Geslo gadolinij je razložen s »kemijski element iz skupine ,kovin redkih zemelj' oziroma iz skupine lantanidov«. Splošno terminološko poimenovanje elemen- tov od ccrija do lutecija je luntanidi. Kot kalk se uporablja izraz redke zemlje oz. zemljine, v razlagi uporabljena zveza pa je rezultat slabega prevoda. Kar se tiče ilustracij, opreme in tiska samo ena misel: Leksikon je na zavidljivi višini, Enciklopedija je napravila opazen korak k tehnični evropeiza- ciji predloge. Zaradi hitrice ali kaj pa je ostalo v knjigi veliko neuporabnih reprodukcij (prim. 100, 173, 371, 387). Marsikaj se je zamešalo. Prim, sliko Balkanski polotok (E 123 in izvirnik Prosvete 119) ali reprodukcijo grba Alži- rije (E 42 : L 25) ali Avstralije (E 102 : L 51). E ima geslo Gérard P., L pa geslo Philipe G. V Enciklopediji manjka seznam kratic, a tudi napotilo za rabo bi bilo koristno. Tiskarskih in abecednih napak je za deli, ki naj bi bili »zanesljiv informator«, preveč. Leksikon Cankarjeve založbe in Mala splošna enciklopedija sta obogatili slovensko kulturo s prodorom na doslej neobvladano področje in dali vsaka svoj prispevek k razvoju slovenske leksikografije, zlasti njenih pomožnih ele- mentov kot bio- in faktografije. Zal sta redakciji pri izdelavi teh knjig premalo izkoristili podatke v obstoječih domačih virih, zlasti v SSKJ, pa tudi leksiko- grafsko teorijo in izkušnje, ki so ta slovar izoblikovale. Ediciji sta znova potr- dili, da dober slovar ne more biti zbirka s kartotečnih listkov in slovarjev pre- pisanih podatkov niti skupek prevedenih in prikrojenih člankov, ampak le iz vsega tega nastala nova, višja kvaliteta, v katero pa je treba vložiti veliko znanja, dela in časa. Na osnovi vsega, kar smo o obeh knjigah povedali, se za sedaj ne moremo pridružiti optimističnemu gledanju na možnost skorajšnje iz- delave t. i. velikega projekta,18 vsaj v zastavljeni smeri ne. Stane Suhadolnik SAZU, Ljubljana TRETJI ODZADNJI SLOVAR RUSKEGA JEZIKA1 Zanimanje za odzadnje2 slovarje (dalje: OS) in nj ihovo uporabo v sodob- nem jezikoslovju se je v zadnjih dveh desetletjih vidno stopnjevalo, saj so 18 C.Zlobec, Na poti do velike enciklopedije?, Sodobnost XXII, 1974, št. 3, 288—289. 1 Obratnyj slovar' russkogo jazyka. Naucno-redakcionnyj sovet izdateFstva »Sovetskaja Ènciklopedija«. Vyeislitel'nyj centr Akademii nauk SSSR. Naucnye konsul'tanty A. A. Zaliznjak, R. V. Baxturina, E. M. Smorgunova. Moskva 1974. Str. 944. 2 Strokovni izraz za takšen slovar pri nas še ni ustaljen; razen najbolj razširjenega termina odzadnji so razširjeni še izrazi: obrnjeni slovar, slovar a tergo, slovar po končnicah. Pri Poljakih se je ustalil izraz a tergo (kot na- sprotje navadnim, odsprednjim slovarjem — a fronte), v češčini in slovaščini je tak slovar retrogradni), v ruščini se je uporabljal termin inversionnyj, zdaj pa ga navadno nadomešča obratnyj; nem. rückläufig, ital. retrograde, inverso, frc. inverse, angl. reverse, rom. invers. Ločevanje izrazov za slovar in indeks ni povsod dosledno upoštevano; indeks a tergo naj bi bilo obrnjeno besedje samo enega slovarja, medtem ko ima OS navadno več virov. v tem času izšli OS ali indeksi za številne indoevropske in druge j ez ike 3 ; prvi slovanski odzadnji indeks sta v svojem starocerkvenoslovanskem slovarju sredi petdesetih let objavila L. Sadnik in R. Aitzetmiiller,4 čez nekaj let pa sta mu sledila skoraj istočasno kar dva ruska OS: vzhodnoberlinskega5 so pripravili Bielfeldtovi sodelavci, zahodnoberlinski0 pa je izšel v redakciji M. Vasmerja. V šestdesetih letih so izšli štirje slovanski OS: indeks k staremu poljskemu slovarju S. B. Lindeja,7 indeks k staroruskemu slovarju Sreznev- skega,8 indeks k slovarju makedonskega knjižnega jezika9 in OS za srbo- hrvaščino.10 Leta 1971 je v Odesi začel izhajati OS ukrajinskega jezika,11 lani j e izšel odzadnji indeks k poljskemu slovarju Doroszewskega12 in letos tretji OS sodobnega ruskega knjižnega jezika. Pred izidom ali v pripravi so tudi OS za druge slovanske jezike, med njimi tudi za slovenščino.13 Pobude za pripravo OS niso nastajale slučajno in brez jezikoslovne ute- meljitve, ampak so tesno povezane z razvojem točnejših metod v struktural- nih obravnavah jezika in s strojno obdelavo jezikovnega gradiva. Pri reše- vanju besedotvornih, oblikoslovnih, morfonoloških in akccntskih vprašanj so OS naravnost nenadomestljivi.1,1 Kl jub začetnim pomislekom glede smotr- nosti sestavljanja OS se j e njihova uporaba razširila od teoretičnega jeziko- slovja na področja praktičnih jezikovnih obravnav, npr. pri pisanju jezikov- nih priročnikov in vadnic za materinščino in za tuje jezike, pri sestavljanju vaj za učence ipd. Ko uporabljamo OS, njihovim informacijam ne smemo zmeraj slepo za- upati, temveč j ih moramo preveriti še v normalnem slovarju; OS knjižnih jezikov namreč razvrščajo gesla po abecednem redu besednih koncev in pri tem navadno ne uporabljajo kvalifikatorjev, ki bi besedi natančneje določili 3 Precej starejših OS in indeksov (tudi rimarije) omenjata R. V. Baxturina in I. A. Mel'čuk v oceni italijanskega OS. Gl. Voprosy jazykoznanija (1965), 5, str. 128—133. Seznam važnejših OS, ki so izšli^po letu 1900, navajata tudi OSRJ, str. 9—10. 4 Handwörterbuch zu den altkirchenslaoischen Texten. The Hague — Hei- delberg 1955. 5 Rückläufiges Wörterbuch der russischen Sprache der Gegenwart. Unter Leitung und Redaktion von IL H. Bielfeldt. Deutsche Akademie der Wissen- schaften zu Berlin, 1958. 0 Russisches rückläufiges Wörterbuch. R. Greve, B. Kroesche — unter der Leitung von Max Vasmer. Berlin — Wiesbaden. I — 1958, IT — 1959. 7 Indeks a tergo do Slownika jçzyka polskiego S. В. Lindego. Red. Witold Doroszewski. Varšava 1965. 8 Indeks a tergo do Materialöw do slownika jeLzyka staroruskiego I. I. Sre- zniewskiego. Pod kierownietwem A. Obrçbskiej-Jabloiiskiej. Varšava 1968. 9 Vladimir Miličik', Obraten rečnik na makedonskiol jazik. Skopje 1967. 10 I. Matešič, Rückläufiges Wörterbuch des Serbokroatischen. 1—4. Wies- baden 1967. 11 Inoersionnyj slooar' ukrainskogo jazyka. Vypusk 1. Odesa 1971. 12 Indeks a tergo do Slownika jçzyka polskiego pod redakcjn Witolda Doro- szewskiego. Opracowal zespol pod kier. Renaty Grzegorczykowej i Jadwigi Puzyniny. PWN. Varšava 1973. 13 2e več let ga pripravlja В. Pogorelec, nastaja pa tudi ob Slovarju sloven- kega knjižnega jezika v Inštitutu za slovenski jezik SAZU. Rokopisno je leta 1971 izšel na Češkoslovaškem obrnjeni Pleteršnikov slovar. 14 Podrobneje o uporabnosti OS gl. v VJa (1965), 5, str. 128—131 in v uvod- nem delu OSRJ. njen položaj v jeziku glede na zemljepisno, časovno in slogovno razširjenost. Pri besedotvornih analizah bi nas npr. lahko zavedle zastarele in narečne pripone, če bi j im zaradi nj ihove pogostnosti v OS pripisovali več jo ali manjšo produktivnost za celoten knjižni jezik. Ce postavimo omenjene tri ruske OS drugega ob drugega, kaj hitro ugo- tovimo med njimi nekaj temeljnih razlik. Medtem ko sta prva dva po koli- čini informacije še zelo skromna, spada najnovejši OS gotovo med najbol j izpopolnjene slovarje tega tipa. Vasmerjev OS je po obsegu največ j i (dve knjigi s približno 260 tisoč gesli), vendar je n jegovo besedišče zaradi stolet- nega časovnega razpona in različne narave virov (ki pa ob geslih niso na- vedeni) zelo raznorodno in neenakovredno. Bogastvo leksike gre večinoma na račun Dal jevega slovarja,15 ki mu je bil poleg slovarja Ušakova glavni vir, zato ni čudno, da j e spričo neoznačene množice zastarelega in nareč- nega besedja ta OS z vidika strukture današnjega ruskega knjižnega jezika nezanesljiv in težko uporaben. Precej gradiva so sestavljavci Vasmerjevega OS nabrali tudi iz nekaterih dvojezičnih terminoloških (tehniških, vojaških) slovarjev, kar seveda ne zmanjšuje notranje neuravnovešenosti OS. Kot do- polnilnemu informatorju pa se bo ob najnovejšem OSRJ vrednost tega slo- varja zelo povečala. Bielfeldtov OS je po številu besed kar trikrat skromnejši (80 tisoč gesel); glavna vira sta mu bila slovarja Ušakova in Ožegova, gradivo pa je dopol- njeno še iz akademijske slovnice10 in pravopisnega slovarja.17 S tem se je ta OS veliko bol j približal stanju besedišča v sodobnem knjižnem jeziku, vendar pa tudi v njem, razen naglasnih, ob besedah ni drugih informacij . Oba OS sta pravopis sicer prilagodila veljavnim normam, toda ostalo j e še precej neskladnosti, ki so v novem OS odpravljene. Avtorj i novega ruskega OS so ob pretresu petnajstletnih izkušenj pri sestavljanju OS spoznali večino pomanjklj ivosti tujih OS (obeh ruskih, ita- lijanskega, nemškega, francoskega in dr.), z uvedbo računalniške tehnike tudi v tem območju pa so se j im povečale možnosti za statistično obdelavo podatkov in ure janje drugih informacij. Slovar so sestavljali od leta 1965 pod znanstvenim vodstvom jezikoslovca A. A. Zaliznjaka. Za vire zbiranja besedišča so uporabili štiri znane slovarje ruskega knjižnega jezika: akade- mijski slovar v 17 knjigah (1948—1964) — okrajšava B, slovar Ušakova 1935 do 1940) — okr. U, slovar Ožegova, ki pomeni pravzaprav strnjenega in poso- dobljenega Ušakova — okr. O, (uporabili so 4. izdajo iz leta 1960), in slovar E. P. Evgeu'eve v štirih knjigah (1957—1961) — okr. M (Evgen'eva je uredila prvo knjigo, sicer pa je bila predsednica uredniškega odbora). Med najpomembnejše novosti Zaliznjakovega OS moramo nedvomno prišteti označbo vira ob geslu; za vsako izmed približno 125 tisoč besed, kolikor jih OS vsebuje, zvemo, v katerem od gornjih štirih slovarjev se nahaja; okoli 50 tisoč gesel najdemo v vseh štirih slovarjih (takšen j e tudi besedni zaklad Ožegova, saj skorajda ni primerov, da bi imela beseda samo oznako O, kar bi pomenilo, da besede v drugih slovarjih ni), zato imajo oznako BU O M (npr. naxoatat' BU O M , medtem ko so druge izpeljanke samo v treh ali celo v samo 15 Tretja dopolnjena izdaja (Baudouin de Courtenay), 1903—1911. 10 Grammatika russkogo jazyka / . Fonetika i morfologija. Moskva 1953. 17 Orfografičeskij slovar' russkogo jazyka. Moskva 1957. enem slovarju: obxvatat' BU.M, podxvatat'. U..., ponaxvatat' В...). Razum- ljivo je, da odpade največ »nepolnih« oznak na gesla iz slovarja B, deloma tudi iz Ušakova, kar pomeni, da pokriva slovar v 17 knjigah največ besedja in da je marsikateri izraz iz Ušakova že zastarel. Te oznake imajo neprecenljivo vrednost, tudi čisto praktično, saj uporabnika, ki išče pomenske in druge podatke o besedi, brez zamudnega brskanja po različnih pripomočkih takoj napotijo k pravemu slovarju. Nekaterih besedotvornih tipov so se posamezni od štirih slovarjev očitno izogibali: tako najdemo pridevniških pomanjševalnic na -en'kij, ki jih je v OS 327, v vseh štirih slovarjih le devet (liorošerikij, maxon'kij, maljusen'kij, sinen'kij, milen'kij, kruglen'kij, malen'kij, moloden'kij, tioDen'kij), nekaj si jih delita В in U, večinoma pa so ti pridevniki zastopani samo v slovarju B. Po- dobno razmerje pokažejo tudi prislovne pomanjševalniee na -en'ko, medtem ko se pri dvojnih pomanjševalnicah na -ёхоп'ко slovarji niti pri enem geslu ne ujamejo. Samostalniških pomanjševalnic na -iško, ki so v ruščini večinoma moškega spola, j e v OS 127: v vseh štirih slovarjih so od njih zastopani le domiško, paltiško, moločiško in žifiško, nekaj si jih spet delita В in U, naj- številnejša pa je tudi tu oznaka B, vendar nas preseneča dejstvo, da je v Ože- govu (ena knjiga) več samostalnikov na -iško, kot jih je v slovarju Evgen'eve (štiri knjige). Precej stanovitne kriterije pri odbiranju gesel zasledimo tudi pri glagolih; večino glagolov z dvojno ali celo trojno predpono srečamo v slovarju B, npr. po-vy-toptat', po-oy-brosat', po-ras-suždat', po-na-vertet', po-ot-vertet', po- -ob-teret', pere-za-pisyoat', pere-pro-kidyoat', pere-za-krepU', ne-do-sidet', ne- -do-slušat', ne-do-oy-ručat', ne-do-igryoat', ne-do-vy-rabatymat' itd. V istem slovarju В je tudi še največ t.i. brezpredponskih frekventativov, ki imajo v današnjem ruskem knjižnem jeziku nadih starinskosti, se hitro umikajo iz rabe, in jih v Ožegovu srečamo le poredkoma, npr. sižioat' B, rugioat' B, begivat' B, derživat' B, makioai' B, zoanioat' B, penivaf B, pioat' B, varivat' B, tračivat' B, kučivat' B, kašivat' B, šivat' B, dumyvat' В; precej jih je najti tudi še v Ušakovu: malivat', tavlivat', strelivat', taplivat'. V treh največjih slovarjih so npr. glagoli kurivat' BU.M, smatrivat' BU.M, slyxivat' BU.M, plačivat' BU.M, saživat' BU.M, medtem ko najdemo v Ožegovu le redke glagole tega tipa, npr. bivat', BUOM, haživat' BUOM, život' BUOM, leživat' B.O. V OS je pri vsakem glagolu označen tudi njegov vid; tu velja omeniti, da naštejemo v njem tudi 826 dvovidskih glagolov, pri 430 pa oznaka omahuje med dvovidskimi, do- vršniki in nedovršniki. Ti glagoli so skoraj v celoti tujega izvora in se kon- čujejo na -izirovat', -irovat' in -ovat', npr. šablonizirovat', assimilirovat', aren- dovat', lokalizovat'. Med slovarji so prav v teh oznakah precejšnje razlike, iz česar lahko sklepamo, da glede tega vprašanja stališča leksikografov niso bila enaka in trdna. Pri vsakem geslu je označena besedna vrsta; tudi tu opazimo precej razlik med slovarji, posebno kadar gre za števnike in zaimke, členke in prislove. Sestavljavci OS so zvesto prenašali podatke iz štirih slovarjev, tako da se zdaj ob besedi naenkrat soočijo bolj ali manj splošno priznane in objektivno vel javne oznake. Deležnike sprejema OS le v primerih, ko so rabljeni pri- devniško ali samostalniško; razumljivo je, da se slovarji tudi v tem vprašanju občutno razhajajo. Koristni so seštevki besed po zadnjih štirih, treh, dveh in zadnji črki, npr. ob zadnji besedi s končno črko p: golovotjap BUOM m 1/2/3/274, kar pomeni, da je v OS 274 besed na -p, tri na -jap, (ja je ena črka), dve na -(jap in ena na -otjap. Posebno in samostojno vrednost imajo v slovarju dodatki (str. 887—944), ki se deli jo na dva dela: prvi del obsega sezname besed, ki so bile zaradi svojih specifičnosti izločene iz splošnega slovarskega fonda, v drugem delu pa so nanizane številne statistične tabele. Na prvem mestu srečamo seznam izrazov, ki vsaj v enem izmed štirih izvornih slovarjev ne nastopajo samo- stojno, temveč le v stalnih zvezah, npr. bit' bakluši, nesvarenie želudka, sbit' s pantalyku, tooritel'nyj padež, prjast' ušami, kišmja kišet', dvenadcatipersinaja kiška ipd. Tudi te zveze so zmeraj označene glede na slovarski vir. V posebnem seznamu so zbrana gesla, ki v slovarjih ne nastopajo v izhodiščni obliki (samo- stalnik v imenovalniku, glagol v nedoločniku, ipd.), npr. izvol'te. kažeisja, po- nimaeš', spitsja itd. V posebno skupino so izločena vsa lastna imena in iz njih izpeljani pridevniki, npr. Molčalin, molčalinskij, Xleslakov, xlestakovskij, Reomjur, Rubikon, Pegas ipd. Kar obširna sta seznama, v katerih so zbrani vsi t. i. prefiksoidi in sufiksoidi s svojimi gnezdi; v prvem primeru gre za začetne neprave predponske sestavine, ki se v manjšem ali večjem številu gesel ponavljajo, npr. belo... — beloborodyj, belolicyj, beloderevščik, belobandity ipd., pri sufiksoidih pa gre za neprave priponske dele besed, ki se ponavljajo, npr. . . . ved — vostokooed, kraeved, literaturoved, počvoved, jazykooed-, ... va- lentnyj — dvulwalentnyj, odnovalentnyj, polivalentnyj. Število prefiksoidov je približno štirikrat večje (okoli 600) od števila sufiksoidov (okoli 150), močnejša pa so tudi prefiksoidna gnezda. Nedvomno pa je najzanimivejši seznani vseh pravopisnih in naglasnih raz- ličic, ki se jih je iz štirih slovarjev nabralo blizu pet tisoč. Že sama zbirka pomeni velik dosežek, preko slovarskih virov pa omogoča nadal jnjo zgodovin- sko in stilistično interpretacijo; zato ne bo mogel mimo tega seznama niti slovanski akcentolog niti ruski jezikovni normativec, z zadovoljstvom pa se bo na ta seznam oprl tudi slovničar in učitelj ruskega jezika na vseh stop- njah. Samo bežen pogled na drobno tiskane kolone nas npr. seznani s pravo- pisnimi vprašanji, ki so bila aktualna v desetletjih po Ušakovu (npr. pisava e:o za šumniki), tako da začutimo dinamiko jezikovne norme v zadnjih pet- desetih letih. Očitno je, da sta В in U v marsičem konzervativnejša od O in M. Prva med tabelami prikazuje statistični pregled števila besed po zadnji črki. Najmočneje so na koncu zastopane štiri črke: mehki znak (-ь), -j, -ja (ena črka!) in -a; tako podobo ustvari pač glavnina nedoločnikov, pridevniki in a-jevski samostalniki. V tisočih se giblje število besed s takšnim končajem okrog 85 (30, 25, 16, 14), v odstotkih pa okrog 68 (24, 20, 13, 11). Naprej sledijo končaji na črke -e, -k, -o, -t, -r, -n, -i, -m; število besed pade v tem okviru o d deset tisoč na 1200, odstotki pa od osem do enega. Vse nadaljnje črke (19) zajamejo skupno komaj kakšnih šest tisoč gesel ali okoli pet odstotkov; po številu so v ruščini najšibkejše besede s končnim -šč in -è (skupno 26 gesel). Druga raz- predelnica prikazuje število besed po zadnjem dvočrkju; tu prednjačijo konci na -tb s 27 tisoč besedami, na -yj s 17 tisoč in na -sja s 14 tisoč besedami. Cez tisoč besed dosežejo še končna dvočrkja -ie, -ka, -ij, -ca, -ija, -oj, -vo, -lb, -ok, -na, -ec\ te že dokaj izrazito kažejo na določene besedotvorne formante; še izraziteje se jiokažejo pri najpogostejših tričrkovnih končajih: -vsja, -atb, -nyj, -nie, -itb, -stb, -kij, -vyj, -ica, -nik, -ščik, kjer gre za tri najbolj produktivne skupine glagolov, za pridevnike, za glagolnike in za samostalnike, ki pomenijo delujoče osebe ženskega in moškega spola. Na tabeli 5 A so preštete besede glede na število zlogov (gre seveda samo za izhodiščne oblike); celotni besedni zaklad OS j e najprej razdeljen na sku- pino s samoglasniškim koncem in na skupino na soglasnik in na mehki znak; v okviru prve skupine dosežejo največ je število (13 700) štirizložnice, medtem ko so v besedni skupini s soglasniškim koncem številčno najmočnejše trizlož- nice (26 600). Enozložnic je razmeroma malo: komaj 146 samoglasniških in 2200 soglasniških. Deset ali več zlogov ima le 32 samoglasniških in 30 soglas- niških gesel; najdaljša beseda ima dvanajst zlogov. Iz tabele o naglasu razberemo, da skupina besed z naglasom na predzad- njem zlogu (nad 50 tisoč) daleč prekaša skupino z naglasom na predpredzad- njem zlogu (31 tisoč) in tej skoraj enako močno skupino (nekaj čez 28 tisoč) z naglasom na končnem zlogu; na četrtem zlogu od konca j e naglašenih še okoli 7 tisoč besed in na petem približno pol toliko; tu je zareza najostrejša, saj je na šestem zlogu naglašenih komaj še 51 in na sedmem le še 7 besed. Iz statistike j e tudi razvidno, da j e na začetnem zlogu naglašena vsaka sedma beseda, vse druge so naglašene na enem od nezačetnih zlogov. Med najzgovornejše spadajo zadnje tabele, na katerih so izhodiščna gesla sešteta in razvrščena po besednih vrstah in njihovih značilnostih; vredno j e omeniti, da se pri glagolu število dovršnikov in nedovršnikov skoraj popol- noma ujema (vsakih je okoli 17 tisoč); pri samostalniku je zanimivo razmerje spolov: moški in ženski se domala številčno ujemata (po 21 tisoč), medtem ko j e samostalnikov srednjega spola komaj dobra polovica moških oz. ženskih (11 tisoč). Prvič so natančno prešteti tudi t. i. nesklanjavni samostalniki vseh treh spolov (434), saj so doslej podatki precej omahovali.18 Zanimivi so tudi podatki o »šibkih« besednih vrstah: števnikov je v OS 117, predlogov 141, veznikov 110, medmetov 341, členkov 149; 134? besed glede besedne vrste nima oznake, 72 pa jih štejejo k različnim. Zadnja preglednica prikazuje ta raz- merja v odstotkih: glagolov j e nekaj čez 30 odstotkov, samostalnikov 41 od- stotkov, pridevnikov čez 20 odstotkov; če k nj im prištejemo še prislove, znaša fond »močnih« besednih vrst čez 99 odstotkov vsega besedja. Razumljivo je, da temelji celotna statistika samo na izhodiščnih oblikah gesel, s tem pa ostaja zunaj obravnave vsa druga množica oblik pregibnih besednih vrst, ki bi velikokrat bistveno spremenila osnovna razmerja glede besednega konca, števila zlogov, naglasnega mesta itd. Idealna rešitev bi seveda bila, če bi OS sprejel in uvrstil vse oblike, vendar bi takšna zahteva vsaj za zdaj bila tehnično še težko izvedljiva. Podobne težave bi nastopile tudi v primeru, če bi se sestavljavci odločili, da sprejmejo v OS vsaj mini- malno število nujnih kvalifikatorjev. Zaradi nehomogenosti besedišča j e ta zahteva gotovo upravičena, saj stoji jo na pol mrtve ali lokalne besede enakovredno ob živih, osrednjih knjižnih besedah. Toda avtorji OS lahko prenašajo v slovar samo oznake iz izvornih slovarjev, ne smejo jih pa spre- minjati, čeprav so jih novejša dognanja že presegla ali ovrgla; ker gre v 18 Prim. В. Unbegaun, Les substantifs indéclinables en russe. RÉS XXIII (1947), str. 130—154. našem primeru za štiri po kvalifikatorjih neusklajene vire, bi se avtorji OS znašli pred nepremagljivo oviro in nevarnostjo, da ne bi namesto jasne informacije o vrednosti besede navedli večkrat nasprotujoče si oznake. Novi ruski OS pomembno leksikalno delo, ki združuje številne informa- ci je in omogoča raznovrstne osvetlitve ruskega besedišča in drugih jezikovnih področij . Franc Jakopin Filozofska fakulteta v Ljubljani ROCZNIK SLAWISTYCZNY, XXXIV, 1973. št. 1 Prva številka prinaša poleg kritičnega dela, kjer so ocene v zadnjem času izdanih del in posamezna pregledna poročila, tudi zanimive samostojne pri- spevke, med katerimi številčno prevladujejo bolgaristični. F. Slawski (Nad pierwszym tomem Slownika praslowianskiego) razlaga načela, po katerih je slovar sestavljen. — H. Leeming (Spostrzeženia nad termi- nologi j dotyczqcq pisma v jçzyku praslowianskim) ugotavlja tri stopnje v raz- voju pisanja. Na prvo kaže leksem pbsati, ki je dobil »pisati« iz »krasiti, slikati« ob stiku Slovanov z Iranci, na drugo buky/bukurb (ob stiku z Germani) in na tretjo kbniga/kbnigbčii (ob stiku z azijskimi plemeni na Balkanu ali v Pano- niji). — W. Kuraszkiewicz (Ruskie koncôwki -t', -t, zero w formach 3. osoby praes.) se opira na statistično ugotovitev, po kateri so pogosteje uporabljane oblike preprostejše in krajše, in pa na ugotovitev, da se -t ponekod izgovarja brez eksplozije, ter tako pojasni odpad -tb v nekaterih vzhodnoslovanskih na- rečjih. Izguba palatalnosti pa naj bi bila posledica onemitve polglasnikov oz. stabilizacije polmehkih soglasnikov. — B. Simeonov (Strukturno-fonologična i distributivna interpretacija na bï.lgarskite sonantni foneini) določa njihova medsebojna razmerja in poudarja njihovo posebno mesto v bolgarskem fonolo- škem sistemu. — Sledita dva dialektološka prispevka: V. Koseska, Uwagi o wymowie psi. в w gwarach zachodniobulgarskich, in M. Mladenov, Infinitivni formi v govora na s. Cerovo, Blagoevgradsko. — W. Budziszewska (O niektörvch slawizinach w dialektach nowogreckich) se je lotila ugotavljanja tistih slaviz- mov v jeziku grških kolonij na Poljskem, ki so jih priseljenci prinesli še z Bal- kana. — W. Boryé (Praslowiaiiskie prefiksy imienne pa-, pra-, so-, о- w jçzyku serbochorwackiin) obravnava pogostnost in produktivnost predpon v posamez- nih obdobjih. — J. O. Dzendzelïvsbkij (Listuvannja K. Niča z O. O. Saxmato- vim) priobčuje nekaj v leningrajski knjižnici ohranjenih pisem med velikima jezikoslovcema. Posebej bi omenila še članek H. Orzechowske (Spôjnikowe za- stosowanie pzryimka ot — przeoczony balkanizm w historii bulgarskiego jçzyka literackiego), ki opozarja na sestavljeni veznik ot da (poleg znanih za da, bez da) za uvajanje podrednih stavkov. Prvi opaženi primeri so iz leta 1753, zadnji pa iz leta 1907. Avtorica meni, da je vzrok treba iskati v prehodu s sintetizma na analitizem (predlog dobi vlogo veznika, pri tem pa ne izgubi svoje prisamo- stalniške rabe). Ta razlaga je prav gotovo mogoča, bolj pa bi bilo treba upo- števati, ali pa pojasniti, čemu so taki zgodnejši primeri pogostnejši v prevodni literaturi, kasneje pa se pokažejo v izvirnih bolgarskih besedilih. Morda ne bi smeli popolnoma izločiti tujega vpliva.