krožili ko-eelu vsake povorke ie bilo mnogo zastav in patriotskih napisov.
Na tribunah so se zbrali ugledni meščani. ministri, senatorji in poslanci. Zbora so se udeležili ministra Pavao Matica in dr. Hanžek senator Teslič, narodni poslanci Dušan Ivančevič iz Gospiča. dr. Milan D oš en iz Koreni.ce, Josip Stazic iz Petri-n i e. Nilkola S oko lovi č iz Garešnice. Stanko Trkulia iz Trgimmosta, dr. Stjepasi Bašič iz Studemce. Anfrim Kuntarič iz Crikvemice, dr. Djord-je Brankovič iz Otočca, Petar Laiič iz Perušiča, Ivo Bogdanovič iz Gospiča, Jovan Dovezenski iz Kumanova ter cela vrsta banovnrakih svetnikov.
Zborovanje je ctvoril narodni poslanec gospiškega sreza Ivo Bogdanovič, ki se ie zahvalil narodu, da se je zbral v tako veličastnem števil«!, nakar je
minister Hanžek
izvajal:
Bratje Hrvati in Srbu bratje Jugoslove-ni! Veličastni zbor, ki ga je priredila Lika ima namen, dokazati vsemu svetu, da živi tu narod, ki je enoten in deli skupno usodo, srečo itn žalost. Naša kraljevima je nerazde-ljiva in močna im nikomur ne sme priti na um, da bi se mogla kdaj zrušiti. Naša država je nastala na osnovah načel, zaradi katerih se ie dobojevala zmaga svetovne vojne. Nikogar ni, ki bi se sme! dotakniti te države. Današnje zborovanje dokazuje, da smo vsi, pa naj se imenujemo Srbi, Hrvati ali Slovenci, eno. da ie eno naše življenje in naša usoda. Naš jugoslo-venski idealizem je ta, da hočemo vsi odločno braniti vsako ped naše zemlje. To naj vedo vsi. ki so vstali in se drznili dvigniti roko proti edinstvu naše države, posebno pa oni. ki so hoteli zasejati med nas razdor, ter vsi oni. ki so se zarotili proti našemu narodu in ga izdali. Mi zaihtevamo pravico proti onim, ki so se drznili dvignit; roko proti naši domovina im ki so zavajali one. ki so se uprli Zahtevamo pravico. poleg n;e pa tudi Hubezen in bratski mir za vse. ki se za zaroto niso brigali, marveč so le po naključju osumljeni.
Minister ie zaključil svoj govor z vzkliki: »Živela Jugoslavija! Živel kralj!« Ljudstvo mu ie že med govorom in posebej še ob koncu pritrjevalo z viharnimi ovacijami.
Sef gospiške bolnice
dr. Petar Zec je v kratkem govoru izrazil željo, da kot Ličan skupno s svojimi ožjimi rojaki pokaže vsej domovina in vsemu svetu, da ni res. da so se Ličani izneverili Jugoslaviji im da se zbirajo v »zelenem kadru«. Za-vrnčal je z vso vehemenco žalitve, ki iih je doživela Lilka s sramoto, povzročeno po desetoric! Hškib izdajalcev, ki so se prodali sovražniku za drag denar, katerih «sle nakane pa so biile zaman.
Predsednik zborovanja je po govoru dr. Zeca sporočil, da je nenadoma prispel v Gosplč tudi minister Juraj Demetrovič, ki je takor stcpiJ na tribuno in prevzel besedo.
Jlinister Juraj Demetrovič ie izvajal:
Ličani! Prišel sem med vas. da vas pozdravim in se vam zahvalim, ker ste se v tako velikem številu zbrali na tem veličastnem zborovanju, da pokažete vsej naši domovini in vsemu svetu na peščico onih. ki rujeio proti naši domovini. Naloga peščice upornikov je bila, da nas od-t rž en o od iugoslovenskega kralja. Hoteli so izzvati nemir na naših tleh. hoteli so, da se povrnejo nesrečna časi, ko smo se borili med seboj. Toda mi bomo .našo zemljo branili in ne bomo dopustiti, da bi se je kdo dotaknil. Zbrali smo se na tem zborovanju iz vse naše države. Mi poznamo narod iz vseh naših krajev in vemo. ka.j misli in kaj čuti v svojih srciih. Ta narod se ie 6. januarja oddahnil. Vsi so bili pozvani, da krenejo po novi poti. nikomur se ni sodelovanje prepovedalo. Le cmi. ki so ostali ob strani im so zavrgli svojega kralja in svoj narod, so bili izključeni ker so sami tako ho<teli Nova politika ie pomenila politiko sloge, edinstva, enakosti im enakih pravic za vsakogar, ki živi v tej naši državi. Po vsem svetu vladajo še težki časi, toda vsak narod, ki je složen in discipliniran, bo obvlada! težave, s katerimi se bori vesi svet Najvažnejše pa je, da se organizirate, da se združite ne glede na to, ali ste Hrvati, Srbi ali Slo-
venci. Selte tedaj, ko bomo vsi zbrani v mogočni organizaciji, bomo mogli posvetiti še več svojih sili i.n še več svojih energij našemu delu, naša borbi proti odpadnikom, ki rovarijo in zanašajo med nas orožje in strelivo. Lika in Ličara so bili vedno za kralja un za domovino. Tudi govor ministra Demetroviča je bil sprejet z viharnim navdušenjem.
Minister Pavao Matica je ▼ svojem govoru ugotovil, da ie go-spiSko zborovanje eno najlepših, kar jih je kdaj videl v naši domovini. Govoril je o ilirskem pokretu in jugoslovanskem po-krefu. Dotaknil se je tudi najnovejših dogodkov v Liki in je naglasih Potrebno ie, da je ves narod zbran in da stoipa z enotnim korakom v bodočnost, ker le tatoo bodo med nami nastopni boljši časi. Minister ie nato poročal o novih zakonih, ki so bili predloženi Narodni skupščini, o zakonu za zaščilto in razdolžitav kmetov, o občinah in banovinah in drugih.
Govorili so še senator Tesflč, gosipitški župan Kclakcvič in nekaj poslancev. Z zborovanja so odposlali kralju naslednjo vdanostno brzojavko: 15.000 Ličanov, zbranih na veličastnem zborovanju v Go-spiču, pozdravlja v imenu vse Like navdušeno svojega velikega kralja in gospodarja, vzvišenega nositelja svete Jugosloven-ske Ideje. Za nedotakljivost državnih mej In za ohranitev edinstva vsega naroda bo narod Like žrtvoval tudi poslednjega svo-lega sina!
Postali so tudi pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku dr. Milanu Srškiču, banu savske banovine Penoviču in predsedniku JRKD Uzunoviču. Narod, ki se je z izrazi nepopisnega navdušenja so-lidarteiral z izvajanji govornikov, se je nato med petjem in sviraniem- razšefl, povabljenci **' so se udeležili banketa v hotelu Lika.
Fašistična amnestija v Italiji
Amnestijski dekret predložen kralju v {>odpis — Amnestija se ne nanaša na begunce
Rim, 6. novembra, ž. Že nekaj tednov se je v italijanski javnosti šušljaio. da bo fašistični režim ob svoji deseti obl etmcl proglasil amnestijo. Splošno se je pričakovalo, da bo amnestija nekak generalni par-don zlasti za vse politične delikte, ki so j'h zagrešili nasprotniki sedanjega režima. Javnost je bila prepričana o tem tembolj, ker je celo Mussolini sam v svojem govoru v Milanu napovedal, da bo režim ob zaključku jubilejnih proslav znova dcikazal svojo moč in se pokazal velikodušnega zlasti napram razočaranim žrtvam hujska-čev. ki so si mislil'!, da bodo s kupom nepotrebnih besed zaustavili pohod failange, v kateri se je zbral ves narod. Razočaranje pa je bilo tem večje, ker je Mussolini tudi pripomnil, da bo amnestija taka, kakor se bo režimu zdelo pravično.
Na včerajšnji seji ministrskega sveta so končno res razpravljali o amnestijskem dekretu in je poils^užbena agencija Štefani objavila sledeče poročilo: »Ob pričetku seje ie biil odobren dekret o amnestiji in odpustu kazni Dekret je bil nemudoma odposlan v San Rossore, da se predloži kralju v podpis. Ukrep obsega tudi protifašistične prestopke in je tako po svojem obsegu največji, kar jih je bilo proglašenih od ustanovitve italijanske kraljevine. Vendar so v nJem omejitve, nanašajoče se zlasti na one. ki so ponovno izvršili kako kaznivo dejanje, in one, ki so biH obsojeni v odsotnosti in Jih kazen ni doletela«.
Dekret v celoti še ni bil objavljen in bo izšel v eni izmed prihodnjih številk italijanskega uradnega lista. Šele tedaj bo torej mogoče točno spoznati obseg amnestije. Vendar je pa že sedaj jasno, da vsi orni, ki so se izognili kazni, na katero so biti obsojeni od italijanskih sodiiSč, amnestije niso deležni To velja v prvi vrsti zlasti za maso beguncev, ki so bili prisiljeni, da se iz kakršnegakoli razloga izselijo iz Italije.
Na seji ministrskega sveta so nadalje sprejeli še nekaj zakonskih načrtov in dekretov, med drugimi o znižanju državnih subvencij, ki iih prejemajo podjetja za letalski promet in o spremembi bolniškega zavarovanja v novih pokrajinah, kjer bodo s L julijem 1933 znižali število bolniških blagajn. Od tedaj bo v vsaki pokrajini obstojala le po ena skupna blagajna, obe zvezi sedanjih okrožrrLh blagajn v Južni Tirolski in Juliijski Krajini pa bosta razpu-ščeni.
Zvečer se je sestal veliki fašistični svet, čegar zasedanje je bilo pred dobrim mesecem dini nenadoma odg od eno. Na seji je generalni tajnik Starace sporočil, da se ie v okviru nove propagandne akcije priglasilo okrog pol milijona ljudi za vstop v stranko. Sedaj je v stranki in njenih političnih organizacijah vpisanih skupno 2,411.133 ljudi. Svet je nato razpravljal o novih statutih stranke, ki so bili, kakor znamo, že objavljeni. Debata, h ka<teri se je snoči priglasilo 7 govornikov, pa še ni zaključena. Zasedanje se bo v ponedeJjek zvečer nadaljevalo.
Tajnega se hoče ml pomenka ki izhaja iz ljubezni vroče —? »Pojdi z menoj, ljuba zaročenka, le pri Slamiču bo to mogoče 1«
13274
Mariborski nedeljski dogodki
Maribor, 6. novembra.
Današnja nedelja je potekla ▼ pravem prazničnem razpoloženju, čemur so pripomogle mariborske jesenske prireditve, zlasti pa velika narodna manifestacija in jubilejni koncert v proslavo 70 letnice prvega slovenskega narodnega koncerta v Mariboru. Ves dan so se prelivale po ulicah množice ljudi, ki so prispeli v Maribor deloma že v soboto, deloma pa z današnjimi jutranjimi vlaki; tako se je mesto spremenilo v veliko mravljišče, polno življenja. Današnji dan je prinese! Mariboru polno novih pobud in pokazal lice jeseni ▼ vsej njeni krasoti, izpričal pa obenem, kaj in koliko pomeni Maribor na naai severni meji
Glavni dogodek današnjega dopoldne je bilo veliko zborovanje, o katerem obširneje poročamo na drugem mestu. V union-ski dvorani sta spregovorila pred našim ljudstvom slovenska ministra, za katerima so se oglasili k besedi še ostali naši voditelji. Že dolgo pred napovedano uro so se nričHe zgrinjati množice pred vhodom in so napolnile prostorno dvorano.
Popoldne se je zbralo vse, kar čuti narodno, spet v velikii unionski dvorani, kjer so pod okriljem Ipavčeve župe v okviru jesenskih mariborskih prireditev nastopili nevski zbori Glasbene Matice, železničar-skega glasbenega društva »Drave« in pev-sk;\ društev »Jadrana« in »Maribora« z jubilejnim koncertom v prosla\'o 70 letnice nrvega slovenskega koncerta, taikozvane Besede dne 5 avgusta 1862 Koncert je bil točna obnova takratnega koncerta, ki je bil javna manifestacija mariborskega slo--jnstva, obenem pa važen mejnik v razvoju narodnega žfvljenja na bivšem Spodnjem Štajerskem. Poleg pevskih zborov so nastopili tudi solisti. Uvodno besedo o pomenu slavja je »pregovoril prof. Dru-zovič.
V primeru z živahnostjo, ki je valovala
vsepovsod, sta obe današnji kroniki, policijska in nezgodna, bolj skromni. Policija je aretirala 7 oseb V zapore je romal neki Lojze F., brezposelni ključavničarski
pomočnik, ker je na pretkan način izvabi. od nekega odvetniškega uradnika pisalni stro; ki ga je pozneje prodal nekemu trgovcu za 200 Din. Ko so Lojzeta na policiji danes dopoldne zasliševali, je tatvino priznal in bo izročen sodišču Prav tako pot bo romal tudi neki Adolf Sch., doma iz Maribora, ki je v zadnjem času zalagal jedilne vozove brzih vlakov s perutnino in imel zaradi tega prost vstop ▼ vozove, a je to zaupanje izrabil na ta način, da je vsakikrat odnesel iz vozov nekaj krožnikov in skodelic. Servis so včeraj popoldne našli detektivi na stanovanju njegove zaročenke. Ukradeno blago so zaplenili, Adoifa Sch. pa aretirali.
Danes dopolcne se je zglasil na policiji tudi delavec Jakob Klančnik. stanujoč na Aleksandrovi cesti in je izjavil, da mu je v sobc/to zvečer, ko je sedel v neki gostilni na Aleksandrovi cesri, nekdo odnesel orsvu sukno, vredno 800 Din.
Na odcepu Tržaške rn Ptujske ceste se je danes dopoldne zgodila manjša prometna nezgoda Prevrnil se je voz. v katerem je bil 43 letni posestnik Frar.jo I.atz iz Št. Janžr na Dravskem polju. Poleg posestnika so bili na vozu njegova žena, 12 letni sin in hčerka, ki so dobili pri padcu z voza manjše poškodbe. Z reševalnim avtomobilom so jih prepeljali v bolnišnico.
Snoči so se odpravili lovski pazniki France Turk iz Skokov, brata Vinko in Ivan Brodnjak iz Rošnje, Mirko Dolinšek iz Rogoze in Ivan Požar od Sv. Miklavža v lovišče dr Kupnika. Pazniki so v zadnjem času slutili, da jim divji lovci kradejo divjačino. Ko so prišli na rob gozda ob Dravi so jih nenadoma napadli divji Icvci. Nastal je hud pretep, pri katerem sta bila hudo ranjena Brodnjak in Dolinšek. Oba ranjenca so z reševalnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico. Istočasno so nujno pozvali na pomoč tezenske orožnike. ki so tr napadalce že aretirali, dočim se je osta im posrečilo, da so za enkrat srečno odnesli pete
Ljubljanski sadni sejem se za k! niči danes
V	lepem skladu z jesenskim vzdušjem, ki je zaplalo s prvimi dnevi novembra nad mestom in deželo, so v soboto zjutraj brez hrupa otvorili na velesejmu v paviljonu »J« sadni sejem. Po tivolskih drevoredih. po vseh parkih in gozdovih je že skoro vse listje na tleh. zrak je postal gost in siv m nebo se je nagnilo k zemlji. Pod koraki nedeljskih sprehajalcev mehko šumi, ljudje se zavijajo v plašče in kožuhe in razmišljajo o tem. kako se je z vsem treba pripraviti za zimo. Zakurjene sobe. m»hke copate, neka? knjig za dolge večere, v kleti vsegs dobrega, kar rodi zemlja za človeka, na omarah in med šipami v oknih pa kupe lepo rumenih in rdečih jabolk — vse to s^ reči. ki se mora ž njimi vsakdo brez odloga oskrbeti, kdor se pač more.
V	te dni je padel sadni sejem, ki ga je za dni od sobote do ponedeljka priredila KmetijsVa družba, kakor zdrav božji blagoslov Prostor na velesejmu skoro ni vajen tako tihih prireditev Sadni sejem zavzema samo nrvi paviljon na desni pn glavnem vhodu, zastave ne vihrajo, zvočniki ne no i o. množice se ne tarejo skozi vrata. Jabolka pač niso takšna reč, da bi človek svojo radovednost hodil prodajat nad njimi — in kdor že pride, skoro vsak je resen kupec. Skoro 1100 zabojev so orodajalci razstavili do danes, v vsakem zaboju po 20 do 40 kg sortiranih jabolk. Sredi popoldneva je bilo raznrodanih ze precej nad tri petine zalog Toda v teku nedelje so prišle na ljubljansko postajo ze večje nove pošiljke, še več se jih obeta za danes — m tako bo danes na sejmu spet obilna iztaera.
Sadna razstava nazorno kaže, da je le-tnšnia letina jabolk kvalitativno prav dobra. Razstavljena so samo jabolka, ker je to pač naša najbolj trpežna sadna vrsta. Največ je prišlo materiala iz Besnice pri Kranju in pa s Štajerskega. V prodaji gredo najbolj besniške voščenke, ki se prodajajo po 3 do 3.80 Din kg, mošanckarji in gambovčki (2 do 3 Din kg), pa tudi ostale vrste (kanadke, bobovec m druge. Mnogo je povpraševanja po speciahtetah (z'ata parmena, car Viljem, ananas, rdeči kalvil). V splošnem se cene vsem vrstam na sejmu gibljejo od 1.90 do 3.80 Dm za kg. izjemno pa tudi do 4 Din m več. Na razpolago bodo danes zlasti rdeči steti-nec, porenska burdinka, kasselska rene-ta, besniška voščenka, kanadka, belfler to mošančkar.
V	Ljubljano prihaja sadje mešano, tu se vrste sortirajo in pakirajo v zaboje. Sejem se danes popoldne ob 17. zaključi, nato pa se bo prodaja še dalje vršila v poslopju Kmetijske družbe na Novem trgu.
Novi grobov.
V	visoki starosti 85 let je preminila v soboto v Ljubljani ga. Adela Zdhrer-j e v a, vdova po ravnatelju Filharmonične-gra društva. Pogreb pokojnice bo danes ob 16. iz hiše žalosti na Erjavčevi cesti 4.
V	zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti v Ljubljani je umrl bivši mizar g. Avgust F1 a n d e r. Pogreb bo v torek ob 16. izpred mrtvašnice zavetišča.
V	splošni bolnici v Ljubljani je umrla g. Miklavžu Cermelju mati, ki jo bodo pokopali v torek ob pol 15. izpred bolniščnične mrtvaške veže.
Pokojnikom blag spomin žalujočim naše eožaljel
Pride!
Dve hudi nesreči
Ljubljana, 6. novembra.
Nocoj kmalu po 20 uri se je zgodila na Gosposvetsiki cesti huda nesreča. Od železniškega prelaza je vozil v omenjenem času proti kavarni »Evropi« tramvaj št. 18, ki ga je opravlja! rožnik g. Jam-nik. Nekaj metrov od Slamičeve restavracije dalje je hotela v usodnem trenotku prekoračiti cesto neka ženska. Voz je bil v polnem diru in je voznik žensko opazil šele v zadnjem trenutku. Zavrl je z vso močjo vozilo in spustil pesek, da se je močno pokadilo, a kljub temu ni mogel preprečiti nesreče. Ženska je padla pod voz, ki se je mogel ustaviti šele, ko je prevozil še kaka dva metra.
Takoj so prihiteli na pomoč pasanti iti poteknili izpod voza ponesrečenko, v kateri so spoznali znano »Jutrovo« nekoliko naglušno kolporterko Marijo K o m i d a r -j e v o. Komidarjeva je bila že nezavestna. Zadaj na glavi je dobila veliko zevajoči rano. Kakor ' ažejo okolnosti, je pri padcu z glavo zadela v tramvaj. Ponesrečenko so prenesli na pločnik in takoj poklica' reševalni avto, ki je že 5 minut po tem prispe' na kraj nesreče in ponesrečenko prepeljal v bolnišnico. Kakor so očividci izpovedali, je voznik vozil popolnoma po predpisih. Prizadeval si je, da hi voz hitro ustavil, a ni šlo. Nesreče je torej krivo ztgolj naključje.
Nekaj minut pred tem se je zgodila huda nesreča v Rožni dolini na Cesti XV. Po tej cesti je vozil 36-letni hlapec Jože Praznik, zaposlen pri Weissu v Zgornji Šiški, poln voz sena. ki
se je nenadno prevrnil nanj. Izood voza so potegnili hlapca že nezavestnega in ga prepeljali r bolnišnico.
Objave
Sejem v Prelogu se ne bo vršiL >Jutroc je že poročalo, da je dovoljen letni živinski 3ejem v Prelogu na dan 8. t. m. Med tem pa je dospel odlok savske banske uprave, po katerem je sejem prepovedan, ker Italija in Avstrija ne dopuščata uvoza živine iz tega okoliša, dokler se popolnoma točno ne ugotovi, da v srezu več ne razsajata slinavka in parkljevka.
Člane starešinske družine primorskih akademikov vabimo, da «e v čim večjem številu udeležijo IV. rednega občnega zbora nocoj ob 20., Gledališka 8. I. nad.
Plavi sen. Lillinn Harvev. Willi Forst, Willv Fritsch v glavnih vlogah se predvaja danes V Elitnem kinu Matici samo ob 4. uri p£p Današnje večerne predstave zaradi koncerta odpadejo.
Predvajanje tega filma se nadaljuje jutri ob 4., četrt na S. m četrt na 10.
— Richard Tauber poje še danes. Ker je bila včerajšnja predstsva filma »Pot k siavi«, to je najboljši R i oh ar d Tauberjev film, razprodana, se je ZKD odločila predvajati ta film še tfames (nepreklicno zid« njikrat) ob 14.15.
Repertoarji
FIlm očarljive maztke, krasnih valčkov In lepih melodij
Johnnn Strouss u ljubezni in pesmi
•v. . ■ >
Drama.
Začetek ob 20. Ponedeljek, 7.: Veseli vinograd. D Torek, 8.: Zaprto. Sreda, 9.: Strast pod bresti. C četrtek. 10.: Marij. B
Opera.
Začetek ob 20. PonecMjek, 7.: Zaprto. Torek, 8.: Zaprto.
Sreda, 9.: Zaljubljen v tri oranže. Sreda Četrtek, 10.: Fra Diavolo. A Petek, 11.: Erika. Predstava v proslavo 251etnice umetniškega udejstvovanja Bojana Pečka. Izven
V JAVNEM SKL-ADI6CU
na Tyrševi cesti (prej Dunajska) 33 se vršijo 8. t. m. javne dražbe in sicer ob 2. popoldne dražba rabljenih predmetov pohištva in hišnega gospodinjstva, ob 3. popoldne pa dražba knjig, revij, tiskovin in rabljene trgovske oprave.