THB OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNTED STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJSI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 157. chicago, ill., sreda, 13. avgusta — wednesday, august 13, 1930 LETNIK XXXIX. neznano letalo priletelo nad mesto providence in metalo nanj bombe. — napad bil namenjen delavcem, ki so šli na delo. — vlada odredila preiskavo. — domnevajo, da je letalo prišlo iz illinoisa. Providence, Ky. — Nepopisno razburjenje se je pretek- li Ponedeljek zjutraj polastilo {živalstva tega mesta, ko so lz nekega v zraku krožečega aei'°plana pričele nanj nepri-cakovano deževati bombe. ^ letalu, ki je priletelo iz ^ri Illinoisa, sta sedela dva Pobarvano je bilo s ?0ttlarančasto barvo in je po j2Javi očividcev nosilo vladno Cenco št. 5088. Prikazalo se )e °krog 6. zjutraj, ob času. 0 gredo premogarji na delo. .Prva je letelo v višini ka-2000 čevljev, in se je puščalo nižje, ko se je približalo mestu. Prva bomba je Padi, CL 'a iz njega v bližini mesta tukaj. nekoliko milj severno od Nato je letalo vzelo proti Providence in izpu-nadaljni dve bombi, ki K ste padli na odprto polje in ftiih % eksplozija ni povzročila BOGATAŠI KUPUJEJO PALAČE 'Sega, kakor stebre kame-, t in -prahu. Letalo je potem krožilo mesto in vrglo na-ve^njo bombo v bližini vhoda ftockman rudnik, ki pa ni ^Plodirala. Pet nadaljnjih °mb je padlo v bližini rudni-°v Meador, Young in Holte; podirali pa ste samo dve. Razumljivo je, da je detelj Cl'la eksplozij, ki se je sliša-fniije (jaieg; spravila mestno živalstvo, ki obstoji večino-v lz rudarjev in njih družin. Pravo paniko. Točnega vzro-Za napad niso še do zdaj u- PartVili in še manl' kdo Je na" odredil in kdo izvršil. Tr- ka got f°Vski department v Washing f «scen t(i obv M6 sicer tak°j> ko -ie bil Pj, o zločinu, odredil vl^avo, a, kakor se je neki ni Uardnik sam izrazil, bo težavno storilce zasledi? kajti z gotovostjo se tej domneva, da je pilot le-Ponarejeno licenčno šte-Očividno je bilo, da so c«tn mbe namenjene delav-' so šli zjutraj na delo. ^NJENCI REŠILI POLI-L,JSKEGA NAČELNIKA in °^ining, N. Y. — Zločinci staPoliciJa — dva svetova, ki \>e v medsebojnih so- si ^ih odnošajih. In vendar ljaj.ls° štirje kaznjenci pomiš-^ ' c'a tvegajo svoje življenj 'cl;i rešijo štiri potapljajoče Wcl^6' P"201* se je odigral kaznilnico Sing Ring. 4v0,!. > ki so se nahajali na fs0 1,&ču, nad 2000 po številu, o^0.pazili» da se je pred njih $0|nl na morju prevrnil neki Hti,..' v katerem so se vozile V0l. 0sebe. Takoj so se prosto-0 Priglasili štirje jetniki, St^°^a8raio Ponesrečencem. VJT so ]'im proti 0,)1'ubi- Vta;aG h"do vrnili nazaj, odprli je p ' m štirim junakom ,se regiti VGlikem naporu posrečilo repniCjC?10 flružb° in so se v Hiško j vrnili nazaj na jet-bil T n^nšče. Eden rešenih je *eltuk Rossa. policijski na-na neki železniški liniji. NEMŠKA TRGOVINA VJNDIJl Dočim Indija izvaja bojkot angleškemu blagu, je pustila vstop nemški industriji.— 200 nemških tvrdk se je že usidralo v Indiji. Bombay, Indija. — Nemška industrija je prav spretno izrabila Angliji sovražno mišljenje indijskih domačinov. — Dočim Indijci dosledno izvajajo bojkot, ki so ga proglasili nad blagom, uvoženim iz Anglije, so Nemci na drugi strani vkorakali v Indijo ter ji ponudili svoje blago, in sicer z velikim uspehom. Dasi je ta napad nemške industrije in trgovine le še v povojih, vendar je z njim ogrožen britanski prestiž na indijskem trgu. Nemci se niso v Indijo podali na slepo srečo. Predno so podvzeli tai riskirani korak, so si zasigurali pomoč domačinov in zvezali so se z indijskim kapitalom. Nasprotno pa so Indijci sprejeli Nemce le z ozi-rom na to, da bodo z njih denarjem lahko ustanovili svojo lastno domačo industrijo. Tako boste obe stranki deležni dobička na račun tretje stranke — angleške industrije, ki ji na ta način preti pogin v Indiji. Amerika gleda na to nemško invazijo s popolnoma nein-teresiranim očesom, kajti ona ne more pri tem takorekoč ničesar izgubiti. Trgovine z Indijo je imela itak dozdaj samo en odstotek od vsega svojega v inozemstvo izvozenega bla ga in bi se ji ne poznalo dosti, ako izgubi še ta odstotek. Do zdaj se je že 200 nemških industrijskih družb usidralo: v Indiji in njih trgovina s to deželo bolj in bolj pro-speva. -o- POSKUSILA SAMOUMOR IN ZASTRUPILA DVE DRUGI OSEBI Chicago, 111. — Neka 191et-na deklica je stopila preteklo nedeljo v točilnico mehkih pijač na 3143 Logan Blvd. in naročila kozarec sode. Od pijače pa je vzela le par požirkov in je takoj nato zapustila lokal. Obe lastnici lokala, začudeni, da je deklica pustila pijačo, ste jo pokusili, a sta jo našli v popolnem redu. Komaj pa je poteklo par minut, ste obe začutili bolečine. — Poklicani zdravnik je ugotovil strup, ki ga je deklica vsipala v sodo, dal zdravila obema lastnicama in nato odredil, da poiščejo deklico. Našli so jo nezavestno v Logan parku in jo odpeljali v bolnico. Svoje ime je navedla kot Agnes Orlikowski, 2532 No. Mozart St., ni pa'hotela izdati vzrokai za poizkušeni sa-moumor. Stanje je kritično. Zakladniški tajnik, A. W. Mellon, je bil že v zadregi, kako darilo naj pokloni svoji hčeri, Mrs. D. K. Estes Bruce. Končno je prišel na pravo idejo in ji kupil v Virginiji zgodovinsko palačo, takozvano "Oak Hill", ki je stara nad 100 let. Peti predsednik Zedinjenih držav, James Monroe, je bil eden prvih stanovalcev v njej. PRIPRAVA ZA VOJNO PROTI S0VJET0M Ruski emigranti se pripravljajo, da vržejo sovjetski režim v Rusiji. Pariz, Francija. — Najbolj zagrizeni sovražniki sovjetov so ruski izseljenci, ki so vsled novega režima morali zapustiti domovino. Podvzeli so s svojimi četami v prvih letih boljševizma že več bojnih pohodov proti sovjetom, iz katerih nam je najbolj znano ime generala Wrangla. S čemer niso tedaj uspeli, za to upajo, da je zdaj zopet pripraven čas začeti. Po njih izjavah lahko postavijo armado 140,000 mož na noge. Potrebujejo le še denarja za opremo te armade, in ga tudi z gotovostjo upajo zbrati. Kakor so po članih svoje vohunske službe obveščeni, vlada med vojaštvom sovjetske armade velika nezadovoljnost. Vojaštvo namreč obstoji večinoma iz kmetov, ti pa so strastni nasprotniki sovjetskega režima. — Za vpad v ruske ozemlje so določili severno Mandžurijo. OBISK EVROPSKIH ZDRAVNIKOV Chicago, 111. — Na svojem znanstvenem potovanju preko Zedinjenih držav se je v nedeljo mudila v Chicagi skupina enajstih odličnih evropskih zdravnikov iz Nemčije, Avstrije in Čehoslovaške. Nad vse pohvalno so se izrazili o Chicagi in izjavili, da se po pravici imenuje zdravniško središče sveta. V njej se namreč nahajajo štiri odlične medicinske šole poleg mnogobrojnih izvrstno opremljenih bolnic, kar nudi izredno priliko za znanstvena zdravniška raziskovanja. KRIŽEMJVETA — Bukarešta, Rumunija. — Spravna pogajanja med kraljem Karlom in njegovo ženo niso dosegla zadovoljivega u-speha. Tako je Kari odredil, da se bo vršilo njegovo kronanje v septembru brez njegove ž,ene Helene. — Friedrichshafen, Nemčija. — V nedeljo, na dan, ko je cela Nemčija praznovala 11. obletnico svoje republikanske ustave, se je zrakoplov •'Graf Zeppelin' dvignil v zrak in nastopil svoj stoti polet. — Terre Haute, Ind. — V tukajšnji bližini sta v zraku trčila skupaj dva aeroplana. Eden izmed pilotov je bil ubit in eden nevarno ranjen. — New York, N. Y. — Kakor poroča sovjetska komerci-jalna agencija za Ameriko, Amtorg Trading Corporation, je Rusija kupila v Ameriki v zadnjih dveh mesecih poljedelskega orodja in traktorjev za 40 in pol milijona dolarjev. — Washington, D. C. — Delovanja za svetovni mir'se je resno poprijela organizacija ženske mednarodne lige. Med svojimi članicami nabirajo podpise, na podlagi katerih bodo zahtevale splošno in popolno raizorožitev. — Berlin, Nemčija. — Nemški predsednik Hindenburg je nad vse krepek starec. Dasi bo v oktobru star že 83 let, namerava pri volitvah, ki se bodo vršile prihodnje leto, ponovno kandidirati za nadaljnjih sedem let za predsedniško mesto. Iz Jugoslavije, ZLOGLASNI ROPAR IN VLOMILEC SKOČIL Z VLAKA IN POBEGNIL. — MOST MED JUGOSLAVIJO IN RUMU-NIJO. — RUJAVE KOBILICE V MIRENSKI DOLINI. — SMRTNA KOSA. — DRUGE VESTI. AVTOMOBIL MORI DALJE Chicago, 111. — Kakor po vseh večjih mestih, tudi tukaj stalno raste število smrtnih nesreč, povzročenih po avtomobilskih nezgodah. V nedeljo je bilo ubitih v chicaškem Cook okraju šest oseb in je s tem število ubitih žrtev narastlo na 595, računano od 1. januarja. SUROVI POB ALI N Chicago, 111. — 231etni Jos. Glincek, 2158 W. 18th St., je zaradi svojih divjaških činov že sedel za zamreženimi okni, a1 spametoval se še ni. Preteklo nedeljo je v avtomobilu drvel po cestah v svoji soseščini in slepo oddajal strele iz samokresa na mirne pešce. K sreči ni zadel nikogar. Streljal je v neko gručo na 20. in Lincoln cesti in na neko drugo skupino na 21. in Leavitt cesti. Tudi policisti so za divjakom oddali več strelov; njegov avto so pozneje našli zapuščen, 15krat prevrtan od krogel. VOJNA ZNOVA . VZPLAMTELA Sovražnosti na severni kitajski fronti se znova otvorile. Šangaj, Kitajska. — Kakor znano, mora nacionalistična kitajska vlada razdeliti svoje čete na dva dela in jih odpošiljati na dve različni bojišči. Dočim se ima na severu boriti s četami uporniških generalov, ji na jugu delajo skrajno preglavico divje komunistične tol-fre. Zadnji čas je vlada koncentrirala vso svojo moč, ki jo je mogla pogrešati, proti komunistom in je med tem vladal na severu mir. Kakor pa prihajajo zadnja poročila, so se preteklo nedeljo zopet obnovile ljute sovražnosti med uporniškimi in vladnimi četami. Iz poročil pa se ne more ugotoviti, kak je uspeh teh bitk, kajti obe stranki trdite, da zmagujete. -o- UMOR ZA TRI CENTE Chicago, 111. — Ko se je v nedeljo zvečer vračal 401etni D. Chalko na svoje stanovanje, sta ga napadla dva nigra in mu vzela denar, ki ga je imel pri sebi — tri cente. O napadu je Chalko povedal svojemu Dratrancu, pri katerem je živel, J. Stasnicku, 130 Swan st. Ta, razjarjen nad predrznostjo banditov, se je kljub svarilu svojega sina podal na lov za njimi. Pridružil se mu je nato še sin in prej napadeni Chal ko. Oba bandita so v resnici našli, a drago so plačali svoje srečanje z njimi. Nigra sta namreč potegnila samokrese in Stasnicka do smrti ustrelila, sina pa dvakrat ranila v levo nogo, ter nato ušla. --o- Drzen beg roparja. Ljubljanski orožniki so e-skortirali iz Ljubljane v Maribor štiri težke zločince. Med njimi se je nahajal tudi 281et-ni ropar in vlomilec Josip Pe-trič, doma iz Št. "Jurja pri Grosupljem. — Pred aretacijo se je Petrič skrival po raznih kraljih Slovenije. Kradel in ropal je s svojimi tovariši po Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem. Nazadnje so ga prijeli orožniki lansko leto novembra meseca v Podnartu, ko je ravno bil na svojem poslu. Petrič jim je seveda ušel in so ga le z velikim ti'udom ulovili in prignali v Ljubljano. Obsojen je bil na pet let ječe in po prestani kazni na prisilno delo. Ko so ga zadnji mesec prepeljali s tovariši iz Ljubljane v Maribor, je pri predoru Crešnjevca neopaženo skočil skozi okno. Našli so ga železniški uslužbenci nezavestnega in ga naložili na prvi došli vlak. Petrič se je na vlaku kmailu zavedel in jo zopet popihal. Zaradi raznih zločinov je bil že nad 10 let zaprt. -o- Novi most. Belgrad, 22. julija. — Mešana rumunsko - jugoslovanska komisija, ki je izdelovala načrt in proračun za zgraditev dunavskega mosta pri Brzi Pa-anki, je svoje delo dovršila. Stroški bodo razdeljeni na obe državi po polovici. Rumunska in jugoslovanska vlada sta Oh dobrili predložena poročila ter tudi parafirali sporazum. Most bodo pričeli graditi že v jeseni. -o- do lonca z vrelo kuho ter si ga razlila po telesu. Težko opečenega otroka- so odpeljali takoj v bolnico. Nevarnost s plinom. Šolski sluga meščanske šole v Celju je začutil, da nekje uhaja plin. Stopil je v klet, da bi se prepričal, odkod uhaja. Odprl je vrata sosedne pi*alni-ce, ki je bila tako polna plina; da se je skoraj onesvestil in se komaj povlekel do stanovanja, kjer je moral rabiti zdravniško pomoč. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! PARNIK SE POTOPIL St. John's, N, F. — V gosti megli v nedeljo zjutraj se je ponesrečil parnik Caribou, ki je tvoril zvezo med Novo Fundlandijo in kanadskimi železnicami. Ob času nesreče se je nahajalo na njem 65 potnikov in 45 oseb moštva. Po zaslugi moštva, ki je ohranilo popolnoma mirno kri, ni se pojavila nikaka panika ter se je celo družba 110 oseb rešila. Rujave kobilice ogražajo mi-rensko dolino. Pišejo iz Mirne na Dolenjskem: Različna golazen, ki uničuje poljske pridelke, tudi naši občini ne bo prizanesla. ri vasi Stan v občini Mirna so se pojavile rujave kobilice v taki mnoižini, da resno ogražajo polje in košenino. Kamor se vsedejo, uničijo1 dobesedno vse, tako, da so kmetje omenjenih vasi v resnih skrbeh za prehrano svinj in goveje živine. Smrtna kosa. V Mariboru je umrl Jožef Harrich, revident državnih železnic v pok., star 65 let. — V Ljubljani je umrla Marija Dja-pič iz Device Marije v Polju. - V Mariboru je umrl Franc Kolbl, upokojeni strojevodja drž. železnic. — V Tržiču je umrla! Marija Fortuna, roj. Dular. — V Ljubljani je umrla Jera Grčar, mestna uboga, stara 80 let. Požar. Požar je izbruhnil v Remšni-ku ter zajel stanovanjsko poslopje posestnika in gostilničarja, Jurija Grogla. K sreči je uspelo omejiti požar tako, da niso plameni objeli tudi gospodarsko poslopje in župnišče, ki se nahaja tamkaj v bližini. --o- Nesreča pri streljanju. Posestnik Jakob Šturbej v Olimju pri Podčetrtku je mo-žil svojo hčerko. Da bi ta dogodek slovesneje proslavil, je streljal z možnarjem. Naenkrat se komaj nabiti možnar razpoči in Šturbeju odtrga levo roko v zapestju. -o- Dobra misel. V Rušah mislijo kmalu blagosloviti nove zvonove. Nekdo je rekel, da bi naj gostilničarji, ki bodo ob tej priliki največ zaslužili, sami kupili en zvon. Dobra misel, samo ako se bo uresničila. -o- Sedem metrov globoko je padel pri popravljanju dimnika na vinarski in sadjarski šoli 60-letni zidar Kari Novak iz Pod-brežja ter pri padcu zadobil težke notranje poškodbe. Rešilni oddelek je ponesrečjnea prepeljal v bolnišnico. -o- Napredek. Gospodarski odsek v Koroški Beli je dal zgraditi hi*k"\ v katero bodo spravili čistilnico za žito in druge poljske stroje, katere rabijo kmetovalci skupno. --o- Nesreča v Cerknici. Družino posestnika Mivca Matevža je zadela težka ne sreča. Medtem ko so bili starši na polju in je stara mati pripravljala kuho za prešiče, je prilezla 11-mesečna hči Marija Velik požar. Na Kočevskem se letos vrste nesreča za nesrečo. Te dni je gorela žaga novomeškega lesnega trgovca Frana Krumpa. Goreti je začelo v skladišču. Vnela se je tudi parna žaga. Zaradi prehude vročine gasilci niso mogli rešiti nič, kakor da so branili, da se niso užgale druge hiše in cerkev v bližini. Zgorelo je za 80 vagonov lesa. Nezgoda. Pri Šikolah je padla s kolesa 21 letna Marta Faleš, soproga ekonoma. Pri padcu si je zlomila desno nogo. Ponesre-čenko so prepeljali v mariborsko splošno bolnico. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 13. avgusta 1930 J AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto ......................................$5.00 Za pol leta ........................................ 2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ......................................$6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 Za četrt leta ...................................... 1-75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication "office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ..-..........-.............. 1-75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne,—Na dopise brez podpisa se ne ozira,—Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. cujejo na — možgane, prav tako, kakor naši slovenski svobo-domiselci v Ameriki. "Vera žali zdrav razum, zdrave možgane . . tako ponavljajo. "Cerkev se drži naukov, ki so bili po vedi in znanosti ovrženi . . .," zatrjujejo. Dalje se kažejo ogorčene na cerkev, ker se ustavlja porodni kontroli, in imenujejo cerkev nemoralno, ne morda kontrolo, in nemoralna je cerkev, pravijo, ker uči, da je zakon nerazdriiižljiv. Razvidno je, da je najmočnejše orožje svobodomiselcev — fraza. Trdijo nekaj, kar ne more vzdržati kriterija strogega umskega in znanstvenega presojanja, ampak mase lahko takemu frazerstvu podležejo, ker jim fraza prija (ločitev zakona, kontrola, vestna obveznost verskih dolžnosti) in svobo-domiselstvo je že od nekdaj zidalo na človeške strasti. J. M. Truhk: Svobodomiselno gibanje i. Na razpolago nam je le nekaj podatkov iz Evrope. Organizacija obsega petnajst narodnih oddelkov. Ne gre ravno za kake številke. Kakor pri nas katoličanih šteje le tisti, ki ima vsaj resno voljo, da živi tudi po katoliških načelih in se skuša po njih ravnati, tako je tudi med svobodomie.elci in prav povsod. Ako toraj rečemo, da je kakih 11 milijonov svobodomiselcev, se moremo ozreti le na številke, kakršne podaja organizacija tega gibanja. Morda je to število previsoko, morda tudi prenizko. Mnogibodo pri organizaciji pač le po imenu, drugi pa zopet ne bodo: izrecno organizirani, dasi so svo- bodomiselci skozinskoz. Za presojanje gibanja pa morajo služiti v prvi vrsti številke, in iz tega razloga jih navaja vsaka' organizacija, toraj tudi organizacija svobodomiselcev. Oficielno glasilo ateistov kar bolje označuje to gibanje in rabijo to označbo svobodomiselni oficielhi krogi sami, samo konštatira, da bi številke kazale na neki zastanek v gibanju vsaj izven nekdanje Rusije, in bi bili upi uprti večinoma na ruske ateiste, kjer se gibanje tudi podpira s potrebnimi denarnimi sredstvi. Ta opomba je vrlo značilna za presojanje notranje vrednosti vsega gibanja. Izven Rusije obsega gibanje kroge, ki se ravno ne prištevajo ateistom a so oficielno označeni kot ljudje brez vsake veroizpovedi. Tako nanesejo razmere, ko je .po sedanjih določbah v mnogih slučajih treba, da se kdo izrecno izjavi, kam, ali sploh kam, namreč h kaki veroizpovedi pripada. Vsi, kateri izjavijo, da ne pripadajo nikamor, se prištejejo ateistom ali svoboidomiselcem, ni pa s tem rečeno, da pripadajo tudi obstoječi organizaciji svobodomiselcev. Zato s,o številke nezanesljive za faktične razmere, in se morejo nanašati le na organizacijo. Sodi se, da vsako leto v velikih mestih v Evropi ostaja na tisoče in tisoče otrok brez krsta, toraj so pogani v vsem obsegu, ker njih starši se ne brigajo za nobeno cerkev, dasi morda stanujejo prav v senci kakega cerkvenega stolpa. Propaganda raznih svobodomiselnih zvez je naperjena neprestano potom govorov, predavanj, knjig, letakov, pred-?tflv na tiste kroge, ki sicer še niso v svobodomiselnem taboru, na so postali mlačni in nebrižni v izpolnjevanju verskega u-dejstvevanja. V Avstriji so se ateisti vrgli na starše, ko zapisujejo svoje otroke v šolo. V šolah je verski pouk, ampak starši se lahko izjavijo, da ne želijo pouka za svoje otroke. Samo na Dunaju je bilo i ako do 8000 otrok prej katoliških staršev oropanih katoliškega veronauka po prizadevanju socialističnega šolskega sveta. Staršem in otrokom pa se je trosil pesek v oči, ko so ateisti po svoji zvezi otroke poučevali v posebnih kurzih o "znanju moralnega življenja". Boga se v teh kurzih niti ne sme omeniti. Kdor ve, kakšna je morala brez podlage, bo znal oceniti škodo za deco. Propaganda pa je raztegnjena enako tudi na širše mase, Katere se skuša odtujiti cerkvi. Pri tem prizadevanju "se skli- KAKO GRE Z NAŠO AKCIJO Iz Waukegana, 111. Ker je letos izvenredna moda, da se tudi šolske sestre pogostokrat oglašajo v časopisu, zato dragi čitatelj ne zameri, ako si našel še en članek pisan od dveh duhovnih hčerk Sv. O-četa Frančiška, ki sta dobra dva tedna korakali po senčnatih Waukeganskih cestah ali— bolje rečeno — drevoredih. Mislim da je že vsakemu dobro poznana svrha našega potovanja. Zato se hočeva samo z nekoliko bornimi besedami iskreno zahvaliti dragim Wau-keganskim Slovencem, Hrvatom in Slovakom, ki so se ska-zali res velikodušni in zelo prijazni. Povsod so naju sprejemali z veliko gostoljubnostjo v svoja snažna in lepo urejena bivališča, ter vsak po mogočnosti prožil svojo pomoč. Za to gre seveda v prvi vrsti najlepša hvala njihovemu preč. g. župniku Rev. M. J. Bu-talu, ki so v cerkvi prav toplo priporočili našo zadevo. Nebeški Vinogradnik naj rosi svoj' sv. blagoslov na nesebičnega in požrtvovalnega dušnega pastirja kot tudi na celi njihov ovčinjak. Hvaležnost nama narekuje, da javno rečeva srčen "Bog plačaj" tudi pobožni, povsod) dobropoznani in priljubljeni Mrs. Ivani Kirn, v kateri sva našli zares materinsko rahločutno srce, ki je zrlo v nama le Bogu posvečeni duši in zato se z veliko ljubeznijo žrtvl^alo celih sedemnajst dni — čas najinega bivanja pri njej. Stregla je nama tako prijazno in materinsko, da bo nama ostala ona in njeni radodarni sorodniki neizbrisljivi v spominu. _ Rade bi še našteli imena nekaterih drugih plemenitih src — toda vem, da nekaterem skromnim dušam ne bi bilo to poVolji, držeči se pravila, "Da levica naj ne Ve, kaj dela in da desnica." Toda hjihova dobra dela bodo zapisana v knjigi njihovega življenja in ostala bodo zabilježena tudi v zgodovini našega samostana. In ko bode že krila hladna zemlja mene in tebe, dragi čitatelj, in ko bode zelena travnata odeja prepregala naše gomile, se še bodo razlegali v Lemontski samostanski kapelici vroči slavo-spevi ter se dvigali do prestola Vsemogočnega, kateri je rekel, da kar storimo dobrega bližnjemu storimo Njemu samemu. Šolske sestre. SHEBOYGANCANI VSI NA PIKNIK Sheboygan, Wis. Vsem rojakom in članstvu društva "Ilirija" se naznanja, da priredimo svoj letni piknik dne 17. avgusta, na Sheboygan Air Port, zapadno na Union Ave.' Vsem rojakom je zajamčena dobra postrežba, za žejne in lačne želodce bo najboljše po-streženo. Če katerega veseli pogledat z zraka mesto Sheboygan se ga bo tudi lahko jako poceni nagledal. In tudi srečna številka bo dobila lepo wrist watch, vredno $25. Zatoraj rojaki in člani tega društva ne pozabite te prilike. Pridite vsi na piknik 17. avgusta. Vljudno Vas vabi Odbor. POZOR SLOVENCI IN SLOVENKE V K1TZVILL-U IN HIBBING, MINN. Tem potom se vljudno vabi vse Slovence in Slovenke v mestu Kitzville in Ilibbing, Minnesota da se vsi udeleže javnega shoda v nedeljo dne 17. avgusta ob 2. uri popoldne v novi hiši. J. Musicha v Kitzvillu, Minn. Namen tega shoda je, da se vsi skupaj posvetujemo, ali bi bilo umestno in koristno za nas Slovčnce, ako bi si vsta-novili izobraževalni klub in ga pridružili Ameriški Jugoslovanski Zvezi v Minnesoti.— Potom kluba bi tudi lahko veliko koristnega storili za naš narod v naši naselbini, kajti zbrali bi se večkrat skupaj in razmotrivali razne probleme ki nastanejo od časa do časa v naši naselbini ter v našem o-kraju in državi vobče. Tak klub bi moral biti v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Zatorej mi apeliramo na Vas rojaki in rojakinje, da se odzovete našemu povabilu. Vsak rojak bi moral seboj pri- peljati svojo ženo in odrastle otroke, kajti brez žensk dandanes ni nikakega uspeha na svetu. Našemu povabilu se je tudi odzval naš obče znani rojak, in glavni tajnik Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti, John Movern iz Duluth-a, Minn., ki nam bo brez dvoma kaj zanimivega povedal. Torej na svidenje v nedeljo dne 17. avgusta 1930. Pripravljalni Odbor. -o- DELAVSKE RAZMERE IN DRUGO IZ CLEVELANDA Cleveland, Ohio. Primarne volitve so sedaj pred durmi. Kandidatov je no-miniranih precejšnje število. Nič se pa še ne ve, kateri bodo izvoljeni. Z delom gre tukaj prav slabo. Da se pa boljše izrazim naj rečem, da popolnoma za nič. Saj nas je veliko število, ki smo brez dela po 8 ali 10 mesecev. Nekateri pa še delj. Časa imamo torej veliko na razpolago, da se marsikaj lahke pomenimo o usodi delavca in o naši "Svobodi", ki nam jo naša slavna gospoda obeča, da jo bomo uživali, kadar bomo narod rešili. Sedaj je narod menda rešen, ko nas je preko 4 milijone, ali 21 odstotkov brez dela in seveda tudi brez jela. Kef sem tudi jaz eden izmed tistih, naj mi bo dovoljeno opisati mojo lastno žalostno izkušnjo. Kakor veliko drugih Slovencev sem tudi jaz ameriški državljan in sem se z drugimi vred udeležil zadnje svetovne vojne. Kljub temu mi pa ameriški valpeti, ali delodajalci ne dajo dela že 11 mesecev, to se pravi, od dne 28. oktobra leta 1929. Čitatelji, dobro veste, kaj nam so ob raznih prilikah obljubljali, ko so rabili naše pomoči in kaj imamo?. . . Ali je to svoboda?. . Kruha stradamo in brez dela živimo. Pravijo, da je Bog ustvaril svet dovolj velik za vse, pa tega skoro ne morem verjeti, ker kamor prideš, kamor se obrneš, povsod si odveč in drugim napoti. Toraj, naj sedaj tista slavna gospoda pride na dan in kaj pomaga revežem, da lakote ne pomrejo. — Tako življenje i-mamo ubogi trpini, pa naj bo izvoljen eden ali drugi, Peter ali Pavel, jaz ne vidim nikake razlike. Kje je tista svoboda, ki so nam jo obljubljali pred par leti? Žal, da je bilo med tistimi kričači tudi nekaj slovenske gospode udeležene. Vse to nam dovolj očividno kaže, da "biznes je biznes" in seveda, "klobase so pa klobase", pa naj se kdo še tako repenči in še tako sladko in hinavsko govori. Jaz sem prepričan, in priznali boste, da so vse obljube in vse sladke govorice, samo zaradi "biznesa", ne pa v pomoč delavcu. Kakor se godi nam delavcem, tako se godi tudi malim trgovcem. Ker ako ni dela ni denarja in pri tem gre tudi kupčija dol, da smo vsi skupaj siromaki. Čudno je, da je kljub vsemu temu raznih izletov in piknikov vse več kot preveč, tako, da eden drugemu odvzamejo in eden drugemu pomagajo prazniti, namesto polniti blagajne, ko morda še za pokritje stroškov ne napravijo. Kakor vsi drugi, so tudi naše sosestre, ali sosede "Katarine" priredile piknik v nedeljo dne 3. avgusta. Kakor sem že omenil, je včasih teh prireditev preveč, tako tudi sedaj ni bilo posebne udeležbe. Ker so pa "Kata-rinke" precej aktivne in pridne delavke, so vendar precej dobro napravile. Na pikniku je bilo še prav prijetno. Možje smo se prav po. svoje zabavali s ta velikim in s ta malim. Vrle Katarinke, so po večini plesale vse ta suhe in vse ta debele. Še nekaj povem, da imamo tudi slogo, pa še kakšno, le poslušajte. Tukaj imamo 4 društva, ki spadajo h ZSZ. Za ene-' ga ne rečem nič, ker je sama mladina in torej še ne poznam dovolj vsega članstva. Pač pa sem od dveh ostalih društev videl samo dva in oba sta bila od našega društva in eden izmed njiju, sem bil jaz. Drugega društva pa sploh nisem videl, da bi bil kdo tam. Zabava je bila še precej prijetna. Tako so plesali, da so mi skoro lasje po koncu šli. Žal, da jih nimam posebno veliko, že od takrat, ko smo piruhe barvali. Kako pa kaj napredek naših Clevelandskih društev? Naše društvo je izmed štirih, ki spadajo: v področje naše slavne ZSZ. eno najstareje in sedaj stoji vedno na istem mestu. Dva druga društva sta nas že prekosila. Moramo jim priznati, da so na boljši podlagi, kakor mi. Cenjeni člani in so-bratje našega društva. Kot večletni član društva, bi apeliral na vas, da se kar največ mogoče zavzamete in da se vsi skupaj bolj zanimajmo za naše društvo in s tem pokažimo, da nam je veliko za društveni napredek. Radi. tega vas v prvi vrsti prosim, da se po možnosti bolj udeležujete sej. Če že ne na vsako sejo, pridite vsi skupaj vsaj kakor naša pravila zahtevajo, to je vsaj 4 krat na leto. Pa tudi skrbite, da boste bolj redno zakladali našega tajnika s prispevki ali plačevali redno svoj mesečni asesment. Njemu je težko, hoditi po stanovanjih radi tega. Ako pa katerega izključi se pa med ljudstvom sliši kaka grenka govorica radi tega. Torej dragi, bratje in sestre, delajmo roko v roki in bodimo kolikor nam je največ mogoče legalni in aktivni za naše društvo in za našo slavno Zapadno Slovansko Zvezo. Pozdrav vsem skupaj. Želim vam mnogo napredka in veliko uspeha pri društvenem delovanju. Skoro bi bil pozabil omeniti, da je naš brat predsednik bolan že par mesecev. V imenu MlU Stara omara. — Gospod M* jer je kupil staro gotično o® ro. Vse je bilo pristno, saw nekateri mali deli so bili izP1 polnjeni. Gospod Majer pate ni mogel najti. Poklical je to izvedenca. Ta si je oiM'1 temeljito ogledal in vedno W jal z glavo. Končno vpraša Majer: No, gospod profesor, l je na omari novega in kaj & rega ? — Veste kaj, pravi profes«' stara . . . stara je samo luW pri ključavnici. Velika žeja. — Nekdo P poveduje, kako so poto^a skozi puščavo: Bilo je straš^ Večkrat smo bili po pet brez vode. — Kako pa ste si vsaj za;" lo gasili žejo? — Jokal sem se in solze vil z jezikom. Kaj bi rat Prebrisan. mali? (M — Prosim kos mila, ki P zelo diši po parfemu. ^ — Zakaj pa ravno tako l0? . j — Zato, da bo mamica j koj vedela, da sem se res utf -> celega društva mu želin1^ skoraj okreva, ker je zelo laven pri društvu in ga P°™ šamo. "Bad luck" Frank. Za- zdrav vsem skupaj. Cleveland št. 23, ZSZ. Joseph Turs* IZ STARE DOMOVINE Šenčur pri Kranju, Ju^"' Ležim neprestano že 9 1 postelji, sam si ne morem 1' nič pomagati. Žena me pitati in obračati v postelj1, validska podpora mi je stavljena s 1. oktobrom l®1' . ga leta. Sem brez vseh ^ stev in premoženja, 0(\ samo cd milosti dobrih H Zato uljudno prosim roF naj mi priskočijo na P0"! Za vsak tudi najmanjši da' bom iz srca hvaležen. mi je ustavljena zr.to, ^ sem ranjen, imam tako revmatizem, da se že 9 ne morem premakniti v l1" Iji. Za Cirila Kordež, že«8 gela. Župni urad pri sv. Jurir Kranju potrjuje resniČn°F ga sporočila s podpisom čatom. Ako ktero usmili6"0 ce misli kaj darovati fl3,1 šlje na sledeči naslov: Župni urad Sv. Jurij pri Ki-a*'', Jugosl'lV Kdor se brani časopis® brani znanja škodo. in to v i/ STALIN, SAMODRŽEC SEDANJE RUSIJE (Dalje.) A bombni razpoki in besno streljanje so povzročili nepopisno zmedo. Sredi obljudenega trga je obležalo do 50 mrtvih in ranjenih ljudi. Blagajnikov voz se je razletel v trske, oba konja je raztrgalo na kose in vsa okna so se raztreščila cel kilometer naokrog. Napadalci so ugrabili ves denar (ki po mu sledili že od Petrogra-da) in srečno odnesli pete. To pot jim'je izkupiček dobro za-legcl, čeprav so naleteli na ne-prilike pri vnovčenju po banki — kakor vedno — zabeleženih bankovcev v Parizu, takratnem Leninovem glavnem stanu, in drugod. Za strankino moralo je značilen vmesni dogodek z neko damo, uradniko-vo ženo. Jeseni je potovala z železnico v Varšavo, da bi si kupila strastno zaželen astra-hanski kožuh. A mož ji je dal samo 300.rubljev, dočim jih je potrebovala najmanj 500. Zaupala je svoje težave slučajnemu sosedu v vlaku (ki pa je bil sam Krasin, Leninov finančni Minister). Prijazni ka-valir je dami takoj zamenjal njehih 300 rubljev za nov 500-rubeljski bankovec. Drugega dne po slovesu, si je izbrala gospa pri krznarju najlepši •plašč, ga plačala s svojim bankovcem — in so jo takoj zaprli. Brzojavno pozvani mož je sfevda dokazal, da ni bil nikoli v zvezi s tifliškimi junaki, a zvedel je žalostne novice .. . Pripomniti moramo, da ni kazal Stalin nikoli pohlepnosti po denarju. Vestno je iz- ročal plen Leninovi blagajni, dočim so včasih podlegli iz-kušnjavi marsikateri njegovi sodrugi. Burno Stalinovo predvojno življenje se je zaključilo s tem, da so ga kavkaški socialni demokrati izključili iz stranke: niso se strinjali z njegovimi načeli. p0 razkolu ruske soc. dem. stranke leta 1904 je sledil Stalin Leninu. Kmalu je zapustil Kavkaz, kjer levičarski nauki niso našli veliko odmeva. Dolga leta je nadaljeval rovarsko delovanje križem Rusije. Šestkrat je rotnal med 1903-7-1913 v pregnanstvo, a od tam je vedno kmalu pobegnil. OMasti so ga smatrale za navadnega propagandista. Čfc bi kdaj zaslutile njegovo pravo udejstvovanje, bi mu odmerile drugačno kazen in bi bil davno sklenil svoje življenje. Tudi med drugim prevratom nahajamo Stalina v (Zadnjem, šestehi) pregnanstvu v Vzhod- ni Sibiriji. Po prevratu je odrinil v Petrograd in se je kot Leninov najbližji zaupnik takoj lotil odgovornega organizacijskega posla. Pripravil je okto-berski padec Kerenskega, dasi ni silil v ospredje. Trocki je "reševal revolucijo" v Brestu Litovskem in med meščansko vojno. Čičerin je presenetil z novimi finančnimi nazori Evropa v Genovi. Stalin je ostal v Petrogradu in potem v Moskvi kot vodja dokaj brezpomembnega, pozneje ukinjenega komisarijata za narodne zadeve in se je naposled zasidral kot gkivni tajnik komunistične stranke. Ni mu bilo za ugled in naslove. Zato pa je obvladoval kakor nihče drugi komunistične vrste in se mu je to paznejc bogato poplačalo pri boju za najvišjo oblast. Ni treba misliti, da'je prišel Stalin h krmilu radi svoje priljubljenosti. Nasprotno, vedno je imel malo prijateljev, saj ka- žejo skoraj vse njegove alike zelo mrk obraz. Menda vsi o-sebni znanci poudarjajo njegov neznosno surovi nastop. Zaslužil si je svoj priimek, "kintoi" (kak-or se zovejo po neslani zbadljivosti sloveče tifliške barabe). Lenin, sin šolskega nadzornika, odličnjak v gimnaziji in poznejši odvetniški pripravnik, izrecno ni maral odurnega preklinjanja..... Pod Stalinom so pričeli po njegovem osebnem vzgledu odkrito psovati mater vsi sedanji veljaki. Edina omejitev obstoji v tem, da si l;\hko dovolijo v njegovi navzočnosti te. izraze samo najbližji sodelavci (kakor vojni minister Voroši-lov), dočim se morajo brzdati vsi ostali, dokler se samoditžec ne odstrani. Leta 1924 je prestopil po dolgem obotavljanju k boljševikom njih ugledni nasprotnik, znani terorist Savin-kov, ki je iz Poljske vodil obsežno protisovjetsko zaroto. Na koncu dobe Kerenskega se je kot vojni minister potrudil zajeziti nevzdržno razkrajanje fronte in je znan pod imenom Ropšin tudi kot pisatelj. (Masaryk v "Rusiji, in Evropi" kaže veliko zanimanja za njegove nravne pomisleke proti strahovladi, dočim ni obstajalo za Stalina nikoli njegovo vprašanje: Ali smem moriti?) Savinkov se je razočaral v -sv o-jem delovanju, bil je v Moskvi pogejno obsojen na smrt in interniran. Dzeržinski, znani vod.ja Glavne politične uprave, ga je na njegovo željo priporočil, da tii ga porabili za boj proti mo-narhistom in drugim sovjetskim sovražnikom, a zaman. Stalin se je bal, da bc Savinkov zopet pobegnil ter je pretrgal razgovor s psovko: "Menda nas smatra za . . . ali kaj!" Obupani Savinkov se jo na to vrgel skozi okno svojega stanovanja v četrtem , Strop ju . . . Osorni in ^, samodržčev značaj ne ti'P1 benega ugovora. Znač'"^ zanj še neka druga smrt. Leta 1926 so nenfld0 j zvali iz Ukrajine v Frunzeja, Wranglovega govalca in priljubljene*?11 čega vojskovodja. J* Stalinu neprecenljivo u ^ Hitro in odločno je z vimi častniki nadonie^^, pristaše Trockega med N , poveljniki ter prepreči' , sebojne vojno. Trocki Je fl, v turkestansko' pregnlUll\t0: Hvaležni Stalin j« zveJ vojskovodji poslal kot P^ nagrado' sodček čaj»0^' $ sla in druga, na Ruskd1 redka živila. (Dalje p lih.) -o— J "Amerikanski Slove*^ največji slovenski dn® i najstarejši slovensk" " meriki. Naročajte Sreda, 13. avgusta 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran. 3 ^ ry>°<>CK)-CK>0<>00000OOOOOOO O OOOOWJOWKHKKWOWXHXKKWMOW — Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum,*4949 Washington St., Denver, Colo. 3. nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon City, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place., Chicago, 111. 2. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo. Colo. 3. porotnica: Rose Grebene, 1126 E. 61st St., Cleveland, O. 4. porotnik: Edvard Tomšič, 313 E. Topcka Ave., Trinidad, Colo. 5. porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Mid vale, Utah. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glar-nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-8'h narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa Pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! ,°600<>OCHD<>^^ URADNO NAZNANILO IZ GL. URADA ZAP. SLOV. ZVEZE. Pri zadnji polletni seji, vršeči se 22. julija t. L, je glavni upravni in nadzorni odbor sprejel sledečo resolucijo: "Ker v smislu pravil člen 27, točka 2, se morajo člani mladinskega oddelka, kadar prestopijo v odrasli oddelek, podvreči travniški preiskavi, če se žele zavarovati tudi za bolniško P°dporo, in ker to povzroča veliko nezadovoljnosti in nepotreb-ruh stroškov, zato bodi sklenjeno, da se k omenjeni točki doda sledeče: "Člani, ki prestopijo iz mladinskega v odrasli oddelek, se 'l!cli lahko zavarujejo za $1.00 dnevne bolniške podpore brez Zdravniške preiskave, ako so priporočeni po društvenih uradnih, da so njim poznani kot popolnoma zdravi." Ako bo ta dodatek sprejet v smislu pravil člen 39, točka 4. Se bo člen 27, točka 2 glasila sledeče: "2. Vsak prosilec mora biti zdravniško preiskan, predno J® sprejet v društvo in Zvezo. Izvzeti so le prosilci, ki pristojno iz mladinskega oddelka, če se ne zavarujejo za več kot tooo.oo posmrtnine. Člani, ki prestopijo iz mladinskega v odmisli oddelek, se tudi lahko zavarujejo za $1.00 dnevne bolni-Podpore brez zdravniške preiskave, ako so priporočeni po fuštvenih uradnikih, da so njim poznani kot popolnoma zdra-• Pri preiskavi mora biti navzoč vsaj en član. V slučaju, da Josiiec ne pove prave stafosti in da se to pozneje dokaže, se K čl*tati društva in Zveze, s čimer izgubi vse pravice. I^njo za sprejem ali zdravniško preiskovalni list mora predati društvu, h kateremu želi pristopiti v teku 30 dni od dne-a> ko je bil zdravniško preiskan." ^ntoft Kochevar, gl. predsednik, Anthony Jeršin, gl. tajnik. OFFICIAL NOTICE FROM THE SUPREME OFFICE OF THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION. At the last semi-annual meeting, held by Supreme Board, n July 22, 1930, the following resolution was adopted: y "Whereas in accordance of the By-Laws Article 27, Sec-2. members transfering from the Juvenile to the Adult _^cPartment, seeking sick benefits, must submit themselves to Medical examination, and whereas said provision is causing deal of dissatisfaction and unnecessary expense, there-re be it resolved that the said Section be and is hereby ehded as follows: Parti 'Members tranfering from the Juvenile to the Adult De- ou) nt may also insure for $1.00 per day sick benefit v^ith-u medical examination, provided, however, that such , '^bers shall be certified by the lodge officers as being 1 however, that such members shall be certi-g0 >y thc lodge officers as being known to them to be in loH' health. At such examination there shall be present at C;i„t 0110 member of the lodge. In the event that any appli-J»U)S- B not slute his correct age, he shall be subject to ex-. W" " fr°m the ancl Association upon discovery si0)1 ln"0°f of such misrepresentation and shall by such expul-itiisg. °Se a1' in the Association. Applications for ad- is jj'J011 shall be presented to the lodge into which admission ° «ght within 30 days from date of medical examination." ht°n K°chevar, Sup. Pres. Anthony Jeršin, Sup. Sec'y. IZPOD PERESA GL. PRECSEDNIKA Pueblo, Colo. Ju r'.' ,sem se mudil v Denver-1 1010' . Ko s Ju, 0 času polletne seje, f?lGy]{ Povabljen na sejo an-"TrJ,' Posl»jočega društva Uazcrs" «t. 41 ZSZ., Srl^ 80 udele*" z vscmi 2a], , M- uradniki, in mi ni ^mu' ,°r tudi nobenemu dru- "Tl'ail BiUradt!,iku nc- DruStV0 azers" ima v resnici lep obrednik, kateri se začne z narodno himno "Star Spangled Banner" in konča z drugo, "America". Njihov obred je precej obširen in zanimiv, posebno ko se sprejemajo novi člani. Le tako naprej in ne bo dolgo, ko bote imeli več posne-jraalcev. Društvo "Trail Blazers" je komaj leto in pol staro, pa ima že 150 članov v obeh oddelkih; to vam pokaže, kaj morejo člani napravit, ako so delavni in se ne ustrašijo dela in potem, ko enkrat dobijo člane, jim dajo zabavo in good time na sejah, zato so njihove seje obiskane skoraj zmiraj stoprocentno. Vsa čast gre v prvi vrsti ustanoviteljem so-bratom Joe Shabal, predsedniku, Geo. J. Miroslavich, blagajniku, John Trontel, tajniku in še drugim članom, kateri pomagajo pri napredku društva. Po seji "Trail Blazers," so nas presenetile članice društva Kraljica sv. Rož. Venca št. 7 ZSZ. in so nam tudi pokazale, kaj se more napraviti tudi v slovensko poslujočem društvu, ako je dovolj volje in zanimanja za društvo in Zvezo, s svojim "Drill Team", ko so« članice vse lepo v beli obleki oblečene marčale po dvorani in spremile vsako uradnico na svoje mesto. Vsa čast vam gre! Le tako naprej in ne bo vam težko pridobiti novih članov. Po končani seji so liam zapele slovensko narodno himno "Hej Slovani", pri kateri pesmi smo pomagali še drugi pričujoči ; res krateen obred. Nato so nap, pozdravili še naši člani mladinskega oddelka, kateri so ustanovili prvo mladinsko društvo pod imenom "United Comrades" št." 1 ZSZ. Eden za drugim so nas pozdravljali, tako, da se mi je milo storilo, ko sem videl, kaj se vse lahko naredi, ako -je dovolj volje in kox*ajže. Vsa čast sobratu Ge'o. J. Miroslavich in drugim, kateri mu pomagajo. Potem so nam priredili še par zanimivih in šaljivih prizorov na odru, tako da nam bo ostalo v spominu celo naše življenje. Sedaj se vam vsem iz celega srca zahvalim za tako lep in prijeten večer, katerega sem imel tisti čas. Le tako naprej in z lahkoto bote pridobivali nove člane za vaša društva in ZSZ. H koncu vas vse najprisrč-neje pozdravljam" in ostajam vaš za večjo in popolnejšo Zapadno Slov. Zvezo. Anton Kochevar, gl. preds. llllW[|]IMIIIIIBillllBIIIIWM]BIII!IHllllllllllllWllllgllll[W[[llllll|lB Dopisi lokalnih m društev fiiiuiM........................................ PRVI SKUPNI PIKNIK Z.S.Z. DNE 31. AVGUSTA Colorado Springs, Colo. Odboi- tega izleta (piknika) uljudno vabi vse sobrate in so-sestre ZSZ. in vse prijatelje in prijateljice, da bi se udeležili tega piknika vsi v velikem številu. Da bi se na pikniku prav dobro imeli in da bi se bolj skupaj spoznali. Odbor se veliko zanima in se pripravlja, da bo vsakdo prav prijateljsko sprejet in postrežen. Za prazne želodce in suha grla se bc preskrbelo tako, da tisti, ki ne bo s seboj prinesel, vseeno ne bo1 stradal in od žeje umiral. Imeli bomo pečena jagnjeta. Za žejo gasiti pa tudi ne bo manjkalo. Pa tudi druge zabave bo za_ vse dovolj. Glavni predsednik A. Kochevar bo preskrbel dobre govornike in sobrat J. Shebal športno zabavo. Tako da bo vsak zadovoljen. -Dragi Coloradčani in drugi! Veliko vas je, ki še niste videli Colorado Springs in ne veste, kakšno je naše maj"hno mesto. Kakšne zanimive kraje da imamo tukaj. Na primer: najvišji hrib Pikes Peak, potem postojnsko jamo, Cave of Wene, sedem 1'oul, rože z vrta več zavodov, jednote imajo tukaj svoje dome in več zanimivih krajev, katerih morda še nikoli niste videli. Sedaj imate jako lepo priložnost in vse vam bomo is veseljem pokazali. Ako sami nimate kare, bomo mi dobili in vas odpeljali ter vam pokazali zanimive kraje. V nedeljo, dne 31. avgusta bo piknik, drugi dan, v pondeljek, je pa praznik, delavski dan. Vsak je naprošen, da bi se udeležil tega prvega skupnega piknika, ne le člani ZSZ., ampak tudi drugi. Vsem prijazno kličemo: Dobrodošli in Welcome. Kdor bc hotel pri nas ostati čez noč, mu ne bo treba iskati nikakega prenočišča, ker bomo vse sami preskrbeli. Odbor vas pričakuje, da pridete v velikem številu Colorado Springs je oddaljen od Denverja približno kakih 75 milj, Puebla 45 milj, Canon City 55 milj, Salida, Rotkvale tudi ni tako daleč. Od Lead-ville je kakih 135 nvilj. Vsa pota so lepa in zraiven tega pomislite, je še dva dni praznik. Pridimo skupaj za eden ali dva dni in se bomo dobro imeli. — Piknik bo na prostoru 6 milj North od Colorado1 Springs. Za one, ki pridete iz Leadville in od juga (South), peljite se kar naravnost po Highway skozi mesto proti Denverju. Kake 4 milje od mesta boste zaigleda-li napis: "Piknik ZSZ." Tam obrnete proti zapadu (West) in je 2 milji za Denver. Ko pridete 70 milj, boste prišli pod most Santa Fe železnice in od tam je še kakih 5 ali 6 blokov in boste videli napis. Piknik bo blizu Modern Woodmen Home. Vas bratsko pozdravljamo in pričakujemo dne 31. avgusta. Odbor (M. Kalpsh, preds.) -o- IZ URADA DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 9, Z. S. Z. Canon City, Colo. Tem potom se vabi vse cenjeno članstvo društva Napredni Slovenci št 9, da se prihodnje seje, katera se bo vršila v nedeljo dne 17. avgusta kar največ mogoče vsi člani u-deležijo. Večina vam je že znano, da se bo vršil piknik ali izlet vseh Coloradskih društev spadajo-čih pod odkrilje ZSZ. v Colorado Springs dne 31. avgusta. Ker je tozadevni odbor že na prejšnji seji, meseca julija raz-tolmačil in poročal članstvu, kako se bo izlet (piknik) vršil, je torej nepotrebno še enkrat to razpi-avljati na tem mestu.Moja želja je,da vsak,ki se želi udeležiti tega izleta, na prihodnji seji to meni naznani, da bomo vedeli, koliko ljudi se bo udeležilo tega piknika iz Canon City, Colo. Poročati namreč moram na tozadevni odbor, v Colorado Springs, koliko udeležencev bo iz Canon City, da bo dmenjeni odbor lahko vedel, koliko bo udeležencev omenjenega piknika. Želim torej, da se priglasite v kolikor mogoče velikem številu, da bo naša naselbina in naše društvo častno zastopaho gori omenjeni dan. Priglasite se z vašimi prijatelji skupaj, da nas bo več ker bomo imeli vsi dovolj prostora. Sobratski pozdrav. Joseph Skrabec, taj. -o-- IZ URADA DRUŠTVA SV. CIRILA & METODA ŠT. 33, Z. S. Z. Chicago, HI. Uradno naznanjam da se vrši redna mesečna seja v sredo 13. avgusta, 1930. v navadnem prostoru, točno ob 8. uri zvečer. Člani in članice se vljudno vabite, da se te seje polnoŠte-vilno vdeležite, imamo za rešiti več važnih točk, med temi je, priporočilo ozir. sklep glavnega upravnega in nadzornega odbora. Razvidno je, iz raznih slučajev, da nekateri člani, n.e Zasledujejo tedenskega Glasila Zveze. Toraj pridite na sejo, z vašo navzočnostjo, nasvetom iti. lahko pripomorete do boljših sklepov, društvu in Zvezi. Opozarjam člane, kateri dolgujejo na mesečnem asesmen-tu, rednem ali izvenrednem, da istega poravnate. Nekateri člani se preselijo brez da bi tajnika obvestili, v bodoče Vas prosim, kader se preselite, istočasno sporočite tajniku in to velja za vse slučaje, s tem se boste izognili vseh neprijaznih slučajev, kateri se večkrat pripetijo članom, kateri neupo-števajo pravil in nasvetov dru-štvenega ali Zveznega odbora, upam da boste prihodnje bolj previdni in točni. Še enkrat Vas vljudno vabim na sejo. Z bratskim pozdravom Frank Primozich, tajnik. rWHKKKXKKKKKHKKXKKKKHKKK)! . Our Young ZSZ. ^^{MXXXKXXXKKHXKKJOOOOOOOO^ CHICAGO YOUNGSTERS, BRANCH No. 2 Z.S.Z. Chicago, III. Just a few lines to let you know how happy we are. I had a swell time out in Niles, Ohio, for I was for a vacation. I wonder how you had it at the meeting, did you have any jokes like we always do? Now, go ahead and do the work so we may beat every Youngster of ZSZ., especially the Youngster of United Comrades, for our time will soon be out, and we will have to give away a 5 Dollar Gold Piece, but I think we will hardly get any money, if we don't work. — I am trying to do my very beet. Now, let every member of Chicago Youngsters just be thinking for Men-te and try to do a little work. Let us all together put our shoulder to the wheel and push things !over the top, then I am sure we will make success. Let's get ate much money as possible, so we Will let the treasury have it, otherwise we will never get up to the United Comrades. Sincerely and fraternally yours, Frances Primozich, Sec'y. (Miss Primozich: — Sorry that your article had to be so cruelly operated, for the Postal Law of U. S. does not allow publishing any news about raffling and selling chances.- Be careful next time. —Editor.) TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41, W. S. A. Denver, Colo. Death has invaded the ranks of the Trail Blazers Lodge for the first time. It has pleased Almighty God in His infinite wisdom to call from our midst our beloved brother and President of Board of Trustees, William S. Lesser. ' In sadness we pause to write on the life and character of our departed friend. He was born on April 26th, 1912 and died on August 7th, 1930. Last June he graduated from North Denver High School where he was prominent and distinguished himself in school athletics. This coming fall he had planned to enter the Colo rado University. "Bill'*, as we loved to call him, was a character member of our lodge holding^his responsible office from the first day and was constantly on his toes to assist in our work, never failing to contribute his bit for our success. His pleasant smile and kind words were ever present among friends — enemies he had none. He was clean in living, clean in thought, ever anxious to aid those in need and I always found him to be a square-shooter, ever friendly and courteous to all with whom he came in contact. "Bill" was ever devoted to his dear ones, his school studies, lodge affairs and every thing in which he was interested. To have reared such a splendid son, his mother must have beei\ a noble and wonderful woman thruout liis 18 years of life. We truly have lost a real fine member and, with his many friends, will miss him, his kindly ways, his genial, happy disposition and his pleasing personality. He will live forever in the memories of those who knew him. I plainly recall when brother Lesser discussed with me our ceremonies, in which he so generously took an active part every time, how he remarked and hoped that we would' not need to use the Memorial Exercises and Grave Ceremony for ..any of our members for years a,nd years, although he knew it to be a fact that sometime one of us must pass on. Little did he know that he would be the first one. Such sad event should remind those of us who are living in good health that we should preserve our protection by regular payment of assessments, show our loyalty by active, constructive and faithful work far the Association, and above all invite those who are not members to joins and partake of our love and protection. Bro. Lesser was a living example of just such a loyal member and his love for the Trail Blazers Lodge and the ZSZ never wavered, he always took time to assist in the work and at all of our affairs. May his reward be eternal. We extend our most sincere and heartfelt sympathy to Mrs. Mary JLesser, the mother, and sisters Mrs. Mary Kvas and Amelia; brothers Louis F. and Anton in this their sad bereavement. With tearful eyes, and a prayer on our lips, we shall record our first loss, thru death, and say to "Bill": — "Your past association with us has been pleasant and the memory of you shall be an inspiration to us to carry on our good work. Dear friend and brother, farewell and may you rest in peace." Geo. J. Miroslavich. TOWN TOPICS by the Lightining Bug Here again, with some of the latest news that I possibly could gather although the Trail Blazers camp is pretty quiet as everyone seems to be on their vacation. George Miroslavich is quite a sprinter, at least he showed it when the neighbors canine came after him; luckely however, it's master came to hie rescue or George would have been on the casualty list or probably the tailor Would have had a job. Oh, oh, listen to this. Steve Malensek and John Peketz, Jr. have entered in business together. They are specializing in floor scrubbing. Their first job was on the hall floor and the writer does not hesitate to give them the highest recommendation. At the last meeting Joseph Tekavec and John Vidic'k presented a short sketch and due to the lateness of the hour at which they appeared on the program many of the members did'nt get to see them. They are requesting them to appear again at their earliest convenience so how about it boys? Joseph Dometrovich wants to trade his one-time car for a good inner .tube for his new car, so anyone who wants a bargain or to take a chance here is your party. The writer heard that the Trail Blazers minstrel show will.be held sometime in the month of October. This show promises to be one of the biggest attracitons ever held in this part. George Miroslavich the director-in-chief will most likely call all the minstrels in a very short time and probably the writer will have more news later. Vincent Stonich received a nick-name from his wife, hereafter he will be known as "Winky", if you hear a gent by that name you'll know who it is. The Trail Blazers had quite a representation at the opening night baseball game. Sha-ball, Miroslavich, Lunka, "Scotty" and a lot of others. Frank Grande was seen in the crowd, maybe he sneaked in or got in by a pass as he seems to be on good terms with tfie owner. Cecil and Sally sold a ring to Anton Lunka and the writer got his commission for bringing in a customer, so from now on I'm a salesman for the Cecil & Sally corporation. George Miroslavich and Joseph Shaball will be on their way to Pueblo, Sunday, to organize a juvenile branch. Every lodge in the jurisdiction should have a juvenile • lodge, so officers give this your kind consideration as this is vei'y important for the younger generation. Start Now. As the writer was writing these few jokes a very sad report came to me. William Lesser a very active member of the Trail Blazers and a Charter Member passed away on Thursday, August 7, 1930, at 6 o'clock in the afternon. This will most likely be a Great shock to all who knew him but it's true never-the-less. This is only a temporary writing about him and after the members finish their immediate duties the writer promises to give you his whole life story. Dont' forget him in your prayers. Requiescat in pace. -o- ŠIRITE AMER, SLOVENCA! P0Z0R! Najuspešneje zdravila na svetu izdelujem jaz. A L PEN 1 TINKTURO zoper izpadanju in za rast ( las od katere preneha-^ jo lasje odpadati in kratkem času krasno izrastejo ako so še korenine na glavi. BRUSLIN TINKTURA zoper sive lase od katere vam postanejo lasje v par dneh popolnoma nalurni kakor v mladosti. FLUID zoper REUMATIZEM in trganie po-taosteh ozdravi to bolezen najdalje v 8smih dneh. ELZA žauba ozdravi vsako rano .opeklino, bule in turo v najkrajšem času. Najuspešneje zdravilo zoper možake, lišaje, solnčnate pike, srbečo kožo in prahute na glavi. U-spešno zdraivlo zoper kurje oči, bra-dovlce, potne noge in debelo kožo na nogah. Imam še dosti drugih domačih zdravil, kdor bi rabil moja zdravila brez uspeha mu dvojno povrnem denar. Pišite po brezplačni cenik. Moja zdravila za Ameriko so v Washing-tonu registrirane in za Canado so registrirana v Ottawa, Out., Canada. JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio. Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484. DR. FRANK PAULICH SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave., CICERO, ILL. (Poleg Eletatorja.) Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do S pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47) ČEMU bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vajn zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefon! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRAN GRILL, predsednik 1729 W. 21st Street, Tel. Canal 7172-7173 Chicago, 111. I) J P Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 13. avgusta 1930 Gospodin Franjo ROMAN. Bpisal Podlimbarski. *» <»V> <*!•> M «* Jovica je ostrmel, spoznavši dečka. Uprl je vanj melanholične oči, vesel tolike vdanosti. Hvaležni učenec se je hotel skloniti, da bi poljubil pobratimu roko, toda ni mogel: zagrabila ga je tisti hip koščena roka za viv-ček las nad tilnikom ter ga vlekla proč od jetnika. In kričala je ženska kačjega obraza: "Ti prasec bosenski, ti strigalec ušes, ti — ti — ovčji tat — ali ne veš, da se brez višjega dovoljenja ne sme govoriti z jetniki? A?" Potresla ga je tako, da je odletel v kot. Vazko bi se bil razburil ob hudi babi, a umel se je potuhniti, kakor se prihuli človek, ki je živel v dolgi sužnosti, vpričo nasilstva, ki mu ni kos. Vedel je, da bi mu upornost škodovala in bi potehi več ne mogel videti pobratima: zato je tiho pretrpel lasanje in psovke. Ženska je vrgla zakrpane opanke v kot, iz drugega kota je prinesla raztrgane, jih preštela, povezala ter oddala Vazku. Tedaj je vstopil ječar s šopom ključev. To je bil star vojak graničarskega rodu, visok in močan kakor Jovica, kateremu je bil podoben tudi po močni bradi, le da je bila ječar-jeva že osivela in pristrižen a, torej krajša. Pisal se je za Meglica. Dočim se je na obrazu njegove žene neprestano kremžila zloba, ki je govorila: Gorje ti, ako prideš pod naše ključe! — je sijala z njegovega skoraj častitljivega obraza neka dobrodušnost, katere ni bilo mogoče spraviti v sklad z njegovim sirovim poslom. Neprestano je sedela neka do-brovoljnost na njegovih ozkih ustnicah in v njegovih živahnih očeh; z izrazom smehljaja je vklenil jetnika, češ: Ne boj se, malo pokore ti ne bode škodovalo! Prav tako ga je izročil vojaškemu oddelku, da ga odvede na morišče, kakor bi hotel pred otroki poudariti : Glejte, tako se zgodi, ako človek noče slu-šati. Smehljal se je, kadar je razklepal jetnika, izpuščenega na svobodo, smehljal se je, kadar je sprejemal od šumarja Milana Niko-liča podarjeno divjačino ali pa bosensko sli-vovico. Še pod Radeckim je služil v Lom-bardiji, ostal je v Italiji do konca našega gospostva na Beneškem, potem je služil v Dalmaciji do okupacije; takrat so ga petdeset-letnika preskrbeli v Tuzli s težavno ječarsko službo, ki jo je opravljal s pomočjo dveh ključarjev. Italijansko in dalmatinsko solnce je ožgalo njegov obraz: ves je bil otemnel, kolikor se ga je videlo iz brade. Mimo šumarja ni spoštoval nobenega pravoslavnega Bošnjaka, vse je kregal smejočega se obraza s tistimi psovkami kakor njegova žena, samo Milan Nikolič se mu je zdel vdan in zanesljiv, ker ga je oblast spoznala za vrednega, da nosi puško in spredaj na prepasanem jermenu svetlega cesarskega orla. Šumarju je vse zaupal, in mu dovolil, da je smel govoriti z nekaterimi jetniki. Pa še enega Bošnjaka je Meglic uvaževal — opankarja Grgiča, to pa zato, ker je bil Grgič katolik in je kakor žid Samojlo poznal šege širokega sveta: vsak mesec je pri obračunu popustil nekaj odstotkov, kar je zdrčalo v ječarjev žep. Ko je prvikrat zagledal Vaška v svoji kuhinji in spoznal Grgičevega vajenca, se mu je nasmehnil; ko pa je zvedel, da je bil deček v Piliču Miloševičev učenec, je postal oprezen in je pritrdil svoji ženi, ker mu ni dovolila govoriti z jetnikom. Jovica je sedel že šesti mesec v preiskoval- nem zaporu. Njegovo mirno možato vedenje je zbujalo spoštovanje pri vseh prebivalcih kaznilnice, s katerimi je mogel občevati. Svojih prevratnih nazorov tudi pred kaznjenci ni tajil; zaradi njih bi ga bila gotovo doletela kdaj občutna kazen, ko bi se ne bil prikupil ječarju, kateremu ga je Milan Nikolič precej skraja priporočal kot sila učenega človeka. Na takšno priporočilo je oni uglednega jetnika porabil za učitelja pri svojih dečkih, ki bi jih bil moral drugače poslati čez mejo, ker v Tuzli ni bilo pripravnih šol. Pri poučevanju so Jovici kaj hitro tekli dnevi, tedni, meseci. Za svoj trud je užival neke udobnosti: na tlačanska dela mu ni trebalo hoditi, smel se je izprehajati po dvorišču, govoriti z jetniki in šumarjem, smel je pušiti du-han, ki ga je z njim zalagal prijatelj Nikolič, pri ječarju je dobival črno kavo, celo sam jo je kuhal. Skromni, v vsaki bedi utrjeni in za samostansko ozidje namenjeni Jovica bi v zaporu mimo svobode ničesar ne bil pogrešal tako hudo kakor nedostatek duhana in črne kave. Kaludjer se je nekoč pohvalil, kako je v njegovem taboru vse znano, kar se godi v deželi. Znatna oseba in gonilna moč v tem taboru je bil Nikolič. Opremljen z dvoglavim orlom, je imel odprt dostop v orožniške stra-žarne, k financarjem, v ječe, v predsobe bo-senskih pisarn. Kamorkoli je prišel, povsod se je umel priljubiti z divjačino, ki jo je smel streljati, kolikor je hotel, in jo je nosil v dar ljudem, od katerih je hotel kaj zvedeti. Pri švabskih ljudeh je marsikaj slišal, še več pa je zvedel pri domačinih, posebno pri inteligentnejših, ki so imeli rodbinske ali trgovske zveze v pobunjenih okrajih, dalje od agitatorjev, katerim je pripadel sam. Po šumarju je bil Jovica natanko poučen o vstaškem gibanju na zapadu in jugu zasedenih dežel in čim bolj je ono rastlo, tem bolj je hrepenel po svobodi. Za občutke in strasti navadnih ljudi je bila njegova silna duša obdana z ne-prodirnim zidom, a čut za neodvisnost, pravico in osveto je vedno živel v njej in vedno mu je mogel kdo še priliti, kar je premišljeno delal Nikolič s tem, da je prinašal vesti o novi vstaji. Mnogokrat sta stala na hodniku za stebrom in se nemotena razgovarjala. Vazko je bil zadovoljen, da biva v bližini svojega pobratima, ki od zmajev in kač ne trpi kdove kakšnih muk, da vsak teden več-rat vidi njegove kodre in njegov hrbet. Včasi se mu je tako močno zahotelo, zagledati se v prijateljevo obličje, da je, čakajoč v ječar-jevi kuhinji, glasno zakašljal, na kar se je Jovica okrenil in sta se videla z obraza v o-braz. Nekoč je ječarka z metlo švigala po izbi, kjer je poučeval Jovica .ječar v kuhinji zbiral in prešteval opanke, Vazko je čakal. Ta je sicer zakašljal, toda pobratim ga ni slišal; razlagal je takrat svojim učencem z veliko vnemo pomen pregovora, ki pravi: Jezik laže, srce istino kaže. Ker mladi opankar pobratimu svoje navzočnosti ni mogel posvedočiti s kašljem, je smelo stopil med duri, učeno dvignil obrvi ter zaklical ječarjevim otrokom: "Govorite vedno samo resnico, vselej recite bobu bob in popu pop!" Seveda je dosegel svoj namen, ker Jovica se je okrenil in pogledal na svojega součitelja, toda tudi ječarka se je zbudila: ► • TISKARNA Amerikanski Slovenec Izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva1— Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. • Amerikanski Slovenec N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. o i l tlJtaoOOOOOOOOOOOOOOO-OOOOC-OOOOOO-OOOOO-CKK^^J-OOOp j\ PISANO POLJE ^ Ot» Jc M. Trunk oooooooooooo jjf Delavec bo povsod — spodaj. Organizacija delavstva ni lahka stvar. Brez organizacije je delavec izgubljen že naprej, v rolžah pa niti pri kaki organizaciji ni, ker je zopet organizacija lahko taka ali taka. To je jasno razvidno iz neke koptrOverze, ki je nastala radi pošiljatve nekaj lesa iz Rusije. Tarif prepoveduje u-voz vsakega produkta kaznil-niškega dela. Ali so kaznjenci ta les sekali, je težko dognati, ampak zastopniki amerikan-skih lesnih producentov iz juga so nekaj izvohali in izsledili iz sovjetskih časopisov, kjer je nekaj, da bi bili gozdni delavci v sovjetski Rusiji nekako prisiljeni delati skoroda zastonj, kar je pač kazenjsko in suženjsko. Kdor se namreč protivi temu sistemu, se smatra za političnega sovražnika Sovjetske Rusije. Stvar ni ravno nemogoča. Govorijo v Rusiji, da delavec vlada, ampak to je le za vrlo naivne ljudi, ki ne vidijo ali ne smejo videti, kaj se godi za kulisami. Tisti, ki sedijo v Rusiji pri vladni mizi, kamor so se vrinili sami, bodo gledali, da na to mizo dosti pride, kako da pride, to jim je deveta briga, in se ne bodo zmenili, če pride po hudih delavskih žuljih. S "političnim" na-sprotstvom se v Rusiji danes lahko vse opravi in vse zakrije. Ruski delavci v gozdovih se bodo res težko smeli oglasiti, ako je tam pri delu pravi kaznjenski sistem. Kaj takega ni neverjetno. Ruski delavec bo spodaj. Zopet pa je več ko čudno, da bijejo na to struno pri ruskih delavcih zastopniki lesnih obrti v Ameriki, in sicer na jugu. Tam je namreč, kakor je dognala federacija amerikan-skega delavstva, vsako unij-sko, toraj organizirano gibanje med delavci v gozdovih silno zatirano1 in docela neo-mogočeno. Neorganiziran de- DR. J. E. URSICH — Zdravnik in kirurg — 2000 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1 — 3 popotdne in 7 — 8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918. Rezidenčni telefon: La Grange 3966. PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. * * 4* * * VSAKDO i. 2. 3. SE LAHKO OBRNE VSAK CAS NA NAS V SLEDEČIH ZADEVAH: Ako rabite kakoršnihkoli tiskovin. Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo. Kadar rabite kake notarske ali druge legalne listine. Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za v stari kraj. Potom nas si lahko preskrbite vozni listek (šif-karto) za katerokoli linijo za v stari kraj. 6. 7. V našem uradu lahko vsak čas za plin ,elektriko in vodo. plačate račune Imamo zastopstvo od American Express Co. in izdajamo njene Money ordre in čeke. Amerikanski Slovenec 1849 w. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 4» * * * * * lavec je tudi le nekak kaznjenec, in v Ameriki pri tem ni izjem. Stvar izgleda, kakor bi se hotelo iz imerikanske strani ščititi ruskega delavca, a od strani, ki enako tlači ameri-kanskega delavca, in je tudi ta spodaj. Ampak tudi organizacija ne sme postati golo politično ali razredno torišče kake struje. Aretiran. Pravijo, da enkrat ni noben-krat, ampak slučaj je le. Vest se glasi: "Duhovnik aretiran, ker je govoril o brezposelnosti. Atlanta, Ga. — Policija je aretirala Rev. J. A. Callana zaradi javnih govorov, ki niso bili všeč atlantskim meščanom. Callan je v svojih govorih razpravljal o akutni brezposel-nostni situaciji v deželi. Obtožen je bil kaljenja javnega miru, a sodnik je obtožbo razveljavil in ga spustil na prosto." Neki lajnar iz Puebla ne loči prav nič, ko lajna, da je cerkev gola podrepnica kapitalizma. Zato bi bilo vse eno, kateri cerkvi pripada ta duhovnik. Nekaj bi bilo na tej vesti tudi na tem, da je sledila aretacija, dasi so aretiranca potem izpustili. Za neke "lider-je" je aretacija vrlo kočljiva-stvar, in hudo se širokoustijo, kjer ni nobene nevarnosti, pri nevarnosti pa1 so zelo previdni. Povsod, kjer so bile po ulicah postavljene barikade, so se zvrnili poslušalci tistih, ki so na barikade klicali, klicači sami pa so ostajali vedno v — zaledju. * * * Sem in tja. Poljedelski komisar Y. A. Yakovlev je bil poln same hvale sem. Sem je ta hvala letela na zadnjem kongresu komunistične stranke v Moskvi na baje naravnost sijajne izr glede kolektivističnih farm v Rusiji, ki obsegajo že 90 milijonov akrov. Prav, prav, če je res tako, dasi je čisto naravno, da komisar za poljedelstvo ne bo opozarjal na kake.težkoče, ker bi se s tem sam udaril. Rekel je, da bodo te kolekti-vistične farme dale do polovice več od resničnih potreb. Delo se je baje povišalo za 33 odstotkov proti prejšnjemu obdelovanju, in pri tem uporaba traktorjev pri delu niti ni upoštevana. Dalje je ugotovil, da se uporablja do 70,000 traktorjev na teh ruskih farmah, kar vsekako pomeni veliko več, kakor če bi se to število uporabljalo v Ameriki, ker v Rusiji je uporaba kolektivna, v Ameriki pa le zasebna. Vse polno solnca je bilo to- raj sem. Tja, namreč za Ameriko, pa je bilo dosti sence. Vsaj Yakovlev je rekel, da je na ame-rikanskih farmah naravnost brezupno. Dobesedno je izJa" vil: "Amerika se nahaja v hudi krizi, ne le v industriji, temveč tudi v poljedelstvu. Stanje amerikanskega farmarja Je zelo težavno. Davki na fantte so se povišali za dva in P0'" krat, dolgovi farmarjev so prav.pravljično narastli, dve petini farm nima dosti zemlje in morajo jemati v naje® od velikih posestnikov. Amerika slovi radi obilnih strojev, ampak v čegavih rokah f*> j1 stroji? Četiri petinke amen-kanskih farm je brez traktor* jev." _ '' Ali ne bo morda vsaj ma'0 preveč in prezgodnje hva'6 sem, za svoj lisičji rep, in lo preveč sence za te — Awe' rikance? :]: * $ Sosedje. Menil sem, da bi se radi sedov lahko vzbudila neka lena zavist. Ni nevarnosti. P'1 sosedih, v Pueblu namrep, Je vse za nič, in ta roba ni za beno zavist. ". . . da noče nač Pueblo ^ prav nič cerkvenjaški, čepi'8 hodi tri četrtine ljudi v cei'k®f k maši, spovedi in obhajilu-11 da ni čisto nič napreden, l11 čeprav je vsaj ena četrtina di, ki ne hodijo ne k maši k spovedi, ne k obhajilu . • Nič tu, nič tam. Vse nič? & got, človek bi lahko tako sod* ampak vsaj eden je pri s°?e dih, ki misli, da štrli nad v pueblske dimnike — Ki''*1' Hači. i« SLOVENCEM V CHICAGI IN OKOLICI SE NAZNANJA Otvoritev novega slov. podjetja PRALNICE Pilsen Laundry | NA 1158 WEST 18TH ST., CHICAGO, ILL. Priporočamo se vsem cenjenim Slovenkam v Chicagi in okolici. DELO PRVOVRSTNO! POSTREŽBA TOČNA IN ZANESLJIVA! Ako želite pridemo po perilo domov in vam ga tudi pripeljemo nazaj. 20% ako sami prinesete in pridete sami iskat. IZVRŠUJEMO: MOKRO, SUHO In "FLAT WORK" KADAR RABITE, POKLIČITE TELEFON: CANAL 3500 DELO GARANTIRANO FRANK HORVATH, preds. JOHN STARC, podpreds. JOHN STAYER, blag. lIMIIIIIMIIIMMIlllljl^^............................................... Nesreča . j i Dvema motociklistoma ,le Cerknice v bližini Starega t«, na hudem klancu odpovej zavora in sta se precej P°slc dovala. Kujtfte si farmo v Wisconsin11' Rodovitna zemlja, zdravo nebje. Na prodaj imamo farD1' 40-47-80-120 in 160 akrov obdelane farme. Cene so sedaj zej° nizke. Kupi se. z lahkimi pogoJ1, RIGHT REALTY CO. Ermens & Ocvirk 502 National Avenue, Milwaukee, Wis. 0DH0D PARNIKOV Rojakom, ki so v bližnj1 dočnosti namenjeni v s V K kraj, se nudijo sledeči pa«11''1 1. avg.—lie de France na (Skupno potovdnje pod osebni«11 stvom Mr. Aug. Kollandra.) 16. avg.—Saturnia na Trst. 20. " —Leviathan na Cherboti^' 21. " —Bremen na Bremen. 22. " —Olympic na Cherbourg 27. " —He de France na H/>vf'' 28. " —New York na J Ianil>"r%. 27. •" —Berengaria na Clicrl)0" 29. " —Majestic na Cherbourg 30. " —Europa na Bremen. 1. sept.-—Paris na Havre. 2. " —Vulcania na Trst. 2. " —Leviathan na Cberbo«1*. 3. " —Mauretania na Cherbo^ 6. " —Leviathan na Cherbo«^' 6. " ■—Bremen na Bremen. 10. " Aquitania na Cherbourg- 11. " —Hamburg na Hamburg 12. " —lie de France na " | (Skupno potovanje) 17. " —Eurona na Bremen. ' 12. " —Olympic na Cherbourg, 17. " —Berengaria na Cherb0' 19. " Majestic na Cherbourg 19. " —Paris na Havre. y 20. " —Cleveland na Tlamb«^' 20. " —Saturnia na Trst. 24. " —Bremen na Bremen. 3. okt,—lie de France na H»vr 4. " —Europa na Bremen. 8. " —Vulcania na Trst. Za cene kart in drug® ^ji jasnila se obrnite naslov. na Potniki, ki niso poseb"0 denarju", naj nam pO" spis: "Kako se najcenej»e tuje v stari kraj". Vse pošiljke naslovite LEO ZAKRAJŠEK - of - ^ MIDTOWN BANK OF N YORK jjV 630—9th Ave., New York,