V, 13Q (P6**fti6žrta 5t€viikA s ftiisrfevj V Trna; rtiMo 15. majnika -:> __ iASm Utnlfc XIII!. tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredniltvo: cea 9L 20, L nadstr. — Dopisi tjHca*sv^Franči^^ Asl&ega ŠL 20, L nadstr. — DopUl n»j m poliljajp tr Trstu, ulica sv. Frančitka Aiiikegalt m — Telefon urednittva I^.SEfS tt 11-57. — Naročnina znafia: Za telo leto K 3l20,|>o! leta K »m « mesece K 7 80, za nedeljsko* (ziajo za eete lete K 6-20, pol Tete K 3*66. EDINOST Posamezne številke po & viu., zastarela 10 vin Oglasi tt računajo im mllhn v šlrokosti ene kolone. Cene t oglasi trgovčevim obrtnikov n m po 10 vfci osmrtnice, lahvsle, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm pa 90 vid Oglasi v tekste Usta do pel vrst. K 20. v»ka nadaljua vrsta K 2 —. Mal oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 90 vin. Oglase sprejema laseratoJ oddelel .Edinosti*. Naroinina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Pljuje ti Izključno le upravi .Edinosti". Plača ln toil se v Trstu. Uprava ia inseratnt odddeft »e nahajata v ul.sv. Frančiška As. 20. Poštnohranilnični račun Jt. 841.553. ZUEZHA ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razgla*a; Bojno delovanje na Italijanski gorski fronti te Oilo enako, kakor zadaje dni. Načelnik generalnega štaba. Nov ponesrečen'letalski napad na Kotor. DUNAJ, 14. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Nov sovražen letalski napad na kotorsko vojno pristanišče, ki je bil izvršen dne 12. majnika, je bil istotako brezuspešen, kakor 11. t. m. Zaznamovati ni niti škode niti izgub. NEMŠKO. BEROLIN, 14. (Kor.) Veliki glavni stan Javila: Zapadno bojišč®. — Na bojnih frontah Je v zgodnjih jutranjih urah naraščajoče topovsko delovanje tekom dopoldneva zopet ponehalo In oživelo zopet zvečer. Po srditi topovste pripravi severno prekopa La Bassee so Izvršili Angleži zvečer močne delne napade na naše postojanke severno ln Južno Glvenehyja. BH1 so izgubonosno odbiti. Poizvedovalno delovanje je ostalo živahno. Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartlrmojster pl. Ludendorif. TURŠKO. CARIGRAD, 13. (Kor.) Ob progi Jeruzalem— Nablus smo zasedli neko sovražno predpostojan-ko. V sovražni postojanki je bilo 31 mrtvih in uplenjena ena strojnica. SOVRA2NA1JRADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 13. majnika. — V noči 12. t. m. je sovražnik po izdatni topovski pripravi napadel naše nove postojanke na Monte Cornu. Naš ogenj in naš protinapad ga Je ustavil in se je moral umakniti s težkimi izgubami. Na ostali fronti običalno topovsko delovanje. _ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 14. (Kor.) Uradno se poroča: Eden naših v Flandriji staciioniranih podvodnikov pod poveljstvom nadporočnika Lohsa je potopil vnovič tekom stourne akcije v vzhodnem delu Ro-kavskega preliva kljub najmočnejšemu sovražnemu protlučinkovanju sedem sovražnih parnikov, skupno 22:500 ton.__* NERESNIČNE VESTI O NEMŠKEM ULTIMATU RUSIJI. BEROLIN, 13. (Kor.) Reuterjev urad poroča baje iz Mcskve, da je nemški poslanik Mirbach izročil ljudskemu komisarju ultimatum nemške vlade s celo vrsto zahtev, katerih sprejem bi napravil Rusijo za nemško vazalno državo. Wollfov urad je pooblaščen, da izjavi, da je poročilo brez podlage. Pogajanja, ki se vrše z ljudskim koml-sarijatom, se gibljejo popolnoma v okviru mirovne pogodbe v Brestu Litovskem in se tičejo le tehniške izvedbe v pogodbi navedenih dogovorov, dogajanja se vrše v absolutno spravljivem tonu in ni na njih niti sence o kakem videzu ultimata. MIROVNA POGAJANJA MED RUSIJO IN UKRAJINO. KIJEV, 13. (Kor.) Ukrajinska vlada se je dogovorila z rusko vlado, da naj se mirovna pogajanja ne vrše v Kursku, ampak v Kijevu. Obojestranski odposlanstvi se sestanete Že prihodnje dni v Kijevu. ___ Usoda poslanika Karaenjeva. MOSKVA, 10. (Kor.) Glasom najnovejših poročil so nemške oblasti posebnega poslanika ljudskega komisarijata Kamenjeva, ki je bil meseca marca na Alandskih otokih aretiran od bele garde, osvobodile. vendar pa ga namerava bela garda obdržati toliko časa za tala, dokler ne izroči ruska vlada zastopnikov revolucionarne finske vlade, posebno Mannerja. Razobešenje finske zastave v Sveaborgu. STOCKHOLM, 13. (Kor.) V Sveaborgu je bila v nedeljo v navzočnosti Svinhufvuda slovesno razobešena finska zastava. Sveaborg je bil prekrščen v Snomenlin aH Finlandsborg. K sestanku obeh vladarjev v nemškem glavnem stanu. BEROLIN, 13. (Kor.) Oficijozna »Norddeutsche Allgemeine Zeitung* piše povodom obiska cesarja Karla pri cesarju Viljemu: Francozi se bodo sedaj lahko trdno uverili, da so se njihovi poizkusi, da bi skalili medsebojne odnošaje obeh vladarjev in zasadili obenem kal nezaupanja v zvezno razmerje obeh držav, popolnoma izjalovili. Clemenceau-jeve spletkarije so dosegle nasprotno od tega, kar so hotele. Ustroj srednjeevropske zveze je krep-kejši kakor kdaj prej in sedanja vojna zveza je postala nerazdružlliva. Za mirovno dobo bo treba ustvariti obema državama še ona jamstva, ki ju bodo varovala proti morebitnim bodočim vi hariem. To od obeh narodov zaželjeno enostavno delo tesne zveze se bliža se-af uresničenju. Nemški narod iskreno pozdravlja cesarja Karla kot nositelja razvoja, ki vodi na temelju stare zveze avstro-ogrsko monarhijo k vedno ožji zvezi z nemško državo. • ._ Povratek cesarja Iz nemškega glavnega stana. DUNAJ, 14. (Kor.) Cesar se je danes zjutraj vrnil iz nemškega glavnega stana v Baden. Potovanje cesarja Karla v Sofijo In Carigrad. DUNAJ, 14. (Kor.) Listi poročajo o predstoječem potovanju cesarja Karla v Sofijo in Carigrad. General Zekov o bolgarski južni fronti io pred stoječem posetn cesarja Karla. SOFIJA, 13. (Kor.) Tekom nekega razgovora Je izjavil bolgarski generalissimus 2ekov, da je položaj bolgarske južne fronte jako zadovoljiv in izvajal nato: Obisk, ki nam ga napravi cesar Karel te dni, Je živ izraz prijateljske vezi in zveze med Avstrijo in Bolgarsko. Obisk bo izražal medsebojno Ijubezeu obeh zveznih narodov in postavil istočasno na laž vse naše nasprotnike, ki so z vsem: sredstvi poizkušali zasejati med nas spor in nesoglasje. Italijanske Izgube od pričetka vojne., DUNAJ, 13. (Kor.) Glasom Hstov znašajo iigube italijanskih armad v enaistlh soških bitkah po zmerni cenitvi 270.000 mrtvih, 130.000 invalidov in 134.000 ujetih, skupno 634.000 mož trajnih Izgub. Temu Je prišteti še 1,200.000 ranjenih, ki so za-mogli pozneje zopet na fronto. Tekom naše Jesenske ofenzive I. 1917 so imeli Italijani sledeče izgube: 800 oficirjev in 36.000 mož mrtvih, 3.200 oficirjev in 120.000 mož ranjenih, 10.000 oficirjev in 285.000 mož ujetih. Skupne izgube sovražnika od začetka voine znašajo okoli 2,250.000 mož. Do konca meseca marca smo izmed Italijanskega vojnega materijala uplenili 2000 topov, 3000 strojnih pušk, 150.000 pušk In 62 milijonov patron, 400 minovk, milijon ročnih granat in 4531 vozov z raznim materijalom po 10.000 kg. Tekom jesenske ofenzive smo ne samo skoro popolnoma zopet osvojili začetkom vojne prostovoljno izpraznjeno ozemlje, ampak vrh tega zasedli še nad 12.000 km* italijanskega ozemlja. Bavarski kralj v glavnem stanu. MONAKOVO, 14. (Kor.) Kralj se je mudil danes v velikem glavnem stanu pri cesarju in bo nadaljeval zvečer potovanje na fronto. Cesar Viljem Je izročil državnemu ministru pl. Dandlu v velikem glavnem stanu svojo sliko. Pruska zbornica. BEROLIN, 13. (Kor.) Zbornica razpravlja danes v tretjem čitanju volilno predlogo. Po razpravi, ki se je je udeležil tudi podpredsednik državnega ministrstva, Friedberg, so bili predlogi centra glede varstva pravic cerkve in Sol« odklonjeni. Zakoni glede gosposke zbornice so blU sprejeti en bloc In odgodeno posvetovanje na Jutri. Praznovanje 3«. majnika v Ameriki. WASHINGTON, 30t (Kor.) Predsednik Wilson Je odredil, da naj bo 30- majnik spokorni, molitveni in postni dan. ___._ Cis-Kavkazija proglasila neodvisnost CARIGRAD, 12. (Kor.) Cis-Kavkazija je proglasila svojo neodvisnost. Kitajska in Švica. PEKING, 9. (Kor.) Kitajski poslanik v Tokiju, Tang Toag Siang je bil imenovan za posebnega poslanika, da podpiše prijateljsko pogodbo s Švica ___ Hrvatski sabor. ZAOREB, 14. (Kor.) Med raznimi ulogaml se nahaja pismo poslanca grofa Pejačeviča, ki naznanja, da iz zdravstvenih ozirov in preobilice dela odlaga svoj mandat za državni zbor. Tekom nadaljevanja indemnitetne debate je izjavil posl. dr. Frank, da bo glasoval proti indemnitetni predlogi, ker zasleduje vlada protinarodno ln * proti-hrvatsko politiko. Govornik je nastopal proti jugoslovanski agitaciji, posebno ostro proti politiki Starčev ičijance v. Organizacija naioilnesa dela na Hroatskem. »Glas Slovenaca, Hrvata in Srba« objavlja v svoji zadnji sobotni številki naslednji, za razmere na Hrvatskem res značilen uvodnik, ki pravi: Pri Cehih Je lahko prišlo do narodne koncentracije. Vojna ie češki narod našla organiziran kakor malokaterega; razdeljenosti v politične stranke je bilo dovolj, morda še več, kot pa je je bilo treba, toda v občenarodnih vprašanjih so Imele vse stranke isti skupni cilj. In ko je prišla doba, da je bilo treba vsa druga vprašanja poriniti v stran in da pride v prvo vrsto glavna stvar — samoodločba naroda — se med strankami ni mogla videti razlika, ker so bile v tem vse odnekdaj složne in edine. In ker je bil ves narod organiziran v strankah, je r.aravno, da je mogel biti potem slo žen in nerazdeljen. Koncentracija je tu torej prišla takorekoč sama po sebi; podal jo je sam razvoj dogodkov in razmer. Današnji češki javni delavci so bili tolikanj domoljubi in ljudje jasnega pojmovanja, da tega procesa niso ovirali s svojim delovanjem To nemalo zaslugo jim bodočnost gotovo prizna Češki narod Je danes ne samo edin v svojih zahtevah, temveč tudi edin v izvajanju svoje politike, s katero hoče doseči te svoje zshie-ve. V tej splošni edinstveni narodni "politiki se strankarska iJOa'-L'a niti ne opaža. Človeku, ki stoji izven te politike,- se zdi prvi hip, kakor da sploh ni strank, kakor da je ves narod postal esa sama stranka, in nemško časopisje tudi v resnici označa Cehe vedno za »češko stranko«. V stvari sami so pa češke stranke, Že po svojem sestavH, ki odgovarja ustroju češkega naroda, prevzele vsaka svoje posebno delo. Prišlo ie do pametne porazdelitve dela, ki se lepo sklada s skupnim načrtom občenarodne politike. Pri nas pa ni tako, in tudi ni moglo biti tako. Po svoji tradiciji, po svojem socijalnem ustroju, po svojem splošnem položaju itd. itd. je naš narod popolnoma drugačen kot pa češki narod. Seveda, v organizaciji se ne more niti primerjati žnjim. Do vojne je bila politična organiziranost, če vzamemo narod kot celoto, naravnost obupna, kar se je najdrastičneje pokazalo v prvih letih vojne. In vsi vidimo, da tudi danes ni dosti boljše. Politične stranke in skupine so večinoma zelo plitvo kore-ninlle v narodu; njihov vpliv ni bil bogve kako velik, a o resničnem vodstvu narodnih mas ni moglo biti niti govora. Izvzemši nekoliko močnejših oseb, ki so imele kolikortoliko osebnih pristašev, stranke kot politični činitelji niso dosti veljale v našem življenju. Poleg tega so pa bili ti neznatni tabori kronično sprti med seboj v majhnih in velikih in tudi največjih stvareh. Toda v tem strašnem viharju, hvala Bogu, tudi pri nas ni moglo otsati, kakor je bilo. V Cehih je bila, kakor smo rekli, prva posledica po vojni nastalih razmer narodna koncentracija; toda pri nas more biti to še.e daljnji rezultat. Naš narod je moral prebiti to strašno trpljenje, da najprej dobi skupno, edinstveno orijentacijo, da dobi skupni narodni cilj, skratka, da dobi edinstveno narodno zavest in voljo. Naravno je, da organiziramo delo I v dosego tega cilja mora šele priti. Toda to pa gotovo ne pride po Gnem potu, po katerem je pri- šlo pri Cehih, enostavno ta tt ne, ker so prt nas popolnoma drugačni pOgoft kot so pa v češkem narodu. Rekli smo že, da vojne stranke v našem narodu niso bile ono, kar so tule v češkem. In niso tudi danes ne. Nekatere so samo senca, od nekaterih pa ie ostalo samo imet Kaj bi sedaj pomenjalo mehanično zbllfanje ali skopičenje teh ostankov? V stvari ničesar. V nobenem slučaja bi iz take umetne stvorbe ne mogla izhajati ona večno gonilna sila, ki na potu k velikemu cilju ne dopušča narodnim masam, da b) krenile v stran, da bi opešale ali se zaustavile ob prvi zapreki — ir: prvi pasti t In toliko man}, ker so se nekatere teh političnih organizacij, od. katerih se danes vidijo še ostanki, ustvarile s popolnoma drugimi cilji, da celo nasprotnimi onim, za katerimi je treba hoditi danes. Dosedanje oblike politične organiziranosti pri nas torej ne odgovarjajo današnjim potrebam. Zato je treba najti nove -Tr -i ne samo da ni nemogoče, temveč tudi posebno težko; treba j3 samo resne volje te treb* se je lotiti dela. Kdor čuti odgovornost' napram narodu, napram bodočnosti, se ne sme izogibati tega dela. Tako torej list, Id si je jasno napisal na svojo zastavo jugoslovanski dekZaracijski program. Enaki glasovi pa prihajajo tudi z drugih strani. Tako n. pr. piše osiješka »Hrvatska Obrana« v svojem sobolaem uvodniku: Avstrijska vlada Ima gotov načrt za rešitev vprašani« slovanskega juga, ona ve, kaj hoče. Ogrska vlada tudi ve, kaj hoče, in žnjo se strinja vsa madžaiska javnost. A kako Je pri nas? Pri nas vlada v tem najtežjem in najkri-tičnejšem časa popolna desorljentiranost, kakor Je še ni bilo. *■ Enako bi lahko navedli še celo vrsto drugih enakih in podobnih glasov te Hrvatske, ki poudarjajo vsi, da je na Hrvatskem ravno v sedanjem, odločilnem časn taka zmešnjava, da v resnici nlhfit ne ve In ne moro vedeti, ka] In kako. y takih razmerah je pač težko govoriti o skupni, edinstveni orijentaciji, o skupnem narodnem cilju, o edinstveni narodni zavesti in volji. Tu Je treba podreti razvaline do tal, brez obdra in brez usmiljenja, porušiti ostanke starih tvorb, ki so se preživele in s svojo starokopitnostjo edino le oviralo vsako kal novega življenja, preorati In prekopati razvalino ter v zdravo, po dosedanjih tvorbah nepokvarjeno narodovo celino potožiti temelj nove zgradbe narodove bodočnosti. Upajmo, da vkljub vsem sedanjim žalostnim razmeram vendar nI več daleč čas, ko tudi na Hrvatskem pred duhom nove do-be pade/o strašila prošlosti t Rame poRIKfMi vesti. Dr. Wekerte la Ingoslovansko vprašanje. V sobotni seji ogrske magnatske zbornice Je grof Ant. Szigray izvajal: V lastni deželi nas obdajajo sovražniki, ki ničesar nočeio vedeti o madžarski državni misli. Tudi danes se uganjaio tu agitacije, ki jih ne smemo trpeti. Na Hrvatskem srečavamo danzadnem agitacijo, ki stremi za trlalistično rešitvijo jugoslovanskega vprašanja. Govornik je prepričan, da vlada energično nastopi tudi proti češki propagandi na Hrvatskem. Ministrski predsednik dr. Wekerle je odgovarjal na Szigrayeva izvajanja, da se noče obširneje baviti ž njimi, temveč pravi samo: Bavimo se zelo temeljito s tem vprašanjem in prepričan sem, da se mora rešiti v vsakem oziru primerno našemu državnopravnemu razmerju in našim interesom. Ne morem se spuščati v nadaljno razpravo o načlnn rešitve tega vprašanja ter izvajanja predgovor nikova, da ne bi dajal gradiva protistrajam. — Gospod Wekerle torej Še ni na Čistem o jugoslovanskem vprašanju in še noče razpravljati o nJem. Novi nemški mirovni poizkusi? V zadnjem času se po vseh listih pojavljajo vesti o takozvani nemški »mirovni ofenzivi« proti Angliji, ki naj bi poizkušala razdvojiti Angleže in Francoze in omehčati zlasti prve. Sam lord Cecil Je občutil potrebo, da je izpregovoril o tei »mirovni ofenzivi« par besed in ■ istočasno so bile razposlane v svet tudi vesti, da se je Nemčija faktično obrnila potom nekega visokega nizozemskega državnega uradnika na angleško vlado z novimi mirovnimi predlogi. Minister Bonar Law kakor tudi nemški vladni krogi so končno govorice o nemških mirovnih korakih pri Angliji odločno zanikali. Švicarski dopisnik »Daily Maila« poroča sedaj o neki »novi nemški mirovni ofenzivi«, ki je bila preko Švice poizkušena proti Združenim državam. Korespon-dent pravi, da je nemška vlada pred tremi tedni poizkušala s pomočjo prejšnjega ameriškega vse-učiiiškega profesorja Georgea Herrona, ki se mudi sedaj v Švici in ima velik ugled pri Wilsonu, vročiti ameriškemu predsedniku neko ponudbo. Prof. Ouldde v Monakovem, Hertlingov prijatelj, je po-setil prof. Herrona in izjavil, da prihaja naravnost od Hertlinga in zunanjega urada, da pripravi pot za velikodušen mir. Zagotavljal je Herrona, da se ustanavlja v rajhstagu mirovna stranka in izražal željo, da naj se WiIson posluži ugodne priložnosti. Prof. Ouidde je izjavil, da je,Nemčija 1.) pripravljena podeliti AlzacUi in Lotaringiji avtonomijo pod pogojem, da se te dve deželi ne boste omenjali na mirovni konferenci; 2.) istotako je Nemčija pripravljena na gotove koncesije glede# Rusije pod pogojem, da mir v Brestu ne pride na mirovno konferenco; 3.) vojni ne sme slediti nobena go- spodarska vojna in 4.) nemške kolonije je treba vrniti. Prof. Quidde je naglašal konečno, da ie sedanja ofenziva na zapadu zadnji napor za dose-ženje mjru. Herron je vprašal z ogorčenjem, kako zamore Ouidde zahtevati, da nai predloži \Vilso-nu tako svetohltnsko ponudbo, ki bi Amerikance le še bolj podžgala za boj do uničenja pruskega militarizma. QuidcK» se je nato ves razkačen poslovil, nakar so nadlegovali Herrona s predlogi neki odlični grof, neki Ballin in So!f. Quidde in drugi, razven Solf, so se vrni!! v Nemčijo. »Nord-deutsche Allgemeine Zettung« ugotavlja k temn, da nt imel prof. Quidde nobenega uradnega naročila. Korespondetit »Frankfurter Zeitunge« javlja, da se ie prof. Ouidde konecm aprila mudil kratek čas v Bernu, da se jO" sicer shajal z Amerikanci in Angleži, vendar pa nI bilo nikdar govora o tem, da je ravnal po uradnem naročilu. Razgovor z ameriškim profesorjem Herronom je trajal četrt ure in ga je Herron naprosil, naj se obrne zopet nanj, ko bodo obstojale boljše možnosti za sporazum. Vojna, _ Slavni norveški dramatik Avgust Strindberg piše o tej temi: »Egipčanska kultura, palestinska, grška, rimska — vse so klonile pred barbari. Vedno je bil barbar, ki je zmagal, bodisi da so Turki sledili Zidom, Macedonci Grkom, Goti Rimljanom. In v nemško-francoški vojni so zmagali Nemci le zato, ker so bili večji barbari kakor Francozi. Zmagala nI filozofija Nemcev, niti njihova znanost, ampak ostanek barbarstva, ki jih je vsposobil, da so se bavili s tako znanostjo, kakor je vojna umetnost. — Imeli niso niti ljubezni, niti vere, pač pa so imeli kanone.... In Bog gotovo ni bil pri Sedanu, ko Je bila poražena kultura....« Pristavek =Arbeiter-zeituuge« za cenzorja: Konfisciranje Strlndberga bi pomenilo blamažo. Kaj takega se ne napravi. Revolucljonarul Jugoslovanski narodni odbor je, kakor poroča glasilo sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja, »Hrvatski Dnevnik«, sestavljen takole: predsednik dr. Ante Trumbič bivši dalmatinski deželni in državni poslanec, odvetnik; člani: Paško Baburica, načelnik jugoslovanske narodne straže v Valparaisu; Jovo Banjanin, bivši član hrvatskega sabora, Časnikar; dr. Ante Biankini, zdravnik, načelnik jugoslovanskega odseka v Chicagu; dr. Ivo de Giulli, bivši občinski svetnik v Dubrovniku; dr. Julij Gazzari, občinski svetnik in odvetnik v Šibeniku; dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu, bivši goriški deželni in državni poslanec; don Niko Grškovič, katoliški duhovnik, načelnik hrvatske lige v Clevelandu; dr. Hinko Hinkovič, odvetnik, bivši član hrvatskega sabora; Milan Mar-Janovlč, bivši urednik lista »Narodno Jedinstvo* v Zagrebu; Ivan Meštrovič, kipar; dr. Miče Mi-čić, odvetnik, bivši občinski svetovalec v Dubrovniku; Vjekoslav Mitrovič, lastnik rudnikov v Chl-Je, Dalmatinec; dr. Franko Potočnjak, bivši član hrvatskega sabora; Stojan Protič, srbski poslanec' in bivši . minister; dr. Mihajlo Pupin, profesor na Columbia-University, predsednik srbskega društva »Sloga«; dr. MIlan Srškič, bivši član bosenskega sabora; dr. Nikola Stojano-vič, bivši član bosenskega sabora; dr. Dinko Tri-najstič, bivši Član istrskega deželnega zbora; Dušan Vasiljevič, odvetnik v Mostariu, načelnik srbske narodne organizacije; dr. Bogumil Vošnjak, bivši docent zagrebškega vseučilišča, Niko Zupa-nič, bivši uradnik" narodnega muzeja na Kranjskem. — Radovedni smo, odkod je Stadlerjevo glasilo dobilo vsa ta imena? Menda so mu vsi Imecovanci poslali svoje posetnice z označbo, kake posle opravljajo v revolucijonarncm jugoslovanskem narodnem odboru«. Jugoslovani v Ameriki. »Srpski List«, ki izhaja ▼ ženevi, poroča Iz New Vorka: Kakor Je znano^ izhaja v Ameriki zelo veliko jugoslovanskih listov. V zadniem času se dela na to, da bi se do-segio veliko. Razcepljene moči bi se združile in od več slabejših listov bi se napravi! eden močen in dober list. Tako bi se občinstvu omogočilo, da bi lažje dobivalo dober list in tudi ceneje. Ta organizacija je že izvedene v New Yorku, Chicagu in Pittsburgu, ker so se združili listi »Hrv. Svijet«, »Hrvatska Zastava« in »Slovenski Svijet*, ki izhajajo sedaj kot glasilo Hrvatov, Srbov in Slovencev. Tudi na zapadu se je pričela izvajati podobna organizacija. Lista »Novi Život« v Oaklandu in »Jadran« v San Frančišku sta že izjavila, da sta pripravljena za spojitev. Zrinjsko-Frankopanska proslava v Rimu. »Cor-riere della Sera« ie, kakor iavljaio nemški listi, objavil dolgo poročilo o proslavi obletnice usmrče-nja Zrinjskega In Frankopana, ki se ie vršila zadnjega dne meseca aprila v Rimu. Poročilo, kolikor ga nI Črtal cenzorjev svinčnik, pravi: >30. aprila se Je v Rimu na predlog odbora »Comitato permanente per V intesa tra le nazionalita sogget-te aH* Austro-Ungheria« vršila v gledališču Qitirl-no ob 5 popoldne proslava spomina hrvatskih domoljubov Petra Zrlnjskega in Frana Frankopana. Navzoči so bili: minister Bissolatti v imenti vlade, veleposlaniki Barriere (Francoska), Rennel Rodđ (Angleška), de Giers (Rusija), srbski poslanik in poleg njih še drugi ententni diplomati. Od Italijanskih poslancev so bili navzoči Martini, Ca-nepa, Cirtoni In drugi. Predsednik slovesnosti Je bil poslanec Andrea Torri, ki Je najprej prečita! številne pozdrave. Poudarjal Je, da Je proslava znak nove politične orijentacije, ker sedaj Slovence, Hrvate, Srbe ln Italijane pod pritiskom skupnega sovražnika vodi skupna volja, da osvo-bode brate v Avstriji. Slavnostni govor Je govoril dr. Trumbič, ki Je rekel, da nov! odbor za osvoboditev tlačenih narodov ni mogel srečneje začeti svojega delovanja kot s proslavo mučenikov Petra Zrinjskega in Frankopana, katera je dal Leopold I. usmrtiti 30. aprila 1671. leta v Dunajskem Novemmestu zaradi žaljenja veličanstva in veleizdaje- Ostali del poročila je cenzura Črtala. Obnovite« GorišKo-GrodRtanske. Včeraj se Je vršila pod predsedstvom namestnika druga seja deželnega sosveta za gospodarsko obnovitev Goriško-GradišČanske. Gospod namestnik je uvodoma naglašal veličino dela, ki je mora zmagati akcija in ki jo težkoČe nabave delavnih sil in prevoznih sredstev, kakor tudi vse druge vojne težkoČe !e povečujejo- Te težkoče je mogoče premagati le stopoma in s sodelovanjem vsega prebivalstva, vseh stanov Ui poklicnih krogov. Izvajanjem gospoda namestnika so sledila poročila voditelja obnovitvenega urada, dvor. svet dr. pl. Schullerna, kakor tudi poročila posameznih oddeinili predstojnikov. O posameznih točkah so se razvile obširne in živahne razprave, ki so sc jih udeležili zlasti zastopnik ministrstva za javna dela, min. svet. Nowotny, dež. glavar insgr. Fai-dutti, član gosposke zbornice baron Locatcili, državni poslanci Fou, Gregorčič in Bugatto, kakor tudi člana dr. Pontoni in Tuatar. Izmed poročil je bilo zanimivo zlasti ono načelnika telmiškega oddelka. ki je nudilo sliko dela, ki je je treba še izvršiti. Tako je bilo število poškodovanih kmetskih poslopij določeno na okroglo 11.000, ono mestnih stavb na 4000. Temu nasproti ie treba upoštevati, da znaša kiiub vsem prizadevanjem stanje delavcev in rokodelcev v obnovitvenem ozemlju 1400, število tovornih avtov le 3. 3 temi razmeroma slabimi silami so bile oživotvorjene dosedaj 3 opekarne in 4 plavži, kakor tudi več mizarskih in ključavničarskih delavnic; vrh tega je bilo nastanjenih 391 objektov. Število za prebivalstvo adaptiranih barak znaša preko tisoč. Kmetijski poročevalec, ravnatelj Rippcr, je opisoval stanje setvene akcije in obnovitve kmetijstva. Prizadevanjem kmetijskega oddelka se Je posrečilo, da je pridobilo za delo 1300 vojaških kmetijskih delavcev in nad tisoč srbskih volov. Umetni gnoj in žveplo sla zagotovljena v zadostni množini, istotako veliko število kmetijskega orodja. Stanje pomladanske setve je v splošnem zadovoljivo, le koruza ima zaznamovati vsled vlažnega vremena tritedenski zastanek. Glede vt-noreje je akcija vsled pomanjkanja trt inočno ovirana. Posebna pozornost je bila posvečena reorganizaciji svilarstva. V dosego tega namena ie bilo v poštev prihajajoče ozemlje razdeljeno v tri okraje. Tekom razprave Je stavil dr. Armin Brtmner predlog da naj se načeloma že sprejeta ustanovitev oddelka za trgovino in obrt pri obnovitveni akciji pospeši Čimprej. Ta predlog je bil sprejet soglasno. Številna, od sosveta podana navodila so se tikala predvsem odstranitve številnih prometnih omejitev v obnovitvenem ozemlju, zboljšanja varnostnih razmer, pospešenja odpravljanja pisem in brzojavk, nastavitve vojaških delavskih stotuij, dopustov in oproščenj domačih vojaških oseb, odstranitve razstrelilnih snovi in žičnih ovir in za-sutja strelskih Jarkov. Vojaški zastopnik je obljubljal v teh točkah čim največje upoštevanje s strani vojaških oblasti. Zlasti, kar se tiče odstranjevanja razstrelilnih snovi, se bo isto močno pospeševalo, zasutje strelskih jarkov pa se sedaj z. ozlrom na veliki obseg tega dela 5e ne more izvršiti. Koncem seje, ki se je končala šele v poznih večernih urah, je namestnik v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku toplo poživlja navzoče, naj kljub vsem začetnim težkcćam ne omagajo. Me-rodaini faktorji in posebno vsi organ! podrejene politične uprave bodo storili vse, da ozdravijo čimprej Škode vojne. Namestnik je prepričan trdno, da bo prebivalstvo, ki je dokazalo tako sijajno požrtvovalnost in domoljubje, prenašalo tudi vnaprej vse težkoče. Največje težkoče so minule In / združenimi silami se bo posrečilo, da se dovede akcija do srečnega konca. RIBE. Do včeraj opoldne, 14. t. m. so se izdale ribe na 1904 izkaznic, veljavnih za 6262 odmerkov Zu d > nes ostane odrezek št. I. serije 1 -4000. * * * Izkaznice za petrolej. V svrho prevzetla petrolejskih izkaznic se morajo gospodarji (oz. njihovi zastopniki) mestnega okraja »Sv. Vid* in sicer ulic: Šalita Promontorio, Largo Promontorio, ul. Econorno, ul. Lazzaretto vecchio, u!. G. Reni, ul. Ottaviano Augu?to, ul. G. Cesare, pass. S. Andrea. ul. Franca, Androna S. Tecla, Androna S. Euremia, Androna S. Giustlna, Campo Marzio, mo!o S. Tereza, ul. G. Murat, u!. danita, ul. Helgoland. v Četrtek, 16. majnika in ulic- ul Cereria, ul. Tigor. ul. della Rotonda, ul. Galleria ul. de!!'Oiiicina, ul. Vettor Carpaccio. u! BelTossuardo, u!. Alice, ul. de Fin. ul. Segan-tinl nI P- Besenghe, ul. del Bastione, ul. Schia-parelli, ul. della Valle, Piazza della Valle. ul. S. Vito, vicolo S. Vito, vicolo dei Calafai. vicolo delle Bombe, ul. O. Rinaldo Carli. ul. Navali, ui. Llssa. ul. S. Romanln, ul. Calvola, viale Oiuseppe Tar-tinl. ul. Montecucco, ul. S. Mauro. ul. O. Muzio, vicolo delle Vitle, ul. Meucci, ul. del Lloyd, ul. S. Michele. ul. Fontanone, ul. E. De Amlcis, vicolo deli'Ofiicina, uI.,A. Manunzio, v petek 17. t. m. in soboto 19. t m. od 9—12 in 4—7 popoldne, zglaslti pri premogovnem uradu c. kr. namest-ništva, ul. nadvojvode Josipa št. 4. I. uadstr. Prinesti Je treba s seboj izkaznico za živila in premog. Prebivalci drugih okrajev ne bodo potreseni pod nobenim pogojem. Prodala kuriva. Oglje. 20 kg na rdeče Izkaznice. Sv Vid- 616-2665 (ob. 13) 15. 5. ul. Alileri 15, št. 2666— 2715 (ob. 13) 15. 5. ul. Foscolo 19. it. 2715-2965 (ob 13) 15. 5. ul. Acque 20, 84 vin. za kg. — Sv. Jakob: št. 3611-3710 (ob. U) 15. 5. ul. Concordia 5, št. 3711-3770 (ob. U) 15. 5. ul. Erta 4, št. 3771-3870 (ob 11) 15. 5. ul. Madonnina 39, št. 3871—. 3910 (ob. 11) 15. 5. ul. Rlgutti 31, št. 3911-4212 (ob. 11) 15. 5. ul. Madonnina 39, št. 421.3-431 a (ob. 11) 15. 5. ul. Rivo 10, 84 vin. za kg. — Sv. M. M. zgornja: št. 176-250 (ob. 7) 15 5, ul S. Stran IT. »EDINOST*4 *tev. 130 V Trst« dne 15. majnika Iti / Marco 30. «4 vin. za kg. — Kofogoa: St. 51—110 (ob. 10) 15. 5. uL Cologna 2, 84 vin. za kg. — Greta: št. 371—420 (ob. 7) 15. 5. nI. Anastasio 9, 84 vin- za kg. — Roeol: št. 342-405 (ob. 8) 15. 5. al. Revoltclla 9. — Rocol: (modrei zkaznice) št 1—60 (ob. 9) 15. 5. ul. Settefontane 250. 84 vio. za kg. Preipog (tossile). 20 kg na raodre Izkaznice. Stara mitnica: št. 1—300 (ob. 37) 15. 5. ul Acque 20, 1*46 za 10 kg. — Sv. Jakob: št. 331—400 (ob. 37) 15. 5. ul. Risorta 17, št. 401—550 (ob. 37) 15. 5. ul. Concordla 5, 1*66 za 10 kg. — Skedenj: it. 451—5S0 (ob. 17) 15. 5. Skedenj 508. 1'66 za 10 kg. — Greta: št. 151—220 (ob. 18) 15. 5. ul. Anastasio 9, 1*46 za 10 kg. Koke. 10 kg na modre izkaznice. Nova mitnica: št. 751—787 (ob. 44) 15. 5. ul. L. Ricci 4, št. 1—80 (ob. 45) 15. 5. ul. "L. Riccl 4, 2*12 za 10 kg. — Sv. Jakob: št. 551—800 (ob. 37) 15. 5. ul. Rivo 10, Št. 801—1000 (ob. 37) 15. 5. ul. D. Bramante 19. št. 1001—1145 (ob. 37) 15. 5. ul. Risorta 17, 2*12 za 10 kg — Greta: št. 221—350 (ob. 18) 15. 5. ul. Anastasio 9, 2*12 za 10 kg. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V nedeljo, 19. t. m., ob 4'/, popoldne PE&JAHICA. Igrokaz v treh delanjih. Spisal D. Niccodemi. Poslovenil M .Skrbinšek. — Režiser jM. Skrbinšek. OSEBR: Ciande Leblanc . , g, SKRBINŠEK kot gost Fazanu« Leblanc, nj. ieca . . g.dč. KavSifera Grofica. Saint-Servanska . . . g,dč. Brofcičeva Heury Sa nt-Servanski, nj. nhn . g Kralj Toj vod in j a Fronten aška . . . gdč. Železnikov* Izabeli.' FronteafiSLa nj, vnukinja gač. Gr«. dišarjeva Kujmondej pnjate]jici Rakava Ju'iette 1 gdč. Kralj«ra Mignet. notar .....g. Bokovnik mL Jaques Etieona.....g. Veuftina Fomard . . ,.....g. Gorju p Didier, oskrbnik.....g. Fukovnik ml Anpraste. Herwyj*v slug* . g. Požar Sluga g. Preg rc Igra se vrši pred vojnim časom; prvo dejanje pri grofici Saint-Servanski v Neuillyu, drugo v pisarn/ CIaude Leblanca, tretje v nekem pariškem hoteli Cene so sledeče: I.—V. vrste K 2'50. VL—X. vrste 2 K. X.—XV. vrste K 1*50. Lože K 10. Sedež na galeriji K 1. Stojišča v parterju In na galeriji 60 vin Dama!« vestf. Odlikovanje. Cesar Je podelil v priznanje odličnega službovanja komisarju finančne straže tržaškega finančnega ravnateljstva, Ivanu Kn-chierju. zlati zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne. Za prehrano Trsta. Poročali smo že o posredovanju tržaškega odposlanstva pri centralnih uradih na Dunaju zaradi zboljšanja tržaške apreviza-cije. V popolnitev tega poročila naj navedemo še, da je naš državni poslanec dr. Otokar Ryb£f v konferenci pri ministrskem predsedniku katera je trajala polčetrto uro, opozoril ministrskega predsednika tudi na šikane in zaplembe, katerim so podvrženi naši ljudje ne samo na Zidanem mostu, temveč tudi na Kranjskem. Ministrski predsednik dr. vit. Seidler Je izjavil na to, da je enako navodilo, kakor je bilo izdano za okrajno glavarstvo v Celju, izšlo brzojavnim potom tudi za okrajno glavarstvo v Postojni in da se hoče sploh poskrbeti za to, da se prevažanju majhnih množin živi! ne bodo delale težave. Poslanec dr. Rybaf ie zahteval tudi, da naj se naši ribiči oproste vojaške službe, da se pomnoži ribji lov. Opozarjal je pri tej priložnosti tudi na. dejstvo, da bi se morali naši starejši letniki sploh odpustiti prej, ker smo morali mi.Primorci in Notranjci iti pod orožje takoj mesjeca majnika leta 1915., dočim pa so iz drugih kronovin odrinili črnovojniki pod orožje več me-gecev. da, ponekod tudi celo leto in še več kasneje. Ministrski predsednik ie priznal dejstvo ln Je obljubil, da se potrudi za oprostitev ribičev. Cesar je daroval avstrijski družbi Rdečega križa iz zasebnih sredstev 50.000 K. Majnlška doklada državnemu učltcljstvu. Z ozi-rom na nujno prošnjo državnega učiteljstva, da naj bi se mu majniška doklada izplačala pred bln-koštniml prazniki, se nam poroča s pristojne strani, da je namestništvo že 7. t. m. likvidiralo dotične zneske v svrho nakazila upravičencem potom c. kr, poštne hranilnice. Mogoča je pač tu še kaka zakasnitev, a je vendar trdno upati, da državno učiteljstvo prejme doklado še pred binkoštnimi prazniki. Kaj ie z vprašanjem slovenske gimnazije v Trstu? Naslednja kratka vestica v torkovi »Tages-posti« nam daje povod za to vprašanje. Omenjenemu listu namreč poročajo iz Gorice: »Državna gimnazija, kf se ]e po Izbruhu vojne z Italijo preložila v Trst, prične meseca septembra poslovati zopet v Gorld.« — Kolikor nam je znano, ni bila po izbruhu vojne z Italijo nobena goriška državna gimnazija preložena v Trst, tenjveč se odtlej nahajajo v Trstu edino le zaposlovalni tečaji državne slovenske goriške gimnazije. Ali meni torej goriški dopisnik graškega lista, ki je vsekakor v ozki zvezi s tnmošnjimi javnimi činitelji, z državno gimnazijo, ki jo navaja v svojem dopisu, morda slovensko soriško gimnazijo? Mogoče, dasiravno se nam zdi za nemškega dopisnika nemškega lista gotovo verjetneje, da je mislil nemško državno gimnazijo, za katero je znano, da je vlada določila za nje obnoviteV znesek nad 100.000 K, dočim pa za slovensko gimnazijo ni določila ničesar. Sodeč pa vetru, ki piha sedaj z Dunaja, bi tudi dejali, da bo vladi predvsem za to. da spravi v Gorico kolikor moeoče hitro vse, kar je bilo nemškega že prej v Gorici, ln doda še čim največ novega. Saj je vendar Gorica že odnekdaj v načrtu nemških folksratov določena za predzadnji steber vsenem-škega mostu od Belta do Adrije. Da se obvaruje naša mladina v Gorici preteče Ji germanizacije, ie gotovo nujno potrebno, da se vsi slovenski učni zavodi čim prej vrnejo v Gorico in začnejo redno poslovati .tamkaj. To velja prav tako za ljudske Sole, kakor za učiteljišče in gimnazijo. Toda tu nastaja potem velevažno vprašanje: kaj pa s tržaško slovensko mladino, ki Je doslej obiskovala zaposlovalne tečaje slovenske goriške gimnazije v Trstu? Letos imamo v Trstu drugi razred, ki bo dal za prihodnje leto dovolj učencev za tretji razred Letošnji prvi razred šteje v dveh oddelkih okoli 100 učencev, in ti preidejo s prihodnjim letom v drugi razred, ki bo zopet moral imeti pa- raleffco. V prvi razred se zrn. prifeodnfe leto vpiše gotovo toliko učencev, da bo treba ne ene, temveč dveh paralelk. Računati Je tu treba z najmanje 250 do 300 učenci. Kam naj gre ta naša mladina, če se pravočasno ne poskrbi za to, da bo mogla nadaljevati svoje nauke na slovenski gimnaziji v Trstu? Letošnje šolsko leto gre h koncu in se v smislu tozadevne ministrske naredbe zaključi 28, junija. Dotlej se gotovo tudi reši vprašanje, aH naj ostanejo zaposlovalni tečaji goriške slovenske gimnazije še nadalje v Trstu, ali pa naj se s prihodnjim letom prične redni pouk že v Gorici. Ce je stvar taka, potem mora biti vprašanje* slovenske gimnazije v Trstir tudi rešeno do tistega časa, drugače ostane naša mladina na cesii brez zavoda in brez pouka. Mislimo torei, da ie skrajni čas, da se začnemo kar najresneje baviti s tem vprašanjem, kajti čas hiti, in znalo bi se dogoditi, da bomo stali pred začetkom novega šolskega leta in ne bomo vedeli, ne kam ne kako z našo mladino. Stvar je najnujnejša in kliče po najnujnejši rešitvi. Naš vsakdani! kruh. onih bore deset dekagra-mov, kar ga dobimo, je v resnici postal tak, da ga človek s strahom jemlje v roko, kaj Šele v usta. 2 vseh strani nam prihajajo pritožbe, in če bi spravljali vse one predmete, ki tih dobiva ljudstvo v kruhu, bi kmalu Imeli cel muzej. So to stvari, ki se morajo naravijpst grrasiti, a so pa tudi, ki v resnici ogrožajo življenje. Včeraj je prišel v uredništvo rodbinski oče in nam pokazal kos — stekla, ki ga Je našla njegova hči v kruhu. Kaj bi se bilo lahko »godilo, da dekle nJ opazilo še pravočasno stekla v kruhu. Zgoditi se Je moglo, da bi bil ta dodatek v kruhu povzročil težko bolezen. aR celo še smrt dotične osebe. — Kakor Je razvidno iz vseh teh neprestanih pritožb. Je Jasno, da se pri peki kruha ne gleda prav Čisto nič na snago in da se moka, iz katere se izdelava kruh niti ne pre-seje. Edino Ie tako je mogoče, da prihaja v kruh taka pesnaga in celoza živlienie krnh uži-vajočlh Hudi nevarni predmeti. Ce kje, ie paC gotovo tu dolžna aprovizacljska komisija, da poskrbi za to, da si ljudstvo i onimi ubogimi dekagrami kruha, ki ga še dobhra, ne bo obenem kupovalo bolezni ali celo smrti 1 Pristnost nemštva najbolj nemškega avstrijskega mesta — Gradec je posebno Jasno razvidna iz poročila, ki ga čitamo v »Tagesposti« o pričetku delovanja »Kreditnega zavoda« graških hišnih po-šetnikov. List namreč poroča da vodstvo tega zavoda tvore naslednji gospodje: načelnik občinski svetovalec Armin Schoktltsch, 1. načelnikov namestnik dvorni svetnik dr. Karel Prazak, 2. načelnikov namestnik občinski svetovalec Emil Wanlek, v nadzorstvu: načelnik dr. Rihard Muhri, vodja pisarne: J. Oblak. — Ce niso ti velenemški gospodje Soklič, Pražak. Vanek, Muri in Oblak, ali pa vsaj njihovi pradedl v Teutoburškem lesu z onim slavnim Hermannom v medvedovih kožah pili bratovščine, pa tudi nočemo ničesar. Da jim njihova imena tako nesramno člkajo, so krivi edino le ti prokleti Slovenci in Cehi, ki hočejo posloveniti In počešiti ves svet in zato celo naiprist-nejšim Nemccm dajejo svoje priimke! Skrb za invalide voino-oskrbne ustanove »Cesar in krali KareU. Kuratorlj vojnooskrbne ustanove »Cesar in kralj Kare!« Je sklenil podeliti vojnim invalidom enkratno podporo v znesku do 1000 K za nabavo orodja, obleke za delo, varne strehe, voz, uprežne živine, kosa zemljišča, strojev, oprave, s položitvijo kavcije itd. Siromašni, pomoči potrebni ln pridni Invalidi, kateri nimajo 5e stalnega zaslužka in si takega ne morejo brez podpore preskrbeti, naj se obrnejo s prošnjo na vojno oskrbno ustanovo »Cesar in kralj Karel« Dunaj IX, Berggasse 22, najbolje po primorski deželni komisiji za preskrbo vojnih invalidov v Trstu, ulica Valdirivo št. 40. Ustanovg za preskrbo vojnih Invalidov »Cesar in krali Karo!« Je prevzela tudi akcijo za invalidne domove, uvedeno od vojno oskrbnega urada c. in k. vojnega ministrstva v prid poročenim invalidom avstrijskega državljanstva, kateri so bili v sedanji vojski ranjeni ali so v njej oboleli in kateri so blU pri superarbitraclji spoznani za najmanje 75 # nesposobne za prislu-žek. Akcila namerava zagotoviti Invalidu in njegovi družini trajen obstanek zlasti s pogojnim darovanjem majhne hiše z majhnim zemljiščem vred aH s pripravo, potrebno za skromen trgovski ali obrtni obrat. Kupna cena se bo ravnala po razme-ra'i v posameznih deželah, a ne sme presegati zfltska $000 K- Ker bi v sedanjih razmerah ne bilo mogoče zidati takih novih hiš, se bodo morale kupiti fe obstoječe. Invalidi, kateri odgovarjajo rečenim pogojem, naj vlože prošnjo tako sestavljeno ln opremljeno z podatki, kakor gori navedeno, in naj tudi še pripomnijo, ali že imajo tako nepremičnino v mislih; eventualno naj prilože prošnji tudi zavezno izjavo prodajalca, da bo držal dano besedo. Potna dovoljenja za Opattfo. Ker je še vedno toliko neinformiranih ljudi v zadevi potnih dovoljenj tn se obračajo nekateri celo na naše uredništvo, naj posredujemo zanje pri tukajšnjem uradu, sporočamo ponovno, da ne spada to v naš delokrog tn se tudi ne moremo zanimati za take privatne zadeve. Kljub temu smo se informirali v zadevi potovanja v Opatijo, ker smo dobili vprašanja od več strani. V splošnem se dovoljuje bivanje v Opatiji, Voloski in Lovrani le v najnujnejših slučajih, kjer je z zdravniškim izpričevalom dokazana nevarnost za življenje. A poleg tega mora biti prošnji priloženo izvozno dovoljenje živil, (moke, masti,* sladkorja kd.) in izjava kakega hotela v imenovanih krajih, da sprejme prosilca v oskrbo. Le v takih slučajih je mogoče, da se dobi dovoljenje. Za nekaj dni se dovoljuje brez teh prilog le onim, ki imajo v tamkajšnijh zdraviliščih svojce, a treba Je navesti natančno njihovo bivališče. Toliko v vednost vsem onim, ki se obračajo na naše uredništvo. Zdraviliška seaona. C. kr. naraestništvenl svetnik v Trstu razglaša: V dobi sezone 1918 bo za- mogel urad za ljudsko prehrano uvaževatl glede prehrane samo najvažnejša avstrijska zdravilišča, vsa druga okrevališča in letovišča se ne bode mogla upoštevati v preskrbi z Oskrba leto- viščnikov se bo mogla vršiti le na ta način/ da bodo prejemali živila iz svojih stalnih bivališč, odkoder naj si bodo dali dopošlljat! pripadajoča živila. Železniške uprave bodo po možnosti skrbele, da se bode dajala odpreraljanju takih živil v večje kraje predmst. Tako hitrejše odpremljanje se bo vršilo ob izkazauju posebne splošne prometne izkaznice. ki jih bo izdajalo politično oblastvo onega območja, v katerem se naseli letoviščnik. Ta izkaznica za odpremo mora ostati pri cdpošiljatelju in oprošča obveznosti predložitve druge posebne odpremne izkaznice. Take poSiljatve živil morajo imeti označbo »poletni promet* (Sommerver-kehr). Kdor ima v zdravilišču ali letovišču svoje posestvo (hišo, vilo i. dr.), ima pravico do izkaznice za živila za se in za svojce v dotlfinem kraju, vendar mora predložiti dokaz, da se je po predpisih odglasi! v svojem stalnem bivališču, ravno tako mora najmanje en .-nese- poprej prijaviti svoj prihod občinskemu poglavarevu letovišča. Nabiranje in kopičenje živil se bo zakonito preprečalo. Po-sebpo se bo zabranjevalo odnašanje živil ob od-potovioiju, ob kateri priliki »e bo morala podvreči vsa prtljaga strogi reviziji, in uradnemu zapretju, ki se bo izvrševalo pred udpotovajijem iz letovišča na stanovanje dotične stranke. Danes, v sredo, bo predaval ob osmih zvečer v veiiki dvorani »Delavskega doma« (ul. Madonnina 15) na£ tržaški rojak proL dr. Lavo Cermelj o »Materiji in atomih«. Vstopnina 60 vin., za člane »Ljudskega odra« 40 vin., dijaki so vstopnine prosti; preplačila se hvaležno spreiemajo. — Ideja o materiji ter njeni sestavi iz atomov je zanimala, že učenjake starega in srednjega veka. Seveda je bilo njihovo raziskovanju boli teoretičnega značaja, ker atomov do najnovejšega časa še nihče — ni videl. Zdaj pa se je to v neki meri posrečila Materialistični sistemi starega in novega veka pa se ujemajo Še vedno v stavku: »Svet obstoja lz atomov in iz praznega prostora!« dasi se je pojem atoma tekom dob precej izpremenil. Več o tem nam pove danes zvečer dr. Cermelj. Narodne žene In dekl^a se vljudno vabijo na sestanek, katerega skliciijc odbor za ljudsko slav-nost pri Sv. Ivanu. Sestanek se .bo vrši! danes, v sredo, ob 5 ir. pol v Čitalnici po odborov! seji ženske podružnice CMD. Koncert v prid vojaškim sirotam. Tekom tega meseca, dan še ni natančno določen, se bo v prid vojaškim sirotam, nahajajo&m se pod okriljem tržaške organizacije oskrbnic vojaških sirot, vršil pod pokroviteljstvom ekscelence ge. Lucy baronice Fries-Skenejeve koncert, pri katerem bodo sodelovale domače dame-umetnice Gostissa. Ale-ssandrino in Boli a. Vse podrobneje se objavi pravočasno. Slovensko gledališče. Na btpkoštno nedeljo, dne 19. t. m., se ponovi ob pol petih popoldne drugič Dario Niccodemijeva trideumska drama »Perjanica«. Kakor Je znano Javnosti iz poročil našega kritika, je stvar izborno naštudirana. Že pri prvi uprizoritvi je žela tudi pri občinstvu veliko hvale, pri drugi je bil uspeh še večji. Naravno je torej, da bo ta tretja uprizoritev na višku. Tudi to pot se vrši predstava v dobrodelen namen in nastopi v veliki ulogi Caude Leblanca zopet g. M. Skrbinšek kot gost. — Vstopnice se dobe v predpro-daji pri gospe Biček-Rs zbornikov!. hišnici »Nar. Doma«. Več pove gledališki list. ki ga prinašamo na drugem mestu. Telovadno društvo »Sokol« v Rojanu naznanja, da se vrši redna telovadba članov ob sredah in sobotah, moškega naraščaja pa ob ponedeljkih In četrtkih od 4 in pol do 6 zvečer. Ker se bliža drugi javni nastop prosim, da pridete vsi redno in točno v telovadnico. Seja vaditel?skega zbora se vrši v soboto ob 7 zvečer v telovadnici. Načelnik. Glasbena Matica. Pevska vaja se bo vršila v četrtek, 16. t. m., točno ob 7 zvečer, ter prosim z ozirom na to. da se bliža nastop, da se je pevke in pevci polnoštevilno udeleže. — Pevovodja. Dramatično drnštvo. Odborova seja bo v četrtek, 16. t. m., po 8 zvečer v prostorih Olasbene Matice. Ker se bo pri tej seji odbor konstituiral In se bodo razpravljale važne točke, so naprošeni gg. odborniki, da se vsi udeleže seje. Promet s poštnimi zavitki. Zaradi prometnih težkoč se je ustavilo prevzemanje zasebnih zavitkov za: Brzezany, Buczacz, Chodorow, Czortkow, Halicz, Kalusz. Kolomeio, Kosow, Kuty, Lwow, Snlatyn, Stanlsw6w. Ternopil. Zalaszczyki in Z!ocz6w. Mestna zastavljalnica. V četrtek. 16. t. m., dopoldne se bodo prodajale na javni dražbi razne dragocenosti, zastavljene meseca junija leta 1917. na zastavne listke serije 141 in sicer od št. 223.201 do št. 22.5038; popoldne pa razni nedragocenl predmeti (razno perilo in obleka), zastavljeni me-seza septembra leta 1917. na zastavne listke serije 142. PHOjlUm t4r ViB0*ti- I*"* Rafft 2198 l7dHhll J* T nedeljo na Opčinah, na Kre-llrjgUlJIl kovom slavju, moški prs an. Ker Je to dragocen spomin, še proai poštenv^a najditelja* c*Mjti ▼ Barko vi j ah v obsegu alUVIflJlC lOOma in večji pritlični prostor za delavnico se kapi ali vzame v najem. Ponudbe' pod „Tkatoba" na Ins. odd. Edinosti. 2157 Ihlflfffim 1"*° v** T l*pi t- Kaalov pove riUllUin Ina odd. Edinosti 2171 Ooftfl aOT* T Gorici se proda. Ponudbe VCLJU aa Ine. odd. Kdiaoeti pod .Nova hiia". dnffl drafinskih razmer proda h t fckorklji. Kulti 5 minut od rojaaske eerkvt- ^steje^a >s Štirih «ob. Mirih icnhirr, zraree vodnjak l-r- 1 se-Žqjev obdelanega zemljišča m priprevn ia li-daj^je. Več s« iz.e pri Ins. oJd. Gdmo.sj. L't69 HfllflA za kiJna in poljska de a i.- g ajšt ak UcmU baron Mareazi v fMolini. pod > M.ite ija. 3163 VnmanInih V a kg kav« za tri kg bele n oke. zamenjam s mL^ 9. m., ^ n 2158 iščejo učiteljico /a hrva-čiao. uUSPUuhllli Ponudbe pod .Učitelj i c a ua ins odd Edinorti 2153 a mirodil-nica Cillia ul. delle Pot> e 6. D 15 Itafidiino8UMim" ^Trte Fs4nA«KiUt, šlo«olk. Z*Jar. VLOGE NA KNJIŽICE 31 O a o-- od dneva vlog« do dnara rzdiga. Haaiai d«vsk plačuje banka svojeg* Obieetovanje rlo£ aa tekočem in žiroračunu po dogovora • \ kralo J ' čeki In nakaznic aa veta tu-in iaoze tn muo zrnje na najfinej.^o moko. dohavljn aaiao Čt-Aka tvrdka Jiri Finke Praga It-1957. - Tr^ivLeffl f&iiki ^pusL - r Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in obrobki VILJEM TUSCKER konce s. zobotehnlk Trst, uL nflfivo]. Frana Joslim I3f U. Ordinira od 9 pred . do 6 zvečer. zosozoravnik Dr. J. Cermak v Trstu, nllca Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zob brez bo-« leein. — Plombiranje. -- UMETNI ZOBJE — MeHsrii špirit \tiWt lflHAlll Trst - Ula Stadion 10 - Trst destiliran lz zellfč po zlsfemujt nrfnrl (Ki 8*2 zuBčn? niJiP2l kormeiitonceo, Izdeluje in prodojaj* m Q- *WBUf ,Iuprdl lekarna UUSttL Mapa della ; i ^ ostopnlna K z Stazlone stev. 5. 9 O t! •"»i J Jl ™ 1 -- — ---o r napadi r Ins. odd. £dino-iti ali pa v miroddnici v ulici Mirmmar. 2181 Birma I Oelifia Mfl dflrOtf! Bimiaj CENE ZMERNE I cen' zmern£t Kupuje In se zamenja zlato In dragocenosti po dnevni ceni LEONE FANO — zlatar — Trst Passo S. Giovanni 1 (Porticl dl Chlozza prolnnsati)