Zakaj, tovariš si roke razpel, kdo v tebi je vihar razvnel, zakaj, čemu si k nam prišel? Vasi so nam požgali, otroke so poklali in matere pregnali, pa naj bi mirovali? Nikdar . . , Zato prišel sem jaz med vas, ki vam upor edini je ukaz! Karel Destovnik - Kajuh TSoJcM-ki TEDNIK 22. julij dan vstaje čestitajo občinske skupščine, družbeno-politične organizacije, organizacije ZZB NOV in delovne delovne organizacije občin HRASTNIK, LITIJA, TRBOVLJE, ZAGORJE TRBOVLJE, 18. JULIJA 1963 ŠTEVILKA 30 LETO XVI OB PRAZNIKU Praznik 22. julij — dan vstaje slovenskega naroda je pomemben mejnik v naši zgodovini, ko je prvi strel iz uporne partizanske puške naznanil takratnim okupatorjem in domačim izdajalcem neizprosen boj. Pod vodstvom Komunistične partije rojstvo nove Jugslavije. najboljši sinovi in hčere še toliko bolj pomemben, ker ga bomo praznovali prav v času, ko začenjamo s proslavami ob 20-letnici Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda In istočasno tudi ob 20-letnici II. zasedanja AVNOJ, kar je pomenilo so prvič organizirano nastopili proti tiranom in zatiralcem vsega slovenskega življa. To je bil pravzaprav uvod v osvobodilni boj, kateremu je sledil vsak dan večji razmah narodnoosvobodilne vojske, kajti klic domovine je segel do slehernega svobodoljubnega človeka. Prav to je dokazalo pravičnost boja, ko so se z roko v roki in z ramo ob rami borili vsi svobodoljubni in napredni ljudje — ne glede na narodnost in politično pripadnost — za dokončno osvoboditev izpod fašističnega jarma. Letošnji praznik 22. julij je Litiji je potrebna večja pomoč (M. V.) LITIJA — Poročali smo že, da znaša škoda po Po dosedanjih obvestilih pa , —- -- — -------- ta akcija ni naletela na tak Potresu v Litiji nad 400 mi- odmev, kot bi bilo pričako-ijonov din. Doslej je za od- vati, saj je bilo zbrano le Pravo posledic škode žago- malo sredstev v denarju in tovljeno nad 216 mUijonov materialu. Prav bi bilo, da bi din. Izvršni svet Socialistične Metlika, ki je namenila pri-repubUke Slovemje je prispe- spevati iz rezervnega sklada vat on -------J y IZ rezervnega SKiaaa ter popraviti poškodovane siatuim Komun, xra skupščini TuNiana V ^novanjske hiše in upravne skupnosti In delovnih skupščina Ljubljana 36 milijonov 500 tisoč din, Občinska skupščina Litija pa 30 milijonov din. Zraven tega pa sodeluje pri odpravi škode ‘udi DOZ, ki bo po najboljših možnostih prispeval po noslej znanih podatkih (cenitev še ni končana) okrog 00 milijonov din. Z ozirom na nastalo škodo Pa nastaja vprašanje, na kak "aun zagotoviti oziroma zbrati preostala sredstva v ^‘šini nad 180 milijonov din Posebna komisija, ki jo je imenovala Občinska skupšči-Litija, je poslala prošnje ^a pomoč vsem okrajnim in Občinskim skupščinam v Slo-Veniii. Prav tako pa tudi vsem večjim slovenskim delovnim kolektivom. občinske skupščine in drugi. Sicer ne bo mogoče rešiti vrsto vprašanj v zvezi z odpravo posledic po potresu, predvsem pa še zagotoviti sredstva za zgraditev stanovanj 28 prizadetim družinam ter popraviti poškodovane Mnogo naporov in truda Je bilo vloženo v povojni razvoj naše družbene skupnosti. Vse težave in napake smo smelo premagali na ravno začrtani poti; seme pa, ki smo ga sejali že med revolucijo, je pognalo globoke korenine in obrodilo že mnoge sadove naših naporov. Pred našimi delovnimi organizacijami in komunami stojijo v nadaljnjem razvoju še precejšnje naloge, ki pa jih bomo lahko reševali samo s skupnimi močmi. Na gospodarskem področju so to prizadevanja kolektivov za nadaljnjo rast produktivnosti dela In vključevanje v mednarodno delitev dela, za povečevanje kmetijske proizvodnje in za urejanje vseh tistih vprašanj, ki naj zagotove še hitrejšo gospodarsko rast, predvsem pa še za dosledno uveljavljanje delitve dohodka po delu ter urejanje vprašanj družbenega standarda. Ko razvjamo' socialistične družbene odnose bomo konkretizirali ustavna določila v statutih komun, krajevnih šemu socialističnemu človo. ku kot nosilcu vseh socialističnih družbenih odnosov, da bo resnično sleherni videi v njih samega sebe. Prav to pa je tudi namen vseh naših naporov v nadaljnji socialistični izgradnji naše družbene skupnosti. Slavko AJTIC, predsednik ObO SZDL Zagorje ob Savi Obvestilo Današnja številka »Zasavskega tednika« je izšla na 16 straneh. Zaradi praznika — 22. julija (dela prostega dne tudi za vse v tiskarni) in nekaterih tehničnih zadržkov bo izšla naslednja, to je 31.,*V> vllka »Zasavskega tednika« samo na 8 straneh, 32. številka pa na 16 straneh. Vse prispevke, male oglase in objave sprejemamo le do sobote, 20. julija do 13. ure. zgledu Občinske skupščine zgradbe v Litiji in okolici. nlzacij, Id so namenjena I R I I I Razgibano ob prazniku (ma) ZAGORJE — -Izdela® je okvirni program prireditev v počastitev občinskega orga- praznika, ki ga bodo Zagorjani slavili letos v dneh od 8. do 11. avgusta v spomin na 9. avgust pred 22. leti, na prvi organiziran napad partizanov na okupatorja. _ , --------- Na večer pred praznikom Podobno kot vsa leta doslej bodo tudi letošnji praznik 22 julij l50^0 odprli v Delavskem do- — dan vstaje slovenskega ljudstva občani vseh štirih zasavskih občin mu, ™fst»vo ^nističnega proslav,1, s številnimi prireditvami. - Na večer pred praznikom bodo V^eTabški dvorani bo po vseli zasavskih vrhovih zagoreli prazniku v pozdrav številni kresovi, čer slavnostna akademija, potem pa bodo zagoreli kre* spomenik prvim vaščanom Turja, ki Povsod številne prireditve 21. julija zvečer se bodo zbrali na kraju, kjer je bila pred 22. leti ustanovljena Prva revirska četa v bližini doma revirskih in savinjskih borcev NOV na Vrheh nad Trbovljami na tovariško srečanje člani predsedstev ol> činskih odborov ZZB NOV iz Žalca, Zagorja ob Savi in Trbovelj. Na sam praznik pa bo pred Domom na Vrheh proslava na čast dnevu vstaje. Organizacije ZZB NOV iz Hrastnika pripravljajo ob 22. juliju os redno slovesnost na Turju, kjer bodo odkrili žrtvovali življenja za svobodo 1942. leta. Zagorjani bodo ob 22. juliju obiskali vse znane okoliške partizanske kraje, praznovanja pa bodo pripravili po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, pripravili pa bodo tudi več tovarniških srečanj, in sicer v Senožetih, Podkumu, na Zasavski gori, Cemšeni-ški planini in drugod. Na Izlakah pa se bodo zbrali člani Združenj šoferjev in avtomehanikov iz vsega Zasavja. sovi. Na sam praznik bo popoldan slavnostna seja občinske skupščine, zvečer pa bo pripravila zagorska Svoboda klubski program. 10. avgusta zvečer bo na Izlakah kulturni program, zraven tega pa bodo v soboto in nedeljo, 10. in 11. avgusta, na sporedu tekmovanja v košarki, rokometu, šahu, streljanju, nogometu in kegljanju. 14 dni-MIRNO.. »Stoj!« Zastaven fant s puško na rami zastavi pot. »Diži se!« Namesto trobente oglašujoč glas dežurnega. Ura je pet. Kot bi trenil, fantje so pokonci." — Prva »vatrena linija« levo, druga desno. Napad. Juiirrmš !*V noč so švignile svetlikajoče se rakete. Temne postave so se z vikom zagnale proti cilju. Komandant zadovoljen potreplja Franceta po ramah in pohvali ; »Fantje, izkazali ste se!« Nočna akcija je uspela. — Rudi, Stane, Izkažite se! Prvi moramo biti! Pritajeno sledijo njihovim gibom. Kdo bo uspešnejši? Prvi, drugi vod! — Jože, to je naš humorist. Komaj je odprl usta, že smo se morali smejati. Nerodno je prišel do starešine in oddal list: — Jože, dobro je. In spet se je dobrodušno zasmejal. Drobci, In nič koliko jih je še, iz življenja desetine mladih, ki sem jih zapisal ob obisku pri njih, na logorovanju In zboru. Za nekaj dni so se »prelevili« v vojake in okusili delček vojaškega življenja. tednikova reportaža «e en dan in gremo do- S mo v! Pa kljub vsemu, bilo Je veselo in prijetno. Bo v vojski tudi tako? — Fantje, vse boste videli, de starešina. Turist, popevka sem in tja. Par, dva, trije, se zavrte. Sami fantje. Eden prevzame vlogo dekleta, drugi pomisli: — Pa bi bilo le dobro, če bi bila namesto tegale kakšna z dolgimi lasmi in v kikljl. Ponedeljkov večer so pripadniki predvojaške vzgoje v domu izvenarmadne vzgoje v Hrastniku prijetno preživeli. Za enoletno »slovo« pač mora biti veselo. — EJ, vselej res ni bilo tako prijetno kot nocoj, toda veselja in smeha nam ni nikoli zmanjkalo, pripovedujejo fantje. Jutro. Ob petih. Vstati Je treba. Spalnice v domu v hipu oživijo. Vse gre vsak dan kot pri vojakih. Vstajanje, telovadba in drago. — Le postelj jim ni treba 'ZaJcutfki TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Ureja uredniški odbor — Uredništvo in uprava Trbovlje,, Trg revolucije 11/H, telefon 84-191 — Račun pri NB Trbovlje 600-13-608-1 — Posamezne številka 20 din — Naročnina (z doetavnlne): mesečna 60 din, četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska CP »Gorenjski lisk«, Kranj — Nenaročenih mi; opisov in fotografij ne vračamo postiljati, pove komandir voda Zvone. — Delovni načrt skozi štirinajst dni, ki ga Je potrebno predelati * fanti, pripoveduje komandant tabora v Hrastniku Marjan Pevec, je obsežen, vendar ga v celoti izvedemo. Razen vaj pa imajo fantje tudi nekaj prostega časa, ki so ga izkoristili za Igranje šaha, ngometa, precej so brali, poslušali radio in gramofon. Nekaj teh rekvizitov smo kupili pred kratkim. V domu tisto jutro, ko sem Jih obiskal, resda ni bilo vse v redu. Izmena, ki je bila štirinajst dni v domu, se je tisti dan poslavljala. Pospraviti je bilo potrebno kup stvari, pa se pripraviti spet na novo skupino. — Kako smo preživeli teh štirinajst dni? Lahko rečem — dobro. — Ko Je šla žoga, sem se kar nesrečno počutil. — »Fajn«, da smo imeli radio in gramofon. PRIPRAVE: vsako akcijo so in se o njej pogovorili tudi — Najraje sem streljal. —. Prijetno je bilo, ko smo Imeli nočne vaje. Fantje so pripovedovali vsevprek o sto stvareh. Pozabili pa niso na svojo kuharico in ekonoma, Marico in Janeza, ki sta jim vsak dan pripravila izvrstno hrano, na izlet na Kal, na parado ob občinskem prazniku, na tekmovanje v troboju itd. starešine temeljito premislili na terenu , — To tekmovanje je bilo za nas zanimivo. Kdor 1* voda ni dobro tekmoval, Je bil deležen očitkov, dobri priznanja. — In kdo so bili najboljši v tem tekmovanju? . — Cvelbar, šantej, Ro*; šrenk, žibert in Abram. Ti bodo tekmovali še za odred-no prvenstvo, najboljši pa se bodo udeležili nadaljnjih -z . DRUŽBENO-POLITICNA VZGOJA: vsaka skupina na taborjenju ali (boru je imela v programu določeno število beno-političnih predavanj THOsti CAS: Suh Je Imel vedno dovolj vnellli gledalcev In zamišljenih Igralcev Ob 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega ljudstva, smo namenili reportažo pripadnikom predvojaške vzgoje iz Za-savja, ki so taborili ali bili na zboru. Tu so mladi fantje občutili delček vojaškega življenja, se seznanili z osnovnimi vojaškimi veščinami, tisočkrat preizkušenimi v boju slo* venskega In Jugoslovanskih narodov proti sovražniku, za nacionalno osvoboditev In enakopravnost vseh nas. VOLJNO... . „ nostini, ki se jih je naučil, ko je bil v cirkusu. SKRBNA KUHARICA IN EKONOM: Marica In Janez Zupan sta v Domu izvenarmadne vzgoje v Hrastniku skrbela, da so bili fantje vedno zadovoljni s hrano *ekmovanJ v partizanskem troboju. Se na nekoga niso pozabili. Na svoje tri starešine, komandanta Marjana Pevca **r komandirja Lada Slhur-1* In Zvoneta Hauptmana. Na koncu obiska v domu “venamiadne vzgoje se Je predstavil s svojo umetnijo še DžemeJ Majganovič iz kemične. Dolgo lestev je spretno obdržal na bradi. Pravzaprav so ga fantje predstavili kot »čarovnika«. Na veselem večeru ln še prej jih Je čestokrat zabaval s hipnozo ln ostalimi spret- » »od-zbor, vod zbor! \/ Raporti, odhod na _va-” je. Ob dveh voljno do naslednjega dne. Vsak dan prihajajo iz vseh krajev zagorske občine. Zgodaj zjutraj od doma in pozno popoldne domov. Srečal sem se z njimi pri njihovih vajah. O sistemu njihovega dela sva se menila s komandantom Lazom Grujičerp. Tako je pripovedoval: — Pri nas imamo zaradi pomanjkanja sredstev namesto logorovanja štirinajstdnevne zbore. Nedvomno je, da se uspeh tega ne more primerjati s prvim. Vendar smo tudi mi dosegli lepe rezultate, predvsem zaradi prizadevanja vseh. Na zborovanju dobijo pripadniki osnovno znanje za ravnanje s puško, usposobijo pa se tudi za posamezne akcije. Razen tega imamo v okviru zbora družbeno politično _ vzgojo. Ta skupina predeluje zdaj snov o Jugoslovanski ljudski armadi, njenem 'nastanku, razvoju, vlogi, razen tega poslušajo mladinci še predavanja o nastanku in razvoju osvobodilne vojne in drugem. Naš delovni dan je glede na to, da ne taborimo, zelo natrpan. Kljub temu pa še izvajamo tekmovanje v partizanskem troboju, vodi pa se včasih pomerijo med seboj v nogometu. Pred kratkim smo imeli nočno vajo. čeprav je bil dež, je vaja zelo uspela, za kar sem bil seveda zelo vesel, je povedal na kraju razgovora tovariš Lazo. ZA RAZVEDRILO: Džemej je v Hrastniku nekajkrat zabaval svoje tovariše z artističnimi točkami. Naš reporter ga je ujel na filmski trak v trenutku, ko je umiril na bradi lestvo Fantje zagorske predvojaške vzgoje so medtem disciplinirano izvedli vajo, potem pa so se za deset minut poskrili v senco. Sonce je ta dan močno pripekalo. ot da bi se vdrli v ženili ljo. Le stražar pred 11-" tijsko osemletko je sam korakal sem in tja. — Vsi ostali so bili na terenu. Ko je bila ura nekaj pred eno, je bilo v šoli, v njihovem »taboru«, živahno. Kosilo, zatem pa dve uri počitka. Marsikdo se je s težkim srcem prevrnil na slamnja-čo, ki Jo je zjutraj skrbno naravnal. Razredi, ki so jih preuredili v spalnice, so imeli videz urejenosti. Slamnjače brez vdolbin in hribov, ne prekratke, ne predolge, vse enake. Letošnjega taborjenja predvojaške vzgoje v litijski občini so se udeležili kmečki fantje, mladi delavci in vajenci. Program dela imajo precej obširen, dnevno devet ur. — Šest ur porabijo za razne vaje, ostali triurni dopolnilni program pa se sestoji iz predavanj, ki so glede sestava pripadnikov predvojaške vzgoje še posebej skrbno izbrana. Doslej so se ali pa se še bodo seznanili s civilno _ zaščito, novo ustavo, socialistično preobrazbo vasi in ostalimi družbeno političnimi vprašanji. Seveda pa se ves dnevni delovni program ne sestoji iz samih resnih stvari. Tudi litijskim fantom v taboru je preskrbljeno za razvedrilo. Obiskujejo kino. Ko je bilo vroče, so šli tudi na kopanje, poslušajo radio in prebirajo precej bogato knjižnico. Vsak dan je za razliko od prejšnjega dne drugačen. — Srečujejo se z novimi zanimivostmi, spoznavajo vešči-, ne te ali one akcije in orožja. Reporter: Pavle BURKELJC POŠTNI PREDAL 82 FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA ŠMARTNO PRI LITIJI — panorama tega Industrijskega naselja litijske občine, v ospredju industrijski objekti Industrije usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve Kmetu Antonu Drobežu iz šenlgotarda 13 v zagorski občini Je pred kratkim krava povrgla tri teličke (na sliki), kar je prava redkost # KAM NAJ GREM? Tovariš urednik! Skoraj vsak dan, posebej pa se v soboto in nedeljo, se verjetno ne samo jat, temveč precej mladih iz Trbovelj, že lep čas sprašujemo: kam naj grem? Resnici na ljubo povedano: o problemu družabnega življenja mladih v Trbovljah se je že tolikokrat razpravljalo, toliko- Če se bo kdo od bralcev zamislil nad tem mojim pismom uredništvu, lepo. Zelo vesel pa bi bil, če se bi o tem zamislili še ostali, ki jim je morda interes skrbeti za družabno življenje. A. B., Trbovlje SKOZI VES DAN PRAH S CESTE! Tovariš urednik! Skozi naselje Loke pri krat obljubilo, do. danes pa Zagorju je speljana cesta v msmo od tega dobili prav makadamski izvedbi. Za-nicesar. V teh poletnih gorje—Trojane. Po njej vo-dneh je naše edino veselje, Zi na dan na desetine mo-seveda ce je lep°* vreme, tornih vozil, med njimi pa trboveljsko kopališče in nic jg precej tovornjakov s več. Da o plesu ne govo- prikolicami, ki vozijo ce-rimo, le-ta je rak rana. ment, apno in drug mate-Nobeden ga ne želi or ga- rial. Če je vreme sončno, nizirati. Vsi trdijo, da se s brez dežja, potem so Lo-plesom ustvarja izguba. Ob ke zavite neprestano v gole j krilatici, ki je' prav po- ste oblake prahu. Šele poz-gosta, bi dejal, da bi bilo no ponoči, ko promet ne-treba po mojem, imeti pre- koliko »usahne, izginejo je pred očmi družb, žaba- tudi prašni oblaki. Zaradi Iz tehničnih razlogov odpade v prihodnji številki ZT rubrika »Poštni predal 82« vo. Seveda pa naj bi se organizatorjem zato zagotovilo določena sredstva. Nekajkrat sem imel v soboto m nedeljo priliko videti sovrstnike, ki so se Z vlaki odpeljali na plesišča. Seveda se ob vsem tem poraja tudi misel, kako in na kakšen način znajo organizirati podobne prireditve za mladino v drunh krajih, ki denimo, povsod niso tako industrijsko močno razviti, kot naše Trbovlje. Toda tam imajo posluh in smisel da je človeku potrebna zabava. Pri tem ne mislim samo mladih, temveč tudi starejše. Le ti zdaj zveči-na presedijo doma pri televizijskih sprejemnikih, ki jim je trenutno najljubša Zabava. ' Rad hodim v kino. Toda vsakega filma ne bi rad pobral, toda sem ga prisiljen. Ker se nimam kam dati, posebej v soboto in nedeljo, se moram usesti v gostilno. Res. Nihče mi tega ne brani. Toda verjemi-raje bi plesal ali posedal kje na bolj prijetnem prostoru kot pa v zatohli gost.lni. Toda, kam na) grem? Na to velikokrat ne najdem odgovora ne jaz, ne prijatelji, ne na desetine še drugih trboveljskih fantov in deklet. nenehnega prašenja morajo biti okna tukajšnjih prebivalcev ob cesti nenehno zaprta, da tudi stanovanja niso bela in siva, kot so že zunanji izgledi hiš. Z veseljem smo sprejeli novico, da bodo to cesto asfaltirali, vendar kaže, da to še ne bo tako kmalu. Vsaj razveseljivo pa je, da nam bodo postavili hidrant za vodo, kupili cevi in škropili cesto v veliki vročini. Na Lokah pa imamo še eno nevšečnost v zvezi s prometom. V središču Lok se glavna cesta križa s stransko. Zaradi tega skoraj vsak voznik daje opozorilo z zvočnim signalom. Med njimi pa je precej vozil, ki trobijo, da gre človeku skozi ušesa. To pa prav gotovo ni prijetno za rudarje, ki po nočnem delu zjutraj ali popoldne polivajo. Verjetno je, Ju bi st to dalo rešiti s postavitvijo ustreznih prometnih Znakov za prepoved uporabe zvočnih signalov in opozo->.!a za križišče s stransko cesto. Prebivalci Lok bi bili zelo hvaležni, če bi za nas ta problema ugodno rešili. E. S., Loke pri Zagorju ob Savi OB DNEVU ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV je bila v nedeljo v Zagorju slovesnost ki jo je pripravila tamkajšnja podružnica ZšA. Po paradi motornih vozli je bilo na Križišču zborovanje, na katerem so podelili tudi priznanja. Na sliki: del udeležencev parade ki pa jo je precej motil dež t V DANAŠNJI ŠTEVILKI PIŠEMO O 0 pripravah na izdelavo 7-letnega perspektivnega načrta razvoja trboveljske občine, % posvetovanju članov ZK — tehnične in eko nomske inteligence, 0 gradnji nove tovarne polprevodnikov v Gabrskem, • vse večjem uveljavljanju združenja »RUDIS« v inozemstvu OCENJUJEMO 9 polletne dosežke trboveljskih delovnih organizacij, £ reorganizacijo sindikatov, 1 y g J. 9 politiko kadrovanja in štipendiranja, Q učne uspehe na trboveljskih šolah, • načrte za razvoj turizma-na področju občine POROČAMO £ o vseh ostalih važnih dogodkih zadnjega obdobja Široke razprave o zasnovah 7-letnega gospodarskega in družbenega razvoja Pred nami je važna naloga: izdelati sedemletni plan gospodarskega in družbenega razvoja naše komune. ; Zaključki IV. plenuma CK ZKJ kakor tudi nova ustavna določila poudarjajo, da mora osnovna koncepcija bodočega'gospodarskega in družbenega razvoja v okviru komune neposredno izražati hotenja in težnje neposrednih proizvajalcev v komuni. Zato morajo biti plani komun osnova za vsklajevanje osnovnih smeri razvoja v okviru republike in federacije. Iz teh stališč izhajajo tudi osnovne in neposredne naloge komun pri izdelavi sedemletnega plana gospodarskega in družbenega razvoja. Komune morajo biti pri tem delu osnovni nosilci nalog, katere naj se odvijajo istočasno in sinhronizirano od gospodarskih organizacij preko komun, okrajev, republik do federacije. AKTUALNO Sedemletni plan gospodarskega in družbenega razvoja mora biti pripravljen do konca prve polovice prihodrijega leta, pri čemer morajo družbeni plani komun za leto 1964 biti sestavljeni tako, da upoštevajo osnovne smeri in stališča perspektivnega programa komune. Zato je potrebno, da takoj pričnemo z vsemi pripravami in razpravami o sestavi teh pomembnih družbenih aktov v delovnih organizacijah in komuni. Plani bodo sestavljeni na osnovi enotne metodologije za izdelavo, ki se bo uporabljala za vse družbene in gospodarske organizacije. Glede na fo, da bo sestava Planov obširno in zahtevno delo v naslednjem obdobju, naj bi se vse delo v okviru navodil izvršnega sveta SRS razdelilo na tri osnovne faze in sicer: PRVA FAZA: naj bo snovanje osnovne in grobe koncep- cije bodočega razvoja delovnih organizacij In komun. V tej fazi, ki naj bi se začela takoj, je potrebno izdelati najprvo programe za organizacijo tehničnega dela za izdelovanje družbenih aktov. V ta namen naj bi komune in delovne organizacije imenovale posebne odbore za vsebinsko in organizacijsko delo pri izdelavi sedemletnih planov družbenega in gospodarskega razvoja. V te odbore je potrebno vključiti najboljše družbene in strokovne delavce. Občinska skupščina bo ta odbor imenovala že na prvi seji, delovne organizacije pa jih lahko takoj imenujejo na sejah delavskih svetov. Že takoj naslednje težnje naj bi v delovnih organizacijah in v okviru komune pričeli z analiziranjem dosedanjega obdobja gospodarskega In družbenega razvoja in sicer za obdobje od leta 1956 do 1963. V tem času je po- trebno na podlagi zbirnih podatkov začeti tudi s širšimi In splošnimi razpravami v samoupravnih organizacijah,-zborih proizvajalcev, občinski skupščini, ter njenih svetov, o dosedanjem razvoju in možnostih nadaljnjega razvo-. ja. Razprave naj dajo oceno stanja dosedanjega razvoja delovne organizacije, gospodarskih panog v komuni, proizvodnje, tržišča, stopnje izkoriščanja kapacitet, odkrijejo naj ozka grla v proizvodnji, organizaciji proizvodnje, ocenijo politiko investicij, oskrbo s surovinami, pce-nljo rast produktivnosti, potrebe po strokovnem kadru, realnosti proizvodnih programov delovnih organizacij in podobno. Sproti naj se zbira vsa potrebna dokumentacija in statistični podatki, ki naj bi bili podlaga razpravam in bi služili za izdelavo končnega plana. DRUGA FAZA: v tej fazi bi se moralo osnovno delo odvijati na proučevanju zbranih materialov, koncepcij bodočega razvoja gospodarskih panog, organizacij, kakor tudi komune kot celote. Temu bi bilo potrebno zavzeti dolo- čena stališča, ter prilagoditi in uskladiti osnovne koncepte razvoja komune s koncepti na nivoju okraja, republike In federacije, kakor tudi z ukrepi in intencijami, ki bodo postavljene v regionalnem razvoju posameznih širših področij. Ta faza dela zajema tudi izdelavo in sprejetje družbenega plana komune za leto 1964, ki mora biti vsklajen s splošnim konceptom sedemletnega plana, kakor tudi s konkretno politiko in ukrepi, postavljenimi v družbenem planu za leto 1964 v merilu okraja, republike in federacije. TRETJA FAZA: v obdobju tretje faze, ki naj bi potekala nekako v prvi polovici prihodnjega leta, je potrebno pristopiti k izdelavi načrta sedemletnega plana gospodarskega in družbenega razvoja komune z vso potrebno dokumentacijo. Razumljivo je, da bo ta plan zasnovan na dokončnih planih delovnih organizacij. Tako izdelan načrt sedemletnega plana gospodarskega in družbenega razvoja naše komune bo nato dan v javno razpravo pred zbore proizvajalcev, zbore volilcev, ki bodo zavzeli do njega končna stališča, šele nato naj bi družbeni plan bil predložen občinski skupščini v dokončno sprejetje. Ta plan naj bi občinska skupščina sprejela v mesecu juliju 1964. leta. Vse to delo, ki nas čaka in ki je po svojem obsegu zelo obširno, pa mora glede na dosedanje rezultate gospodarskega in družbenega razvoja v naši komuni in glede na splošna načela bodočega gospodarskega razvoja naše socialistične skupnosti, maksimalno upoštevati pri izdelavi predvsem naslednja osnovna načela: • zagotoviti visoko stopnjo rasti proizvodnje z odgovarjajočo produktivnostjo; • hitrejše vključevanje e mednarodno delitev dela; S ' itrejšo uporabo sodobne tehnike in tehnologije v proizvodnji; • močnejše širjenje materialne osnove za znanstveno delo; S hitrejše pridobivanje strokovnih kadrov, posebno tehničnih in • nadaljnje razvijanje socialističnih proizvodnih odnosov in končno kot rezultat vsega tega hitrejšo rast življenjskega in družbenega standarda družbenih ljudi. Nedvomno je res, da stojimo pred odgovornimi nato gami, od katerih bo odvisen bodoči gospodarski in družbeni razvoj komune. Zato je potrebno, da pri izdelavi sedemletnih planov delovnih organizacij in komune poiščemo take oblike in načine dela, da bo vsak naš proizvajalec - občan, neposredno sodeloval In odločal o gospodarskem in družbenem razvoju komune in delovne organizacije, za obdobje 1964—1970 ADO NAGLAV, predsednik Občinske skupščine Trbovlje J Pred dnevi je v Trbovljah aktiv članov Zveze komunistov — ekonomske in tehnične inteligence razpravljal o modernizaciji proizvodnje in problemih tehnične in ekonomske inteligence. Uvodoma je sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Trbovlje JOŽE CESTNIK naglasil pomen sestanka aktiva, pri čemer Je poudaril, da problematika, ki jo aktiv obravnava, ni nova, saj se z njo srečujemo vsak dan. Dosedanji industrijski razsoj je imel take pogoje, da se vse doslej ni bilo ' treba ukvarjati s problemi, kot so modernizacija proizvodnje in naloga tehnično-ekonom-ske inteligence pri tem. Naloga: slediti intenzivnemu razvoju industrije in zahtevam vključevanja v mednarodno delitev dela in ekonomskim zakonom, ki spremljajo in usmerjajo tako proizvodnjo, je pogojena z mo- dernizacijo naše proizvodnje, z odpravo obrtniškega načina proizvodnje v še mnogih delovnih organizacijah, z uvajanjem visokoserijske in visokokvalitetne proizvodnje. V vsakem primeru pa je treba proizvodnjo prilagoditi modernejšim konceptom in v zvezi s tem angažirati ustrezne kadre. Vsi ti problemi nastajajo kot idejno vprašanje naprednih subjektivnih sil v delovnih organizacijah ter hkrati kot geslo za akcijo drovanja m politika izobraževanja potrebnih kadrov. Nove investicije in rekonstrukcije v delovnih organizacijah bodo prinesle želje-no večjo proizvodnjo, večjo produktivnost in hitrejše obračanje sredstev samo, če bomo zamenjali dosedanji neodgovarjajoči način dela s sodobno industrijsko organizirano proizvodnjo in moderno tehnologijo. Ce pa hočemo slediti tem ugotovi-1 tvam, se bo treba v delov- I nih organizacijah pogovarjati o ustanovitvi razvojnih j oddelkov raziskovalnih labo- I ratorijev, sodobni pripravi | dela, zajemanju ekonomskih podatkov na delovnem mestu, tehnični dokumentaciji, analiziranju podatkov o vhodni, medfazni in končni kohtroli, statistični kontroli kvalitete, o organizaciji tehnološkega procesa, terminskih službah, o oddelkih za standardizacijo in tipizacijo, analitičnem zasledovanju in- I I I i ■■| Proizvodnja za 15,2 odstotka večja kot lani DOSEŽENA VREDNOST INDUSTRIJSKE POLLETJU PROIZVODNJE V PRVEM I.—VI. 1962 I.—VI. 1963 Indeks v 000 din Rudnik 1,582.153 1,772.685 112,1 Cementarna 589.692 784.116 132,8 Termoelektrarna 837.129 1,036.557 123 Strojna tovarna 1,874.322 1,988.000 106 Mehanika 222.917 285.838 128,2 ELIT 137.193 149.119 108,6 Tovarna pohištva 105.939 147.874 139,5 INDUSTRIJA SKUPAJ 5,349.327 6,164.189 115,2 • Kljub težavam, ki so se pojavljale v naši proizvodnji, predvsem v industri- • ji v začetku leta, se je v zadnjih mesecih stanje precej izboljšalo. V primer- • javi s I. polletjem preteklega leta se je industrijska proizvodnja povečala • za 15,2 “ o. Nesorazmerno gibanje industrijske proizvodnje nam kaže, da • kljub visokemu porastu industrijske proizvodnje v primerjavi s preteklim • letom planskih nalog v tej panogi še vedno ne dosegamo (95,4 °/»). Že v • mesecu avgustu je pričakovati, da se bo ta odstotek bistveno dvignil zaradi • pričetka obratovanja novega mlina v Cementarni, seveda ob nadaljnjem • ugodnem poslovanju v ostalih podjetjih. Kadri - kadri - kadri čim širšega kroga proizvajalcev v naporih za modernizacijo proizvodnje. Na posvetovanju so o tem problemu govorili predvsem s stališča subjektivnih sil, zaradi tega so se podrobneje lotili predvsem obravnave vprašanja kadrov. Podobno kot se poraja vprašanje kadrov v zvezi z modernizacijo proizvodnje, sovpada isti problem tudi pri "izdelavi 7-letnih perspektivnih planov družbenega in gospodarskega razvoja, ki bi morali postati pravzaprav osnova za reševanje problemov modernizacije proizvodnje. Ti programi morajo namreč temeljiti na oceni položaja posamezne delovne organizacije in panoge na domačem in zunanjem tržišču. Ti načrti morajo tudi izhajati iz dejavnosti vsake posamezne delovne organizacije in iz njegove perspektive. To pa je bistven element, ki bo zahteval še večje angažiranje vseh subjektivnih sil. Zato bodo v delovnih organizacijah pri sestavi planov rabili — bolj kot vse doslej — strokovnjake, ki jih pa v nekaterih delovnih organizacijah primanjkuje. Dejstvo je tudi, da se vse pogosteje srečujemo s problemi kadrov, kar vse je pogojeno z urejeno kadrovsko službo z jasnim konceptom kadrovske politike in programov kadrov, ki so osnova programskega razvoja vsake delovne organizacije. Izdelan pa bi moral biti tudi jasen koncept profilov kadrov, ki jih bomo v prihodnje rabili, temu pa mora biti potem prilagojena tudi politika ka- vesticijske politike ter o nujnem razvitju ostalih služb za proučevanje in izboljšanje kvalitete. Ob vsem tem velja omeniti, da je mojstrska mentaliteta samo sinonim za obrtniške poglede na proizvod-nio. Nanačno je namreč misliti, da zadeva »mojstrska mentaliteta« samo mojstre, saj gre za načelne in idejne poglede na razvoj modernih proizvajalnih sil. Določene spremembe bodo v prihodnje potrebne tudi na področju vzgoje in prevzgoje kadrov. Jasno je namreč, da morajo biti nosilci moderno organizirane proizvodnje ljudje, ki prihajajo z Univerze. Le-ti pa bi morali biti spoznani s problemi organizacije proizvodnje, ekonomike in z družbenimi odnosi. V kolikor potem uspemo organizirati takšno industrijsko proizvodnjo, kjer je treba v celoti upoštevati tehnološki postopek, tolerance, roke, kvaliteto, cene itd., potem tudi mojster ne more več gledati na tako proizvodnjo obrtniško, pač pa bo odigral svojo pozitivno vlogo v usmerjanje kvalitete proizvodnje. Potem ,ko so razpravljali še o neprimernem odnosu do mladih visokošolskih kadrov, o profilu kadrov s srednjo in visoko strokovno izobrazbo ter' o delu institutov, so navzoči sklenili, da bodo o tej problematiki razpravljali še po delovnih organizacijah. Rezultati vseh teh prizadevanj pa naj bi bili odraz dejanskega objektivnega razvoja, ki bo temeljil tudi na znanstvenih osnovah. Stanje v Strojni tovarni sc je v zadnjem mesecu izboljšalo. Prodaja kaže pri tem i podjetju odločno smer na iz-! boljšanje. Obstojajo vsi pogoji, da se stanje v drugem | polletju normalizira In da | podjetje planska predvldeva-I n ja v celoti doseže. Glede iz-I voza je dobava jamskih stojk ; na Madžarsko v teku, oziroma je pretežna količina že izdobavljena. Prav tako pa je zaključen tudi posel za izvoz 10 kom. graderjev S 3 v vrednosti 228.700 DM. Investicijski kredit iz splošnega investicijskega sklada v znesku 512 milijonov din za opremo II. faze rekonstrukcije bo zaključen v zadnjem četrtletju letos. Primanjkuje pa podjetju za povečan obseg poslovanja stalnih obratnih sredstev, zato se podjetje poslužuje kratkoročnih kreditov v višini 510 milijonov. Za kreditiranje kupcev serijske opreme Je Splošna gospodarska banka v Ljubljani odobrila podjetju kredit v višini 250 milijonov. Pogoji za ta kredit pa niso ugodni. V preteklem letu Je podjetje tovrstne kredite dobilo pod ugodnejšimi pogoji pri JIB. Ozko grlo predstavlja podjetju pomanjkanje delovne sile, ki se je v juniju še povečalo, tako da Jim trenutno manjka preko 60 ljudi, kar je bilo v juniju deloma paralizirano z nadurami. Pri rudniku so nastale težave v proizvodnji zaradi vdorov vode in mulja na čelu Terezija II. in Zapadnega polja OJstra In visoke temperature na čelu Lopata polja. Produktivnost sc je v primerjavi z mesecem majem nekoliko dvignila. Pomanj- kanje železniških vagonov je bilo zaslediti predvsem v začetku meseca. Stanje odprtih računov se je pri podjetju očitno zboljšalo. Izvoz v. poletnih mesecih ne pride v poštev, ker poleti inozemski kupci ne nabavljajo premoga. Investicijska dejavnost je v vseh jamah potekala normalno. V Cementarni je proizvodnja v juniju potekala brez večjih zastojev. Mesečni plan pri proizvodnji je bil presežen z 2,8 odstotka, še vedno podjetje čuti težave pri preskrbi z vagoni, kar vpliva na odpremo cementa. V prihodnjih mesecih pričakuje podjetje povečano proizvodnjo cementa, ker bo v avgustu pričel z obratovanjem nov mlin cementa. V mesecu juniju je bila proizvodnja v Elektrarni daleč nad predvideno višino za ta mesec. Doseženo je bilo preko 23 milijonov kWh. Proizvodnja bi lahko bila še večja, vendar zaradi remontov, ki jih je podjetje vršilo na posameznih agregatih, tega ni. bilo mogoče. Proizvodnja v tovarni zidakov Je bila zaradi zadostne količine pepela zelo visoka. Zaloge premoga so se zmanjšale, ker Je bila potrošnja večja od dobave. Dobave premoga se bodo morale v naslednjih mesecih povečati za predvideno maksimalno obratovanje. Pri Mehaniki teče proizvodnja normalno, težave nastopajo -pri nabavi nekaterih vrst reprodukcijskega materiala. V fazi dovršit ve je tovarniško preizkuševališče za varovalni material. Dobavljeni namreč še niso nekateri deli oziroma Instrumenti iz uvoza. Pri Elitu se kažejo težave v proizvodnji vsled pomanjkanja reprodukcijskega materiala iz uvoza in naših livarn. Prodaja za domači trg je zadovoljiva, stanje plačanih računov v predpisanem roku sc je sicer delno zboljšalo, je pa še vedno kritično. Problemi v poslovanju se kažejo tudi v pomanjkanju obratnih sredstev. Proizvodnja v mesecu juniju je bila v tovarni pohištva zelo ugodna. Povpraševanje po Izdelkih se je vskladilo s kapaciteto podjetja, število nadur je precej padlo. V preteklem mesecu se je pri podjetju izkoristilo nadpovprečno število letnih dopustov. Ocena proizvodnje za nadaljnje obdobje kaže, da se bo proizvodnja gibala po planu. Tudi v panogi proizvodne obrti se stanje iz meseca v mesec boljša. Primerjava z ostalim obdobjem lanskega leta kaže, da je letos proizvodnja v Istem obdobju večja za 14,8 odstotka, prav tako pa so tudi presežena planska predvidevanja v tej panogi in sicer za 2,3 odstotka. Izmed podjetij dosegajo v tej panogi najugodnejše rezultate Mctallja, Crkoslikarstvo, Meso In Zlatarstvo. Slabše pa Je stanje pri Tapetništvu in Krojašivu. V prihodnjih mesecih je pričakovati v tej panogi nadaljno hitro rast proizvodnje predvsem pri podjetjih Metailja, Zlatarstvo In Crkoslikarstvo. V trgovini se J? promet v zadnjem mesecu precej povečal, tako da presega planska predvidevanja (indeks 51,1 odstotka). Tudi v gostinstvu se je promet v zadnjem mesecu povečal (Indeks 50 odstotkov). ii"a jan ■ > is* se Vi ■ l*w* -^^Tm yjmm . :^J : ■"’ t: ■ Si? ■ : w ■■ •rw■’- , Najzanimivejše delo v Etiopiji, h kateremu je bil od etiopskih predstavnikov povabljen »RUDIS«, je vrtanje vodnjakov v jugovzhodnem puščavskem področju'Ogadena. Na površini okoli 150.000 km- bo potrebno v naslednjih šestih letih izvrtati 90 vrtin, globine 300 metrov in premera 6—8 col. V zacevljeno vrtino bodo vgrajeni filtri, na površini nad vrtino pa bodo postavljene črpalke ter ostala potrebna oprema za dobivanje vode. Izvori vode bodo dajali pitno vodo za ljudi In živino, ter omogočili, da se bodo nomadska plemena, ki se stalno selijo in potujejo vzdolž pustlnjskega dela vzhodne Etiopije sčasoma ustalila tet stalno naselila v okolju izvorov vode. Strokovnjaki združenja »RUDIS« so prvi, in to v začetku Junija tega leta, po razgovorih z etiopskimi državnimi predstavniki, izdelali v Etiopiji ponudbo, ter jo predali pomočniku ministra za javna dela. Doslej je bila oddana samo že ponudba neke ameriške firme. Vrtalna dela naj bi izvajat Geološki zavod Ljubljana s svojimi specialnimi vrtalnimi garniturami, ki omogočajo vrtanje velikih premerov. Ekipe bodo sestavljene iz strokovnjakov, specializiranih za tovrstna vrtanja. Ne smemo pozabiti, da ima Geološki zavod iz Ljubljane že veliko tradicijo v vrtanju vodnih vrtin, saj so vrtalci Geološkega zavoda s svojo lastno garnituro kot pionirji prvi od jugoslovanskih vrtalcev zelo uspešno nastopil, v vrtanju vodnih vrtin v Siriji leta 1958, čeprav so bili tedaj še v sklopu Geolztraživanja, kateremu so bili posojeni ir. so mu tako pomagali v nastopu In afirmaciji na i nožem skem tržišču. »Združenje »RUDIS« je že tudi pripravilo svojo udeležbo v mednarodnem tenderju za izgradnjo dveh jezov na reki Avvash, nedaleč od Adls Abebe, ter za velika Injekcijska ddU na hidrocentrall Awash. Novi uspehi Za še večjo higiensko-teh- Strojne tovarne nično varnost pri delu še letos dobavili opremo za sušilnico. Proizvodnja v Strojni tovarni je po vrednosti plana v porastu In Imajo sklenjenih pogodb ie do polovice drugega leta. Kot Je bilo poudarjeno Je Izredno važno, da Je Strojni tovarni uspelo napraviti uspešen prodor v področje metalurgije In kemične Industrije. To Je njihova bodočnost, saj bo poleg rudarstva In gradbeništva glavna baza proizvodnja opreme za metalurgijo in kemično Industrijo. Za potrebo kemične Industrije se ravno sedaj dela v Strojni tovarni trovaljčnl stiskalni stroj za proizvodnjo lakov, ln sicer za Združeno kemično Industrijo Domžale. Stane ŠUŠTAR Proizvodni program Strojne tovarne Trbovlje je bil v prejšnjem obdobju v glavnem usmerjen na rudarstvo in delno na gradbeništvo. Stagnacija, ki je nastala na svetovnem tržišču pred dvema letoma in se ista čutila tudi pri nas zlasti v lanskem letu in delno tudi letos, pa je zahtevala temeljito preusmeritev proizvodnje tudi v Strojni tovarni Trbovlje. Iz prejšnje dejavnosti, kjer je bilo glavno rudarstvo In gradbeništvo, je sedaj velik del proizvodnje usmerjen predvsem na metalurgijo in kemično Industrijo. To področje dejavnosti Ima precejšnje perspektive. Dosti se dela na tem, da se predela čim več rud. Za to je zainteresirana ne samo Jugoslavija, temveč tudi Afrika, Alžirija, ZAR ln drugi. Pregled glavnih objektov, ki Jih Strojna tovarna Trbovlje letos izdeluje" za svoje naročnike, že kaže precejšnjo preusmeritev na področje metalurgije ln kemične industrije. Med največja naročila je treba šteti dela za Železarno Sisak. Za Isto se bo Izdelala oprema valjarne trakov, potisna peč, peč za normalizacijo hladilnih šlvnih cevi, reduktor hladilnika, reducirana naprava za cevi ln še druge manjše reči. Za Cinkarno v Celju se bo dobavila sledeča oprema: oprema za objekt hidrosulfi-da, lltopona, mlnija, ultra-marina, filterstlskalnlce, železne zavese na destilacijskih pečeh, mešalna naprava 2.500 litrov - mešalec z dvigalno napravo, oprema za polnjenje In praznjenje krogličnih mlinov, oprema za transport dnkove rude, magnetna separacija ter stroj za drobljenje mase modrega bakra s transporterjem. Za rudnike bo v letošnjem letu Izdelala: opremo za jašek v rudniku Sasa ln Dobrovo, to je za rudnik svinca In cinka Zletovo. Nadalje transportno opremo za separacijo rudnika Bogovlna. V obratovanje so v letošnjem letu dali kompletno separacijo v rudniku Ibar s kapaciteto 90 ton na uro. To je bil prvi objekt, ki so ga predali s ključem, to se pravi, da so začeli s prvimi deli In Istega v celoti sami končali. Za rudnik Majdanpek so napravili transportno opremo. Začeli so projektirati In bodo tudi Izdelali drobllnlco kot del opreme pri objektih nove termo elektrarne Kosovo. Naročilo Imajo tudi za rudnik Idrija. Izdelali bodo opremo za drugo fazo v njihovi topilnici. Za rudnik Trbovlje - Hrastnik bodo Izdelali Izvažalnl stroj in sicer za obrat Ojstro. Za termoelektrarno Trbovlje pa transportno opremo. Veliko dela bodo morali napravili za železarno Jesenice, z dokumentacijo In pripravo opreme za to železarno so že začeli. Se letos bodo Izdelali opremo za valjarno toplo valjanih trakov. Za kombinat Kosovo bodo • Te dni je inšpekcija dela pri občinski skup- • ščini Trbovlje izdala poročilo o svojem delu v • prvem polletju letošnjega leta. Iz poročila Izhaja, da je bilo v tem obdobju opravljeno na podlagi določil zakona o Inšpekciji dela skupaj 3« rednih pregledov, ob katerih je bilo ugotovljeno vrsto pomanjkljivosti, ki so ogrožale zdravje ln življenje zaposlenih. Za odpravo teh ugotovoljenlh pomanjkljivosti Je Inšpekcija dela izdala ureditvene odločbe z navedbo rokov, do katerih je treba napake odpraviti. Inšpekcija dela je pregledala tudi 40 strojev ln naprav v pogledu higiensko tehnične varnosti pred Izdajo uporabnih dovoljenj. Ob teh pregledih je bilo ugotovljeno, da so razna zobata kolesa, transmisije, klinasti jermeni in drugi stroji slabo zaščiteni. Pri mnogih strojih ni bilo urejeno direktno odvajanje prahu oz. kovinskih delcev, poseben problem pa je predstavljala zaščita raznih gradbenih strojev. Predno so bila Izdana dovoljenja za obratovanje, so morali v delovnih organizacijah odpraviti vse ugotovljene pomanjkljivosti. Zaradi kršitve določil predpisov o higiensko - tehnični varnosti pri delu in zakona o delovnih razmerjih t#r uredbe o vajencih Je bila predlagana pristojnemu sodniku za prekrške uvedba upravno kazenskega postopka v 17 primerih. Komisija za higiensko tehnično varnost pri delu, ki deluje pri občinski skupščini Trbovlje, je v tem času obravnavala stanje nesreč In bolnih v delovnih organizacijah. Kot napotilo za Izboljšanje dela komisij za higiensko tehnično varnost pri delu v delovnih organizacijah je bilo sprejeto več sklepov. Tako je bilo predlagano, da naj bi v vseh delovnih organizacijah opravili temeljit pregled delovnih prostorov, zraven tega P* naj bi komisije izdelale analizo o stanju nesreč in polnih ter o problemih higiensko - tehničnega varstva, 0 kateri naj bi potem razpravljali organi samoupravljanj* • v posameznih delovnih organizacijah. Komisijam v delovnih organizacijah p) j* bilo še predlagano, da na) bi pregledala prevozna sredstva, s katerimi se vozijo delavci na delo. Grupa za gradbeništvo je uspešna V Strojni tovarni je bil* letos ustanovljena posebna grupa za gradbeništvo, katere naloga je, da dela samo za področje gradbeništva. Kljub temu, da je.bila grupa fo*"" mirana šele letos, so že sklenjene prve pogodbe za izdelavo separacij za pesek, kakor tudi za razne drobilne naprave. Za letos postavljen plan 120,000.000 din je grupa že prekoračila in bo istega do konca leta znatno pr®" segla. Reorganizacija sindikatov Izredno dinamičen gospodarski In družbeni razvoj, je postavil tudi pred sindikalne organizacije zahtevo po reorganizaciji. V trboveljski občini so v ta namen že pristopili k ustanavljanju novih sindikalnih odborov za industrijo ln rudarstvo, storitvene dejavnosti in družbene službe. Tl odbori so se že sestali na svoje občne zbore, kjer so izvolili tudi svoja vodstva. Uspešno delo teh odborov bo v veliko pomoč občinskemu sindikalnemu svetu pri reševanju določenih vprašanj na področju dela sindikata. Ta -reorganizacija sindikatov je bila izvršena ne samo na podlagi spremenjenih metod dela, temveč tudi zaradi bolj učinkovitejšega dela sindikatov v tem razgibanem gospodarskem in družbenem življenju. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da ob tem ne gre za vlogo in naloge sindikalne organizacije, kot se je to doslej marsikrat mislilo, kajti o tem dovolj jasno govori statut te organizacije. Reorganizacijo in spremem- GRADBISČE ZA NAJVIŠJO STAVBO V TRBOVLJAH — zraven »okrogle« hlle pri Dimniku so začeli z gradnjo doslej najvišje hiše v Trbovljah. Zdaj so v teku prva gradbena dela za temelje be delovnih metod v sindikatih so narekovala vedno večja pooblastila delovnih kolek*1' vov, ki samostojno razpela" gajo in odločajo o pomembnih vprašanjih določenega kolektiva, kot o delitvi čistega in osebnih dohodkov in drU* go. . .. Dejstvo je, da se je sinov kalna organizacija doslej ukvarjala čestokrat samo 2 določenimi vprašanji, za vrsto drugih problemov pa naj bi bi' la organizacijsko, material*1® pa tudi kadrovsko usposob" ljena. V prihodnje bodo m®" rala sindikalna vodstva novi*1 odborov v večji meri pom*' gati sindikalnim podružnicam in delovnim organizaC*' jam glede delitve, pri ureja' nju njihovih notranjih odnjv sov s pomočjo statutov 1,1 drugem. Zato pa bo v prihod' nje več kot potrebno ta|* organizacijsko kot kadrovs* utrditi vodstva, ter potoka*1 najbolj uspele delovne met^ de. Prav gotovo bo orienta^ ja sindikatov v prihodnj usmerjena tudi v splošno P®" litiko družbenega standarda, delitve dohodka, temeljm*® pravicam in materiaim*11 osnovam delavskega sam0-upravljanja, sistemu social*1 ga zavarovanja, strokovne! izobraževanja, osnovnim n čelom in temeljnim norm* delovne zakonodaje. . .. Področje dela novih s,n. Q kalnih odborov torej ne ozko, temveč sila pestro-veda pa bo ob tem t*"®"? poiskati zares najboljše P ^ jeme, pa čeprav je delo odborov šele nekje na zac , ku. Učni uspehi - prav dobri Letošnji učni uspehi na šolah na področju trboveljske občine so prav zadovoljivi. Uspehi kažejo prizadevanje delovnih kolektivov po šolah, ki so zastavili vse, da je bil uspeh na šolah resnično takšen, kot mora biti. Politika kadrovanja in štipendiranja * . Uspešnost gospodarjenja v s ciljem, da se kadrovske majhen delež, ali največkrat podjetjih in smotrno funkcio-. službe na splošno utrdijo, nič. Tem zadnjim bo moralo niranje uprave v različnih Verjetno je vedno več podje- biti slej ko prej jasno, da se družbenih dejavnostih je v tij, ki pridejo sama do spo- z načrtno politiko štipendira* veliki meri odvisno od stro- znanja, da se brez neke v na- nja in kadrovanja v bodoče kovno usposobljenega kadra, prej označene kadrovske po- ne bo dalo več kader z vi-V tistih podjetjih, ki nimajo litike tudi podjetju ne bo soko izobrazbo pridobiti od zadosti strokovnega kadra, ne mogoče v bodoče zadovoljivo drugih gospodarskih organi-• Osnovna šola »Tončke Čečeve«; od 990 pčencev je iz- morejo uspešno in z zadost- razvijati po principih, ki jih zacij, ki so si ga osnovale in 0 Osnovna šola »Ivana Cankarja«; od 742 učencev je izdelalo 686 učencev, ali 92.4 %. (Tu niso všteti učenci, ki bodo opravljali še popravni izpit.) 0 Osnovna šola »Alojza Hohkrauta«; od 683 učencev je izdelalo 618 učencev ali 90.49 %. (Tudi tu niso všteti učenci, ki bodo imeli popravni izpit.) delalo 904 učencev, ali 90.30 %. (Všteti niso popravni izpiti.) 0 Osnovna šola Dobovec: od 103 učencev je izdelalo 98 učencev, ali 95.2 % • 0 Osnovna šola »Ivana Cankarja«, podružnica Čeče: od 69 učencev jih je izdelalo 61 ali 88,5%. 0 Osnovna šola »Ivana Cankarja«, podružnica Parti-zanski vrh: od 14 učencev jih je izdelalo 13 ali 92.8%. ® Posebna osnovna šola Trbovlje: od 32 učencev je izdelalo 31 učencev ali 96.25 %. 0 V glasbeni šoli je od 83 učencev izdelalo 76 učencev, ali 91.7%. 0 Gimnazijo Trbovlje je v šolskem letu 1962/63 obiskovalo 242 učencev, izdelalo je 196 učencev, ali 76.8%. no intenzivnostjo dvigniti zahteva naša družbena 'skup- vzgojile iz lastnega interesa proizvodnjo in produktiv- „nost. Občinske skupščine so in z lastnimi sredstvi. Pri nost, ne morejo ustvariti no- v okviru komune poglavitni tem moram omeniti, da smo vih artiklov, težko se prila- pobudnik in regulator druž- naleteli pri nekaterih gospo-gajajo zahtevam trga, njiho- beno ekonomskega življenja, danskih organizacijah na pre-va organizacija je nesmotr- ter predstavljajo vozlišče in- • cej velika sredstva za delitev teresov občanov. Zato bi mo- osebnih dohodkov, medtem Vendar pa smo v našem rali poiskati vzroke odkod iz- ko so bila sredstva skladov gospodarskem razvoju prišli haja dejstvo, da je v 75 ob- — namenskih le minimalna, do tiste kulminacijske točke, činskih skupščinah v Slove- Sklada za vzgojo kadrov pa ko brez številčnejšega in niji le ca 20 ekonomistov, sploh ni bilo. Poleg tega pa smotrno nameščenega stro- Enako stanje je tudi pri nas, še druga 'ugotovitev, da so kovnega* kadra ne bomo mo- tudi v naši skupščini imamo običajno takšne institucije bi-gli doseči tistega vzpona v je trj kj obiskujejo Višjo ko- le s strokovnim kadrom viso-proizvodnji, produktivnosti mercialno šolo v Mariboru, kih šol zelo na tleh. in narodnem dohodku, ki ga Nič boljše ni stanje gospo- še nekaj besed o štipen- • s planih. Zato ni slučajno, da komercialnem poslovanju po- enem izmed zadnjih sestan-se v zadnjem času ‘po vsej magaj0 ie $ kadrom Ekonom- kov štipenditorjev in štipen-državi pregledujejo gospodar- ske sreo. To se odraža tudi v delu bilo Izraženo tudi v podpira- jasno povedo številke, pa tu- ostale gospodarske organiza- dobje. šolskih odborov, ki so v tem nju vseh naprednih ukrepov (Nadaljevanje na 10. strani)cije, javne službe in zavodi k M. P. Problemi gostinstva V zvezi z raznimi problemi, kt se porajajo na terenu glede uspešnega poslovanja gostinskega podjetja Rudar, so bile Iznesene na zadnjih zborih volivcev razne pripombe, da je sedaj slabše kot prej, ko' Je bilo več gostinskih podjetij in drugo. Kot je znano je od 1. januarja letos v Trbovljah enotno gostinsko podjetje. V tem kratkem času je podjetje zaznamovalo lepe uspehe, vendar pa so še objektivne težave, ki se ne dajo odpraviti čez noč. Obrnili smo se na upravo tega podjetja pa nam je direktor Crnkovič Dušan, id je tudi odbornik v zboru delovnih skupnosti dal za naše bralce naslednje pojasnilo. Gospodarski položaj gostinstva v Trbovljah ni ravno najboljši. Gostinstvo v Trbovljah nima velikih tradicij. Pred vojno je bilo gostinstvo slabo in primitivno urejeno. Od približno sto gostinskih obratov jih je bilo samo nekaj primemo urejenih. Gostinstvo se je vedno smatralo samo za vejo, cd katere naj bi se ljudje preživljali in nič več. Razen nekaterih družin so se večino-noma vsi gostinci preživljali od drugih dejavnosti in jim je gostinstvo služilo le kot, dopolnilo. Zaradi tega je gostinstvo v Trbovljah z nekaterimi izjemami seveda tako zastarelo in nerentabilno. Tako stanje je gostinstvo našlo tudi po osvoboditvi. V dokaj slabo urejenih in še slabše opremljenih gostinskih lokalih se je le s težavo uvajalo sodobnejše, poslovanje. Glede velikih potreb v razvoju osnovnih panog gospodarstva v novi družbeni ureditvi se je gostinstvo po osvoboditvi znašlo nekje na dnu lestvice razvoja našega gospodarstva. V Trbovljah so gostinska podjetja životarila z dokaj velikimi bremeni družbenih dajatev in kolikor je bilo ustvarjenih dohodkov, so se stekala v proračun občine. — Gostinstvo samo ni ustvarjalo primernih sredstev za razvoj, občina pa tudi iz svojih pičlih sredstev ni mogla nameniti pomembnejših sredstev za razvoj in napredek te panoge. Tako smo -prišli v Trbovljah do tega, da se je začela razvijati gostinska obrt v domovih kulturno prosvetnih in športnih organizacij. Društva so nekako znala priti do sredstev ter lepo urediti lokale in tudi primerno stimulirala gostinskega delavca za njegovo delo. To pa je bilo možno le tako, da so se ta gostišča v društvih manj obremenjevala, največkrat pa so ostala vsa bremena določena s pavšalom društvom — kot njihov dohodek za njihovo dejavnost. Ravno zato so ta gostišča tudi lahko postala kmalu konkurenčna proti ostalemu gostinstvu. Socialistično gostinstvo v dveh podjetjih je začelo razpadati ter je organizacija gostinstva v Trbovljah postala brezperspektivna. Vse to je vplivalo na to, da ni bilo mogoče v občini postaviti nekih čvrstih planov razvoja in onemogočena so bila večja vlaganja. V zadnjih letih se je sicer tudi na področju gostinstva marsikaj doseglo, bila so obnovljena nekatera gostišča, vendar je nadaljnji razvoj onemogočala organizacijska razdrobljenost. NOVE MOŽNOSTI V ENOTNEM PODJETJU Na podlagi vseh navedenih dejstev in po daljših razpravah je prišlo do ustanovitve enotnega gostinskega podjetja Rudar. V tem podjetju je združeno od 1. januarja letos 13 obratov, kateri bodo ustvarjali 300 milijonov dinarjev ali približno 80 odstotkov vsega prometa v gostinstvu občine. Osnova na kateri naj bi se gradilo in razvijalo gostinstvo v občini, je ustvarjena. Tako združeno gostinstvo ima lepe perspektive, ker so v naši komuni neizkoriščene možnosti za razvoj gostinstva in turizma. Z dograditvijo zasavske ceste se bo zelo povečal tudi turizem zlasti po ureditvi dimnih naprav v Cementarni in Elektrarni Trbovlje. Upoštevajoč vse to, je nujno, da se v Trbovljah prične graditi hotel, ki naj bi bil osrednji objekt za razvoj gostinstva in turizma v občini. Gostinsko podjetje Rudar je že napravilo perspektivni plah razvoja, po katerem se predvideva v biižnji bodočnosti izgradnja in oprema novega hotela z obratom družbene prehrane, izgradnja in oprema novega gostinskega lokala na kolodvoru, preureditev gostilne Delavski dom, dokončna preureditev gostilne 1. maj, oprema gostinskih prostorov na Kleku, izgradnja in oprema gostinskega lokala pri Dimniku ter izgradnja in oprema gostinskega lokala v zgornjih Trbovljah. Število gostinskih obratov se ne bi večalo, pač pa naj bi »e uredili sodobni gostinski lokali, ki bodo nudili gostom določeno udobnost in kvalitetno uslugo. Pri razvoju gostinstva v Trbovljah smo marsikaj zamudili, če pa bomo hoteli doseči boljše in sodobnejše urejeno gostinstvo, to ne bo možno samo s sredstvi samega gostinskega podjetja, ker ti ne zmorejo sredstev niti z retino, še manj pa z razširjeno reprodukcijo. Zato je nujno, da občina pomaga na ta ali oni način za dosego postavljenih ciljev. ZAPUŠČINA PREJŠNJIH LET Kot ena najvažnejših nalog novega podjetja je urediti odnose z društvi in drugimi lastniki gostinskih lokalov, ki so sedaj v skupnem podjetju. Pri posameznih društvih se je naletelo na težave, ker le-ta še računajo, da bi imela še naprej gostinske obrate zaprtega lipa. Za nadaljnji razvoj gostinstva je potrebno, da se dajo vsi lokali, ki so v družbeni lasti v upravljanje gostinskemu podjetju. Drug problem v Trbovljah pa je talco močno razvita prodaja na črno preko črnih vinotočev. Po nepopolnih podatkih se je v mesecih od decembra lani do aprila letos uvozilo v Trbovlje na črno 2 do 3,5 vagona vina na mesec. To je skoraj toliko kot znaša prodaja vina v gostinskem podjetju Rudar. — Pri prodaji tega vina so zaslužili zasebniki, družba pa je zgubila samo na prometnem davku približno 8 milijonov dinarjev. Ta — tako imenovani »šverc« — in točenje na črno se še dalje razvija ter s to nelojalno konkurenco močno škoduje gostinstvu in družbi sploh. Poleg vsega tega obstajajo tudi drugi problemi. Eden izmed njih je vprašanje kadrov. Po osvoboditvi se je tudi v Trbovljah kaj malo posvečalo pozornosti kadrom. Obstajalo je mišljenje, da je za gostinstvo dober vsak in da je gostinstvo socialna ustanova. Kljub temu, da je bila vrsta tečajev za gostinske kadre, se položaj ni bistveno izboljšal. Da je kader v gostinstvu sorazmerno slab, je krivda tudi v tem, da jfe delavec v gostinstvu vezah na nedeljsko delo in druge proste dneve. Zlasti primanjkuje v gostinstvu moških moči. Nizka stimulacija ie tudi odvračala kadre za delo v tej panogi. Podietie dela na tem, da se zboljšalo prejemki gostinskih delavcev in tako tudi s te strani rešijo vsaj delno problem pomanjkanja kadrov. Eno na je, da je podjetje rentabilno. V zadnjem času se je nodražila vrsta proizvodov, kar je tudi delno vplivalo na povišan ie cen v gostinstvu v Trbovljah. — Kljub temu pa so cene v gostinstvu Trbovlje še vedno konkurenčne proti drugim industrijskim krajem v Sloveniji. Cilj vseh ukrepov, ki so sc napravili v zadnjem času na področju gostinstva v Trbovljah je, da se podjetje utrdi organizacijsko in ekonomsko. Le tako bo kos vsem nalogam, pred katerimi stoji. Stanc ŠUŠTAR Zasavski revirji so znani ne same po rudarstvu in industriji, temveč je njih bližnja in daljna okolica zanimiva tudi po oblikovitosti tal in številnih zgodovinskih in kulturnih spomenikih. Vse to omogoča, da se lahko v Zasavju turizem razvija v večji meri kot pomembna družbena dejavnost. Zadnje čase v Trbovljah mnogo . razpravljajo prav o načrtnem razvoju turizma. Ljudski odbor je o turizmu razpravljal na večih sejah. Že sama ugotovitev, da je potrebno tej zvrsti dejavnosti posvečati več pozornosti, je razveseljiva. Doslej je bil turizem v Trbovljah več ali manj postranska zadeva. Priznati pa moramo, da se je v zadnjih dveh letih le storil korak naprej v tej panogi. Na Partizanskem vrhu, Vr-heh in Kumu so zgrajeni le-. Tako bi dom na Kleku in na Sedlu tvorila v bližnji bodočnosti rekreacijski in turistični center v Trbovljah. Vsi ti objekti pa bodo tvorili močno osnovo za razvoj domačega in tujega turizma v naši občini. Da pa bomo kos .nalogam, ki se postavljajo pred nas ravno v pogledu večje dejavnosti in angažiranosti na področju razvoja turizma, pa bo potrebno posvetiti vso pozornost vrsti nalog. Predvsem je potrebna močni organizacija turističnega društva, veliko bolj je treba propagirati obisk teli turističnih postojank- Treba Korak naprej na področju turizma pi planinski domovi. Predvideva pa se, da, bo izgradnja novega doma na Mrzlici letos končana. V preteklem letu se je vprašanju dohoda do planinskih postojank posvetilo mnogo pozornosti. Zgrajena je bila cesta na Mrzlico, letos pa bo verjetno končana cesta na Kum. Zadnje mesece so bili v teku razgovori predsednikov občin Trbovlje in Zagorje ter predstavnikov gozdnega gospodarstva Ljubljana glede izgradnje ceste na Partizanski vrh. Cemšeniška planina in Partizanski vrh po svojih naravnih lepotah tvorita lepo zasnovo »Zasavskega Pohorja«, potrebna je le ureditev komunikacij. Zagorska občina že urejuje komunikacije ob vznožju čemšeniške planine. Prav tako jc gozdna cesta že speljana do vznožja Partizanskega vrha. še v tem mesecu bo ta odsek ceste povezan s Cebinovim in Domom revirskih in savinjskih borcev na Vrheh. V načrtu pa je, da bi se še to jesen nadaljevalo z gradnjo ceste od Doma revirskih in savinjskih borcev ob vznožju Medvednice proti Lizi in Sedlu na Podmeji. Tako bi bila odprta pot na vse strani. Na ta način bo planinska magistrala odprla dohod v te kraje iz Trojan ob vznožju Čemšeniške planine do Partizanskega vrha in preko Čebin na Klek in v Trbovlje. Drugi odcep pa bo omogočil prehod: Partizanski vrh, Liza, Sedlo, Mrzlica, Trbov-lej in Savinjska dolina. Tako bodo v prihodnjem letu predvidoma s temi. cestami povezani vsi višinski predeli v Trbovljah in Zasavju in s tem bo omogočen hitrejši razvoj turizma. 3. julija je bil dag v promet novo preurejen Dom Tončke Čečeve na Kleku. ■ Nedvomno bi bilo primerno, da bi sc v prihodnjih letih zgradil primeren dom tudi na sedlu na Podmeji. bi bilo izdati lepe prospekte Trbovelj in okolice, urediti napisne table pri odcepih glavnih cest, na razpolago naj bi bile vse razglednice teh turističnih postojank in kraja samega. Danes v Trbovljah, če je nedelja ali praznik ne dobiš razglednic. Gostinci pravijo, da se jim to ne izplača. Vsak gostinski delavec bi moral biti tudi turistični informator» Zgodi pa se, da sploh ne ve, kje in kako se pride na to ali ono planinsko postojanko. Izobraževanje kadrov v gostinstvu na tem področju bo v bodoče ena glavnih nalog. Zadnje razprave o vprašanju turizma so že začrtale pot na tem področju. Treba bo poiskati vse možnosti, da v Trbovljah in sploh v Zasavju še v večji meri razvijemo domači in inozemski turizem. S. S. Tesnejše sodelovanje (Nadaljevanje z 9. strani) dl objektivna presoja znanja na osnovi testiranja ob koncu šolskega leta. Prikazano stanje naših šol kaže, da od njih nismo preveč pričakovali. Zadovoljivi uspehi nas pa ne smejo uspavati, marveč nenehna spodbujati, da dosežemo še več, da se smelo spoprimemo s problemi, Id se nam zdaj zdijo nerešljivi, ali težko rešljivi. Razvoj dražbe nam bo odpiral nove probleme, ki Jih bomo reševali le s skupnimi napori celotne družbe. Tega se zavedamo In s to zavestjo pripravljamo novo šolsko leto. K. S. 10 t Zasavski tednik e «. » • II. VH 1963 S Taki naj bi bili kmečki Prenos gozdarske mladinci povsod dejavnosti 2e večkrat smo pisali o dehi Aktiva mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi v Trbovljah. Ta aktiv je bil ustanovljen leta 1957 in od takrat dalje ni prenehal živeti in pridno delati vse do danes, kljub temu, da je bilo za njegovo delo v zadnjih letih premalo zanimanja. V šestih letih obstoja je aktiv sproti pritegoval vse dorašča-joče kmečke mladince v trboveljski občini, ki jih je sicer malo in so raztreseni Po hribovskih naseljih. Pet zim zaporedoma so obiskovali kmečki fantje in sel za skupnost in za samoupravljanje. Vsako leto organizira aktiv tudi vsaj 5 ali celo več strokovnih ekskurzij in poznajo zato že vse slovenske kmetijske šole, vsa večja kmetijska posestva, razne kmetijske znanstvene ustanove — dvakrat pa so obiskali celo že Novosadski velesejem! Letos je imel aktiv v maju spet redni letni občni zbor in je iz poročil razvidno med drugim, da je v preetklem enoletnem obdobju aktiv organiziral strokovne ekskurzije na Gorenjsko, kjer so [PREBERITE TUDI TO! dekleta iz oddaljenih hribov dvakrat tedensko Kmetijsko gospodarsko šolo, vsako leto 24—35 mladincev. Izmed teh so danes številni že skrbni in napredni kmečki gospodarji in gospodinje, nekaj jih je šlo dalje v srednjo kmetijsko ali gozdarsko ali celo veterinarsko šolo, nekateri v traktorske tečaje in nato v službo pri kmetijski Zadrugi — pa tudi tisti, ki so se pozneje zaposlili v industriji, s pridom uporabljajo znanje, ki so ga v KGŠ Pridobili. Vse od ustanovitve se člani trboveljskega aktiva mladih zadružnikov zbirajo redno vsaj enkrat mesečno na sestanke. Preko celega leta Prirejajo strokovne tečaje in Praktične vaje za dela v sadjarstvu, vrtnarstvu, gozdarstvu, gospodinjstvu, kmetijskem strojništvu, rastlinski Zaščiti tid. Zlasti veliko zani-nianje so pokazali tudi za tečaj iz prometnih predpisov saj je doslej že 32 članov aktiva opravilo izpit za mopediste. Za vzorno opravljene poljske gnojilne poskuse so bili ' letu 1960 nagrajeni od okrajne mladinske organizacije s 100.000 din — nekaj so abralj sami — pa so kupili m°Ped, ki ga vsi člani uporabljajo in upravljajo — pa * vendar še cel in za vožnjo sposoben. To je, menimo, “ajepši znak, da imajo smi- ogledali Arboretum Volčji potok. Kmetijsko posestvo Črnelo, Drevesnice in vrtnarije v Kamniku, Kmetijsko šolo in posestvo Poljče, sadne nasade v okolici Gorice, botanični vrt v Trenti, Vrtnarijo pod steklom v Čatežu, Tovarno celuloze v Krškem, Mičurinski poskusni jablanov nasad na Kalu, ve- lesejem v Zagrebu, itd. Seveda so spotoma ogledovali tudi razna mesta in pokrajine in so v preteklem letu spotoma pri ekskurzijah "obiskali Kamnik, Kranj, Bled, Jesenice, Vršič, Tolmin, Kobarid, Gorico, Ljubljano, Novo mesto, Belo Krajino, Karlovec, Celje, Velenje itd. V pretekli zimi je 14 članic aktiva obiskovalo trimesečni tečaj za šivanje in krojenje, 6 članov se je udeležilo tečaja za delo z motornimi žagami v gozdarstvu, 8 članov in članic pa že četrti tečaj iz prometnih predpisov. Ker aktiv tako živahno deluje, kmečki mladinci komaj čakajo, da toliko dorastejo, da jih aktiv sprejme v svoje vrste — zapustijo ga pa šele, ko se poročijo, ali če jih življenje prisili, da morajo zapustiti svoje hribovske kmečke domove. Naj bi ta marljivi aktiv deloval tudi v naprej tako marljivo — kmečki mladinci drugod, kjer imajo ugodnejše pogoje za skupno delo, pa naj bi ga posnemali! T. B. Gozdno gospodarsko območje je temelj organizacije gozdnega gospodarstva, ki ima svoje osnove v temeljnem zakonu o gozdovih. Republiški zakon o gozdovih pa od tega 2.734 ha v zasebni lastnini in 743 ha v družbeni lastnini. Z določenimi gozdnimi površinami tako imenovanimi gozdovi splošnega ljudskega premoženja II, go- še bolj podrobneje razlaga spodarijo druge gospodarske oblikovanje gozdno gospo- organizacije kot Rudnik, darskega območja. Ta pred- Elektrarna in drugi. Te po- pis določa, da se gozdno gospodarsko območje oblikuje tako, da glede stanja in strukture gozdov zajema takšne velikosti in površine, da zagotavljajo razvoj gospodarstva vršine so že skoraj v celoti industrijsko izkoriščene, ali pa so njih gozdovi po industriji skoraj uničeni. Z gozdovi splošnega ljudskega pre-smotrn moženja I, že doslej gospo-na do- dari Gozdno gospodarstvo ločenem območju, zlasti pa Ljubljana — obrat Trbovlje izboljšuje določeno gospodar- in je zato sklep o prenosu jenje, pri čemer se zlasti ugo- gospodarjenja bil le formalno tavlja trajnost izboljšanja in pravnega značaja. ter ra- go- povečanja lesne zaloge, omogoča večji donos in cionalnejše izkoriščanje zdov. * V okraju Ljubljana je določeno za gospodarjenje z Kar pa zadeva gozdove v državni lastnini je bila do sprejetja tega odloka nosilec akcije Kmetijska zadruga Trbovlje, ki je s kooperacijskimi in zakupnimi pogodbami z Višji prispevek za mleko Mleko je zelo važno živilo za našega delovnega človeka. V Trbovljah je glede dostave mleka lepo urejeno. Poleg Kmetijske zadruge dobavlja mleko tudi Vitamlnka, ki ga prejema vsteklenlčenega iz Radeč. Okrajni ljudski odbor Ljubljana je pred kratkim razpravljal o kmetijski in gozdarski problematiki, ter politiki sprovajanja ukrepov v letu 1963, ter sprejel sklep, da premirajo mleko one občine, kjer se mleko stalno troši, in sicer 7.5 dinarja za liter in ne več po 5 dinarjev kot je bilo to v letu 1962. Občinski ljudski odbor Trbovlje Izplačuje Kmetijskemu gospodarstvu Slovenska vas na podlagi sklepa občinskega zbora in zbora proizvajalcev z dne 10. 11. 1962 premijo po 5 dinarjev za liter proizvedenega mleka. Zvišanje od 5 na 7,5 dinarjev pri litru Je bilo nujno, ker bi v slučaju, da bi se premija ne zvišala, omenjeno kmetijsko gospodarstvo moralo svojo proizvodnjo spremeniti, in sicer vzrejo In prodajo bekonov, mlekarni Radeče pa ukiniti oddajo mleka. S tem bi prekinili redno dobavo mleka v Trbovlje. Zato je občinska skupščina dne 29. junija sprejela sklep, da zviša prispevek od 5 dinarjev na 7,5 dinarja na liter. gozdovi Gozdno gospodarstvo zasebnimi lastniki opravljala Ljubljana, da na podlagi goz- preko svojega gozdnega obra-dno gospodarstvenih načrtov ta del nalog, ki jih določa re-in istočasnih dolžnosti žago- publiški zakon o gozdovih, tovi zadostna potrebna mate- Ne glede na podružbljan je rialna in finančna sredstva gozdne proizvodnje gozdov v za dolgoročni perspektivni državljanski lastnini bo še razvoj. Da se čimprej vskla- nadalje obstojal občinski goz-dijo določbe obeh zakonov v dni sklad, v katerega bo goz-korist gozdnega gospodar- dno gospodarstvo plačevala stva, so pristojni republiški prispevke. Tako bodo sred-organi, kot tudi okrajni ljud- stva za vzgojo gozdov in njih ski odbor Ljubljana na svoji seji 15. marca 1963 dali navo- nego, ter za gradnjo in vzdrževanje gozdnih komunikacij dila vsem občinskim ljud- tudi v bodoče na razpolago in skim odborom, da je potreb- J“J ......... no čimprej prepustiti gospodarjenje z gozdovi gozdnim gospodarskim organizacijam, konkrčtno za občino Trbovlje Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana. Gozdovi v občini Trbovlje to predvidoma v višjih zneskih kot doslej, ker bo Gozdno gospodarstvo poleg prispevka v sklad dalo v te namene tudi druga sredstva, ustvarjena z eksploatacijo gozdov. Podružbljanje gozdov in spadajo v ljubljansko gozdno Pre"os vse te. dejavnosti na S,S: STifflS veljski občini znaša 3.477 ha, Nova tarifa v letnem kopališču Občinska skupščina, ki zasedala 29. junija, je na je bilo že ših razprav tako na terenu, kot v svetih občinske skup-— ščlne in končno na občinski skupščini dne 29. junija 1963. Sprejeti so bili sklepi, da se kot nosilca akcije za podružbljanje gozdov v držav-je ljanski lastnini na območju občine Trbovlje določi Goz- raz- dno gospodarstvo Ljubljana z pravijala tudi o predlogu no- njegovim obratom v Trbov- ve tarife za letno kopališče ljah in po predlogu, ki ga je dala Gozdno »Komunala« Trbovlje. Novo tarifo pa so uveljavili že kar 15. junija. da se prenaša na gospodarstvo Ljubljana gospodarjenje z vsemi gozdovi v družbeni lastnini na območju občine Trbovlje, kolikor ne gospodari z njimi ^ELEžE NKE ŠIVILJSKEGA TEČAJA Bliže potrebam občanov Zaradi vse večjih problemov, ki nastajajo po naseljih v Trbovljah glede komunalne ureditve, je bil na zadnji seji občinske skupščine sprejet sklep, da se v klubu' odbornikom večkrat sestanejo odborniki in sproti rešujejo najnujnejše probleme. Predvideva sc ustanovitev posebnega sklada za komunalno dejavnost in doslednejše izvrševanje predlogov in sklepov zborov volivcev. j, . _ že doslej, z izjemo gozdov, s je S* «..eh-. i« „rod- 552Č ££&*£& borniki niso strinja i s P _ predpisov druge organizacije, ogom »Komunale« da bi bi- $ prvjm avgu$tom se pre_ la cena za odrasle 1 nese na Gozdno gospodarstvo inV'i-Za dl|akS, ."V °, ™j, Ljubljana tudi vsa gozdarska 30 dinarjev. Kiju , dejavnost, ki jo je doslej bi obstojale nove predlagane opravljala Kmetijska zadruga cene, bi morala Občina še Trbovjje vk]jučno odkup in vedno prispevati, letno okoli promet z lesom 600.000 dinarjev dotacije. P s prenosom gozdarske de-Po daljši razpravi se je javnosti od Kmetijske zadru-sprejel sklep, ki naj velja od ge Trbovlje na Gozdno gospo-1 julija 1963, da naj bi bile darstvo Ljubljana se v Kme-cene v kopališču med ted- tijski zadrugi zmanjša obseg nom za odrasle 60 din, za di- njenega poslovanja in se ji jake in otroke pa po 30 di- odvzame registracija za narjev. Ob nedellah pa za opravljanje gozdarske dejav-odrasle 100 dinarieV. za dija- nosti. ke in otroke pa 50 dinarjev. S. S. Več pomoči Glasbeni šoli Na zadnji seji sveta za prosveto in kultura so razpravljali tudi o problemih Glasbene šole v Trbovljah. Svet za kulturo In prosveto občine Trbovlje je skupno z Občinskim svetom Svobod in prosvetnih društev ugotovil, da je Nižja glasbena šola v Trbovljah pomanjkljivo zasedena. Tej šoli bo treba v bodoče nuditi več pomoči in podpore, da se šola bolj razvije in da se vpiše v šolskem letu 1963/64 vsaj 230 do 250 učencev. Štipendirati tiste, ki so občini nujno potrebni Predlog je, da bi v bodoče delovala Glasbena šola na več krajih, in to v prostorih Delavskega doma v Centru, v Godbenem domu, na Dobrni, v Zasavju in v domu Svobode II. Seveda, če bodo finančna sredstva dopuščala bo ta naloga, ki si jo je zadal Svet Svobod realizirana, v nasprotnem primeru pa se bo Glasbena šola še bolj približala Svobodam In bo s tem napravljen velik korak naprej. Vsi ti kadri, ki bi se po novem vzgajati v takšni glasbeni šoli, bi potem neposredno delovati na raznih popriščih v Svobodah in prosvetnih dru-•tvHi. K. š. Minimalna stopnja Občinska skupščina je na svoji zadnji seji sprejela odlok, v katerem je določena minimalna stopnja občinskih doklad za dohodke samostojnih poklicev in drugega premoženja. Okrajni ljudski odbor Ljubljana je že sprejel odlok, v katerem so določene minimalne in maksimalne stopnje. Vsaka občina na območju okraja Ljubljana pa je prav tako dolžna sprejeti na seji svoje skupščine odlok, kjer naj bodo določene stopnje občinske doklade v okviru predlaganih stopenj po odloku okrajnega ljudskega odbora. se utemeljuje s tem, da so na področju občine Trbovlje obrtniki, ki niso močni oziroma se ne bavijo » serijsko proizvodnjo, temveč so samo lastniki obratov, ki se bavijo zgolj samo z uslugami, ter je interes občine, da nadaljujejo z obratovanjem. V večini primerov pa so to starejši ljudje in bi sc jih v drugem primeru tudi lahko socialno ogrozilo, če bi se jim predpisale večje dajatve kot jih zmorejo. Trboveljska občina danes štipendira okrog 116 štipendistov. Komisija za štipendije, ki dela pri svetu za prosveto in kulturo se je v preteklem letu redno sestajala ter, obravnavala vse probleme politike štipendiranja sproti. ' Komisija je zavzela stališče, da se štipendirajo tisti, dijaki, ki so nujno potrebni sami občini, šolam in zdrav-Z—i ustanovam. Za potrebe štipendistov, ki jih je 116, se je letno porabilo 16 dinarjev. Ta politika štipendiranja je privedla v Trbovljah do tega, da so ”3 osnovne- šole dobro zasedene s strokovnimi močmi v nižjih razredih, to je tam, kjer je razredni pouk. Nekoliko slabše pa je s kadri za predmetni p mrk. Predvsem primanjkuje predmetnih učiteljev In profesorjev za matematiko in fiziko, kemijo, biologijo, ruščino, slovenščino ter za telesno vzgojo. Imenovanje novega upravnika DU Ob upoštevanju specifičnosti obrtniškega sektorja, ki ima izrazit značaj usluž-nostne obrti, je občinska skupščina na predlog sveta za industrijo in obrt ter ha razpravo o tem vprašanju sklenila, da se sprejmejo za območje Trbovelj minimalne stopnje občinske doklade od samostojnih poklicev in dingih premoženj. Ta predlog Ker so ugotovili, da so nekatere vrste obrti ravno zaradi večjih dajatev- upadle, zato je ta odločitev o sprejetju odloka o minimalni stopnji občinske doklade od samostojnih poklicev m drugih premoženj pravilna. Še ta mesec urejena cesta t)imnik—Svoboda II Se v tem mesecu bo urejena cesta Dimnik do Svobode II Trbovlje. Cesta bo na p.oi-vo penitrirann. Organi občinske skupščine Trbovlje pa vodijo razgovore s cestnim podjetjem Ljubljana, da bi se še letos uredila cesta do Kurnika v Gabrskem. S sprejetjem odloka o minimalni lestvici, bodo tisti, ki jih to zadeva, plačali polovico manj dajatev. S tem je tudi dan delni prispevek občine, da bodo obrtniki in ostali samostojni poklici lahko bolje delali. Sestanek vodilnega gospodarskega kadra Na skupnem sestanku kolegija vodilnih gospodarskih kadrov trboveljske občine, ki je bil pred dnevi, so med drugim razpravljali tudi o urba- nistični ureditvi Trga revolucije. Vzporedno z naseljem Kešetovo sc predvideva ureditev Trga revolucije, kot zaključnega središča mesta s prepotrebnim hotelom. Trbovlje postajajo sodobno mesto Želje po zaposlitvi k« n?**«!* tmhm V mesecu avgustu bo Zavod za zaposlovanje delavcev v občini Trbovlje izvedel anketo o vseh ženskah, ki bi se rade zaposlile.- Podatki Bodo služili za oceno politike zaposlovanja v občini, istočasno pa tudi za potrebe nove tovarne polprevodnikov v Tr-1 bovljah. Trbovlje se vedno hitre j« razvijajo v sodobno mesto Pristojni organi pa bodo mo rali odločneje poskrbeti za ureditev cest, za postavitev potrebnih prometnih znakov, urediti nočno razsvetljavo mesta, prav posebno skrb pa posvetiti razvoju in oskrbo' vanju zelenega pasu. OB ROBU Razprava o uslužnostni obrti v komuni Na prihodnji seji bo občinska skupščina Trbovlje razpravljala o stanju socialističnega sektorja uslužnost-ne obrti v komuni in o možnostih nadaljnjega razvoja iste. i/TMIE NAD TRBOVLJAMI — Dom revirskih in savinjskih borcev NOV Ima vedno dovolj obiskovalcev — 22. Julija bo na Vrheh proslava na čast dneva vstaje slovenskega naroda Izvolitev novih svetov Občinska skupščina Trbovlje bo na prihodnji seji imenovala vse pomožne organe in svete pri občinski skupščini. Računajo, da bo v teh orkanih sodelovalo preko 150 občanov. Vandali na delu Stanovanjska skupnost Cen ter Trbovlje je po želji občine zasadila ob cesti na Klel številne topole, ki naj bi dali cesti promenadni videz. Naznani vandali pa so preš kratkim uničili oziroma polo mili več kot tretjino topo lov. Mislimo, da je uredite« mesta stvar vseh občanov in da je treba krivce poiskat in tudi primerno kaznovati. Trboveljski OBČAN Tovariš Stane Hudej, dosedanji upravnik DU Trbovlje, jc odšel na novo delovno mesto in sicer jc bil imenovan za predsednika občinskegi odbora SZDL Trbovlje. Ob? vinska skupščina pa ‘e upe'1 novala za novega upravnika DU Trbovlje dosedanjega, glavnega urednika Zasavske ga tednika' tovariša Staneta Šuštarja. 1 Ustanovljen študijski center za zgodovino | slovenskega izseljenstva Pri predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil ustanovljen študijski center za zgodovino slovenskega izseljenstva. Njegova naloga je zbirati in objavljati gradivo za zgodovino slo- : venskega izseljenstva, znanstveno proučevati izseljenstvo ter objavljati znanstvena dela in organizirati delo na tem področju. Njegov glavni cilj je obdelati zgodovino slovenskega izseljenstva v obdobju približno od sredine 19. veka do leta 1941. Prva pripravljalna dela, ki so se začela, so Usmerjena na obdelavo bibliografije izseljenskega tiska ter tiska o izseljencih, na obdelavo statističnih virov za zgodovino izseljevanja in evidentiranje Orhlvskih virov, ki pridejo v poštev za izseljevanje toda vse to za zdaj v obsegu, ki je v Sloveniji izvedljiv. Delo centra vodi svet, ki mu predseduje akademik, univ. prof. dr. Franc Zwitter. H H I I n ŠPORTNI TEDNIK Nova številka »Občana« Izšla je nova številka »Občana«. Uvodoma prinaša članek dr. Josipa Globevnika Značaj krajevnih skupnosti z Vidika ustavne ureditve. Na Osnovi razgovora s predsedniki ljubljanskih občinskih skupščin piše Marko Jakše O tem, kaj govori za združevanje svetov in kaj proti združevanju. Prispevek Krajci delovni teden je napisala Rozika Žigon. V tej številki sc nadaljujeta razpravi Leopolda Kreseta Vse večji vpliv ekonomskih enot in Vinka Mlakarja Stanovanjska izgradnja v okraju Ljubljana. Lojze Jakopič kritično osvetljuje pogoje šolanja, ki Jih Ima kmečka mladina v osemletkah. Sledijo članki Janeza Gorca Kultura v komuni, Rastka Bradaškje Primorska pred odločilno preizkušnjo. Silva Mateliča Komunalna skupnost v kamniški občini in drugi prispevki. Posebej opozarjamo na seznam svetov občinskih skupščin SRS in njihovih predsednikov, ki je tudi objavljen v tej številki »Občana«. Zadovoljivi učni uspehi (V. Z.) CEMŠENIK — Osnovna šola Cemšenik je za zaključek šolskega leta 1962/63 pripravila igrico »Palčki« in razstavo izdelkov ročnih spretnosti. Zaključne slovesnosti se je mimo številnih staršev udeležila tudi upraviteljica matične šole, Magda Malovrh. Učni uspehi na čemšeniški osnovni šoli so bili zadovoljivi v vseh razredih. Le malo je še učencev, ki se ne zavedajo pomena učenja ali pa da leže dojemajo učno snov. NOGOMET — kvalifikacije za SCL Olimp : Bratstvo 1:0 (0:8) CELJE — Hrastniško Bratstvo je v kvalifikacijskih tekmah za vstop v slovensko nogometno ligo klonilo v zadnjem hipu Olimpu v Celju, Edini jjol za domačine je dosegel Čater v 80. min. Sodnik Ljujič iz Maribora je pripeljal na stadion moštvi v naslednjih postavah: OSitnp: Bevc, Hojnik I, Podgorelec, Kolnik,' Cokiič, Ratej, Vogel sank, Udavič, Čater, Hojnik Ji, Založnik; Bratstvo: Debeljak, Kerin, Kavšek, Lancger, Krafogl, Klenovšek, Prašnikar, Ocepek, Trinkčr, Jager, Bremcc; Odločilna tekma za vstop v slovensko ligo, ki se je prejšno nedeljo končala v Hrastniku neodločeno, je v Celju pripadala Olimpu. Teren za igro je bil težak, med tekmo pa je vseskozi deževalo, tako da obe enajsterici nista mogli pokazati vsega znanja. Tudi na nedeljski tekmi Je Bratstvo pokazalo veliko boljšo in zrelejšo igro od domačinov, vendar nespretni napadalci niso in niso našli poti do gola. Čvrsta obramba domačinov z odličnim vratarjem Bevcem je bila ponovno nepremagljiva ovira za napadalce Bratstva, ki so kljub temu nekajkrat zapravili idealne priložnosti za dosego grda. Prvi polčas sta odšli enajsterici na odmor brez odločitve, kdo bo novi član slovenske Kge. Drugi del igre so se domačini pričeli prizadevati, da bi dosegli odločilni gol. Vendar je bila tokrat na mestu obramba gostov, ki je opravila svoje delo zadovoljivo. Nasploh sta bili na nedeljski tekmi obrambi obeh ekip boljši od napadov. Deset minut pred krajem tekme je eden izmed gostov, igral Z -roko, sodnik tega očitno ni videl, obramba gostov je za trenutek obstala in Čatru ni bilo težko prevarati vratarja Debeljaka. Ena proti nič. za Olimp, ki je s tem edinim zadetkom postal novi član slovenske nogometne fige. Bratstvo . pa bo morala še najmanj leto dni biti boj za prvo mesto v podzveznem tekmovanju. PLAVANJE Stari plavalcev Rudarja TRBOVLJE — Sinoči je plavalni klub Rudar startal v drugi plavalni ligi — severna skupina. Pomeril se je z večnim tekmecem Celulozo iz Videm - Krškega. V soboto zvečer bi moralo bili prvo srečanje v trboveljskem bazenu med beograjsko Crveno zvezdo in domačim Rudarjem, vendar so gostje v petek sporočili, da ne bodo prišli na tekmovanje. Rudar je ostal prost, v 187. --Ne, poskusil sem na dveh ali treh krajih, pa sc tako ugreza, da je še nevarneje kat voda.« - -Poskusimo še, morda je le kaka pet skozi močvirje,- je vztrajal Giorgio. Odšli so. Takoj za drevjem so našli staro leseno lupo, v bližini pa je kmet nalagal seno na voz. »Skrijmo se v lopi:« Je predlagal Dante. »Beži, tn nas bodo najprej in najlaže ulovili,- je ugovarjal Giorgio, »toda ko bi nas hotel kmet skriti v seno, bi bilo to že bolje. Poskusimo.« Kmet se Je močno začudil, ko je zagledal pred seboj štiri ret no »bieeene in razcapane dečke. -Kaj iščete tnkaj?-je vprašal ne preveč prijazno. Giorgio je uvidel, da bo najbolje priti takoj e vse resnico na dan: -Mi sine dimnikarski vajenci Iz Milana. Ušli s mn In hoteli bi nazaj v Švico, domov... - »In kaj želite od mene?« — -Iščejo nas orožniki.« 188. /daj se je oglasil še Dante: -Ja, ulovili nas bodo in zato smo vas hoteti prositi, da bi nas skrili.« — »Beži no, mar pod svoj klobuk?« In človek je skoraj hudomušno vzdignil svoj velik, črn klobuk. Giorgio se je opogumil: »Ne v seno.« — »Seveda, in orožniki vas bodo našli ter obesili še mt-ng.« »Saj ne bodo nikogar obesili,« je pojasnil Antonie, »nič hudega nismo nacedili nikomur, le ušli smo iz Milana. «Slišati je bilo že lajež psov. »So že tu,« so rekli prestrašeno dečki in se stisnili skupaj. Takrat je Antonio šepnil Giergiu: »Ponudi me, karkoli imaš, morda bo potem pristal.« Giorgio se je potipal »koli vratu, kjer je imel verižico, ki mn jo je dala uh slovesu Angelletta. Odpel jo je in ponudil kmetu: »Tole vam darujem, če nam pomagate.- Kmet je debelo pogledal: »Je to pravo zlato?« Zagrebu pa sta se pomerila med seboj Celuloza iz Vidma - Krškega in Medveščak iz Zagreba, čeprav so menili poznavalci tega športa, da bosta oba slovenska tekmeca imela manj dela s tem klubom, se je pokazalo, da je pri tem šlo za očitno podcenjevanje. Medveščak je v sobotnem srečanju gladko odpravil goste iz Videm - Krškega z 12.964:11862 točkami. Rudarjeva ekipa je v letošnjem tekmovanju precej okrnjena, vendar bo kot kaže ženska ekipa še vseer.o »udarna« sila Rudarjevcev. ŠAH Brzopolczni turnir (n) TRBOVLJE — V četrtek 11. julija je bil v prostorih SK Rudar prvenstveni brzoturnir za mesec julij, ki se ga je udeležilo deset ša-histov. Igralo se je na ure in sicer po pet minut. Zmagal je Jazbec ml., ki je izgubil le z Gračnerjem, remiziral pa je s Cencem. Drueo mesto si .je priboril Štefan Kovač, ki' je dobljeni partiji proti Jazbecu ml, in Pepelom izgubil. Tretjo in četrto mesto si deti s Cencom pionir Dušan Weiss. Končni vrstni red: 1. Jazbec ml. 7,5, 2. š. Kovač 7, 3.4. Dušan Weiss, Stane Cene 6,5, 5. Jože Perci, 6. Franc Gosak 4, Ludvik Opresnik 3 točke itd. Hrastnik : Trbovlje 6:4 HRASTNIK — Poročali smo, da je bil ob dnevu rudarjev pokalni turnir med izbranimi šahisti rudnika iz Trbovelj in Hrastnika. Kot je znano so v prvem srečanju v Trbovljah zmagali trboveljski rudarji 6,5 : 3,5, v povratnem dvoboju v Hrastniku pa so bili zmago-vavci Hrastničani z istim rezultatom. V soboto popoldne je bilo odigrano vsled tega tretje srečanje, v klubskih prostorih na Dolu. Tu so Hrastničani na desetih deskah dokončno obračunali s sotovariši iz trboveljskega obrata in jih premagali z rezultatom 6:4. S tem pa so osvojili tudi lep pokal. Začetni uspehi na sobotnem dvoboju so se nagnili v prid Trboveljčanov, ki so po zmagah Kmeta in Ureka povedli z 2:0, pozneje, predvsem pa v zaključnih potezah, pa so hili Hrastničani bolj uspešni in zasluženo zmagali. Jeseni bodo na Rudniku že bolj zgodaj pričeli z med-obralnim tekmovanjem sindikalnih podružnic tudi v šahu. DOPISUJTE V Zasavski tednik! vaš obveščevale c Naročajte in kupujte Zasavski tednik Prodam Kuninjsko pomštvo za 25.000 din. — Naslov v upravi lista. Obveščamo, da deluje pri Stanovanjski skupnosti Trbovlje II servis za čiščenje stanovanjskih prostorov na domovih. Cena usluge na uro je 120 din. Naročila sprejema Stanovanjska skupnost Trbovlje II, Gimnazijska c. 22 a, telefon 80-278. Usluge izvršujemo hitro in kvalitetno. Stanovanjska skupnost Trbovlje II Kino Svoboda II v Hrastniku: 18. julija sovjetski film »Ljubezen premaga vse«; 20. do 22. julija frar.c. VV film »Racija«; 24. in 25. julija i talij, glasbeni film »Ljubim, ljubiš«. Kino Delavski dom Zagorje: 20. do 22. julija ameriški barvni fihc »Obsedena žena«; 24. in 25. julija sovj. barv, film »Čisto nebo«. Kino Litija: 19. do 21. julija mehiški barv. glasbeni film »Pesem upornikov«; 23. in 24. julija' norveški film »Line«. Kino Šmartno: 20. in 21. julija amer. barv. film »Vikingi«; 24. in 25. julija jug. film »Tovariš predsednik srednji napadalec«. GIBANJE PREBIVALSTVA nikar, kmečka del., Klenik 5. Vsem delovnim ženam Hrastnika in okolice, ki so obiskale »Bagat« tečaj," prisrčna hvala za lep obisk, sodelovanje in izkazano pozornost. Še želim delati v vaših revirskih krajih skupno z vami tudi v bodoče. — Joži Laharnar, vodja »Bagat« tečaja. f°i l n Kino Delavski dom v Trbovljah: 18. julija sovjet, barvni W film »Operacija Mi-ras«; 19. do 22. julija japonski CS film »Luka zadovoljstva«; 23. do 25. julija franc. VV film »Dobra lekcija«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 19. do 22. julija jug. barvni film »Obračun«; 23. in 24. julija sovjetski barvni film »Nočni direktor«. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 20. in 21. julija nemški barvni film »Ešna-purskl tiger«; 27. in 28. julija nemški barvni liim »Indijski nagrobni spomenik«. Predstave v soboto ob 17. in 19.15, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15. TRBOVLJE Rojstva: Ana Vidic, Pola- ne 42, Laško — dečka; Vida škrjanc, Senično 13, Tržič — dečka; Ljudmila Smrkolj, Žvanilje 7, Zagorje — dečka; Ema Kolar, Neža 26 — dečka; Olga Križnik, Ribnik 29 — dečka; Doroteja Kajbič, Jesenovo 35, Zagorje — deklico; Marija Zupan, Boro-vak 26, Zagorje — dečka. Poročili so se Rajmond Jordan, Globušak 22 in Uršula Fine, učit., Partizanska 8. Smrti: Ivana Podbregar, gospodinja, Vrh 7, Mlinše — stara 54 let; Josip Gorišek, upok., Majcnova 4 — star 59 let; Rudolf šikovec, Novi dom 49 — star 66 let; Franc Centa, upok., Zasavska 1 — star 59 let; Ciril Šuštar, upok., Partizanska 36 — star 69 let. HRASTNIK Rojstev na domu ni bilo! Poročili so se: Martin Vrtačnik, ključ., Studence 24 in Hedvika Brinar, vzgojiteljica, Hrastnik 375; Bojan Hameršak, absolvent stomatologije, Dol 46 in Davorina Podlunšek, pred. učit., Hrastnik 155. Smrt: Kristijan Nahtigal, upok., Hrastnik 226 — star 69 let. LITIJA Rojstev in smrti nf bilo! Poročili so se Ivan Bizjak, zidar, Vače 3 in Ana Rav- BREZICE Rojstva: Jožefa Gramc, Dobrava 21 — deklico; štefi Žmavc, Dramlja 22 — dečka; Marija Jalovec, Mali Cirnik 1 — deklico; Marija Molan Sela 58 — dečka; Terezija Žlender, Brezako-vec 7 — dečka; Marija Urek, Trnje 37 a — deklico; Darinka Gerjevič, šent-lenart 91 — deklico; Karolina Dolinšek, Sevnica, Florjanska 29 — dečka; Emilija Rebernik, Ravne 6 — dečka; Antonija Grdo- vič, Trnja 14 a — dečka; Jožefa Kostanjšek, Volčje 47 — deklico; Marija Pešec, Vinji vrh 1 — dečka. Poročili so se: Božidar Pe- vec, usl., Zakot 24 in Alojzija Resnik, usl., Gor. Lenart 20. Smrti: Franc Novak, Zakot št. 54 — star 47 let; Anton Ivačič, rudar, R^štanj 45 — star 57 let; Jože Pšeničnik, inv. upok., Mali Obrež 11 — star 49 let. SPORED RTV Četrtek, 18. julija 9.10 Vesele počitnice! 9.35 25 minut ob glasbenem avtomatu; 10.15 četrtkov dopoldanski operni spored; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 13.30 Plošča v ploščo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 19. julija 8.30 Od tria do velikega zabavnega orkestra; 8.55 Pionirski tednik; 10.15 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 13.30 V poletnem vrtu ...; 14.05 Plošča v ploščo; 15.20 Zabavna glasba; 17.05 Drobni dragulji iz oper; 18.10 Zabavna ruleta; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. Sobota, 20. julija 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 10.15 Po- Za kij učni računi • Zaključni računi OBRTNA DELAVNICA »FOTO« TRBOVLJE na dan 31. decembra 1962 AKTIVA PASIVA V 000 |. Osnovne sredstva Sedanja vrednost osnovnih sredstev Sedanja vrednost sredstev skupne porabo .......... IL Drug« oblike sredstev Banka ln blagajna ; : 5 | 1 Kupci in druge terjatve lil Zaloge i i Druga aktiva Skupaj i i 1.675 I. Viri »talnih »reditev S. Poslovni sklad . . . • 1 1 3.1330 Sklad »kupne porabe . : : 67 — Rezervni »klad ln drugi »kladi ; — 1.461 704 466 II. Druge oblike virov tedstev Krediti pri banki Dobavitelji ln druge obveznosti . 704 347 Druga pasiva 654 4.653 Skupaj ; ; v 4.653 4 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Milan Cerlnšek jo zabavni zbori; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 13.30 Plošča v ploščo; 14.05 Jug. operni pevci v Verdijevih operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Po domače Nedelja, 21. julija 8.00 Mladinska _ radijska igra; 9.05 in 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 še pomnite, tovariši...; 11.50 Tisoč pisanih taktov za dober tek; 13.30 Za našo vas; 15.15 Tri krat pet; 19.05 Mali koncert zabavne glasbe; 20.00 »V sence bo bosta zapela«; 20.40 Zabavni orkester RTV Zagreb. Ponedeljek, 22. julija 8.30 Pesmi mladine; 9.05 Orkester RTV Ljubljana; 9.45 Revija naših pevcev zabavne glasbe; 10.40 Radovan Gobec; Svobodna zemlja; 11.45 Lepe melodije; 12.05 Zapojmo in zaplešimo ...; 12.45 Pojoče strune; 14.00 čestitke ob Dnevu vstaje slov. IjudstVa; 15.15 Zabavna glasba; 18.00 Tri dni na Bledu; 21.05 Skupni program RTV Ljubljana. Torek, 23. julija 8.05 Dva prizora iz »Veronike Deseniške«; 9.10 Mojstri simfonije; 9.50 Na hammond orgle igra B. Bech; 10.15 Dopoldanski plesni koktajl; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 13.30 Za razvedrilo in oddih; 14.05 Od Volariča do Osterca; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 18.10 Planinska oddaja »Odmevi z gora ...« Sreda, 24. julija 8.55 Otroške razglednice; 9.10 Otroška oddaja za cicibane; 9.25 Popevke v sredo dopoldne; 10.40 Slovenske narodne pesmi; 12.05 Zabavna glasba; 12-25 Domači napevi za prijetno opoldne; 12.45 Melodije izpod Šar planine; 14.05 Za razvedrilo in oddih: 15.15 Zabavna glasba; 18.10 Od skladatelja do skladatelja; 19.05 Glasbene razglednice. RAZPIS Na podlagi 7. in 8. člena pravilnika o šolanju in štipendijah Občinske skupščine Trbovlje razpisuje komisija za štipendije pri svetu za šolstvo Občinske skupščine Trbovlje štipendije za naslednje šole: 4 štipendije za Višjo upravno šolo; 3 štipendije za Ekonomsko fakulteto; 3 štipendije za Pravno fakulteto; 5 štipendij za VPŠ — matematika in fizika; 3 štipendije za VPŠ — slavistika in ruščina; 3 štipendije za VPŠ — fizika za tehnični pouk; 2 štipendiji za Filozofsko fakulteto — filozofija — sociologija; 1 štipendija za Filozofsko fakulteto — pedagogika in psihologija; 2 štipendiji za Filozofsko fakulteto — biologija — kemija; 3 štipendije za Visoko šolo za telesno vzgojo. Za vse navedene šole morajo kandidati imeti zaključeno srednješolsko izobrazbo. Prijave kandidatov sprejemamo do vključno 31. julija 1963 na občini Trbovlje — komisija za štipendije. Za vse ostale šole in srednje šole občina Trbovlje v letošnjem letu ne bo delila štipendij. Po dogovoru se lahko štipendije za VPŠ spremenijo, tako da se kandidati vpišejo na ustrezno visoko šolo. Dobro jc vedel, da bo poteklo še mnogo let, prodno sc bo povzpel tako visoko kot njegov gospodar. Dobro je poznal podzemeljske zakone in se mnogokrat zdrznil, če je zagledal kakšnega nepoznanega čloAka z rokami v žepu, da gre proti njegovi delavnici. Vedel je, da je zašel predaleč, da je zagrešil proti svojemu gospodarju in da mu ta, v kolikor za to izve, ne bo nikoli oprostil. Vedel je, da Roka Gerija ne more nič, ker ni sam. A za Roka Gerija umakniti enega človeka, osamljenega kakor je bil Oskar, je bila prava igrača. Zadnja dva dni je opazil čudne znake, ki so obudili njegov sum in strah. Nekega dne je prišel v delavnico človek, katerega Oskar prej ni nikoli videl. Delal se je težko bolnega in dejal, da je slišal, da ima on -božansko vodico«, ki ozdrali vse bolezni. Prosil ga je, daj mu jo da, ker zaradi bolečin že nekaj noči ni mogel spati. Oskar se je spomnil, da to ni bil dan, ko so prihajati njegovi pristaši, zato mu je ta človek takoj postal sumljiv. Dejal mu je, naj pride drugi dan, ker svete vodice trenutno nima pri sebi. Prišlec ga je čudno in skoraj preteče pogledal. 21 Veliko pričakovanje Drugi dan sta se na vratih delavnice prikazala podobna d v-1.. Oskar je pobledel od strahu. Tudi ta dva sta zahtevala čudodelno vodico. Ko Ju Je odslovil, sta dejala, da bosta ponovno prišla bt če Jima je ne bo dal, se bo slabo končalo. Oskarju je situacija postala jasna. Tajna je morala biti odkrita, ne s staml policije, ampak og Roka Gerija. Posumil je takoj na Jeffa In na odhod njegove žene, o čemer mu je sestra nekaj pripovedovala. Postal je naenkrat izredno živčen. Pričel je intenzivno razmišljati. Vse bolj mu je pred oči prihajal Jelt oziroma njegova žena Ava. To je moralo biti v zvezi s tistim kartončkom injekcij, katerega je dal Jeffu. Kako je le mogel napraviti to neumnost in zakaj? Zaradi enega pijanca. Kako je mogel od njega še kaj pričakovati! In mar je bilo to potrebno? Takoj je poklical New York. šinilo mu je v glavo, da bi Ava lahko šla tja, ker je bil na etiketi napisan lažen naslov firme Iz New Torka, New York je ogromno mesto in se ne bi nihče spomnil, da bi ob tolikih milijonih podjetij iskal prav tisto izmišljeno. In če je bilo podjetje izmišljeno, je gotovo bila Izmišljena tudi ulica. Nestrpno je pričakoval telefonsko zvezo. Hotel je osebno govoriti z Lot Milerjem. Imel je srečo, ker so ga hitro našli. Oskar je težko zadrževal jezo, ko je slišal, kaj mu ta govori. Zakaj me niste takoj obvestili? je vprašal. Pa kaj, menda se ne vznemirjaš zaradi ene osamljene ženske. Da bi jaz ne polagal skrb na vse, bi mar pri-šlo do kakih rezultatov? Ne skrbi, ml ga bomo Počasi uničiti. Oskar ni bil zadovoljen s takimi odgovori. Dobro je poznal tistega, s katerim se je ujel v klobčič. Lot Je bil zelo hraber človek, toda v dobri meri neinteligenten. In če ne bi bilo nJega, Oskarja, ki ga je k temu delu nagovoril, *>c bi bilo Iz njega nič. Samo poglejte, kako se k to delo lepo razvilo In kako velike koristi je •mel on od tega. Oskarja ni pekla vest, ko je Lotu dajal sorazmerno malo, majhen odstotek ®d tistega, kar ee Je v resnici z njegovo pomočjo *a*lužllo. čeprav Je bil Jezen, ni smel tega porezati, ker se ga Je bel z ene strani osebno, * druge strani pa sc je bal, da ne bi še njega pokopal, kakor Je mislil pokopati na zelo nečasten način tudi samega gospodarja. Vedel je. da je Rok Geri rešil tudi Lota, rešil ga je Iz krempelj policije, tako rekoč z električnega atola. Ko bi Rok Geri zvedel, da ima Lot svoj lastni gang, da se za hrbtom svojega gospodarja ukvarja še z drugim delom, tedaj ne ve, kako bi se to končalo. Rok Geri je še dovolj močan, da jih vse uniči. On bi tudi laže dokazal pred sodiščem, da nima s tem nobene zveze, kljub temu, da bi ga to stalo ogromno denarja. Kako je bilo ime tej ženski, od kod je prišla In kaj je Iskala? je nadaljeval z vprašanji. Na žalost mu njegov prijatelj ni mogel dati kakšne posebne obrazložitve. »Prišla je policija, tako da moj človek ni mogel zvedeti nič podrobnega.« Res je opazil v njeni torbici etiketo. Toda ta etiketa ni mogla odkriti poreklo Iz New Torka. Če Je res, da je to žena tvojega prijatelja, potem sl za to kriv ti... Oskar se je znašel v težkem položaju. Iskreno povedano, je bil zares on kriv. Razumljivo, da tega ni priznal. Bomo videli, bomo videli, je dejal na koncu sogovorniku in tako je končal razgovor. Brez dvoma Je zadel resnico. l*o opisu, ki mu ga je dal Lot, je lahko predpostavljal, da je to Ava. Enkrat ali dvakrat jo je Oskar videl v družbi Jeffa v Hjudsonu. Kaj je tam delala? To mu nikakor ni bilo jasno. Bilo kakor že, stvar Je zelo resna in je takoj pričel iskati Jeffa. Doma ga ni našel, zato je odšel k svoji sestri. Bil Je srečen, ko mu je ta rekla, da je pri njej. Po prvih Jeffovih ohrabrenjih, ga je Oskar uspel pomiriti. Povabil ga je, da takoj popije skodelico močne kave, ki jo je prinesla njegova sestra In jo prosil, naj odnese pijačo, ki je bila na mizi. Nato mu je pre sestro, pričel zastavljati vprašanja. Zakaj je njegova žena odpotovala? Ali mu Je kaj povedala? Kaj je hotela? Če se mu je kaj oglasila? In še morje drugih vprašanj mu jc zastavil, kot bi jih stresal z rokava. Jeff se je najprej zresnil. Ponovno sta se skrb In strah zrcalila na njegovem obrazu, kar je bilo Oskarju všeč. Le, če bosta resno In realno govorila, bo lahko zvedel resnico. Kljub temu, da se je Jeff trudil, Igrati soproga, ki vse ve, kaj dela žena, ki je gospodar v svoji hiši, mu ni mogel povedati nič konkretnega, že po njegovem obrazu, je videl, da je\ Jeff tokrat prvič slišal, da je Ava v New Yorku. Tisto njegovo pripovedovanje, da bo že občutila, kdo je on, je sprejel kot navadno blebetanje, ker je Jeff stalno pogledoval njegovo sestro, ki je bila prisotna. če je že napravil eno napako, Oskar ni hotel napraviti še druge. V vsakem primeru je bolje Imeti pri sebi pijanca kot prijatelja, če mu že pomagati ne more, potem mu tudi škodil ne bo. Razgovor se je precej zavlekel. Oskar je pričel ponovno pripovedovati Jeffu, kake posledice ima lahko zaradi tega primera. Razumljivo, da ni hotel Igrati z odprtimi kartami. Vedel je, da je Jeff bil nekoč »služabnik« Roka Gerija in da Je delal za njega. Vedel je, da ga je Rok Geri pognal takrat, ko je prišel on, strahopetec in nenevaren. Nekajkrat so ga Ge-Oskar. NI ga hotel likvidirati, ker je bil Jeff rljevl pajdaši pretepli, toda Jeff Je molčal kakor riba. Jeff ni vedel, kdo Je prevzel njegovo mesto. Sicer pa četudi bi vedel, ne bi Oskarja pekla vest zaradi tega. To kako je organiziral delo, kar je on napravil za Roka Gerija, bi Jeff nikoli ne zmogel. Jeff ni Imel toliko bistre glave In tudi močne volje ne. To, da je Oskar okradel svojega gospodarja, da Je blago, ki je bilo namenjeno samo za Izven američke države zadrževal s pomočjo Lora Milerja in manjši del prodajal v Ameriki — to je bila le njegova sposobnost. Njegova vest Je bila čista. To kar je napravil za Roka, saj tako je mislil, ne bi nlhbe drug napravil. Prepričan.Je bil, da gospodar ne bo nikoli zvedel za to. Predvideval Je, da so te brezpomembne količine, ki za Roka ne pomenijo nič. (Dalje prihodnjič) PROTI CHURCHILLU 3 Alanbrooke se posebej ukvarja s SRori, ki jih je imel s Churchillom in Američani pri velikih akcijah, na primer pri raznih izkrca- 1 vanjih. Alanbrooke je zahteval, naj čimveč nemških divizij vežejo v Italiji. Bil je proti i ofenzivi v južni Franciji in je zagovarjal preložitev velikega izkrcanja v Normandiji. Zato je imel spore tudi z Eisenhotverjem. Alanbrooke je meril-tudi na Balkan, toda Američani so bili pri bclločahju "močnejši. Alanbrooke meni, da bi bi! moral biti Churchill odločnejši in ne bi bil smel svojemu prijatelju Rooseveltu toliko popuščati. Taka razmišljanja so pomešana z anekdotami. Med njimi je nekaj zelo zabavnih. Alanbrooke opisuje na primer neki dogodek iz časov, ko so zavezniške armade prodirale v Nemčijo in je bil Churchill na fronti nekje blizu famozne Hitlerjeve Siegfridove linije. Lord piše: z NENAVADEN DOGODEK »Ko smo zapuščali glavni štab, je general Simpson diskretno vprašal Churchilla, ali želi pred odhodom morda uporabiti njegovo toaleto. VVinston je vprašal: ,Kako daleč je do Siegfridove linije?' Ko so mu povedali, da je do nje pol ure vožnje z avtomobilom, je dejal, da ne potrebuje toalete, a da se morajo ustaviti, brž ko bodo prispeli do Siegfridove linije.« Ko smo prispeli do Siegfridove linije, se je kolona dvajsetih, tridesetih avtomobilov ustavila in vsi smo svečano izstopili. Fotografi so se mrzlično pripravljali, toda Churchill se je obrnil k njim in jim rekel: i »Ta operacija je v zvezi s to veliko vojno, vendar pa se le ne sme fotografsko ovekovečiti.« »Priznati moramo fotografom, da so ubogali, toda zato sa ostali brez najnenavadnejše fotografije iz druge svetovne vojne.« »Nikoli ne bom pozabil njegovega otročje zadovoljnega obraza, ko je končal...« Veliki W. C. je uporabil famozno Hitlerjevo linijo za — W. C.! Vsekakor da tako zaznamuje Hitlerjevo »g .ialno« delo". To je ugajalo celo strogemu lordu Alan-brooku, čeprav mu pri Churchillu marsikaj ni bilo všeč. Alanbrooke sicer trdi, da je srečen, ker je lahko delal s takim človekom in da je v Churchillu spoznal genija, kakršnih je malo v svetovni zgodovini, kljub temu pravi: »Teh let dela z njim se bom vedno spominjal kot najtežjih in najtrših v svojem življenju,« *' § ' : j O EISENHOWERJU Alanbrooka so zaradi njegovega pisanja o Churchillu hudo kritizirali. Zameril ihu ga je ( celo lord Atlee, bivši premier in vodja labu- i ristov, ki pravi, da so Alanbrookovi memoari 1 antibritansko delo, ker prikazujejo v n« ugodni luči »vojne šefe«, ki so bili celo na individualne ali kolektivne odstope v znak protesta proti Churchillovemu ravnanju z njimi. Atlee pravi, da je bilo po Alanbrookovcmi mnenju s Churchillom že med vojno »končano«, da je bil izčrpan in star in je bilo zato pričakovati njegov zlom, vendar — »That human battleship is stil at fload« (ta človeška vojna ladja še vedno plove). Časopis »Sunday Express« pa v svoji kritiki Alanbrookovih memoarov pravi: »Kje bi bili britanski generali z Alanbrookom vred danes, če ne bi bilo Churchilla!« Portret Eisenhotverja v Alanbrookovih nie-moarih je po pravici izzval mnogo komentarjev, ugovorov in zamer, če je bil general Eisenhower resnično takšen, kakršnega je prikazal Alanbrooke, se moramo res vprašati, kak3 je mogoče, da so zavezniki • takšnim vrhovnim poveljstvom sploh zmagati. c (Dalje prihodnjič! • zadnja stran »zasavski tednik* Piše: Franc Slapnik-Bortt Vtisi s poti po Afriki Zanimiv dogodek pred 79 leti v Trbovljah 14. julija 1884 je obiskal tn vsi višji uslužbenci v pa-Trbovlje na povabilo mogot- radnih uniformah z rudar-•cev premogokopne družbe, skimi čeladami in zelenimi ki je imela takrat osrednjo cofi na njih. Potem, ko so direkcijo na Dunaju, Franc mu opisali rudnik in prido-Jožef I. Za ta obisk so pri- bivanje premoga, so Franca pravili na planoti pod Dobr- Jožefa I. prosili, da je princ veliko kopico premoga, ki tisnil na gumb, ki je bil po-so jo obdali z važami, da je vezan z vžigalnikom v mini izgledala, kot da bi bil hrib- pod »hribčkom«, ček sredi planote. Zadonela je eksplozija, iz Žandarji so Dobrno tedaj »hribčka« pa je pognalo predobro zastražili. Slavnostna mog. Tako je bilo predočeno tribuna je bila postavljena delo rudarjev in pridobiva-nekaj vstran od »hribčka«, nje premoga. (Rudarji in Franca Jožefa I. so pričakali drugi so ta dogodek opazo-na Dobrni generalni direktor vali od daleč in ga seveda humor - humor - humor — Vaša žena se bo morala odločiti, cene neprestano rastejo drugače komentirali!) Dunajski visoki rudarski uslužbenci pa so za to »iznajdbo« prejeli odlikovanja! Franc GUČEK Tragična usoda »samotnega pomorščaka« Te dni so v majhnem zalivu nekega azorskega otoka odkrili truplo francoskega raziskovalca Reneja Lescom-besa, ki je 31. marca letos odplul s svojim sedem metrov dolgim čolnom iz Poin-te-a — Pitre z namenom, da bi preplul Atlantski ocean v smeri zahod — vzhod,. Truplo so po naključju odkrili ribiči v nekem manjšem zalivu Cvetnega otoka. Kaže, da ga je morje naplavilo na obalo že najmanj pred mesecem dni, ker je že skoraj povsem razpadlo. Enaj"stletni zločinec Enajstletni Kenneth War-ner iz Jolieta v ameriški zvezni državi Illinois je pod vplivom televizijskih kriminalnih iger obesil na vrv šest mačk. Nato je po naključju srečal štiriletno Lynn Ann Cozlovskl In tudi njo tako umoril. Minister za rudarstvo in finance v Adis Abebi nas je sprejel in je pokazal veliko zanimanje in pripravljenost, da bi ’poverili združenju RUDIS Trbovlje vsa raziskovalna dela na področju rudarstva, kasneje pa tudi obdelavo projektov in opremo novih rudarskih objektov za eksploatacijo. Podpisali smo pogodbo za dobavo treh kompletnih vrtalnih garnitur naše domač» proizvodnje v vrednosti cca. 100 tisoč dolarjev. Izrazili so željo, da bi v najkrajšem času potrebovali še deset kosov istih garnitur za vrtanje in raziskave. Proizvodnja pridobivanja zlata je dobro razvita. V STT Trbovlje trenutno že pripravljamo ponudbo za izgradnjo pralnice zlata, katere tehnologija je že osvojena, nam pa so dali na razpolago vso potreb- no dokumentacijo za izdelavo takšnega objekta. Če bosta naša oprema in objekt zgrajena kvalitetno in v ceni konkurenčna, menimo in smo se tudi sami prepričali, da imamo vse možnosti zgraditi v kratkem obdobju še en, morda tu-j di dva ista objekta. Tudi pri gradnji cest in opremi kamnolomov bomo nastopali z našo mehanizacijo. Ogledali smo si tri kamnolome v neposredni bližini Adis Abebe. Opremljeni so v glavnem s stroji italijanskega izvora, transport in. nakladanje pa je ročno in zelo primitivno. Dogovorili smo se, da bi STT poslala na poizkuš-njo drobilec, kar so z zanimanjem in zadovoljstvom sprejeli na znanje. To naj bi bil neke vrste eksperimentalni drobilec, katerega obratovanje bi si lah-ko ogledali tudi ostali intere-. senti. CESARJEVO GLEDALIŠČE V ADIS ABEBI / Ifaitauhiin afvia CHRISTINE KEELER • Tistega dne, ko me je zapustila, sem • izgubil glavo. Z revolverjem sem stre- • ljal v vrata njene hiše. Rekli so, da • sem jo hotel ubiti. To ni res. Preveč • jo ljubim, da bi ji lahko želel kaj hu- • dega. Vse, kar želim, je, da se vrne k ,• meni in da jo rešim sramotnega okolja, • v katerem živi. • Šest mesecev sva živela skupaj. Spo» • min na to prekleto ljubezen me še znw- • rom preganja, POZNANSTVO Prvikrat sem videl Christino pred letom dni neke lepe julijske noči. To je bilo v Bayswater, v srcu londonske džungle, v četrti, kjer trgujejo z mamili in človeškimi telesi. Iz taksija, ki se je ustavil poleg mene, je vrisknil preplašen krik: »Kdo je? Blackle?...« Presenečen sem odprl vrata. Z vzdihom olajšanja je ena od deklet, ki sta bili v avtomobilu, rekla drugi: »Ne boj se, to ni on.« Kasneje sem zvedel, da je neki črnec preganjal Christino Keder ... In v temi me je zamenjala z njim. Tako sem spoznal njo, ki ml Je spremenila Mvljenje. . . Chrlstlna je imela prelep obraz. Velike črnci oči, visoke ličnice, čutna usta. Neodoljlvo očaran sem stopil v taksi, ki me je odpeljal moji usodi naproti. Potem se je vse odvijalo kakor v sanjah. Najprej smo se'oglasili pri Chrlstlnini prijateljici. Povedali so mi zgodbo o Blackieju. To je bil Christinin bivši ljubimec, ljubosumen in brutalen črnec. Ko ga je zapustila, se je zaklel, da jo bo ubil. Enkrat mu je uspelo vdreti v njeno stanovanje, kjer jo Je pretepal tri dni In tri noči. Drugikrat, ko je gledal grozljiv film, je prišel k njej s sekiro in jo sadistično mučil na najbolj rafiniran način .. Ponudila ml Je cigareto z mamilom, cigareto, ki razvnema želje ... po prvem dimu me je spreletelo. »Želite boljšo?« me Je vprašala. CHRISTINE KEELER »Da, če jo imate.« »Tedaj pojdiva kadit k meni.« Vabilo je bilo jasno. Ni ga bilo treba ponoviti dvakrat. Ponorel sem za njo. Gentleman ne more pripovedovati tega, kar se je zgodilo potem. A naslednjega dne mi je Christlna rekla: , »Hočeš živeti z menoj? Pri meni?« ; Vsak normalen človek bi odgovoril stokrat z »da«. Bil sem normalen in nasled-1 njega dne sem se pre- DVOJNO ŽIVLJENJE Na najino idilo je padla ena sama senca: nikakor ni hotela z menoj v mesto. Kadarkoli sem ji predlagal, da bi se šla sprehajat do West Enda, je imel