UoJcnjskc Novice izhajajo vsîik (»eteli; uko : : je ta dan praznik, dan pojirej. : :
('ena jitJi jo za celo leto (od ajirila do aprila) .'i K, za jjol leta 1"Ó0 K. Xaroctuiia Ka Nemí;Íjo, Hoano in druge evroftske države ziiaša Il'TjO K, za Amtiriko 1*50 li. IJst ili (litlasi se itlačiijpj't naprej.
Vííu <l())iise, iiai'očiiitii) in oziitiiiilii siii'ojciiiii tiskarna J. Krajec nasi.
Naši junaki se tudi zime ne bodo bali.
v največji vročini in v najlepšem in zanesljivem letneni Času je pričela sedanja svetovna vojaka in niarsikilo, ki jc moral zapustiti rodno hišo in odili nictl bojtii grom, se je tolažil češ, saj vreme je ugodno, do zime bo pa itak vsega konec. Pa tudi marsikateri naivnež je otročje vpraševal, Če bo kmalu konec, ko se še posamezne armade niti sprijcle niso, ampak so se vršile le še manjše pi'asko, primeroma z sedanjimi, malenkostnimi boji.
Sedaj pa vidimo, da so imeli tisti prav, ki so nam ob xačetkii vojtie prorokovali dalje časa trajajočo vojsko. Zima je potrkala na duri in po vseb bojiščib je obiskal naše vrle junske beli gost in /.akril groKOte na zemlji, ki so sc do sedaj godile, Marsikdo je že poprej skimaval z glavo in marsikdo že sedaj obupuje, Če pomisli, da se naši vojaki sedaj že v snegu vojskujejo.
Večina pa, labko mirno trdimo, je svoje živce v sedanji vojski že zelo utrdila in jo vsaka malenkost nikar preveč ne razburi, ampak vsak nov dogodek trezno premisli; tista večina mora tudi priznati, da ima vojskovanje pozimi tmli svoje doljrc strani.
Le potuislimo, koliko mrtvih človeških, in živalskiii tru]iel je ostalo na bojnem [)olju. Na nekterih bojiščib je bil boj tako srilit, da so moi'ali nu'tva tnjiila ležati na bojnem polju po cele tedne, pi-ediio jih je bilo mogoče pokopati, iioliko je jia razne nesnage, ki je združena z vAjsko. Koliko raznih odpadkov, ki bi v vročini okuže-vali zrak in šii'ili bolezen, pa je sedaj ravno zima in sneg naravtujst razkužil. Saj so že dalje časa opozai-jale oblasti, da jc že na sevei'iiein bojišču obiskala vojake kolera. Jvaj bi Še-le bilo, ako bi dalje časa toplota pospeševala razvoj in širjenje kužnih bolezni. Vsemu teniu je sedaj zima napravila konec.
Poiiiislniio pa tudi, da se naše prve vrste vojskujejo po globokih jarkih, kjer morajo dostikrat prebiti po cele tedne. Kako neznosno in nezdravo mora biti tako bivanje ob času jesenskega deževja. Vojaki se niso mogli pred dežjem uspešno braniti in so nuu'ali premočeni stati v visoki vodi, ki se je po jarkik nabrala. Brez dvoma jc veliko liujše občulil vojak to mokroto, koji sc ni mogel izoginti, kakor bo pa snlio zimo. Proti miazu bo varovala vojaka vsaj obleka iii v globokih jarkih bo gotovo prijettiejšc v zimi pri ognju tia suhem, nego v mokroti,
Prezi'eti pa tudi ne smemo, da se človek tudi zime počasi privadi. Le glejmo kakega melikužnega meščana! V malem mrazu sc ogrne tako, da se iz obleke ne vidi, pa ga še kljub temu zebe. Poglejmo pa naše drvarje ali kmečke voznike; le malo bolj toplo suknjo ima, pa vam je kljub temu gibčen in koi'ajžen.
Vj-liuíega je naša vojaška iipi'ava v zvezi z darežljivim in požrtvovalnim prebivalstvom storila vse, da olajša vojakom življenje na bojnem polju, 1'reskrbela jim je tople odeje in obleke, nabavila jim je dovolj dobi'ih živi!, da, celo peči jim hoče oskrbeti, da jih ne bo zunaj zeblo.
Torej le koi'ajžo ! Če tudi je naše vojake obiskala zima, ima tudi ta svoje dobre
strani, ki jo v vojski bolj odlikujejo od drugih letnih Časov. Naši hrabri vojaki, ki so vztrajno in uspešno prenašali vročino iti mokroto, bodo gotovo tudi zimo in mraz junaško prebili.
Na južnem bojišču.
Kazen srbskih četašev. Dunajski cenzurirani listi poročajo: Pri vbodu v A^aljcvo so bile naše Čete, kakor je poročal generalni štab, sprejete najprej s cvetlicami, nato so pa Srbi metali nanje bombe in streljali iz hiš. Te hiše so bile nato za kazen razstreljene, notri ujeti četaši jia obešeni.
Srbski ujetniki iz šumadijske divizije. Cenzni'irani listi i)oročajo: Skozi Veliko Kanižo se je včej'aj ptiljalo 15(X> srbskih vojnih ujetnikov. Med njimi jc mnogo častnikov. Vsi ti ujetniki so ]u'i-padali šumadijski diviziji in so padli v naše roke v bojiii lui iMiSarskih višinah. L'jetnike peljejo v taboj' jU'i lîoldogasszonyti, kjer je že nad lij.OOO njeinikov.
Železnica Šabac-Lešnica. Dunajski ccnzurii'aiii list „/íeit" poroča: Železniška pi'oga Sabae-Lešnica bo prihodnje dni izročena prometu, katerega bo vodilo KO uradnikov bosanskih železnic.
Boj za Lovcen. Kotoi', dne 14. novembra, Uspeh obstreljevanja LovČena po naši arlileriji je bil zadnje dni zelo velik. Begunci iz Črne gore, ki so prišli te dni k našim prednim stražam, so naznanili, da je fi'a ncosko- či'iiogoi'ska ai'tileiijska Kiik-skiipina na LovČenu popolnoma uničena, Samo eden strel iz velik(!ga topa neke avstrijske vojne ladje jc uničil á sovražna topa ; îi vojaki so bili mrtvi, as pa težko ranjenih. Z naših postojank se je razločno videlo, kako je zletel sov-ražin tu}) z lafeto vred v zrak.
Sneg in megla na črnogorskem bojišču. Budimpešta, dne IG. novembra. Iz Dubi'ovnîka se poroča: Na goi'ali, kjer se bije boj tued Avstrijci in Črnogorci, je nastopilo zelo slabo vreme, ki črnogorske in francoske vojaške oddelke v njih bojevanju zelo zadržuje. Francozi, ki se nahajajo jiri topovih na Lovčcnn, so zelo pobili, ker vlada vrb gora hud mraz, katerega raldočuttii Francozi niso vajeni. Več Francozov jc na nočnih stražah zmi'znilo. Kotor in okolica je raznu opoldne, cel da v megli. Po gorovju je zapadel tako debel sneg, da sega skoro povsod vojakom do kolen. ;Morska obal Adrije je odeta v gosto meglo. Radi tega IVancosko brodovje ne more uspešno napadati našo morsko obal.
V Srbiji odločitev blizu. Dunaj, 10. novembra. Vojni dojnsuik lista „Neue Presse" poroča: Naša ofenziva v Srbiji napreduje zelo ugodno. Sovražnik beži, Odločitev zna moi'da kmalu priti. Dogodki zadnjih dni opravičujejo sodbo, da se bo izpolnilo ujianje feldcajgmojs(]'a T'otioreka, da bodo operacije na jugu v začetku zime končane.
Sneg na Srbskem. „Az Estov" poročevalec javlja dne 19, t, m,: Nenadoma jo nast.o])ila zima. Deželna cesta, ki vodi od Obrenovca, je od včeraj globoko zasnežena, kar ne obtežnje le prodiranja artilei'ije mai'veČ tudi operacije pehote. Težave so tudi s trejiom.
Nova srbska obrambna črta. Graški listi poročajo, da je sklenil srbski generalni Štab spustiti se s svojo armado vzhodno od reke Kolubare v novo bitko, Srbi so že med aneksijsko krizo napravili močne utrdbe na črti Sopot-Arangje-lovac-Gornji Milanovac. Na tem prostoru se je tudi v začetku sedanje vojske zbrala srbska armada, Višjetnu poveljstvu naših balkanskih čet nameravana nova srbska defenziva pač ne bo prinesla razočaranj.
Boj pred Lazarovacom. Dunaj, 20, novembra. Iz južnega bojišča se uradno poi'oča: Posamezni boji se vrše na celi fronti. Napad lui uti'jenc jiostojanke pri Lazarovacu ugodno napreduje. AVeraj je bilo ujetih 7 častnikov in (iOO mož. Vreme je neugodno; na visiiuih 1 meter snega, nižine so pa poplavljene.
Obupen položaj v Srbiji. Rim, 2!. novembra, O položaju v Srbiji piše: „Po-])olo Uotiiano" : Z ozironi na slabo stanje srbske arnuide, ki šteje le-še 100,000 mož proti y00.000 mož .Vvstrijcev, jc vsak nadaljtii odjior nemogoč.
Srbi ob Savi poraženi, (iraški cenzurirani listi poročajo: V torek opoblne je bilo višje poveljstvo balkanske arnuide obveščeno o novi tiaŠi zmagi. Naši hrabi-i vojaki so izgnali Srbe, ki so se umaknili v Boljcvo v močne betonske utrdbe in v ovinek, ki ga napravi Sava v obliki črke V, iz njih postojank in so jih jjodili ter zasledovali do Ostružnice. Med silovititu napadom naših vojakov je utonilo veliko Srbov v Savi. (Od Ostružnice do Belgrada je pribižno 12 km.)
Francoski topničarji za Srbijo? Dunajski listi priobčujejo pismo nekega potnika, ki pravi: Slučajno sem bil priča, ko so se iz Soluna prii>eljali v Niš francoski topničarji s težkinu ladijskimi topovi. Iz Niša so se odpeljali v Ki'agujevac.
Srbi beže v Kragujevac. — Srbska vlada premeščena v Skoplje. London, (Kor. urad.) „Dailly Ohroniclc" poi'očajo: Močan [iritisk avstro-ogrskih čet je prisilit Srbe, da so se umaknili v Kragujevac in da seje premestila srbska vlada v Sko|dje.
Kragujevac izpraznjen. Dopisnik „Pester J.jloyda" poroča iz Soiije, da so Srbi že popolnoma izpraznili Kragujevac,
Izgube Srbov pri Valjevu. Preko Sofije se poroča iz Niša: Srbi uradno priznavajo, da so ujeli Avstrijci v bitki pri Valjevu štiri jiopolne srbske polke, 3000 mož raznih polkov in GO Častnikov.
Črnogorci poizkušali vpasti v Dalmacijo. (iraški cenzurirani listi poročajo: Črnogorci so poizkušali zadnje dni vpasti v Dalmacijo. Poizkušali so v smeri proti (irabUf ki leži južno od Trebinja sunek, ki je bil, kakor se zdi, nameravan v smeri i)roti Dubrovniku-Vecchia, Naše obmejne čete so jih, kakor tudi med drugimi manjšimi spopadi, brez velikih težav vrgli nazaj čez mejo. Črnogorci so imeli v teh bojih resne izgube. V liokl so zadnje tedne Črnogorci nadaljevali obstrc-IjevaJije Kotorja in našiii postojank na višinah ter so zelo tratili municijo. Obstreljevanje je večkrat trajalo do 24 ur. Mestu Kotoi- so prizadali Črnogorci le neznatno škodo.
Naši prodirajo vztrajno. Dunaj, 22. nov. Z južnega bojišča sc uradno javlja dne 22. novend)ra: Močne naše čete so že pi'ekoračile Kolubaro, vendar se na-
sprotnik na mnogih dobro uti'jenib točkali še upira. Naše prodiranje ovirajo, a ne ustavijo, razmočena tla in pojjlave ob reki, v gorovju pa inetcr visok sneg. Naši poizvedovalni oddelki so vjeli v zadnjih dveh dnevih zopet 2440 Srbov. Skupno število v bojih od G. novembra do daiies vjetili Srbov znaša 13,000.
Srbi beže proti Arangjelovcu. (Od časnikarskega ura<ia c, kr, vojnega ministrstva in državnega pravdnika na Du-]iajn dovolje]io.) Budimpešta, 19. nov. „Az Estov" poročevalec piše dne 18, t. m. Valjevska bitka je tako po svojem obsegu kakor ])o našem uspehu veliko večjc-ga pomena, nego se Je moglo izfU'va presoditi. Vse posameznosti Še niso znane, ker so si čete stale naspi'oti v izredno ]'azsežni fronti, vendar se da iz došlih poročil sklepati, da so Srbi doživeli take [joraze, ki presegajo vsako pričakovanje. Njihova bi'ambna sila pred Valjevom kljub skoroda nepremagljivim brambnim postojatikain Jii bila več ona žilava, elastična, pognitina, do zadnjega diha boreča se armada, kakor smo jo bili spoziiali v bojih — vsekakor le posameznih — tekom zadnjih treh mesecev. Že leta ])ripravtjene, ojačene postojanke jiri Valjevu bi bile nudile ai'madi, ki bi jo navdajalo bojno navdušenje, lie-prodii-no bratnbno črto. Tako pa smo izkusili, da je srbska bojna moč utrujena, da je dolga vojna, zlasti ))a devetdnevna bitka, ki se je vršila ju-ed odločitvijo pri Valjevu, oslabila prožnost srbske armade, k čenuir je še posebno pri[iomogla okolnost, da raztrgani in v iiKinjših četah bežeči srbski armadi nismo liikjer dali časa, da bi se zopet zbrala. NaŠc čete so preganjale bežeče Srbe 7 km iz Valjev;» napi'cj. dedro srbske armade je bežalo čez Kolul)aro na vzhod proti Arangjelovcu. Naš vojni plen jo tako velik, da srbska armada teh izgub ne bo mogla več nadomestiti, Najdragocenejši del jilena so številni topovi sistema Schneider-Orcuzot, ki so popolnoma nepoškodovani prišli v našo posest z muidcijo vred. Tudi strojtic puške so popohu)ma nepoškodovane in streliva jc naravnost ogromno veliko. Naše čete so blizo Miojiice, južnovzbodno od Valjeva, zajele iudi veliko bežečoga trena.
Potopljeni angleški naddread-naii^lit.
Rotterdam, 24. noveiti. (Kor, ui'ad.) Po poročilili iz zanesljivega vira je zavozil angleški naddreadnaught „ Audacius" ob severnem irskem obrežju na nuno in se jc potopil, Admiraliteta nesrečo sti'ogo za-ki'iva, da pi'epreči razburjenje v deželi. Posadka je štela 1100 mož. Velikanska ladja je j)o])olnoma moderna. Izpustili so jo v morje šele leta 1912. Zasebno poročilo o pogiljelji Audaciusa je trdilo, da je dreaduiuigbt potopil podmorski čoln, današnje poročilo pa trdi, da je zavozila ladja na mino. Ni znano, kdo da je položil mino.
Bolgarija bo udarila?
Bolgarija hoče zasesti Macedonijo.
Dunaj. „Siidsl. Kori'." poroča iz Sotije: Poluradui list „Kambana" zahteva, da naj vkorakajo bolgarske čete v Macedonijo in v Staro Si'bijo, ki naj jo do Moravě za-
sedojo. List piše: Ziuliiji trenuLld tiste norišnice, ki sc naziva Srbija, st; bližajo. Avsti'o-ogrske Čete protlirajo, Ruïiija je brez inoii, da bi niogia potnagati svojeiini pro-tekeijskeiiin otrokn. Rusija spravi Srbijo ravno tako v grob, kakor jti to storila Anglija 'Á Jielgijo. Napočil je zdaj tisti trenntck, ko se niora ne glede iia lîiisijo zasesti bolgarsko ozemlje do iMorave in sc naj Bolgarija o tem podjetjn sporazume z Avstro-Ogi'sko. List zahteva, da naj se postavi lOO.OOO mož proti Gi'ški in da naj liolgarija vkoi'aka v Moravsko ozemlje, ko sc prične pfi Nišu boj.
Ultimat Bolgarije Srbiji, iloskovski list „Vjeilomosti" poroia iz Solije, da je Bolgarija poslala Sritiji nltimat, ki ima daljši rok in v katerem zahteva prepnstitev gotovih (ieiov Maecdonije.
Sueški prekop.
Sueški pi'ekop je dolg IGO km, širok lia na povi'šini 60 do 1 10 m, na dini pa meti'ov. (ilobok je 8 metrov. Z razšir-jevaliiinii deli, ki so se začela leta lHi)9 ill so sedaj malone popoltioiiia dovršena, so razširili dno na celi črti na 90 cm, globokosfc pa na 10 metrov.
Prva lopata se je zasadila 2ij. aprila 1H3Í) v 1'ort Saidn. Dne 18. marca 18ti9 so se ob nepopisnem navdušenju prviČ zdi'nžile vode Sredozemskega morja z vodo grcnkib jei-ior, ki leže na jnžneiii koncu kanala. Lesseps je zbi-al poti'ebna sredstva potom akcijske družbe, v kateri je bilo naložetiega največ francoskega kapitala. Ta akcijska družba obstoji še danes in spada med najobrestoiiosnejšo na svetu.
Celo delo je stalo pi-votno 380 milijonov mark; in sicer se je zbralo 209 milijonov z akcijami, ostalo je dal kedive iz svojega. Teli 120 milijonov je Anglija predvsem vrnila kedivu; kasneje je spravila v svoje ]'oke tudi velik del akcij, tako da britská vlada danes popolnoma ol)vlada družbo,
Vojska z Rusi.
Beg iz vzhodne Pruske. Vojni poročevalec „licrliner T'agblatta" piše z dne 17. novembra Insterburga, da je skozi Insterburg od 7. ui'e zjutraj do 10. ure '/večer šlo nad 4().(H)() beguncev iz V/Jiodne Pruske, ki to jiot sedaj že drugič zapravljajo. V lustei-burgii begunci ne smejo biti nad 'ÀA ur, ker morajo napraviti dingini prostoi', K beguncem s kmetov se ]iri(]fužujejo še tisoči iz bližnjih mest: l'illkallcJ), Stalui)onen, Goldan, Cumhineii.
Bitka pri Krakovu. Cenzuriraim „Gazeta Ki'akow.ska" poi'oča dne 19. novembra popoldne: Velika bilka pri Krakovu se je danes odločno Jiagnila na našo stran. Ofenziva naših čet in njih hrabri napadi so Ruse prisilili k umikanju. Danes so naše čete zopet ujete 3U0U Rusov. Naj-besnejši boj je bil iiri Igolomiji (ob severnem bregu Visle na Rusko Poljskem tik avstrijske meje vzhodno od Krakova), kjer so naše čete Ruse vi'gle iz utrjenih ])0-zicij ter jim zadale težke izgube. Na sevej'ovzhodu od ICrakova neprestano grtue težki topovi. Nebo je zasti-to s svin-čenosivimi oblaki; ozračje je nasičeno z vlažno meglo, iz katere od časa do časa prši mrzel dež. Bobnenje velikih topov se sliši kakor strašni vzdihi vse trpeče zeiidje, Mestna cestna železnica je v službi vojaške uprave iii „Jtilečega križa" ter prevaža j'anjence.
V veliki bitki na Rusko-Poljskem ' naši vjeli 7000 Rusov. Punaj, 19. nov Hitka na Uusko-Poljskeni se ugodno razvija. Po dosedanjih poročilih so iiaše čete vjelc 70O0 Uusov in zaplenile 18 strojtiih luišk in več topov.
Namestnik šefa gennraltiega štaba: pl, liiiťei', genei-ahii major. Ogromne ruske izgube, i h-. Veble piše s severnega bojišča : Pred kakimi
tretni tedni smo dobili slučajno v roke ]-uski list „Utroje Slovo". Rusi sami ]ji-šejo, da imajo do sedaj okrog 800.000 jiirtvih in ranjenih, vjetih Rusov je 73.000, ne vštevši vjete in ranjene z zadnjega časa in ruske vjetnike, ki so v Nemčiji. Ogroanie izgube!
Karpatska Črta se trdno drži. Iz JMarmarosa-S/jgeta se dne 21. t. m. poroča: Rusom se dozdaj niti na eni točki ni jjosrečllo, da bi prodrli obrambno Črto naših čet, ki čuvajo ogrsko juejo. Vsako drugače se glaseče poročilo ne odgovarja resnici. Dne 20. t. m. se je peljal višji stoliški predstojnik Ladislav Njegre in namestnik višjega državnega pi'avdnika Aiider lllés v avtomobilu v Toronyo, od tam lia na deželno mejo, kjer sta prvič čula groiueiije topov iz daljave 30 km. liukovina je v naših rokah, Na scvero-vzliodnem bojišču je položaj izredno ugoden in ni nikakega povoihi za kako skib, Karpate pokriva povsod debel sneg.
Ruske grozovitosti. Dunaj, 19. nov. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Tudi najtiovejše iz Bukovine došle nt'adne vesti poročajo o barbarskem početju linsov, posebno proti romunskemu prebivaislvn. Kozaki plenijo, požigajo in more ]ia živinsk, iiopolnoma blazeti način. V Sadagori so bile štiri civilne osebe in neka žena bi'cz vzroka na javni cesli ubite. Romunskega župnika Mitrofanovicza v Toporouczu so mučili in iiin ni'opali uro, zlata očala in zadnji denar.
z Rusi se povsod vrše večji boji. — Naši zopet ujeli 15.000 Rusov. Dunaj, 22. novetiibra, Ui'adno se razglaša 2. novembra opoldne: Zavezniki nadaljujejo svoj napad na Rusko Polj.skem energično in usl)ešno.
Naše južno bojno krilo je doseglo Szeiiiawo. Posatneztii sovražnikovi protinapadi so bili odbiti.
Doslej so naše čete njele nad 15.000 Rusov. Odločitve še ni. Tudi zahodno od Dunajeca in v Kai'patih se vrše večji boji.
Namestnik šefa generalnega štaba pl, Huťer, generalni major. Boji pri Čenstohowu in Lodzu. Po ui'adnih poročilih z dne 21. in 22- novembra posnamemo:
Zashîdovanje preko J\lla\vc in pri Plocku nazaj vrženega sovražnika se je nadaljevalo.
1'ri Lodzu so nasi na])adi napredovali. Vzhodno od Čenstohowa so se iniše čete borile ramo ob rami s Četami naših zaveznikov in so pridobile tal.
Borba južno od 1'locka v okraju Lodza in pri Úestohovii traja dalje,
V bojih severozahodno od Čensto-hova sta se udala dva sovražna bataljona.
Naši zavzeli Pilico in vjeli 2400 Rusov. Rusi zopet v Karpatih. Przemysl se junaško drži. Dunaj, 23, nov, Uradno se razglaša:
Na Rnsko-Poljskem odločitev še ni padla. Zavezniki nadaljujejo svoje napade vzhodno od Čenstohova in scvernovzhodno od Krakova.
Pri zavzetju kraja Pilice so včeraj naše Čete vjele 2400 Rusov. Ogenj naše težke artilerije mogočno deluje.
Ruske Čete, ki so prekoračile sjiodnji Dunajec, niso mogle prodreti. Vsled sedanjega vojnega jmložaja smo posamezne prelaze čez ti^arpate začasno prepustili sovražniku.
Dne 20. novembra je potisiiil izpad iz Przemysla obkoljevalne Čete od zahodne in jugozahodne fronte trdnjave daleč nazaj. Nasprotnik je sedaj tako oddaljeji, da ga ne doseže artilerijski ogenj. Namestnik naČelinka generalnega štaba pl, llijfer, genemlni major. Nemci v vzhodni Prusiji vjeli 50,000 Rusov. Berolin, IS, nov. Z zahodnega bojišča dohajajo neprestano ugodna poročila. V zadnjih zmagovitih bitkah so Nemci \ jeli do 50,000 Rusov.
Hindenburgova zmaga ob Visli. Znani nemški major Morath piše o zmagi ob Visli
sledeče: Sedaj je došel čas za ofenzivo, katero je vpeljala Hindenburgova zmaga pri Wiodaweku, Boji z ruskim kavale-rijskini armadnim zborom, ki je poskušal pri Kolo prekoračiti Warto, in pa boji l)ri Kališů so bili predigra, kateri je takoj sledila bilka pri Wiodaweku, ki leži kakilt 50 km jugovzhodno od trdnjave Thorn. Tu prodirajoča ) iiska arnuula je bila vržena v juž]io smer, torej ne v tisto smer, odkoder je prišla, namreč iz Varšave. Strategija Ilindenburga je s tem dosegla us^mh, ki nosi v sebi kali nadaljjiih zmag. Ne smemo pa misliti, da bo s to zmago rusko prodiranje ustavljejio ali da se bodo Rusi celo umaknili. Gre za milijonsko armado. Vsekako bo pa ta zmaga imela za posledico zavlačitev rusko-poljskega pomikanja. Pj'î Wiaelaweku gre za sedaj za taktično ofenzivo. Če se bo iz nje razvila tudi strategična ofenziva, se ho ta zopet naslanjala naneomajljivo odporno silo naših zavezinkov na dolgi gališki obrambni črti.
Bitka pri Pilici. — Dozdaj je v naši državi 110.000 vojnih ujetnikov. Dunaj, 24. novembra. (Kor. nrad.J Uradno so proglaša 24. novembra opoldne; Bitka na Ruskem Poljskem se v hudem mrazu od obeh strani enej'gično nadaljnje. Naše čete so osvojile več opirališč; jiapredovale so posebno proti Wolbromu in na obeh straneli kraja Pilica in so zopet ujele veliko število ujetnikov. Sicer je položaj neizpre-menjen.
V monarhiji je zdaj 110.000 vojnih ujetnikov, med njimi 1000 častnikov. Naniesttnk načelnika generalnega štaba: pl. Ho fer, generalni major.
Nemško-francosko-i belgijsko bojišče.
Vojska pod zemljo. Haag, 19. nov. Ker vsled slabega vremena afrikanske in indijske čete na Flandernskeui zelo trpe, so del teh čet odposlali iz fi'onte v Diin-kirclien, kjer grade \itrdbe. T^ist „Daily News" poroča, da kopljejo Nemci iz svojih strelskih jai'kov predore in se nenadoma kakih 50 do 100 meti'ov spredaj pokažejo s strojnimi puškami iz zemlje ter nato iz njih uničevalno streljajo. Taki predori so bili en dan sedemkrat osvojeni in zopet izgubljeni.
Velika škoda vsied poplave v Flandriji. „Lokalanzeiger" ]ro]'oča: Vsa okolica južno od Dixnuiiden in Bixschoote do zahodno od Bixschoote je pod vodo. Tudi železtiica je pod vodo. Od nekdaj cvetoče pokrajine ni ostalo drugega kakor vrbe, ki žalostno mole iz vode.
Nemški sunek proti Calaisu. London, 20. nov. (Kor. ur.) „Kvening" poi'očajo iz Rotterdama: Od torka na sredo je bil v Belgiji ])opohioma ustavljen železniški liromet, kar kaŽe, da se s podvojeno silo obnovi napad na Flandernskeni in sunek proti Calaisu.
Nemci mečejo bombe v mesto Amiens.
Iz Kristianije poročajo: Nemci so dne 20. novetiibra metali bombe na mesto Amiens. Na plinarno jih je padlo najmanj
20.	Ena je ubila 15 konj. Ranjenih in \ibitih je veliko oseb.
Nemški napadi pri Reimsu napredujejo. Pri lieimsu je naiiredoval nemški napad zadnje dni skoraj šest kiloiiietrov proti jugu in proti jngozaliodu.
Velike francoske izgube. Herolin,
21.	nov. „Lokalanzeiger" poroča: V bojili med Bix.schoote-Dixmuiden -so Fi'aiieozi izgubili 20,0f)0 mož. 1'osebno Zuavi so imeli tiižke izgube. V kanalu Ysur-Ypeiii je utonilo pri nekem močnem napadu 2500 Francozov in Angležev, Nekaj stotin Francozov je ])ostalo žrtev rodu (iurkas, ki v temi niso ločili svojih Čet od sovražnika. V Parizu vlada Čedalje večja nevolja nad neugodnim potekom oiieracij na severnem Francoskem. Nemci so zasedli francoske postojanke pri Chauronconrtu, potem ko so jih razstrelili z minami.
Nemci mesto Reims vnovič silovito obstreljujejo.
Med Nieuportom in Dixmuidenom. Amsterdam, 23. nov. (Ivor, ur.) „Telegraf" lioroča iz Sluisa z dne 21. t. m.: Na Flan-dei'iiskem vlada danes zopet popolna,'tíhota. Nasto])il je hud mraz. Řirijo se vesti, da so Nemci ustavili napade na Nieuport, da bodo lahko z veČjo močjo napadli pri Dixmuidenu.
Nova angleška artilerija. Haag. Zasebna poročila javljajo, da pošiljajo Angleži nove težke topove v Belgijo. V mestih Boulogne in Diinkircheii so izkrcali ito 40 topov z municijo in potrebnimi vozovi. To je začetek ojaČenja artilerije na angleški fronti.
Nova Zelandija pošlje Angležem še 50.000 mož. Ministrski predsednik Nove Zelandijo je obvestil angleško vlado, da lahko pošlj(i na Angleško Se 50.000 mož.
Položaj ob Yseri. Amsterdam, 24. nov. Vojaški položaj ob Vseri je za zaveznike kritičcji. Francozi in Angleži so utrujeni in decimirani. Ujeti Francozi pilpovedujejo, da vlada v angleškem glavnem stanu vsled zadnjih neiispehov na severni fi'oiiti velika nervoznost.
840.000 belgijskih beguncev na Nizozemskem. Rottei'dam, 24. nov. Do 20. nov. je znašalo skupno Število belgijskih beguncev na Nizozemskem 840.000, med temi 60 odstotkov Žen in otiok.
Francosko prebiranje do 45. leta. Pariz. 22. novombra so v francoskih mestih nabili lelak, ki odreja, da morajo v vojaško službo vse dozdaj nesposobne osebe. Starostno mejo najnovejšega prebiranja so določili s 45. leti.
Nove angleške pomožne čete. Milan. Iz Londona se poroča: Pripravljen je drugi kanadski pomožni zbor, ki šteje ;-j0.000 mož. Avstralija je ponudila še eno kava-lerijsko brigado; Nova Zelandija je pa jir i lira vijena, da odpošlje čete v Egipt.
Vojakom na Flandernskem sega voda do kolen. „J^cntsche Tageszcitung" poroča: Izreden mraz in mokrota postajata vojakom vsak dan neprijetnejša. V nekaterih strelskih jarkih stoje vojaki do kolen v vodi. Vsak jarek se je izpremenil v mal potok; na zamazani, s travo obraščeni zemlji se vojakom izpodrsne ob vsakem koraku.
Pred Verdunom. Izpred Verduna poročajo nemški poroCevalci: Nasproti našim težkim baterijam se ne more uveljaviti francoska artilerija. Vsak naš strel zadene; mogočni stebri dima kažejo, kako zadevajo nase kroglje moderne železne oklojine stolpe. Ne verujem, da bi se mogel Verdun dolgo držati. Francoski poljski topovi in pehota je poizkušala izjiasti proti severu, a naša poljska artilerija je vrgla Francoze z velikimi izgubami nazaj.
Turška vojska.
Turško napredovanje v Egiptu. Glasom poročil iz Carigrada pi'odîrajo turške Čete, ki so bile v znatni moči prodrle v Fgipt, z veliko naglico nevzdržno naprej. Mo-baiiHïdansko jireliivalstvo se na cell črti navdiLšeno pi-idružuje turški armadi. Obmejno orožništvo prestopa v turško vojsko in kaže pot. O priliki tui'škega dohoda v El Ai'is so se vršile velike panîslaniske manifestacije. Že sedaj je očividno, da je mohamedanska agitacija v Egijttu dobro pripravila tla za sedanjo turško vojaško akcijo, Prebivalstvo, ki se oborožuje iz skritih orožnih zalog, nudi turškim Četam dragoceno oporo. Proklamacija kediva i-lilmi Abbassa se širi v velikih množinah. V Egiptu je razpoloženje Angležem odločno sovražno in proti angleškim Četam vsepovsod izdajsi.vo.
Vstaja v IVIaroku se širi. Oarigrajski listi poročajo, da se vstaja v ]\iaroku razširja. Iz Genfa se poroča, da je radi vstaje niohamedancev in ker se širi kalifov oklic, fraticoska vlada tudi v Tunisu proglasila vojno stanje.
Rusi SO se umaknili. Carigrad, 17. ii<)V.	>ítikasiiek).) roroČíb i lu-
škega f,'hiviic<;a staiui: Tiii'ške čete so proiirUi ći;/. Kotur in so s« zmagovito boi'ile 7. Rusi, ki so liili jiri ICoprikui [»o-raženi in so si; iitiiakiiili 30 do 40 km nazaj pioli iiifji. Turška ai'iiiada ptodii'a dalje. lii)j na obíHížju ]m ISatnnin sc nadaljnje. Unsko broiiovje jť oddalo 40 do petdeset strelov na TrapRzniit in poškodovalo ."i liiš. Nekaj oseb je !,)ilo j-a-njeuih, sicei' ni imelo obstreljevanje nobenega iispelia. Med obstreljevanjem pii-stanišča v Trapezuntii jc prebivalstvo mesta obranilo hladnokrvnost.
Boji v Kavkazu še trajajo dalje, Oarionui, 21. novembra. Turški glavni stan poroča: Dne 17. septembra so tnrške čete navzele v bajonetneni naskoku vse strážnice v okolici Artvina. Rusi so pobegnili in pustili za seboj številne mrtvece in ]nnožico vojnega materijala. — Boji z glavno močjo ruske armade na obmejnem kavkaškeni ozemlju še trajajo. Po budili bojih so premagale turške čete Ruse, ki so stali na ruskem ozemlju pri Lîmauu. lîusi so imeli težke izgube in so se umaknili na drugi breg reke Čiiriik.
Turško - rusko-angleska vojska»
Nemec, poveljnik turške armade v Kavkazu. Tui^ki armadi na JCavkazu poveljuje nemški general 1'asselat paša, kt deluje žc več let v Turčiji kot instruktor. Passiîlat paša se je že v balkanski vojski pri Cataldži izredno odlikoval. Načelnik njegovega generalnega štaba je major Lange, ki je že prejšnja leta prepotoval Kavkaz in armenske vijalete.
Rusi vrženi v dolini reke Murat. Carigrad. (Kor. urad.) Komunike turškega glavnega .stana izvaja: Radi napada na ruske sile, ki so nameravale prodirati skozi dolino reke Murat, so Husi z velikimi izgubami pobegnili. ZarubiU smo tri iioljsko topove.
Nemško poročilo o dogodkih v Egiptu. Berolin, 20. nov. „Berliner Tageblatt" po-roia iz Carigrada: Napredovanje turškili čet v Egiptu sc ugodno j'azvija. Arabske čete so prodrle že 120 km v notranjost. Listi poročajo, da se vstaja v Jlaroku razširja. Iz Uinia prihaja vest, da vstaši ogrožajo Fez.
Afganistanski emir napove vojsko Rusiji in Angliji. Bukarešt, 21. nov. Iz Carigrada se poroča: V vodilnih turških krogih se z gotovostjo govori, da bo afganistanski eiuir v bližnjih dneh Rusiji in Angliji napovedal vojno.
Turki prodrli do sueškega prekopa. Carigrad, 23. nov. Turški glavni stan poroča: Turške četo so došle do sueškega prekopa. Pri Kantari {45 km južno od X>ort Saida tik ob sueškem prekopu) jc došlo do boja, v katerem so bili Angleži, ki so imeli težke izgube, 'poraženi in so pobegnili.
Carigrad, 23. nov. „Agence Ottomane" objavlja naslednji komunike tui-škega glavnega stana: 7j božjo pomočjo so turške čete dosegle sueški prekop. V boju, ki se jo vršil ined Soatazo in Certebc, okoli 30 km vzhodno od sueškega prekopa, je bilo več častnikov in veliko vojakov ubitih. Turki so vjcli veliko Angležev, ki se v nerednem begu umikajo.
Angleške oblasti beže pred Beduini in Arabci. „Berliner Tagcblatt" poi'oča iz Carigrada: Civilne oblasti iz Sucza, Tort Saida in Isniailija so hitro pretnestili v Sagaig, ker prodirajo Beduini in Araljci. Upravo sueškega prekopa je prevzelo vojaštvo.
Turško poročilo o bojih z Rusi. — Angleške izgube. Carigrad, 23. novembra. „Agence Ottomane" objavlja naslednje poročilo turškega glavnega stana: Tui-ške čete, ki prodirajo pi'Oti Batnimi, so vrgle Knse poi^olnoma čez reko Ůoroh. To ozemlje je sedaj od Turkov vojaško zasedeno.
Turške čete so došle do Artwina in ga zasedlo.
Po došlili vesteh o boju pri Šat el Arabu jií dognano, da so imeli Angleži v tej bitki 750 mrtvih in okoli 1000 ranjencev.
„Agence Ottoiitane" poroča iz glavnega stana: Ktižarka „ilatuidjt;" je včeraj bombardirala in raznišiUi ruska petrolejska skladišča in radiolelegraťsko postajo v Tuab.se, med Boti in Novornsijskîm.
Domaće in tuje novice.
Poročil se je 2(). novembra trgovce g. Jo.'iip Kobt iz Novega mesta z gospico Milko Tomie iz Trebnjega. Želimo obilo in stanovitne sreče!
Padel na južnem bojišču. Kakor je poročal g. prof. àeiko svojemu tastu, poslancu Josipu Zurcu v Kandiji, je padel v Srbiji metliški sodnik Ivan Kralj. Kajni je bil po svoji pravičnosti in lju(!omilosti priljuldjen iiri svojih tovariših in pred ljudstvom. Se prodno je odšei na jug, se je mudil z večjim vojaškim oddelkom v Novem mestu. Vrlemu sodniku in junaku svetila večna luč!
Dr. Jos. Podobnik. S srbskega bojišča je došlo žalno poročilo o smrti rez, poročnika dr. Podobnika. Bil je večkrat v ognju; svojim prijateljem je sporočil marsikatero zanimivost z bojišča. Ko ni bilo več glasu o njem, se je čulo, da jc utonil v D]-ini, kar se sedaj potrjuje. Pokojni doktor zapušča vdovo in tri mesece starega otročiča. Bil je zvest in priden uradnik pri deželnem odboru ki'anjskem, zabaven tovariš in vnet kongreganist. Pokojni je bil doma pri Zatičini na Dolenjskem. V Novo mesto je poročal to žalostno novico prof. Ôerko.
« Teden ponesrečencev. Tekom enega tedna pripeljali so v bolnieo Usmiljenih bratov v Kaiulij i sledeče ponesrečence : Drobnic Jože 17 M stari gozdni delavec iz Žalne, je žagal s svojim očetom v gozdu neko deblo, pri tem niu jc padlo na noge in zlomilo levo nogo. Jože Velšt, posestnik v DružČah si je pri napravi drv zlomil levo nogo. Meše Jožef iz Roba je na-pravljal drva v gozdu in jih spravljal v dolino. Pri tem ga je konec enega debla zadel v desno nogo in mu jo zlomil. Spreitzer Riliard, posestnika sin v Mitten-\vald pri Plajiini je vozil najjj'avljcna drva domov. Med vožnjo so se zriršila drva na njega. Obležal je z zlomljeno levo nogo. Frankovič Franc iz Malega Bana pri Št. Jerneju je dobil pri tepcžu precej ran na glavo. Baje je bil povod tcpcža alkohol.
Dežela Kranjska podpisala 3 milijone kron vojnega posojila. V eni zadnjih sej je sklenil deželni odbor na predlog deželnega glavarja dr. áusteršiča, da podpiše na račun od dežele oskrbovanih zakladov 3 milijone kron vojnega posojila. '' Čč. sestre v Šmihelu so podarile ranjenim vojakom v Kandiji vsakemu po eno malo potico, jabolka.in smodke. Bog plati!
Razglas o skušnji za kovače iz pod-kovstva, ki niso obiskovali podkovskc šole. Vsled odloka c. kr. deželne vlade z dne 2. nov. 1914, Štev. 30,049, se bo vršila skušnja iz podkovstva zakovaČe, ki niso obiskovali podkovskc šole, 30. decembra t. 1. ob devetih dopoldne v podkovski šoli c. kr, kmetijske družbe v lijubljani na Poljanski cesti. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj vlože pri C. kr. vladnem svetniku Ivanu Mundi (veterinarski oddelek deželne vlade) v Ljubljani do l'i. decembra 1914 prošnjo za sprejem k skušnji, ki naj ji prilože: 1. učno spričevalo iz kovaštva in 2, potrdilo o najmanj triletni službi kot kovaški pomočnik. (Odredba ministrstva za notranje zadeve z dne 27. avg. 1873.)
C. kr. kmetijska družba ki'anjska.
Razglas o prihodnem tečaju pod-kovske šole v Ljubljani. Kovi šestmesečni Šolski tečaj na ])odkovski šoli c. kr. kuietijskc družbe kranjske v Ljut>ljani se
prične dne 4. januarja 1915, če ne lU'ide kaj vmes, kar bi pričetek tega tečaja onemogočilo. Poleg podkovstva se učenci poil-kovske šole nče tudi ogledovanja klavne, živini! in mesa. Kdor řídi priti v poil-kov.sko šolo, naj vloži prošnjo za s|ircjem ter naj ji priloži: 1.) krstni list; 2.) domovinski list; 3.) šolsko spričevulo; 4.) učno spričevalo v dokaz, ihi se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem moj-slru; 5.) nravstveno spričevalo; 0.) potrdilo, da je žc najmanj dve leti bil za kovaškega pomočnika. Prošnje za spi'ejem vpodkovsko šolo naj sedo 1 fi. deccmlira t. 1. pošljejo ravnatelju podkovske šole v Ljubljani. Šola bo trajala do konca junija 1915. Kdor dobro prestane skušnje more po postavi iz leta 1873. dobiti patent podkovskega mojstra; brez skušnje pa ne more niliče postati podkovski mojster. Pouk v šoli je brezplačen, učenci mo]'ajo skrbeli le za hrano ter za potrebne učne knjige. Stanovanje imajo učenci v zavodu. Doslej so bile za revne učence podkovske šole na razpolago državne in deželne podpore v znesku po 100 K, ker sta pa c. kr. kmetijsko ministrstvo in deželni odbor ustavila zaenkrat vse podpore, se tozadevno ne more nikomur ničesar obljubiti in naj torej vsak prosilec računa z dejstvom, da se bo moral ob svojih stroških prehranjevati. Učenci naj se zglasc en dan pred solskim pričetkoni v podkovski šoli na Poljanski cesti.
Ker je v slovcnskili deželah še vedno premalo v podkovstvu izuČenih kovačev, ki bi mogli zdraviti tudi kopitne bolezni, pa tudi premalo iztirjenih oglednikov živine in mesa, naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača ter živinskega in inesovnega oglednika. Frančišek P o v š c, predsednik C. kr. kmetijske družbe kranjske. C. kr. veterinarski nadzornik Alojzij Paulin, od c.kr. dež. vlade imenovan začasni ravnatelj podkovske šole.
Pošiljatve za vojake na bojišču poštnine proste. Avstrijske državne železnice so dovolile, da so pošiljatve za vojake na bojiščih proste pristojbin.
Odlikovanje poveljnika tretjega vojnega zbora. Poveljnik tretjega vojnega zbora, general intanterije Colerus,])!. Gckiern je v priznanje za lirabro in uspešno vodstvo svojega zbora odlikovan z redom železne krone prvega razreda z vojno dekoracijo.
„Svetovna vojska". Pod tem naslovom je pričelo izhajati lej» delo v zvezkih v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Delo jc opremljeno z lepimi slikami in bo nudilo enoten in nepretrgan popis današnjih bojev, poleg tega bo pa podalo tudi mnogo izvirnih črtic, slik in vojnih dogodkov, katerih niso prinesli časopisi. Uredništvo „Svetovne vojske" ima namreč na razpolago že sedaj obilo dopisov in poročil po največ od slovcnskili vojakov, ki so se vdeležili bojev na južnem aH severnem bojišču. Delo bo vslcd tega zelo zanimivo in bo vredno, da si je shrani vsaka hiša za spomin na današnje težke dni svetovnih dogodkov. S prav posebnim zanimanjem pa bodo po tej knjigi posegli naši vojaki, ko se vrnejo iz bojišč, saj bodo popisani v knjigi boji, katerili so se sami vdeležili in ki so jim živo v spominu, časopisi se pogube, ta knjiga pa bo ostala v spomin nam in znamcem, saj bo nudila kroniko slovenskega junaštva.
Vsak posamezen zvezek, ki je dokaj obširen velja (jO vin., četrtletna ((> zvezkov) pa znaša samo K 3. —. katere je treba poslati liri naročilu najirej.
Barva ladij. Kakor je potrebno pri vojakili na bojnem polju, da se barva njili obleke kolikor mogoče krije z barvo okolice, tako jfi tudi pri bojnih ladjah. Dokler so phile po iinirjit le jadrnici;, tedaj je bila barva ladij brez važnosti, ker vr-Hka bela jadra in mala hitrost ladij so že od daleč naznanjale sovražniku ladjo. Oanes pa, ko imamo hitre bojne ladje brez jader, pa igj'a barva ladij veliko vlogo. Zato
imajo angleške in nemške bojne ladje sivo barvo, ki se najbolj uicnia z harvo morja. Ali m-inške ladje so svetlejše sive barve, ko angleške ali pa ludi laške. Kraneoske bojne, ladje in križarke imajo sjiodaj črno in na vrhu sivo. Dvojno bai vo imajo mdi japonske ladje. Hreiiozcmsko morje ima iiiodrejšo liaivo od Allantskega oceana, radi česar so ludi ladje drugače barvane. Avstiijske ladje imajo !udi radi tega čisto posebno sivorumeno barvo. Torpedo vke in pomorski čolni jia imajo svojo posebno barvo. V Nemčiji in Angliji črno, v Združenih državah tcmnozeleno. Te ladje delujejo po noči, imeti morajo torej barvo, ki je inijtežje opazljiva, da mon-jo uspešno izstreliti pogiibonosni torpedo.
Grška proti Bolgariji, „liusko Slovo" objavlja izjavo nekega dijilomata, da je grški ministrski predsednik večkrat namignil: takoj, ko bi lioteia lïolgarija zasesti Macedonijo, izbruhne grško-bolgarska vojska.
Angleži iščejo častnike v Španiji.
lladi'id, 21. nov. Ker Angležem zelo primanjkuje častnikov, so jih zaceli nabirati na Španskem.
Angleški socialisti proti vojni dolžnosti. i.ouilon, 21. nov. Angleški socialisti so začeli veliko gibanje proti vojaški dolžnosti na Angleškem.
Najnovejša poročila.
Naše zmage v Karpatih. Naše Čete so z uspehom pričele potiskati nazaj Čez Karpate v komitatu Ung in ZcmpHu vpadle Ruse. Kakor poroča veliki župan ko-mitata Zcmplin, so našo čete obkolile sovražnika, ki je udri v zemidiuski ko-mitat in ga pobile. Ruske izgube so tu zelo velike. Sovražnik sc povsod umika iz dežele.
Nadzornik Štrukelj se naliaja še zdrav na severnem bojišču blizu Przeiiivsla.
Naši zavzeli Kaljen in Suvobor.
Južnovzliodno od Valjeva so zavzele naše Čete s snegom pokrite grebene vrhov Kaljen in Suvobor, kjer smo ujeli včeraj zopet 10 Častnikov in nad 300 mož ter zaplenili tri strojne puške.
Portugalska poseže v vojsko. Portugalski kongres je soglasno odobril zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da sme glede na zvezo z Anglijo v sedanjem mednarodnem sporu nastopiti tako, kakor sc ji zdi primerno.
Nevesta na bojišču.
(Iz pisma nekega nemškega častnika.)
Nahajamo se na Poljskem. Prebivalci se nas izogibljejo, kakor jilašiii psi. Če želijo česa od nas, nas ponižno prosijo. Vas, kjer se nahajam, obstoji iz zapuščenih koč, silno zanemarjenih jirostorov. Dež lije neprestano, kakor da bi hotelo nebo oprati vse grehe sveta. Naši konji se pogrezajo do kolen v ilovnata tla. 45 ur smo neprestano prodirali, dokler se nismo koncČno nastanili v neki vasi. Ko sem hotel odpreti vrata kmečke koče, mi skoči nasproti podčastnik silno veselega obraza. Vjcl je ravnokar v gozdu s jiar ljudmi pol stotnije liusov. (Jakal jc s svojimi vojaki, da so se mu naj|U'ej približali, nato pa pričel streljati. Stopili smo skozi nizka vrata v skromen, s svečo razsvetljeni prostor in videl sem kot prvega na slam-nici kakor spečega ležati otroško-mladega ruskega vojaka. Na licJh je bil videti lahek nasmeh. Stojiili smo bližje. Položil sem mu roko načelo, a l)iio je, ledeno, on je mrtev. Naročil sem takoj moštvu, naj mu slečejo mokro obleko. V polukrogu smo stali naokoli. Kar naenkrat nastani! nekak šum in moje hrabre vojake, ki se niso strašili noltcne premoči, ji; pojiadla neka groza, iiranili so sc izvršiti nmj ukaz. Tu stopi eden izun!il njih k [iicni in pravi: „,iiivlj:im pokorno, ruski vojiik je (ieklica!" To sc je zgodilo leta 1914. Kakor hiiio izvedeli, je bila nevesta Ufkcga ruskega častnika
ill se je povsod bo]'ila skupaj ž njim. Dan poprej je ijila zadeta v jirsa iti sc je takoj zgnid-ila iiii'lva na tla. Dal setu tega junaškega ženskega vojaka pokopati Še istega dne, 8'eei' morajo iiirivi sovražtiiki ležati toliko časa, da iiiiaiiio dovolj piilike, da jili pokopljeniu in /a-sadiiiio na njihove grobove lesene križe.
Gospodarstvo.
Položaj naše prašičjereje. Skrbimo za suho meso in mast!
Nastale razmere uplivajo na vso našo praši 5j ore jo, i'o eni st,rani slabejša letina lia ki'oinpii'jn, po drugi draginja Žita ne dopuščata, da bi se prašiči tako dolgo pitali kakor druga leta. Letos bo zaloga di'ob/jciïa krompirja knialti pri kraju in s tem sc bodo v iiaŠili raztm;rah skrajšalo tudi vse pitanje. Debelega krompirja in žita pa ne morettio poldadati, ker je predrago. Tako liitatije bi se nam tudi ne izplaf'ialo pri teh cenah, ki se plačujejo danes za pitane prašiče. Sicer pa nioratiio krušno žito in krontpir hraniti za naš živež, ker utegne obojega sčasoma prl-nianjkovati. Letoštije pitanje se bo moralo tedaj omejiti na krajši čas in na manjše število prašičev. Vse to velja za kraje, kjer se pečajo gosjioilarji s iiitanjem prašičev. Ako se po tcii krajili prodajajo danes prašiči v večjetii številu kakor druga leta ob tem Času, je to Čisto naravna posledica, proti kateri se ne da ničesar ukrenili. Vsak gospodar čuti v tem slučaju najbolj sam, kdaj nm je treba s pi'ašiči v denar.
Seveda trpi v danih razmerah tudi reja plemenih svinj in p i' a s e t. Reja malih praset potrebuje tudi precej krtne iti dobre krtne. ^a take živali je treba krotiipirja in žita. Ako se tnala praseta danes hitro napi'ej poiiujajo, je to tuili naravna posledica leto.šnjib razmer.
Po takih krajih, kjer se pečajo go-spodatji z rejo plemenih svinj, je sedaj najl)olj važno, da si ohratiijo čez zimo potrebno število svitij za pleme in da mlada praseta čitttprejc oddado. Tako delajo tudi naši svinjerejci. Vsak skuša prodati mladiče, čim so le goihii za oddajo. Odtod prihaja tudi tista nizka cena, ki jo iniatiio danes za odstavljena praseta.
Hiti'tijŠa in obilnejša prodaja pitanili ])rašičev in hitra oddaja komaj odstavljenih praset, to so tedaj naravne posledice odnošajev, ki so nastali pri našetii gospodarstvu, delottia vsied vojske in draginje, deloma vsled slabejše letine.
V	takili razmerah je v pi-aŠičje-rejskili krajib gledati pred vsem na to, da si ohraniitio čez zimo |)otrebno število svinj za pleme, v krajih pa, kjei' se pečajo gospodarji s pitanjem, je ski'beti za to, (ia si nabavijo poirebtd naraščaj za pribodnje leto, kakor hitro prodajo })itane prašiče.
V	enem in dritgem slučaju se moramo pa ravnati po razpoložni doni ač i klaji.
V	sedanjih razmerah natii je pa tudi za to skibeti, da si pripravitno doma ne-ktiliko več masti in suhega mesa kakor druga lela, ker ne vemo, kako se obrnejo tekom zimo in pozneje naše žlv-Ijenske raziiiei'e in potrebe. Na vsak ttaćin je iirav, da si pripravitno saj več masti. Enentii iti driigetiiu bo zaradi tega kazalo, da 1)0 zaklal po enega i>rašića več kakor (iruga leta, da si bo tudi na ta način pomagal popoliiiti zalogo ])ot]'ebnjh domačih živil. Rolirman.
Pravilno ravnanje z novim vinom.
Kadar poneha glavno ali burno ki-petije mosta, se poleže veČina vitiskih drož na dno soda, kjď se vrši na to še bolj počasno, mirno kipenje ali dokipevanje vina.
Oglikova kislitia, to je plin, ki se razvija med kipenjem, ne ubaja več s silo
skozi kipelno veho, ampak, ker se razvija le počasi, ga vino večinotna posrka. Oti-tod (iobi mlado vino svoj rezek okus.
Po končanetn glavtiem ali burnem kipenju storimo najbolje, ako sode z enakim ali podobnim vitiom do vi'lia zalijemo. S tem preprečimo, da bi se v praznem prostoru soda razvile razne škodljive glivice, ki bi vino ali pokvarile, ali mu pa vsaj dale ïieprijeten okus.
i\[ed glavnim kipenjem mošt v sodu naraste in razvija pene, ki oinoče doge soda. Ko i)oteni po kipenju vino zopet upade, se na penah, ki sestoje večinoma iz beljakovin, prav labko zarode škodljive glivice (na pr. cika i. t. d.}.
S tetn, da sod do vrha zalijetno, preprečimo tudi, da se na površju vina ne more razvijati kan, ki ]'azkraja vinski alkoliol in jemlje s tem vinu tnoč.
Kdoi' nima dosti vina, da bi sod lahko zalil, ta naj vino vsaj od vrha nekoliko zažvepla in kmalu pretoči.
Soda, v ktcrem mlado vino še na (Irožeh leži, ne smemo pretesno zapreti. Najbolje je, da ga le na lahko zamašitno, ali pa, da ga zamašimo s prevrtaiio pilko, v ktej'0 smo vtaknili i:amašek čiste vate.
Kadar drože tudi zadnje ostanke sladkoi'ja v vinu spremene v alkohol, se prične v vinu polagoma razkrajati in ga, če pustimo vino zlasti v poletnem, gorkein času na drožeh, lahko popolnoma pokvarijo. Da to preprečimo, moramo koj, ko viditno, da so drože svojo nalogo v vinu dovršile, mlado vino pretočiti, da ga ločimo od labko gnijočih drož.
Tenni delti pravimo prvo pretakanje. Brez pretakanja sploh ni mogoče ohraniti vitto za dlje časa stanovitno, najtnanj pa brez prvega pretakajija, ki je najpogiavitnejše.
Pa tudi drugače prvo pretakanje mlademu vinu zelo koristi. Vinu se pri njem luivzame zračnega kisika, ki pripomore k biti'ejŠemu čiščenju in zorenju vina. Pri i)rctakanju izgine iz vina del oglikove kisline in vinskega kamtta in vino dobi milejši okus.
Dasi je i)rvo pretakanje neobhodno potrebtio, ne smemo ž njitn vemhir prevefi biteti. Nikakor ne smento prej pretakati, prcdno ni vino popolnoma puliipelo.
Znano pa je tudi, da se v drožeh niihajajo glivice, ki zamorejo pri zadostni toploti v kleti, razkrajati kislitto v vinu. Tako vino bo tem tnilejše, četii dlje bo na drožeh ležalo. Da to pospešimo, se celo priporoča, da vino po kipenju večkrat z di'ožmi premešamo.
V si)lošncm tedaj velja. Zelo kislo vino in ne popolnotna pokipelo vino ne prezgodaj ]>retakati, ga hraniti v topli kleti in ga večki atztln)žtiH dobi'o premešati.
Nasin'otno i»a velja vino, ki ima malo kislino in dobi'o pokijielo, zlasti pa vino iz gnilega grozdja ali jta vino, ki kaže katei'0 si bodi napako, kmalo po kipenju pretočiti.
Navadno pretakamo novo vino v pi'vič od meseca decetiibra, do meseca sve-čatta, na vsak način ga pa moramo pretočiti prej, predtio postane v kleti gorko, tedaj še i)red mesecem suScem.
Predtio vitio prvič pretakatiio, ga moramo iireskusiti, kako nanj vpliva zrak. V to svrho ga natočimo v kozarec in ga pustimo nekaj dni v kleti stati. Óe opazimo, da se vino v kozarcu na zraku od zgoraj doli lepo čisti, mu bo zelo koristilo, da ga prezraČitno.
Pri pretakanju vina gledamo namreč, da vino čim bolj moČno v skal' pr.ši. To dosežemo, ako postavimo pod pipo stiažno brezovo metlieo, ali jia, ako pritrdimo na pipo ))oeinjen škropilnik.
Tako vino kaže j)ri pretakanju le prav zmerno zažvejilati (I azbestni trak žvepla na S do 10 veder vina).
Ako pa je postalo vino v kozarcu na zraku hudo kaltio ali pa celo gosto in rjavo, potem ga nikakor ne stnemo zra-
čiti, temveč pretočiti ga moramo tako, da pride čim manj mogoče z zrakotn v do-tiko in sod, v ktei'ega vino pretočimo, moramo dobro zažveplati (1 azbesten trak žvepla na 3 do 4 vedra viiui).
Vino, ki diši jio žvepelnem vodiku ali vino, ki se ideče (volno postaja), najprvo zračimo in îiotem zažveplamo, vzamemo pa labko malo manj žvepla (1 trak na 4 do G veder).
Če je mogoče, pretakamo vino ob lepem vretnenii, ker to najn ugodno uiiliva.
Po vsaketn pretakanju se vitio nekoliko skali in ubije (utrudi). V kakih dveh do treh tednih se pa vino zopet umiri in sčisti in tedaj se ^ele pozna bla-godaren učinek pretakanja.
Ko smo vino v prvič pretakali, ni bilo še iirav Čisto. Zato se bo iz njega izločilo zopet nekaj blata. Na tem blatu (kaležu) tte sme vino čez gorko jsoletje ležati, sicer bi se skoraj gotovo i)okva-rilo (zavrelo).
Zato moramo, predno nastane trajno gorko vreme, tedaj na vsak način pi'edtio se prične vino prašiti, pretočiti ga v drugič.
Drugič pretakamo približno tri me-scce po i)rvem pretakanju, tedaj meseca sušca do majnika. Zračiti vina pri njem ni ti'eba, žveplati ga je treba, zlasti če ni Še prav Čisto ali pa Če ima nagnenje h kaki napaki in še tu Žveplatno le prav zmerno (en azbestni trak žvepla za 6—B veder vina).
V poletnem času vina ni treba pretakati, pač pa soile po možnosti vedno do vrha zalivati.
Le s takim umnim ravnanjem je mogoče doseči čisto in stanovitno vino dobrega okusa.	B. Skalický.
Gospodarske drobtine.
Pokušnja dolenjskih in belokranjskih vin. Da se povzdigne vinska ku])čija na Dolenjskem, priredi kmetijska podružnica novomeška dne 6. in 7. dw;embra t. 1. v dvorani gostilne g. Jos. Wituliseberja v Kandiji, iii sicer v nedeljo, dtte G. t. m. od 11. doj)oldne do G. zvečer, v poiideljek, dne 7. t. m. od 10, ure dopoldne do G. ure zveČei', pokuštijo dolenjskih in belokranjskih vin. Ta pokušnja nudi domačim in ztinanjim ititerese,ntom, zlasti gostilničarjem in vinskim trgovcem najboljšo ))riliko, da se seznanijo z dolenjskim in belokranjskim vinskim pridelkom iti da se v slučaju potrebe založe s potrebnim vinom. Zveze z Ljubljano itd.soiirav ugodne. V pondeljek, dne 7. decetnbra se vrši v Novetii tiuistu tudi živahen mesečni semenj, tako, da ztuianji interesentje obisk pokušnje združijo lahko z evetituelnim nakui)om na živin-skett! trgu. Zato jih vabitno vse k ohilni udeležbi. Vinogradtiiki, ki imajo vino na prodaj, se naprošajo, da pošljejo od vsa-cega vina najtiiatij tri litre, če le tnogoče v vinskih steklenicah, najpozneje v soboto, dne 5. <lecetnbra dopoldne na naslov kmetijske podružnice novoiiieške. Na steklenicah ali v pismu na\^cdejo naj vrsto (sorto),
miiožitio in ceno vina ter svoj natančen naslov.
Za kmetijsko podriižttico iiovomeško;
B. Skalický, V. Robrman, odbornik.	načelnik.
II. izkaz
za cesarice Elizabete^ javno bolnico v Novem mestu kot rezervno bolnico Rdečega Križa dospelih darov:
G. dr. Bertsche Konrad, Poganice: 1 voz krompirja, á košari kompota in povidla, veliko čaja, casojiiae, domino. Samostan Zatičina 3 vreče krompirja. Kukman iMarija, Cegeljniea 1 košaro grozdja. G. ^^rof Marg]iQri,.St.arigrad 1 jerbas grozdja, 1 jerbas jabolk, , I vrečo krompirja, I košaro grozdja, 2 kozarca modu, 1 vrečo oreliov, l jerbas zeija, 1 košaro kar-tijol. Gosi)a Marija dr. Gorjančeva žemlje, slanino. G. Filip Ogrić 1 škatíjo cigaret. Gospa Vodnik Iti ovojnih krp. Gospa Ipavic 25 parov copat, Gos|>a Gerdeďič ao kron. Go.s])a Opitz 12 s[i0(l. hlač. Gospa Garzarolli H jiarov nogavic, 7 srajc, 1 spod. hlače. Gospa dr, Scbegula cigarcte. Gospa Ulin 1 šarttd in 1 potico. Gospa Fichteuau dva sodca vina, dve košari grozdja, ci^^arete. Gdč. Eckel 3 pare noM:ovic. Gospa prof, èiicrli cigarete. Go.^ipa Feriič voz repe. Gospa Gebauer v Hmihchi pisemski papir in ovoje. Grolitij» Alba iiargheri 11 srajc, 10 spod. hlač. Kavarna Splichal časopise. Glavna trafika in trafika liosmann zeio veliko cigaret, cigar in tobaka, Frani-iška liučar, Gor. Težka voda št. J etio vrečo jabolk, Ivan Bučar, Mackovcc 1 jerbaa grozdja. Marija Turk, lioka ■ Št. Jernej 1 jerbas grozdja. Franca Murgelj, Jablan - Mirnapeč 1 košaro jabolk. Kcza Barbo 1 ko,šafo jabolk. Tona Ivrašovec, Trška gora 1 ko.šaro jabolk. Amalija Ivebelj, Ana Kebej), Jože Mi klic, Stanislav Hogey K-arto^evo po 1 koš zeljnatih glav, lieza M fihcič, Anton Sumrak, Anton Hrastar, Anton Smolič, Maks Labkar, Sela pri Mirnipeci 6 mernikov krompirja, 30 zcljtiat)h glav, 2 mernika repe. Jože Bevc, Kij 5 mernikov krompirja, I zaboj jabolk. Žnpni arud Belacerkev 6 ineriukov jaboik, par vroč krompirja, fizoJa, ^ rejie, suhega sadja. Ubogo šolske sestre Stnibel 32 paiov ovojnih krp, 2 para tiogovic. G. llurvat Urtjan zuniijeviue. .Marija I'ov.še, Marija Kikelj Poilboršt 2 vreči krotnjiirja, 1 vre^-O repe, Anton Osulnik, Mubabt'r t voz repe. zelja, ki'oiiipirja. Hi-astar, Srla-Mirnapeć moke, jajoc, liaoia. — Cnstice (latne iz Novega mosta in okolice so pogostile ranjence ob priliki njihovega ])rilioda v bolnico in jmi tndi na Vst;li svet^ nikov dan prireaiio bogato južino.
[*oilpisaiii pretlseilnik pournžnico R. K. si šteje v prijetno dolžnost so zahvaliti vsem cei^etiim darovalkaiti in dmovatďm za v toliki meri tukajšnji t)olnisuici izkazano naklonjenost in upa, da ostanejo tudi v bodoče blagi dobrotniki zavoda.	Rechbach.
Loterijske številke. Gradec, 25. novembra 12 TjG 73 41 74

se dobi najceneje pri tvrdki — z
Franc Kastelic v Kandiji.
v zalogi sta dve vrsti premoga, navaden mirnški iti boljši, črn pretitog, takozvani „Olanzkoble", Dostavlja se vsakemu na dom. Naročilo se izvrši le, ako se takoj pri naročbi plača, — Priporoča se
ioG-o-2	F, Kastelic.
Popolnoma uarno naložen denar.
HRáNlLNICftie POSOJUtlICâ
ya\ Katidijo iti okoliťo, rcg. 7au\v. z iiconi, zavo/o
= v liistiieiu domu v Kandiji ^^
Hprcjcnift hranilne vloge od vaacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po

-mi
1-0-34
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega aama iz svojega plačnje.