OGLAŠAJTE V	T71VT A AH 71S.Ti^Onn	ADVERTISE IN
NAJSTAREJŠEMU	H r\j /\ K. 1 11-^ NT i\\/ r\j i 1 Sk 1	THE OLDEST
SLOVENSKEMU		SLOVENE DAILY
DNEVNIKU V OHIO	JtLm. ^ JiL. JtLm T JL. ^ ^ mfikm	IN OHIO
★	EQUALITY	★
Izvršujemo vsakovrstne		Commercial Printing of
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 10, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 113
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 10, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 113
Novi grobovi
Mary matko
Po štiri-tedenski bolezni, ki je sledila težki operaciji, je v torek zjutraj umrla v bolnišnici Mrs. Mary Matko, rojena Serschen, stara 51 let. Družina Matko je dolgo let živela na R. D. 1, v Bridgeport, O.
Pokojnica je bila rojena v Glendale, Wi Va., odkoder je prišla s starši v državo Ohio, ko je bila stara eno leto. V Bridgeportu zapušča žalujočega soproga Franka, doma iz Bučke pri Krškem na Dolenjskem, sinova Franka in Jo-sepha, sestri Mrs. Lucille Myers in Mrs. Rose Wright ter brata Frank Serschen. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob dveh na pokopališče v Bridge-portu.
*
angela grill
V	Lakeside bolnišnici je umrla po daljši bolezni Angela Grill, rojena Hočevar, stara 47 let. Stanovala je na 14825 Hale Ave. Doma je bila iz vasi Kom-polje, fara Dobre polje, kjer zapušča sestro Marijano in več Sorodnikov. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, društva Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, podr. št. 10 SŽZ in Oltarnega društva fare Marije Vnebo vzete.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, doma iz Velike Vasi, fara Moravče, hčere Angelo, Mrs. Ann Novince, Danielle in Dorothy, vnukinjo Marilyn in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 7:45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob 8:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
#
Andrew curilovic
Po mučni bolezni je včeraj zjutraj umrl na svojemu domu Andrew Curilovič, stanujoč na 1008 E. 66 Place. Star je bil 68 let in je bil doma iz sela Podvozic, fara Leskovac, po-kraj Karlovac. Bil je član društva sv. Jožefa št. 99 HBZ. Tukaj zapušča soprogo Catherine in tri otroke, Johna, Andrewa in Mrs. Catherine Košir. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 uri iz Grdinovega po-grebneg^a zavoda v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9. uri in
nato na pokopališče Calvary.
«1
Hay kingsland
V	Johns Hopkins bolnišnici v Baltimore, Md., kamor so jo odpeljali v svrho redke operacije na srcu, je. umrla pet in pol leta stara Kay Kingsland, edini otrok družine Sidney i n Do-
. ^othy Kingsland. Dekletce je bolehalo na nenavadni srčni bolezni, vsled katere gre premalo krvi skozi srce in se otroke, ki trpe na taki bolezni naziva "Blue Baby". Operacije te vr-stanejo veliko, zato se je ^Uclidski veteranski klub, h kateremu pripada tudi veliko naših slovenskih veteranov, zavzel in potom raznih priredb, pri katerih so naši slovenski godbeniki brezplačno igrali, zbral fond, ® katerim se je financiralo pot •n zdravniške stroške za omenjeno dekletce, kateremu pa vsa Zdravniška veda ni mogla polagati.
Družina Kingsland živi na Ri-^er Rd. v Willoughby, O. Poleg staršev žalujejo za njo stara ^ati Mrs. Mary La Porte v ^ittsburghu, ter stari oče in ®tara mati Mr. in Mrs. Frank kingsland v New Yorku, in več ^cugih sorodnikov. Pogreb se ^0 vršil v soboto popoldne iz želetovega pogrebnega zavoda 458 E. 152 St.
IZJAVA
SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
Dnevni listi z dne 28. maja t. 1. objavljajo vest, da je justični tajnik gospod Clark tudi Slovenski ameriški narodni svet uvrstil med organizacije, ki jih reakcijonarni mogotci imenujejo "prevratne." Slovenski ameriški narodni svet deli to označbo z rnnogimi organizacijami, katerim je bila že prej očitana "nelojalnost," dasi ni bilo za tako obdolžitev nobenega dokaza. Prav tako ni očrnjevanje Sansa podprto z nobenim dejstvom, za katero bi se mogla po pravici rabiti beseda "subversive." Nasprotno je Slovenski ameriški narodni svet ves čas svojega obstanka z neštetimi dejanji dokazoval svojo lojalnost do ustave Zedi-n j enih držav, kije edino resnično merilo lojalnosti v tej deželi. V najbolj kritičnih časih vojne je Sans vzdrževal moralo svojih pristašev, večinoma delavcev v podjetjih vojne produkcije na vrhuncu; po Sansovi vzpodbudi so njegovi člani in njemu sledeče organizacije nakupile na milijone dolarjev obrambnih in vojnih bondov, podpirale Rdeči križ in vse ustanove, ki so delale za zmago zavezniških demokratičnih narodov nad pošastjo fašizma. Mnogo teh je dobilo priznanje za svoje delo od najvišjih oblasti. Mnogoštevilne so družine Sansovih članov, ki so žrtvovale svoje sinove za to zmago, in naštevanje vsega, kar je Sans storil na tem polju, bi napolnilo knjigo. Lojalnost Sansa je često dobivala priznanje merodajnih faktorjev, ki so pri njem iskali informacije, vabili njegove člane, da govore na radio za domačo in prekomoi'sko oda j o in mu dajali moralno oporo.
Če se sedaj nenadoma vse to označuje za prevratnost, tedaj bi se moralo sklepati, da je bilo ravnanje Zedinjenih držav v dobi vojne napačno, da so bili Teheran, Jalta, Potsdam zmote, daje bilo že stremljenje po ohranitvi tiste skupnosti, brez katere ne bi bil fašižem nikdar poražen, prevratno. Taka misel je seveda Sansu tuja, ker je prepričan, da so edino skupni napori združenih demokratičnih narodov rešili svet strašne usode, ki bi ga bila zadela, če bi bil fašizem izšel iz vojne kot zmagovalec, in enako verjame, da je ohranitev te skupnosti edino jamstvo svetovnega miru.
Slovenski ameriški narodni svet je bil in je lojalna ameriška organizacija, kar pa ne pomeni, da se ne bi smel posluževati ustavnih pravic, svobode govora, svobode tiska in predvsem svobode mišljenja, s čimer je nerazdružljivo spojena svoboda kritike. Zavedajoč se te resnice, glavni odbor Slovenskega ameriškega narodnega sveta odločno odklanja označbo nelojalnosti in smatra tako arbitrarno očrnjevanje za nasprotno vsem načelom in tradicijam ameriškega naroda in njegove zgodovine.
Ta izjava je bila soglasno sprejeta na letni seji glavnega odbora Sansa v Clevelandu, Ohio, 30. maja 1948.
SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET F. A. VIDER, gl. predsednik MIRKO G. KUHEL, gl. tajnik.
Naši graduantje
Hospilalizacija za dobiček ožigosana
V Clevelandu je v teku narodna konvencija Zveze katoliških bolnic. Včeraj je pred delegati govoril John A. McNamara, organizator neprofitne organizacije Hospital Service Association, ki je rekel, da so se zadnji čas začele zanimati za bolniško zavarovanje (hospitalizacijo) tudi komercialne zavarovalnin-ske družbe, ki skušajo gibanje izrabiti za dobičkarstvo. Dejal je, da ako se bolnice, ki so neprofitne ustanove, temu ne bodo uprle, bo morala vlada poseči v položaj.	^
"Jaz nisem proti profitnemu sistemu," je dejal McNamara, "sem pa proti temu, da bi privatne kompanije izrabljale bolne ljudi in bolnišnice kot neprofitne ustanove za kopičenje dobičkov z zavarovalnimi sredstvi."
Delavci pri Elwell-Parker Electric Co. stavkajo
Na stavko je odšlo kakih 400 delavcev v tovarni Elwell-Parker Electric Co. na 4205 St. Clair Ave. Pod zaščito policije na konjih- je včeraj dobilo vstop v tovarno kak ducat delavcev, med njimi devet žensk. Unija, ki pripada United Electrical Workers—CIO, vodi masno pik-tiranje. Do oklica stavke je prišlo, potem ko je uprava tovarne 2. junija naznanila, da se z unijo ne bo pogajala glede obnovitve delovne pogodbe, ker njeni uradniki niso podali zapriseženih izjav, da niso komunisti, kakor zahteva Taft-Hartleyeva postava.
Seja odbora društ. "Naprej"
Prosi se vse odbornike društva Naprej št. 5 SNPJ, da se gotovo udeleže seje v soboto 12. junija ob sedmih zvečer v uradu tajnika v starem poslopju SND, da se napravi načrte za piknik, ki se bo vršil v nedeljo 11. julija na farmi SNPJ-
Za Tafta so potrošili $55.000 v okraju
Iz finančnega poročila, ki je bilo včeraj predloženo okrajnemu volilnemu odboru, je razvidno, da je republikanska mašina v oklraju Cuyahoga pri minulih primarnih volitvah potrošila $55,000 v borbah proti Haroldu Stassenu. Njeni dohodki so znašali okrog $45,000 in ima torej okrog $10,000 deficita.
Iz Collinwood High šole so graduirali: Norma M. Alic, 15630 Larchmont Rd., John Barbo, 1283 E. 170 St., Dorothy Barta, 15809 Waterloo Rd., Rosemary A. Berish, 15633 School Ave., Esther Bostjan-cic, 19407 Shawnee Ave., Catherine G. Bozich, 382 E. 161 St., Milan G. Brdar, 479 E. 149 St., Eleanor A. Bubnic, 19710 Mohawk Ave., Betty Jane Cerjan, 427i E. 160 St., Raymond A. Champa, 13701 Rugby Ave., Christ J. Chermely, 704 E. 157 St., Robert F. Clapacs, 19181 Abbey Ave., Mildred Drugo-vich, 19600 Mohican Ave., Jack F. Gerbic, 689 E. 160 St., Raymond F. Germ, 677 E. 125 St., Edwin V. Grill, 17628 Nottingham Rd., Jennie I. Grzincic, 959 E. 67 St., Zora Ann Hora-kovic, 384 E. 160 St., Dorothy M. Hribar, 889 E. 137 St., Helen M. Hr^'^atin, 1155 E. 169 St., Sonia Jakulin, 616 E. 123 St., Rose Marie Jerkich, 15505 School Ave., Rosemarie Kaller, 766 E. 200 St., Helen L. Klein-dienst, 1434 E. 173 St., Walter R. Klemencic, 18117 Marcella Ave., Caroline J. Koncilya, 9002 Empire Ave., Joan L. Kopec, 16601 Kippling, Ursula J. Kohls, 18018 Nottingham Rd., Martha Kordich, 15305 Hale Ave., Robert F. Koss, 15707 Arcade Ave., Richard E. Kotabish, 1118 E. 176 St, Robert T. Kra-sovec, 384 E. 165 St., Helen M. Kuhar, 19400 Arrowhead Ave., Louis Lenart, 972 E. 144 St., Dorothy A. Lipanye, 761 E. 185 St., Nicholas A. Lucic, 12520 Maple Ave., Richard A. Malo vasic, 391 E. 162 St., Betty Ann Marolt, 17915 Marcella Ave., Edward J. Matoh, 15917 Holmes Ave., Julie F. Milican, 14309 Dar ley Ave., Dorothy Milinovich, 430 E. 157 St., Marjorie E. Misick, 216 E. 161 St., Sylvester F. Morel, 12229
E.	169 St., Robert J. Novak, 15400 Lucknow Ave., Ronald P. Ogrinc, 429 E. 158 St., Robert
F.	Osredkar, 810 Alhambra Rd., Walter Oswald, 17205 Grove-wood Ave., Gloria Marie Patrick, 18013 Hillgrove Ave., John R. Petkovsek, 1018 E. 171 St., Robert Pitkovnik, 19515 Mus-koka Ave., Stanley V. Pockar, 500 E. 112 St., Margaret A. Poznik, 1426 E. 172 St., Albert R.Princic, 18615 MuskokaAve., Betty Pugel, 15814 Trafalgar Ave., Theresa G. Radic, 19701 Muskoka Ave., Claire F. Rado-mile, 1562 E. 172 St., Elaine L Radomile, 1562 E. 172 St., Robert A. Richter, 1657 Hillview Ave., Jeanne E. Ropret, 19601 Kildeer Ave., Alice Rotar, 19709 Mohican Ave., Anthony S. Servel, 873 Alhambra Ave., Dolores J. Skiba, 1055 E. 145 St., Raymond L. Skocaj, 1034 E. 171 St., Dorothy A. Skufca, 13311 St. Clair Ave., Violet J. Spiler, 15618 Saranac Rd., Josephine M. Srdnjak, 16723 Waterloo Rd., Elsie L. Stanisa, 18516 Chapman Ave., Stanley Sterle, 19402 Kewanee Ave., Louis Strumble, ^ 15618 Hunt-mere Ave., Edward J. Svet, 18703 Kewanee Ave., Richard J. Tomazin, 819 Sable, Robert J. Tomsich, 15922 Whit comb Rd., Milan Trebotich, 10556 Remington, James E Tushar, 1230 E. 173 St., Stanley A. Urankar, 15008 Saranac Rd., Jeanne A. Valentine, 18608 Kewanee Ave., Betty Jane Zadnik, 17821 Marcella Rd., John E. Zaller, 15909 Pythias Ave., Margaret E. Zupančič, 1445 E. 175 St.
Sledeči veterani so tudi dobili svoje diplome iz Collinwood High šole: Anthony A.
Sovjetska zveza protestira proti vojni propagandi v Zed. državah
MRS. ROOSEVELT IN SOVJETSKI DELEGAT O RAZMERAH V AMERIKI
LAKE SUCCESS, 9. junija. — Pred komisijo Z N. za človeške pravice je sovjetski delegat A. N. Pavlov med ostalim rekel, da se bolnišnice v Zedinjenih državah vodijo "kot mesnice", vojni veterani pa da si morajo "kopati v parkih luknje, ker ne morejo dobiti stanovanj." V Rusiji take razmere ne obstojajo, je dejal sovjetski delegat.
Ko je Mrs. Roosevelt, Id je predsednica komisije,' slišala prevod govora sovjetskega delegata, j e odstranila slušalke z ušes, se nasmehnila in dejala:
"Veseli me slišati, da so v Sovjetski zvezi dosegli popolnost. Ampak v Zedinjenih državah priznavamo, da je še vedno mnogo stvari, k i potrebujejo izboljšanja."
ANČKA BO STORILA SMRTNI GREH. PRAVIJO VATIKANSKI KROGI
ATENE, 9. junija — Jutri se bosta v palači "grškega" kralja Pavla poročila princesa Ana in bivši romunski kralj Mihael. Poroka se bo vršila z opravili grške pravoslavne cerkve.
Ker pa je Ana rimska katoličanka, so v zvezi s tem nastale komplikacije. Sv. oče ni namreč hotel zaljubljeni Ančki dati dovoljenja, da se lahko poroči z Mihaelom, ki ne pripada "edino pravi cerkvi." Trdovratni Mihael pa vztraja, da se ceremonije morajo vršiti soglasno z običaji pravoslavne cerkve. Razlogov ima dovolj: če bi prestopil v rimsko katoliško cerkev, bi sicer bil "zveličan," toda on in njegovi potomci bi izgubili vse pravice na romunski prestol. Mihael pa se še vedno ne more pomiriti z idejo, da je njegov prestol šel po gobe, kajti v Romuniji se sedaj nahaja neka druga Ančka, ki sicer'ni princesa, ampak pri romunskih zadevah ima večjo besedo kot pa Mihael. To je Ana Pauker.
Tako bo jutri zaljubljena Ančka (princesa, namreč) storila "velik smrtni greh." Vzela bo krivoverca Mihaela kljub dejstvu, da Sv. oče te poroke ni odobril.
duhovnica otvorila sejo kongresa
WASHINGTON, 9. junija. — Danes je prvič v zgodovini ženska o tvorila sejo poslanske zbornice z običajno molitvijo. Bila je to ihetodistična duhovnica Anna Lee Stewart iz Chi-caga, ki je v molitvi pozivala kongresnike, da "pospešijo zaupanje namesto sumničenja in dobro voljo namesto sovraštva."
Njen mož je istotako duhovnik in pred kratkim je postal duhovnik tudi njen sin.
Kalcic, 1094 E. 66th St., Raymond F. Kocjan, 15926 Whit-com Road, Nick Latkovic, 3004 St. Clair Ave., Robert J. Blatnik, 1137 E. 140 St., Robert Debevec, Los Angeles, Calif. in Martin Zdolsek, 19011 Mohawk Ave.
Nota, ki dolži Ameriko kršitve resolucije Z.N., je bila poslana tudi Trygve Lie-u
LONDON, 10. junija—Moskovski radio je danes naznanil, daje Sovjetska zveza poslala ameriški vladi protestno noto, ker da se v Zedinjenih državah vodi nebrzdano propagando za novo vojno.
Radio poročilo iz Moskve pra-*	--
vi, da je sovjetska vlada vložila I sedanja Generalne skupščine svoje pritožbe, ker da ameriške j Združenih narodov glede mer, in nizozemske publikacije piše-' ki bi se jih moralo podvzeti pro-
jo o novi vojni.
Sovjetska nota, ki jo je včeraj izročila ameriški vladi sovjetska ambasada, se opira na resolucijo Združenih narodov, s katero je obsojena vsaka vojna propaganda. Kopija note je bila poslana tudi glavnemu tajniku organizacije Združenih narodov Trygve Lie-u.
Predstavnik državnega oddelka je izjavil, da ameriška vlada še ni sprejela sovjetske note glede hujskanja na vojno. Toda iz sovjetske ambasade so pozneje sporočili, da je nota bila poslana snoči ob osmi uri.
Nota navaja članek, ki je bil priobčen v "Newsweeku"
Moskovski radio je rekel, da protestna nota vsebuje med ostalim sledečo obtožbo:
"Kljub resoluciji drugega za-
ti vojni propagandi in vojnim hujskačem, in ki je bila soglasno sprejeta od strani članic organizacije Združenih narodov, se v Zedinjenih državah vodi nebrzdana vojna propaganda."
Radio je potem naznanil, da je v noti bil omenjen članek iz ameriške revije "Newsweek," v katerem članku se je razkril načrt ža uporabo ameriških zračnih sil, letalskih baz in atomskih bomb proti Sovjetski zvezi, posebno proti Moskvi, Leningradu, Kievu, Harkovu in Odesi.
Resolucija Združenih narodov, na katero se nota opira, je bila sprejeta na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov preteklega novembra. Med ostalini obsoja "propagando v kateri koli obliki, ki bi izzivala ali pa hrabrila grožnjo proti miru."
DOMAČE VESTI
Otroka se izgubila
Pogrešana sta Sandra Woj-ciak, stara 9 let iz 7702 Aber-den Ave. in 8 let stari Raymond Kvaternik iz 7708 Aber-den Ave. Otroka sta se včeraj malo po enajsti uri dopoldne skupaj podala igrat in se ju od tedaj ni več videlo. Išče ju policija.
Mar v Clevelandu dobimo davek na dohodke?
Za petami poročila, da so volile! v Columbusu odobrili mestni dohodninski davek, so se včeraj razširili govorice, da bo župan Thomas A. Burke v kratkem prišel na dan s priporočilom za sličen davek v Clevelandu. Ampak snoči je župan govorice zanikal, obenem pa poudaril, da bo moralo mesto dobiti dodatne dohodke potom zvišanja davka na posestva, ako bo hotelo izvršiti nujno potrebne izboljšave. Mestna vlada bo priporočila obdavčenje, dohodkov za kritje stroškov kot zadnje sredstvo, je dejal župan Burke.
Prvorojenka
, Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Fred Zele na 21986 Arbor Ave. ter pustile prav zalo hčerko-prvo-rojenko. Mati, katere dekliško ime je bilo Bertha Yanchar, in deklica se nahajata v Huron Rd. bolnišnici. Tako je postala Mrs. Anna Zele osmič stara mama, Mrs. Yanchar pa šestič. — Čestitamo!
Zaroka
Mr. in Mrs. Anton Mrsnik iz 20701 Goller Ave. sporočata, da sta se zaročila njiju hčerka Stana in poznani godbenik Valentine Grill, ki je iz poznane družine Mr. in Mrs. Joe Strazisar iz 19002 Arrowhead Ave. Oba sta aktivna člana pevskega zbora "Adrija". Bilo srečno!
Na obisku
Iz La Salle, 111., je prišla na obisk v Cleveland Mrs. Alice Bučar, p. d. Kovačeva Angelca. Nahaja se pri družini Mrs. Alice (Angelca) Per ko na 5119 Miller Ave., Maple Heights, O., kjer jo prijateljice in znanci lahko obiščejo ali pokličejo po telefonu, MOntrose 648 W. Mrs. Bučar je doma iz Volične vasi na Dolenjskem. Dobrodošla v clevelandski metropoli!
Osumljenec aretiran
Policija je včeraj držala nekega 25-letnega moškega, o katerem sumi, da je bil med trojico, ki je v ponedeljek zvečer oropala Kramerjevo gostilno na E. 185 St. Policiji ga je javila njegova lastna žena, ki je poročala, da ji je grozil z revolverjem. Bil je prijet in obtožen noše skritega orožja.
Mr. Zbašnik na obisku
Mr. Anton Zbašnik, glavni tajnik Ameriške bratske zveze, je obiskal naše uredništvo, ko se je v torek mudil v Clevelandu po uradnih opravkih. Od tu se je podal v Pittsburgh, Pa.
Poroka
V soboto zjutraj ob 10:30 uri se bosta poročila v cerkvi sv. Frančiška Mr. Joe A. Kadunc, sin Mr. in Mrs. John Kadunc, 1229 E. 71 St., in Miss Mary K. McLoone, hčerka Mr. in Mrs. Patrick McLoone, 1178 E. 74 St. Sorodnik i i n prijatelji so vabljeni k poročnim obredom-Novoporočencema želimo vse najboljše v zakonskem življenju!
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev)--
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) -—
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Mattnr April 26th, 1.918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
TRUBAR IN TRUBARJEVE SLAVNOSTI
Predaval L Cankar na "Ljudskem odru"
V Trstu 21. V. 1908
V mnogih župnijah ni bilo župnika—živel je veselo ali v Ljubljani ali v Trstu ter rabil svoje dohodke po svobodni volji. Nekateri župniki so nastavljali na farah namestnike, pa so zahtevali od njih tako visok davek, da jo je ubogi namestnik rajši popihal, nego da bi redil svojega rej enega dušnega brata. Časih so si nakupili duhovniki kar po več mastnih far hkrati, videli pa niso nikoli nobene. Zakaj bolj je bilo koristno zanje, daje veroval kmet v coprnice in hudiča nego v evangelij. <
Po vsem tem je naravno, da si je reformacija pridobila tal.
O brzem napredovanju reformacije piše Tomaž Hren , papežu Pavlu sledeče: "Leta 1597., ko sem prevzel svojo škofijo, je bilo v Ljubljani devet ali več luteranskih pridigarjev (poleg tistih, ki so se v šoli poučevali) in so zapeljevali to ljudstvo tako, da se je komaj dvajsetina prebivalstva priznavala h katoličanstvu!"
Ko je leta 1598. ravno isti škof svetoval nadvojvodinji Mariji, da naj prepove protestantom vstop v mestni svet, se je na škofovo bridkost izkazalo, da je premalo katolikov, da bi mogli voditi mestne posle in tako se je moralo pustiti v notranjem svetu četvero, v zunanjem pa šestero protestantov.
Škof Hren sam se bridko pritožuje, da je bilo ob tistem času na K,ranjskem 95% prebivalstva luteranskega. Seveda on pretirava, morda zato, da bi svoje protireforma-cijske in protikulturn"zasluge pokazal v svetlejši luči; toliko pa je gotovo, da je vse kulturno delo na Slovenskem dobivalo takrat svojo moč in vsebino iz protestantskega dela naroda. Kar se je delalo za duševni in socialni napredek, je bilo edino le delo protestantov; o kakšnem kulturnem življenju in nehanju na katoliški strani ne more biti govora, kajti katoliško je ostalo vse tisto, kar je bilo nevednega ali strahopetnega.
Z napredkom reformacije se vzdigne visoko kakor nikoli poprej in kakor ne pozneje dolgih dvesto let kulturno življenje slovenskega naroda; Ko pa je ob koncu 16. in začetku 17. stoletja z ognjem in mečem divjal po deželi zmagujoči katolicizem, je izginil vsak sled naše kulture in narod je bil pahnjen nazaj v najčrnejšo temo.
Kakšna je bila kulturna višina katolicizma pred reformacijo in po nji, o tem nam piše Trubar sam leta 1562. v predgovoru k svojemu slovenskemu prevodu novega testamenta:
"Slovensko ljudstvo je dobro, pošteno, zvesto, odkritosrčno, gostoljubno in blago . . ., ampak vse prehudo in preveč praznoverno, kajti to dobrosrčno ljudstvo stavi vse na Boga, na Devico Marijo in svetnike. Le mnogo maš bi poslušalo in ustanavljalo, za procesijami in k darovanjem hodilo, roženkrance moUlo, sveče prižigalo. Vse bi spravilo s križevem potom, z blagoslovljeno vodo, s soljo, s palmovo mladiko, s kajenjem in škropljenjem, z dolgim romanjem in zidanjem cerkva. Na ta način bi rado odvrnilo vse nezgode in kazni božje, različne bolezni, draginjo, vojsko in hudo uro. Na tak način bi nadalje še izganjalo hudiča iz oblakov, preganjalo ga s polja, iz hleva, od hiše in postelje; zadobilo bi s tem dobro letino, veselja, vina, živine, mir pred Turkom in dolgo življenje. Celo še mrtvim iz vic proti nebesom pomagalo in večno zveličan je zadobilo. In če je morda kdo iz hiše bolan, obljubita bolnik ali pa oče ali mati, ali kdo drugi namesto bolnika, da bo Devici Mariji, ali kakšnemu drugemu svetniku, v tej ali oni cerkvi doprinesel velik dar, tako na primer kravo, vola, tele, ovco, nekaj funtov voska ali pa vrednost v gotovem denarju ali pa tudi bolnikovo najlepšo obleko, ali pa navsezadnje dolgo romanje. Zavoljo tega romajo prav velikokrat v Rim, v Lurd, k Sentvolbenku, na Bavarsko in vsakih 7 let kar v Cahe na Nemško.
Poleg svojih farnih cerkva so zidali in še zidajo po vseh selih, po hribih in dolinah, po gozdih in lazih velike cerkve. Včasih kar po dve skupaj, tako da je v mnogih farah po štiri in dvajset in več cerkva in kapelic. Pa zidajo še zmerom dan za dnem.
In to babjeversko nepotrebno zidanje uganjajo le na povelje in ukaz lahkomišljenih, norih in brezčastnih ljudi, ki pravijo in lažejo, da se jim je v sanjah prikazala Devica
UREDNIKOVA POSTA
Prihodnjo nedeljo vsi na I piknik drušlva "Mir"!
Kot je že bilo naznanjeno, bo v nedeljo 13. junija priredilo' društvo "Mir" št. 142 SNPj! velik piknik na izletniških prostorih SNPJ.
Na piknik je vabljena vsa naša javnost. Za tiste, ki nimajo možnosti transportacije, je odbor preskrbel bus, ki bo dvakrat vozil, in sicer ob 2. in ob 4. uri. Obakrat bo bus odpeljal izpred Slovenskega doma na Holmes Ave., ustavil pa se bo tudi pri SDD na Waterloo Rd., na Bliss Rd. in St. Clair in na Babbitt Rd. Tajnik društva še vedno sprejema prijave tistih, ki se želijo koristiti z busom. Tajnika naslov je: 15800 Holmes Ave. (Tel. MU 5516).
Upamo, da nam bo vreme naklonjeno in bo dan kot nalašč za ta velik piknik v krasni naravi, kjer se človek najboljše odpočije in zabava. Pikniški prostori so sedaj zelo dobro urejeni — za otroke, mladino in starejše.
Odbor je pripravil dovolj jedače in pijače za vse posetnike. Za ples bo pa igrala poznana godba Pintarjevih fantov.
Torej še enkrat, ne pozabite v nedeljo 13. junija na velik piknik društva "Mir", na izletniških prostorih SNPJ!
I. Bostjancich, tajnik.
Piknik za obrambo našega naprednega liska
Prihodnjo nedeljo 13. junija bo velik piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave., v korist in obrambo naših naprednih časopisov "Prcsvete", "Proletarca" in "Enakopravnosti''. To je le ena priredba pod pokroviteljstvom Narodnega odbora za svobodni tisk, ki bo prirejena v tej sezoni piknikov in izletov.
Kot že vsi veste so trije naši napredni časopisi toženi, skupno za nič več, nič manj kot $1,200,000. To je res lepa vsota, s katero se ne samo lahko
uniči tri časopise, ampak najmanj deset ducatov.
Naši napredni časopisi s o last naprednih ameriških Slovencev in Slovenk. Gradili smo jih skozi dolga leta, jih čuvali in podpirali. Ti-le časopisi so nam skozi vsa leta zvesto in pošteno služili in čeprav so bili časi res težki, smo vedno našli sredstev, da jih ohranimo med nami. Zadnja leta pa so v zvezi s prihodom gotovih ljudi ogrožani tudi naši časopisi. Reakcija se dobro zaveda, da je prvi pogoj Za uničenje napredne misli, uničenje časopisov, ki to napredno misel oznanjajo.
Nikoli se med nas ni s toliko vnemo sejalo razdor in sovraštvo. Nikoli niso napadi na poštene in napredne ameriške Slove n c e bili tako strupeni kot so danes. Razlog za to strupeno gonjo je pač jasen in ni treba, da o temu govorim na tem mestu.
Kot prijatelji naprednega tiska boste prav gotovo prišli prihodnjo nedeljo na pikniške prostore Doma zapadnih Slovencev, ki so kot nalašč ustvarjeni za take priredbe. Pomagali boste dobri stvari, kajti čisti preostanek bo šel v že omenjeni sklad.
Na ta velik piknik vabim vse od blizu in daleč. Dom zapadnih Slovencev vam ne bo težko najti; to je tam, kjer smo bili na koncertu pevskega zbora "Triglav", tam kjer smo se tako lepo zabavali.
Pridite vsi napredni rojaki in rojakinje. Tako tudi pevci in pevkg naših zborov, seveda tudi zbora "Triglav". Ne smem pa pozabiti tudi kvartet štirih Tonetov, ki je tako imenitno prepeval pri prosti zabavi zbora "Triglav".
Igrala bo dobra godba Stanley Mauserja za vse plesaželj-ne. Odbor pa bo preskrbel za pijačo in jedačo. Torej v nedeljo 13. junija vsi na velik piknik pri Domu zapadnih Sloven-
cev:
Anton Jankovich.
Henry A. Wallace:
CALIFORNIJA IN NOVA STRANKA
Takoj za New Yorkom je Nova stranka bolj močna v Califor-niji kot pa v kateri koli drugi državi. Izkušeni politiki, ki sim-patizirajo z mojim programom, so rekli, da je nemogoče postaviti Novo stranko na glasovnico. Hoteli so, da bi kandidiral pri demokratskih primarnih volitvah, toda odklonil sem, ker sem čutil, da bi se storilo zmešnjavo pri celem vprašanju. Tisti, ki so v Californiji krožili peticije in zbrali blizu pol milijona podpisov, so storili najbolj značilno mojstrsko politično delo zadnjih let.
*
Leta 1944 in 1946 sem vodil kampanjo v Californiji kot demokrat. Leta 1947 sem ta.n podal poročilo glede mojega potovanja v Evropi. Izgledalo je po-polnoiAa jasno, da bo odmev na moj pojav v Californiji v letu 1948 pomenil veliko pri uspehu ali pa neuspehu kampanje. Sedaj, ko sem končal vrsto cali-fornijskih shodov in ne bom več do oktobra prišel tja, lahko rečem, da je čut za mir bolj močan
v Californiji kot pa kjer koli diligje v deželi, z izjemo v mestu New Yorku'.
Los Angeles, Oakland, Berkley in San Francisco so me presenetili s skupnim obiskom shodov s strani več kot 60,000 oseb. Zanimanje na področju Baya je bilo nenavadno goreče, ker je Stalinov odgovor na moje odprto pismo prišel prav, ko sem imel radio oddajni pogovor s Sidney Rogerjem, enim najbolj priljubjjenih komentator jev, kar jih je še ostalo pri radiju.
Napredni ljudje pri filmu so še vedno zelo potrti zaradi napada odbora za ne-ameriške aktivnosti ,toda pogum se jim vrača. Nekateri njih so prišli v to deželo iz Evrope in vedo, kaj se je leta 1932 in 1933 dogajalo v Nemčiji; srce se jim trga, ko vidijo, da jo Zedinjene države posnemajo.
Brezposelnost je za sedaj še vedno zelo razširjena v ameriški filmski industriji, ker se veliko število filmov nahaja v skladiščih in se jih le počasi da-
je ven. Hollywood je še samo senca tistega, kar je nekoč bil. Ko se mnoge sijajne pisatelje in proizvajalce izključuje iz dela in napada, umetniška vrednost filmov pada.
Z enega stališča je bil najbolj važen politični dogodek na mojem potovanju sestanek z 9,000 mehiškimi Američani v Los An-gelesu. V preteklosti mehiški Američani niso bili politično nikoli preveč aktivni. Toda sedaj —kot zamorci—izražajo svojo odločnost, da končajo z drugorazrednim državljanstvom.
*
Californija predstavlja čudno nasprotnost—je najbolj feudal-na veleposestniška, obenem pa najbolj napredna država Unije. Prosperiteta californijskega poljedelstva sloni v glavnem na izkoriščanju selečih se delavcev. Ko smo se nahajali v San Fran-ciscu, smo se sestali s predstavniki filipinskih poljedelskih delavcev, ki so stavkali proti obdelovalcem špargljov. Več sto stavkarjev se je vrglo iz njihovih domov, položaj pa je spominjal na slovito stavko obdelovalcev zelenjave v Salinasu pred nekaj leti.
Eden razlog, da je Californija napredna je, ker je mnogim ljudem zoprna oblast konservativnih kapitalistov. Ameriškega senatorja Sheridan Downeya (demokrata) sedaj smatraja za predstavnika velikih poljedelskih interesov. Naprednjaki se borijo proti državnemu oddelku, ki želi nadaljevati z namakalnimi deli v Central Valley za farme obsegajoče 160 akrov ali pa manj. Posestva družinskega obsega (mala posestva) pa so krvava potreba v Central Valley, ako se želi Californija osamosvojiti. Za novoprišlece, ki sedaj pre vlade vaj o v velikih mestih, se ne more skrbeti, ako se
poljedelstvo v Central Valley ne postavi na osnovno farm-dru-žinskega obsega.
V govorih v Oaklandu in San Franciscu sem pozval Novo stranko, naj leta 1950 postavi kandidata, da se porazi Sheri-dana Downeya. Na oba govora so posetniki, večinoma delavci,
navdušeno odgovorili.
*
Povsod sem opazil, da nekateri koservativni časopisi nenavadno pačijo vesti. Zanimiv primer je dejanje nekega časopisa v San Diegu, ki je poslal na shod fotografa pol ure pred pri-četkom, da bi slikal mnoge prazne sedeže. Ta isti časopis je napravil isto stvar leta 1946. Ko bo ameriško ljudstvo končno razkrilo, v kakem obsegu jih je tisk zavajal in goljufal, bo ogorčenje veliko—kot tudi mora biti.
Kot pravilo poročajo o mojih turah lokalni časopisi še 'precej pravično v svojih kolo-jnah; od časa do časa so izjeme taki primeri kot je bil v San Diegu. Pri uredniških člankih, seveda, pričakujem najhujše in to se tudi dogaja. To se mora pričakovati; uredniki so na splošno zvesti svojemu kruhu in maslu. Kar pa kritiziram, je premišljeno potvarjanje v časnikarskih kolonah ali pa prezi-ranje, da se poroča o jedru. Večina tiska v Zedinjenih državah je učinkovito zbrisala večji del mojega pisma Stalinu in ameriško ljudstvo bi nikoli ne zvedelo, kaj som pisal, da ni Stalin odgovoril.
Ameriški tisk ni nikoli bil na nižji moralni stopinji, z možno izjemo v napetih strankarskih dnevih Jeffersona in Lincolna.
Kdaj se bo Amerika osvobodila svoje pekoče vesti in se vrnila sama sebi?
"New Republik."
Apel vsem slovanskim Američanom
Marija ali pa kak drug svetnik ali svetnica. Nekateri se vržejo na tla ob belem dnevu pred ljudmi, kakor da bi bili božjastni; in po dolgem brcanju in pretvarjanju začno kvasiti, da jih je zagnala na tla Devica Marija ali katera druga svetnica; da je z njimi govorila ter jim zapovedala, da naj na tem ali onem hribu, v tej ali oni dolini ali v gozdu postavijo cerkev, da naj romajo tja s križi in banderi molit in darovati in mašo poslušat. In če bi tega ne storili, da bo Marija ali tista svetnica, ki se Je prikazala, vse žito na polju in vino v vinogradu s točo pobila, ter da bo poslala tako strahovito kugo nad ljudi in živino, da bo komaj tretjina pri življenju ostala."
(Dalje prihodnje)
Na našem potovanju po deželi v teh preteklih mesecih smo našli, da so najbolj navdušeni pod-piratelji Henry A. Wallacea Američani slovanskega porekla. Lahko se/računa, da bo velika večina slovanskih Američanov volila za Henry A. Wallacea, ker vedo, da je on kandidat, ki je za mir in zahteva, da se preneha z atom-bombsko diplomacijo in nasprotuje militarizaciji naše dežele.
Po smrti Roosevelta se je ozračje upa in zaupanja, ki je prevladalo v naši deželi, spremenilo v ozračje dvoma, cinizma in nesigurnosti. Preko morja so voditelji naših dveh strank vsiljevali drugim deželam vlade, ki so jih sami izbrali in so podpirali najhujšo nazadnjake in tirane širom celega sveta.
Domg, so dvostranski voditelji izključili kontrolo cen in povzročili nevarno inflacijo. V poskusu, da bi oslabili delavstvo, so sprejeli zatiralen Taft-Hart-leyev zakon. V nadi, da bodo zadušili opozicijo svojemu pohodu v vojno so uvedli "lojal-nostne prisege" in lov na čarovnice, grozili z odpuščanjem .ljudem, ki so se upali, da z njimi ne soglašajo in so odgovorni za val strahovanja proti narodnostnim skupinam, posebno pa proti slovanskim Američanom.
V tem vznemirjajočem ozrač-
j ju je eden človek stopil pogum-j no naprej, da zedini milijone i Američanov, ki so ostali zvesti ! idealom in navadam ameriške i demokracije. Ta človek je Henry A. Wallace—voditelj ljudskega pohoda za mir, za ohranitev naših civilnih pravic, za uporabo našega bogastva za dvig življenjskega standarda tu in širom celega sveta in za novo dobo upa in blagostanja.
Ameriški sen o demokraciji je v nevarnosti, da se bo spremenil v fašistično moro. Mi Američani slovanskega porekla se moramo zbuditi in pomagati, da se dvignejo še ostali. Slovanski Američani razljučeni in vznemirjeni zaradi politike dveh starih strank, se že navdušeno zbirajo okrog zastave Henry A. Wallacea in Glen Taylorja.
Henry A. Wallace lahko zmaga, ker on je edini, ki zagovarja progresivne pčtrebe ljudstva. Toda od nas je odvisno, da ljudstvo zve za njegovo poslanico in da se zbere okrog njega.
Z bratskim pozdravom,
Louts Adamič, svetovno znani pisatelj;
Zlatko Balokovič, svetovno znani violinist;
Leo Krzyoki, bivši podpredsednik Amalgamated Clothing Workers of America—CIO.
M. lljin:
PRIRODA IN UUDJE
(nadaljevanje)	>j
Preobrazba žive celice.
Ameriški učenjak MOHer, ki dela sedaj pri nas v Institutu za I genetiko, je poskusil obsevati mušico drozofilo z ROntgenovi-mi žarki. Pokazalo se je, da se pod vplivom teh žarkov pojavljajo nova svojstva stokrat pogosteje.
na najrazličnejše načine sestavljajo nova in stara svojstva, ustvarjajo vedno nove mušje pasme.
Naučili so se spreminjati na vse mogoče načine barvo oči, obliko telesa, dolžino kril in celo življenjsko dobo.
Ustvarili so pasmo, ki živi 30 dni namesto 60. Ustvarili so gi
gantsko muho, ki je dvakrat Učenjaki so se lotili dela in večja od navadne.
Naučili so se odločati, koliko sinov in koliko hčera naj se rodi v mušji družini. Kakor po naročilu je dobila neka družina 300 sinov in nobene hčere, druga pa narobe same hčere in nobenega sina. Vzredili so muho, ki leti k svetlobi, in muho, ki ji ni mar svetloba.
Skratka naučili so se voditi nastajanje in podedovanje svoj-stev, naučili so se delati vedno nove oblike—ne iz gline, ampak iz živega gradiva.
Poglavitni rezultat tega pr"' učevanja pa je bil, da so nam ti in mnogi drugi poskusi pomagali bolje znajti" se v zakonih dednosti in spremenljivosti svojstva.
V vsaki celici je nekaj drobcenih cevk—hromozomov. ^ hromozonih leži verižica zrnc-^ "genov." Od teh genov zavisij" svojstva, ki se podedujejo.
Mušica drogofila ima na P"' mer osem hromozonov. Cenijo, da je v the hromozonih okoli štiri tisoč genov. Kakršne gene dobi mušica, takšne pasme J®* Imamo gen rdečih oči in gen belih oči, gen črnega telesa in rumenega telesa, gen zapogn]®' nih kril, gen dlakosti, gen brez-očnosti, gen brezkrilnosti itd-
Učenjakom se je celo posfS' čilo narisati zemljevide, na terih lahko vidimo, kje se ndi^^' ja ta ali oni gen v hromozonih'
Če ima mušica gen kratkih kril, bo imela kratka krila. ^ ima gen sivega telesa, bo iniel^ sivo telo. j
Vsaka mušica dobi polovic" genov od matere, polovico od očeta.
Če dobi od očeta i nod mater® po en gen dolgih kril, bo gotO' vo imela dolga krila.
Kaj pa, če dobi od očeta g®" dolgih kril, od matere pa g®^ kratkih kril?
Tedaj zavisi vse od tega, kat®' ri gen prevlada.
Če prevlada gen dolgih se bo rodila mušica z dolS^! krili—ne bo se vrgla po marveč pa očetu.
Tako se podedujejo svojst^^ od pokolenja na pokolenje.
Kako pa nastajajo nova sVOJ stva ?	;^
Nastajajo tedaj, ko se izvrsi genih in hromozomih kaka spr® memba.
Učenjaki skušajo z vsemi i®" gočimi sredstvi vplivati na br^ mozome in gene, da bi jih sp^® menili in dobili nove oblike.
Vplivajo nanje z ROntgen°^', mi žarki, z radijem, s kemičm snovmi, z elektrišnim tokoD®' včasih tudi kar z nožem.
Sovjetska učenjaka čenko in Ščavinska sta vz® mlad kapus in izvršila,na nJ® kirurško operacijo: odrezala vršiček stebla. Na porezai^ ^ mestu so pognale mladike, katere .teh mladik so dale vrsto zelja—gigantsko zelj®'' ^ je dvakrat ali trikrat veČje o navadnega.	.
Ko so si ogledali celice S gantskega zel^a pod drobnog ^ dom, so videli, da se je ^ podvojilo število hromozo^^ Na prav tak način so dobih gigantski oves in gigantsko g šicc.
Če pojde tako dalje, bodo i li ljudje čudeže. Na poljih rastli gigantski klasi z gi^^
skimi zrni. V sadovnjakih se
drevje lomilo pod težo veli skih plodov. Konji velikani do prevažali tovore, krave-v kanke bodo dajale mleko-morda se celo ljudje sami menijo v gigante, če bodo nili, da je to potrebno.
Tako bodo morda P^i^ ' tega, da bodo delali iz slona.	. pO-
A sedaj se vršijo šele skusi s preobražanjem hro nov in genov.
Znatno več so dosegli lju nekem drugem področju: iz ^ stev, ki že obstoje v stavijajo v vedno večjem s ^ nove sestave, s križanjem borom ustvarjajo vedno pasme rastlin in živali-
lDalje prihodnjič)
10. junija 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
RESOLUCIJE SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
Na zborovanju glavnega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Cleveland, Oiho, dne 29. in 30. maja so bile soglasno sprejete sledeče resolucije:
Nova politična stranka
Ves čas svojega obstanka je Slovanski ameriški narodni svet stremel za dosego razumevanja ® prijateljskih odnosajev med svobodoljubnimi narodi na svetu- To naj bi bila osnovna po-^aga za pravičen in trajen mir. Ves svoj program je usmeril na podlagi ciljev, ki so bili zapisa-
v Atlantski listini in daleko-sežnemu programu pokojnega ®^anklina D. Roosevelta. Posvetili smo vse sile nase organizacije k pospešitvi zavezniške ^age nad silami fašizma, obe-pa imeli pri srcu koristi Baše domovine ter nacionalne demokratične pravice našega Naroda v stari domovini.
Nenadna smrt velikega pre-sidenta Roosevelta pa je povzročila, da je ostal povojni program neizveden. Njegovo ad-'^istracijo je nasledila druga, ki je sicer z besedami obljubi-
nadaljevati humanitarno de-lo pokojnega predsednika, toda Je obljube prelomila z dejanji, ki so baš nasprotni veliki bor-^i za pravičen in trajen mir. Politiko "dobre soseščine" je ■Nadomestila takozvana Truma-•Nova doktrina "trde pesti" in Pa Marshallov načrt, kar se je oboje porodilo v uradih wall-streetskih mednarodnih bankir-kartelistov in industrialnih "^iperialistov.
Aspiracije slovenskega naroda po Zedinjeni Sloveniji in na-% želje, da jih ameriška vlada pomaga realizirati, niso bile 'upoštevane. Nasprotno, na mi-'^vnih konferencah so ameriški •diplomati bolj zagovarjali kritične interese naših bivših so-^ažnikov nego upravičene za-^teve do smrti izmučenih slovanskih narodov. Ni še odjek-"^il zadnji strel topov, že se je pričela javna kampanja proti narodom Ln, prezirajoč ^jih brezprimerno junaštvo, za-^®la jih slikati kot "rdeče fašiste". Teorija, da "namen posvečuje sredstva" ni bila še ^enda nikoli tako točno izva-^^Ra. Administracija je na ta "^čin dobila ljudsko zaslombo ^ tako zunanjo politiko, ki je slovenskemu narodu odklonila slovenski del Jadranskega mor-K pustila na tisoče in tisoče Slovencev pod Italijo in kratko "^^lo odklonila vsako pravično Zahtevo po Slovenski Koroški, ^a takozvanem Svobodnem tr-^škem ozemlju je beseda "svoboda" zapisana le na papirju in tri leta po osvoboditvi ni še du-
ha ne sluha o kakih svobodnih volitvah. Sedanja administracija, uživajoča v svoji zunanji politiki podporo voditeljev demokratske in republikanske stranke, je torej onemogočila uresničenje tistih točk SANS-ovega programa, ki so predstavljale najsvetlejše dele našega slovenskega napora v Ameriki.
Povezana z vsemi reakcionarnimi silami v kongresu in izven njega skuša sedanja administracija odvzeti organiziranemu delavstvu pravice, ki si jih je priborilo v dobi Roosevelta. Njen namen za celotno uničenje progresivnih delavskih organizacij je tako očiten, da ga lahko opazimo ob vsaki priliki, dan za dnem. Dasi je predsednik Truman vetir-al Taft-Hart-leyjev zakon, kojega pomen so že "bridko občutile nekatere strokovne organizacije, je na drugi'strani jasno, da kot glavni predstavnik d e m o k ratske stranke ni storil nobenega koraka, da bi demokratski kon-gresniki in senatorji ne glasovali za ta zakon preko njegovega veta.
Sedanja administracija si hoče ustvariti političen kapital na račun civilnih svoboščin, katere je proučeval poseben odbor ter jrh priporočal za uzakonitev. Ista administracija pa na drugi strani neguje kongresni Odsek za neameriške dejavnosti, ki se poslužuje tudi neustavnih metod proti naprednim silam in tepta njihove civilne svoboščine. In kaj je storila administracija, da prepreči v nižji zbornici sprejem Mundt-Ni-xonovega predloga? Če bi bila res iskrena glede civilnih svoboščin, bi povzela vse možne korake, da bi ta neameriški predlog nikoli ne prišel v kongresu na glasovanje. To je ponoven dokaz, da administracija govori eno, dela pa drugo.
Nepotrebno je omenjati našo zunanjo politiko v vseh onih delih sveta, kjer se ljudski interesi krešejo z interesi oljnih magnatov in industrijskih kon-cernov. Ta politika, ki koristi le peščici velekapitalistov in že zahteva krvave žrtve v Grčiji in Palestini na stroške bodočih generacij ameriškega ljudstva, osovražuje Ameriko pri vseh osnovnih ljudskih silah in ruši mogočno podlago, na kateri bi imelo sloniti prijateljsko sožitje narodov sveta. S svojimi
enostranskimi koraki dan za dnem ignoriramo organizacijo Združenih narodov in ji izpod-kopavamo tla. Naša bofunska politika glede Trsta in Palestine je v posmeh vsemu značajne-mu svetu in ustvarja' upravičeno nezaupanje v naše obljube in zaveze.
Predstavniki a d m inistracije zatrjujejo, da so vsi naši koraki in ukrepi za atomsko oboroževanje povzeti za zaščito svetovnega miru, s silo, če bi ne šlo drugače, obenem pa dopuščajo in pomagajo širiti vojno histerijo v tisku in po radiju dan in noč ter zastrupljati nepoučeno publiko. Na drugi strani pa so se odprla vrata za mirno razrešitev bistvenih razlik med dvema glavnimo svetovnima silama — in kaj se je zgodilo? Baje smo v naglici zaloputnili vrata in zopet dokazali, da ne mislimo delati tega, kar govorimo.
Za nas slovenske Amerikan-ce in vse druge miroljubne državljane Amerike danes ni nič drugega tako važno kakor da se prepreči nova svetovna vojna in ukine živčna napetost, ki dela naš položaj skoraj nestrpen. Važno je, da se prijateljski odnošaji med našo Ameriko in slovanskimi državami obnovijo. Za nas kot delavce je važno, da se zaščitijo ogrožane pravice in ohranijo civilne svo-bodščine, paradi katerih je marsikateri izmed nas ali naših prednikov prišel v Ameriko in si za stalno tukaj uredil svoj dom.
Glavni odbor Slovenskega ameriškega narodnega sveta se globoko zaveda resnosti časa in velike nevarnosti za svobodno Ameriko in ves svet, a ko se razmere radikalno ne izpreme-nijo. Vidimo na obzorju le eno svitlo zvezdo, ki vodi nazaj na tisto pot, po kateri smo korakali pod vodstvom pokojnega Roosevelta. To je pot nove politične stranke, ki strogo obsoja sedanjo politiko naše administracije in njenih privržencev in predlaga v nadomestilo bistvene pogoje, da se Amerika povrne na tisto odlično mesto, ki ga je zavzemala predno so najodgovornejša mesta v vladi okupirali zastopniki Wall streeta. Zaradi tega glavni od-
bor SANSa, odobrava korake, ki jih je povzel izvrSevalni odbor na svoji seji 17. januarja 1948, ko je osvojil resolucijo ter podprl kandidaturo za predsednika Združenih držav na listi nove politične stranke Henry A. Wallace-a ter za podpredsednika Glen Taylprja. '
Izvrševalnemu odboru nalaga, da svojo resolucijo dejansko izvaja v tisti meri, ki je SANSova pravila in materijal-na sredstva dopuščajo. Zaveda se, da je mogoče nadaljevati naše delo le tedaj, ako pride v vladni administraciji do korenitih izprememb, ki bodo pripe-
ljale za krmilo z Wallace-om in Taylorjem na čelu nove demokratične sile.
Pozivamo tudi yse pozitivne slovenske sile v Ameriki, da se pridružijo SANSu v tej borbi za dosego tega cilja in namena. Apeliramo na vse slovenske Američane, da se poslužijo svojih državljanskih pravic; da se pravočasno registrirajo na svojih voliščih; da izkoristijo vse prilike v borbi proti vojni, za pravičen in demokratičen mir ter da v tej borbi vztrajajo do končne zmage demokratičnega ameriškega ljudstva.
(Predložil Mirko G. Kuhel)
RESOLUCIJA PROTI MUNDT-NIXONOVEM PREDLOGU
Nižja zbornica ameriškega kongresa je 20. maja z veliko večino glasov sprejela Mundt-Nixonov predlog, ki ogroža ustavne civilne svoboščine ameriškega ljudstva, če bi bil ta predlog uzakonjen, bi bil zadan smrtni udarec svobodni misli in svobodnemu govoru v Zedinje-nih državah. Ameriški progre-sivci in liberalci bi bili potisnjeni nazaj v temno dobo inkvizicije in zavladala bi totalna reakcija ter diktatura neznatne manjšine, ki bi se povspela na krmile.
Ameriški narod se že od svojega začetka bori za demokratične ljudske pravice in za izpopolnitev civilnih svoboščin, do katerih je civiliziran človek upravičen. Pokazal je drugim narodom pot in jih bodril v tej borbi za politične, ekonomske in socialne pravice. Milijoni in milijoni ljudi so že postali žrtve za dosego istih človečanskih ciljev. In teh ciljev in idej ne more zatreti in uničiti nobena sila na svetu. Reakcija, ki ima pohlepe po vladanju nad zapo-stavljenemi narodi in po sebičnem izkoriščevanju naravnega bogastva, ki pripada vsemu ljudstvu in ne le priviligiranim
izvoljencem, je čutila svojo slabost. Čim se je kpnčala najgroz-nejša vojna v zgodovini človeštva, je zopet začela razpletati svoje politične mreže, da navidezno na zakonit način zopet osvoji svoje izgubljene pozicije. Faktično pa se poslužuje najne-značajnejših metod, da svoje položaje utrdi in celo raztegne.
Progresivno gibanje v Ameriki, ki ga v glavnem tvori organizirano delavstvo ter progresivni izobraženci, je postalo ovira totalitarnim ambicijam vele-kapitala in njegovim raznobarvnim podvržencem. Postalo je nevarno tudi sodobni politiki v vladi udeleženih političnih strank, kojih značaj je v končni analizi enak in skrajno očiten: obe služita svojemu gospodarju kapitalu.
Namen Mundt-Nixonovega predloga je vsako progresivno in napredno gibanje z drastičnim zakonom ustaviti, ga razbiti in z ječo ter denarno globo ustrahovati njegove voditelje in somišljenike. Ta predlog ne govori o kaki ilegalni politični stranki, kajti na podlagi naše ustave razne politične stranke lahko obstojajo. Govori o neki svetovni zaroti, ki baje hoče po-
staviti v Zedinjenih državah totalitarno diktaturo. Da se taka diktatura prepreči, predpisuje in dovoljuje ta predlog popolnoma fašistične metode in policijsko kontrolo nad življenjem vsakega Američana, ki bi se ne strinjal z domačo in zunanjo politiko, bi kritiziral ali drugače nasprotoval njenim namenom.
Uzakonitev te postave bi pomenilo konec progresivnim delavskim unijam in organizacijam, ker bi v njihovi borbi za boljše delovne pogoje terorizirala njihove voditelje in posamezne aktivne člane. Pomenila bi množično diskriminacijo proti narodnostnim, verskim in poltnim skupinam, ker bi bilo nepostavno boriti se proti taki diskriminaciji. Pomenila bi strahovanje tistih državljanov in njihovih bratskih in kulturnih organizacij in ustanov, kojih predniki, ali pa sami izvirajo iz dežel, s katerimi Amerika ne bi imela prijateljskih odnoša-jev. Pomenila bi konec vsaki politični stranki, ki ne bi soglašala in ne lutkarila stranki ali strankam na krmilu. Taka postava bi dovoljevala hišne pre-jiskave in policijsko nadzorstvo [nad civilnim in zasebnim življe-jnjem vsakega naprednega dr-j žavljana. Le justični oddelek in 1 njegovi predstavniki bi imeli I pravico odločati, kdo je in kdo :ni lojalen; pravica zagovora na ; sodniji bi odpadla. Jezikoslovje I tega predloga je tako obširno in terminologija tako dalekosežna, da bi zajela dovsihmal vsakega državljana.
Če bi bil ta predlog uzakonjen, bi osmešil demokratične ameriške tradicije pred svobodoljubnimi narodi vsega sveta.
Glavni odbor slovenskega ameriškega narodnega sveta ostro protestira proti sprejemu tega zakona. Zaveda se, da bi bilo bodoče delo Sansa pod tem zakonom brezpomembno in bi med slovenskimi Amerikanci ne
mogel vršiti tistega dela, zaradi katerega je bil ustanovljen: boriti se za njihove interese in pomagati graditi prijateljstvo med Ameriko in slovenskim narodom v stari domovini. Stali bi pfed brezdnom, preko katerega bi ne bilo prehoda. Nasprotno pa smatra glavni odbor, da zavarovanju Zedinjenih držav ne preti nobena nevarnost ter da že obstoječe številne postave in zakoni proti nepostavnim razdi-ralcem naše države popolnoma zadostujejo.
Glavni odbor obenem poziva vse podržnice in Sansu naklonjene organizacije ter posameznike, kakor tudi vse ljubitelje svobodne Amerike, da protestirajo na pristojnih mestih proti sprejemu take postave teh zahtevajo od svojih zastopnikov v kongresu, da glasujejo proti sprejemu Mundt-Nixonovega predloga.
(Predložil Mirko G. Kuhel),
(SANS—Chicago)
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
II
Zastopniki
^^Enakoprarnosti ■k
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 E. 76ih St.
★
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO ]1101 Revere Ave. Diamond 8029
^9
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke

••v'*4^ v/č.*
. ......

WATERLOO WALLPAPER
STORE 15404 Waterloo Rd. KE 3648
Polna zaloga stenskega papirja. Imamo izkušene papirarje, ki vam napravijo prvovrstno delo. Cene zmerne.
THe IVI AY Company
Prijetni SPUN RAYONS
za ženske, ki nosijo polovične mere
a .
B

Prijaters Lekarna
prescription specialists 1 Zastonj pripeljemo na dom I St. Clair Ave., vogal E. 68 St. I	ENdicott 4212
Pri nas rade vol je
pripravimo zdravila za
pošiljke v jugoslavijo
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
paotamo in barvamo
Prvovrstno delo, zmerne cene. 'I Pokličite, da vam damo prost i| proračun.—Se priporočamo.
Geo. Panchur in Sinovi
16603 Waterloo Rd. — KE 2146
Trgovina s stenskim papirjem in barvo.
Wallpaper Steamer for Rent
Za cementna dela
kot pločnike in driveways
pokličite
JOHN ZUPANČIČ
18220 marcella rd__ke 4993
A FEATHERCUT
If you're the woman who wants a hair-da you cpn take care of easily, this is for you! There's nothing so casual, so charming, so
f«'nVthis' Feathercut! It makes baby fine hair look fluffy and fuller and it is particularly attractive for thick hair «vhich hn« Ko«« nrnm.Hv thinned Of course, the basis is a good short hair-cut and a good soft permanent, and the home permanents of the best .^oniifnptnrprR are excellent. Best of all, it s no trick to set this Jnd i^t it up in pin curls. The sketches show you how fn/o U Fofi the procedure outlined in 1, 2, and 3 above. Tie a ribbon behind your ears and lend a festive look when you're plan-Ring a sport date or an evening out. (See 4).
HARMONIKE
vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam po zmernih cenah
VSE DELO JE JAMCENO Se priporočam
ANTON BOHTE R. D. 2, Clymer, Pa.

1
Najlepši način, da odbijeto toploto . . . spun rayon obleka, mladeni-ško ukrojena, prave mere, za manjše ženske.
a. frost spun vzorec z belim peresom, z gumbi spredaj, lepo vdelan život. Rozaste, lilac, sive, aqua brave. 16',i-24Vž.
b. tenka rahla spun obleka v dveh komadih, ukrojena v najlepšem poletnem vzorcu; ima peplum in bele gumbe, črno, aqua, lilac, rozaste barve. 14VŽ-22VŽ.
c. frost spun z belimi progami in gumbi spredaj; krilo je nabrano, da lepo pristoja ob boku. Prijetna obleka v rozasti, lilac, sivi ali aqua z belo barvo. 16Vž-24Vi.
the may co. . . .sun 'n'-suds shop . . tretje nadstropje ontario
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Po takih nočeh je vstajala kakor pretepena; bolel jo je ves život, neprenehoma, neutrudno so ji v sencih razbijala srebrna kladivca, v povešene, nekoč otroško nadute ustne kote se ji je ugnezdila moška bridkost. Aksinjo so vročične noči starale .. .
Neke nedelje je prinesla' gospodu zajtrk in, ko je stopila na prag, se je približala lesi neka ženska. Pod belo ruto so ji gorele tako strašno znane oči. Ženščina je dvignila zapah in stopila na dvorišče. Aksinja je prebledela, ko je zagledala Na-tajjo, in ji počasi odšla naproti. Na čevljih je ležala Natalji gosta plast cestnega prahu. Ustavila se je in mrtvo spustila velike, zdelane roke; težko je dihala, poskušala je vzravnati pohabljeni vrat in ga ni mogla, zavoljo tega je bilo videti, kakor da gleda nekam vstran.
—	Prišla sem k tebi, Aksinja ... — je dejala in obliznila s suhim jezikom razpokane ustnice.
Aksinja se je naglo ozrla po hišnih oknih in molče odšla v poselsko hišico, v svojo polovico. Natalja je šla za njo. V ušesih jo je boleče dražilo šelestenje Aksinjinega krila.
"Od vročine me najbrž ušesa bolijo", — se ji je utrnila iz kupa misli ena.
Ko je Aksinja spustila Nata-Ijo v izbo, je zaprla vrata. Ko jih je zaprla, je stopila na sredo izbe in potisnila roke za beli predpasnik. Ona je vodila.
—	Po kaj si prišla? — je priliznjeno, skoraj šepeta je vprašala.
—	Tako sem žejna ... — je zaprosila Natalja in preletela soba s težkim, negibnim pogle dom.
Aksinja je počakala, da je Natalja spregovorila, težko zbirajoč besede:
—	Odbila si mi moža . . . Vrni mi Grigorija; ... si mi stria življenje . . . Vidiš, kakšna sem . . .
—	Tebi moža? — Aksinja je stisnila zobe in besede so ji kakor deževne kaplje na kamen — padale poredkoma. — Tebi moža? Za koga prosiš? Po kaj si prišla? . . . Prepozno si se domislila, da bi me preprosila! . . . Prepozno!
Aksinja se je z vsem telesom
nagnila vnic, stopila tesno pred. njo in se jedko zasmejala.
Poigrala se je, ko se je sovražniku ozrla v obraz. Tu je torej ona — zakonska, zapuščena žena — stoji pred njo ponižana, strta od gorja: tu je tista, zavoljo katere je Aksinja pretočila toliko solza, ko jo je ločila od Grigorja, da je odnesla v srcu kakor ostri samorod-ni kamen krvavo bolečino; tisti čas pa, ko se je ona, Aksinja, družila v smrtni bridkosti, je tale ljubkovala Grigorja in se verjetno posmehovala njej.
neomoženi, zapuščeni ljubici
— In ti si prišla prosit, naj ga zapustim? — je zahropla Aksinja. — Ah, ti, kača vero-1 Grigorijeve oči.
si te bo poželel? Zdravo te je zavrgel, pa naj si pohabljene zaželi? Ne dam ti Griška! To je moja zadnja beseda! Zgini!
Aksinja je divjala, ker je branila svoje gnezdo, zdaj se je maščevala za vse poprejšnje. Videla je, da je Natalja, ne glede na upognjeni vrat, še rav-noi tako zala, kakor je bila nekoč — lica in usta ima polna, čas jih ni nagubančjl — njej, Aksinji, pa se je, morebiti ravno po krivdi tele Natal je, prezgodaj spletla pod očmi pajči-na gubic.
—	Misliš, da sem pričakovala, da ga bom izprosila? — Natalja je dvignila od bridkosti pijane oči.
—	Po kaj pa si prišla? — je sopeč vprašala Aksinja.
—	Hrepenenje me je prignalo. I
Aksinjino hčerko so prebudili glasovi, predramila se je na postelji, zajokala in se poskušala dvigniti. Mati je vzela otročička v naročje, sedla in se obrnila proti oknu. Natalja je vsa drhtela in gledala na otročka. Suh krč ji je zadrgnil grlo. Iz detečjega obraza so jo z razumno radovednostjo ogledova-
IŠČE SE
2 ali 3 sobe za v najem za 2 odrasli osebi, ki sta zaposleni. Pokličite po 4.30 uri popoldne.
EX 9422
NE ZAMUDITE TEH POSEBNOSTIH
Lep bungalow s 5 sobami na enemu akru zemlje. Prostor na 2. *nadst.; pregrajena kleti fornez.
Zelo snažna hiša blizu Grove-wood Ave., primerna za veliko družino ali za "rooming." Dve loti lepo splanirani. Lahko takoj prevzamete.'
Naprodaj je cvetličarna in trgovina z raznimi predmeti za darila. Blizu E. 156 St. in Lakeshore Blvd. Zelo prometen prostor; najemnina nizka. Cena samo $3900.
Imamo še veliko drugih izvrstnih nakupov.
Pokličite
BEACHLAND REALTY 767 E. 185 St.. IV 1012
lomna! ... Ti si prva ukradla Griška meni! Ti, ne pa jaz . . . Vedela si, da je živel z menoj, zakaj si se poročila z njim? Jaz sem si samo vzela svoje, on je moj. Jaz imam otroka z njim, ti pa . . .
Divje sovražno je gledala Nataliji v oči, razburjeno krilila z rokami in izlivala prekipevajoči tok besed;
—	Griška je moj in ga nikomur ne dam! . . . Moj! Moj! Slišiš, ti? Moj .
nesramna, ti nisi njegova že na. Otroku hočeš vzeti očeta? Oho! Zakaj nisi poprej prišla? Nu, zakaj te ni bilo?
Natalja je bokoma odšla h klopi, se usedla, spustila glavo v dlani in si z rokami zakrila obraz.
—	Ti si zapustila svojega moža ... Ne vrešči tako . .
—	Razen Griške jaz nimam moža. Nikogar nimam na vsem svetu! . . .
Aksinja je začutila kako jo poprijema neukrotljiva jeza in pogledala na pramen gladkih in črnih las, ki so Natalji zdrknili izpod rute na roko.
—	Kaj si mu morebiti potrebna? Le poglej se, ta svoj skri-venčeni vrat! In ti še misliš, da
Odšla je iz izbe ihteč in opotekajoč se. Aksinja je ni šla po spremit, čez kako minuto je prišel ded Saška.
—	Kdo pa je bila ta ženska? — je vprašal in že očividno uganil.
—	Eh, neka sovaščanka. Natalja je prehodila kake tri
vrste od posestva in se ulegla pod grm divjega trna. Ležala je, ne da bi o čem premišljevala, skrušena spričo nepojasnjene bridkosti ... Pred očmi so Zgini, psica jj venomer poplesavale na punč-kinem obrazu Grigorijeve črne, zamolkle oči.
20
Živo, do slepeče bolečine se je Grigorij spominjal te noči. Zavedel se je pred dnem, premaknil roke, se zbodel ob ostro stmišče in zastokal od bolečine, ki mu je napolnjevala glavo. Šiloma je dvignil roko, jo prinesel do čela in otipal trdi, od strnjene krvi sprijeti čop las. Ko se je s prstom dotaknil boleče rane, je bilo, kakor da bi nanjo pritisnil žareče-oglje. Za-teglo je zaškripal z zobmi in legel na hrbet. Nad njim na drevesu js s steklenim zvene-
HIŠA ZA ENO DRUŽINO
se proda. 3 sobe spodaj, 3 zgoraj. Se lahko takoj vselite, ker je prazna. Nahaja se na 17802 Ingleside Ave. Za podrobnosti pokličite
EN 4592
PRENOVIMO — POPRAVIMO F O R N E Z E
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premen jamo stare na olje. Thermostat.
CHESTER HEATING CO., 1193 Additon Rd.. EN 0487 Govorimo slovensko
NUJNO RABIMO
stanovanje s 5 ali 6 sobami; v družini so mož, žena, mati in dobro vzgojen otrok. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče
HE 3259
4-družinski apartment
naprodaj; 4 sobe vsako stanovanje. Na E. 169 St. Prodaja sam lastnik.
1127 >/2 E. 169 St.
NUJNO POTREBUJEMO
hišo za eno aH dve družini v bližini E. 185 St. ali v fari sv. Jeromija. Kdor ima za prodati, naj pokliče
IV 7646
OD E. 185 ST.
Hiša za eno družino, 6 sob, garaža; v zelo dobrem stanju. Se lahko preuredi za 2 družini. Cena $9,000, ali dajte vašo ponudbo. Nobena zmerna ponudba ni odklonjena.
Za podrobnosti pokličite
KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.. IV 7540
STENOGRAFINJA
za lahka dela v pisarni. Stalni delo. Tedenska plača. — 5 dni tedensko.
WAGNER BAKING CORP.
910 E. 70 St.
njem otožno šelestelo listje, po-; ne da bi se premaknil; zdelo se žgano od slane. Črni obrisi vej j mu je, da to niso zvezde, mar-so s^ razločno risali na temno-^ več da polni, modrikastorumeni, modrem ozadju neba, skoznje neznani sadovi visijo na listnih si migljale zvezde. Grigorij je j peci jih.
gledal s široko razprtimi očmi,	(Dalje prfhoanfiS)
2IDJE IN ARABCI SPREJELI PREDLOG Z. N. ZA PREMIRJE
Po načrtu Bernardotta imajo borbe v Palestini prenehati jutri zjutraj
LONDON, 9. junija—Poročilo Exchange Telegrapha iz Kaira pravi, da je egiptsko zunanje ministrstvo naznanilo, da so Arabci sprejeli predlog za štiri-tedensko premirje v Palestini.
Istočasno je iz Kaira prišla
skupine pa je izjavil, da utegnejo biti vključeni tudi sovjetski opazovalci. Ta član pravi, da bo sam Bernadotte izbral dežele in število opazovalcev, ki bodo do-tično deželo zastopali. Pri tej izbiri pa se bo Bernadotte držal principa nevtralnosti.
Poročila glede vojne v Palestini pa pravijo, da so borbe nekoliko popustile. Egiptski bombniki so napadli Tel Aviv, toda poročila glede škode ni.
Iz Tel Aviva pa izraelsko poročilo pravi, da so Židje odbili napad Arabcev pri Musrari, ki je del Jeruzalema. Pri artilerijskem dvoboju so izraelske čete
zavzele nekaj arabskega ozemlja.
V GRČIJI SO ZOPET ^ USTRELILI 11 OSEB
ATENE, 9. junija—Poročila iz severne Grčije pravijo, da je bilo 11 oseb ustreljenih, ker da so se baje ukvarjale s komunističnimi aktivnostmi. Poleg teh pa je bilo obsojenih na smrt se šest oseb.
Monarhistično vojno ministr* stvo je naznanilo, da Je bilo v Pireji in Patrasu aretiranih 40 oseb, ki da so pomagale pri gu osebam vpoklicanim v annB" do.
vest, da je tudi vlada Izraela sprejela načrt posredovalca Združenih narodov grofa Ber-nadotta. Predsednik Izraela dr. Chaim Weizmann je naznanil v Parizu, da je njegova vlada pripravljena na sporazum za prenehanje sovražnosti v Sveti deželi.
načrtom, da se ustanovi opazovalno kontrolno oblast, ki bo pazila, da se pogoje za premirje ne krši in da nobena prizadetih strank ne bo na račun premirja skušala dobiti prednost.
Načrt za ustanovitev kontrolne oblasti sestavlja vojaški veščak v skupini grofa Bema-dotta polkovnik Rosher Lund.
Lebanonski minister v Kairu
pa je rekel da je Arabska liga	^ ^odo vključeni
ze poslala odgovor grofu Berna-dottu.
Soglasno s predlogom posredovalca Združenih narodov bi se vojna morala prekiniti za dobo štirih tednov v petek ob 6. uri zjutraj (po našem času ob 2. uri popoldne).
Priprave se vršijo za vojaško opazovanje
Čeprav še ni prišlo uradno naznanilo, se vseeno veruje, da sta obe strani pristali na premirje.
Medtem je ameriški vršilec diplomatičnih poslov v Kairu Jefferson Patterson posetil Ber-nadotta in se z njim pogovori glede priprav, da se ameriško armado, mornarico in zračno silo uporabi soglasno z načrtom za opazovalno službo.
Bernadotte se sedaj bavi
tudi sovjetski opazovalci
ŽENSKA IŠČE
hišno delo ali kaj za čistit. Pokličite EX 6412
JOHNNY SILKS
11118 GREENWICH AVE.
se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove nove trgovine, kjer si lahko nabavite najboljša jedila, meto. pivo in vino %a na dom.
Popravljale! ogrodij avtov in barvarji avtov dobijo delo
Prvovrstni delavci; visoka plača od ure. Počitnice s plačo; nočno delo.
HERTZ DRIVE-UR-SELF CO. 1865 E. 17 St.
Prosimo pokličite po 6. zvečer
Podr.št.3S.M.Z.
Pri podr. št. 3 S.M.Z. imajo sledeči odbor za leto 1948: Predsednik Charles Benevol, podpredsednik Martin Valetich, tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel.: IV 5658, blagajnik Martin Komachar, zapisnikar Joseph Hočevar, nadzorniki:— James Kastelec, Frank Videm-šek in Martin Valetich.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave,
Asesment se pobira pred sejo ali na 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with American-European cooking.
All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, outdoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop.
Phone 9126FS P. O. Edwardsburg, Mich.
OGLEJTE SI TA DOBER NAKUP!
Moderno, dobro zgrajeno zidano poslopje s 6 stanovanji: 4 stanovanja po 5 sob, 2 po 3 sobe. 4 zidane garaže: eno stanovanje je prazno Na 552 E. 123 St., severno od St Clair Ave., drugo poslopje od St Clair Ave. Je kot novo. Letni do hodek znaša okrog $3400. Cena $26,800. Upoštevalo bi se tudi za menjavo za hišo za eno ali dve družini.
Za podrobnosti pokličite
MR. JELARCIC DI 1046
(Prosi se, da ne motite najemnike.)
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
Iz zanesljivih virov poročajo, da bo prva skupina opazovalcev dospela v Palestino 36 ur po sprejemu premirja. Komisija je že imenovala 21 ameriških čast nikov, neki član Bernadottove
pop
* KONCERTI *
Vsako sredo in soboto večer, 8.30 uri
Cleveland Summer Orchestra
Rudolph Ringwall, dirigent 12. junija—HORTENSE MONATH, piano 16. Junija—JOHN SEBASTIAN, orgij ice 19. junija—LEONARD WARREN, baritone 23. junija—EUNICE PODIS, piano 26. junija—BORIS GOLDOVSKY, piano Vitopnice ledaj—BURROWS, 633 Euclid
Balkon 60c. 90c, $1.20 Sedeii pri mixah, SI.80, davek vključen
VINO! PIVO!
Imamo nad 40 najbolj po pularnih vrst piva in ale. Ce ne od $2.39 do $6.00 zaboj Ravno tako imamo veliko iz bero vina, cordials, šampanjca in Sparkling Burgundy.
Pripeljemo vam na dom na St. Clair, Nottingham, Col-linwood.
Pokličite
ANTON JANŠA
256 E. 156 St., KE 2570
D. B. A. Green Beverage
CEDAR POINT
'PleUf^flOUKcC 9^ ^ (fnecit «^*64"
FINEST BATHING BEACH IN THE WORLD
DANCING NIGHTLY
AMUSEMENTS BOATING FREE PARKING
ADMISSION Tit (including tan)
1,000 ROOM HOTEL BREAKERS
RAH AND mw* TO SANDUSKY
OHIO 2 (U. S. 6) Sandusky, Ohio
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM. ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE
15216 LUCKN0W AVENUE KEnmore 3662
PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
THIS is a genuine
TRIGIDAIRE
'Refrigerator
THAT NAME FRIGIDAIRE Is exclusive with thl$ one make of refrigerator.
The name FRIGIDAIRE Is a trademark. It's registered in the U. S. Patent Office. It is owned by General Motors Corporation. No other manufacturer can make a FRIGIDAIRE product or put the name "Frigidaire" on anything he does make^
This is important to you. So don't be misled by claims of "just as good," or "just the same."
Look for the name FRIGIDAIRE right on the product when you buy o refrigerator, electric range, electric water heater or home freezer. Be sure what you buy is o Frigidaire product.
TRI6HDAIRE!
TRIGIDAIREI TRieiOAIRl^^
CENE OD 185.00 naprej
LAHKA MESEČNA ODPLAČILA
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 St. Clair Ave.
PIKNIK
NA VRTU DOMA ZAPADNIH SLOVENCEV, 6818 Denison Ave.
V NEDEUO, 13. JUNIJA OB 2. URI POP.
Za ples igra Stanley Mauser orkester—pričetek ob 4. uri
Prireja Narodni odbor za Svobodo tisk s sodelovanjem društev o* zapadni strani mesta.