174. številka. Trst, v petek 24. junija 1904. Tečaj XXIX W Izhaja r«aJk dan H j» f* ob nedeljah in praznikih) ob 5/uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. «tA«e*ne Številke *e prodajajo po 3 novfc. (6 gtotink) i i tobatarcah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, • I i. Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, £t. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmeptu itd. OfliM In naročie sprejema oprava lista „Edinost", . t*»<-n plccolo štv. 7. — Uradne o^e od 2 pop. do 8 zvečer. "Jim oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON ItT. S70. Ciinost Glasilo političnega društva „Ldinost*4 za Priniorsko. edinosti je noć t Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 *ron, 3 mesece 6 krca. Na naroČbe brez doposlane naročnine se apiava De ozirt. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefranUovaai pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo iiat«. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianoa *tv. 13. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcilfl Jista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. is PoStno-hranilničn i račun št. 841.6V*. Hosko-japonsta mi (Brzojavne vesti.) Poročilo admirala Skrydlova na carja. PETROGR A [> 23 (Uradno). Br o;avka j» dsdni rsia 8fcryJlova na carja od 23 t. m. »e e'as : D,-ne ne je divizja ttrp^dovk, ki je na nco'«e pnvel-e odplnla doe 15. t. m. pod frejratniro 1 ajiiianon V nogradsiim. pr-vrotla v V ladivr stok s svoje ek?p?d:c je prot1 Japonski. Torpedovke s» »e približale pristanišču E«i na otoku Hokaido, v katero j a iadi mfgle niso mogle priti. Torpe-d >vke bo zaplenle vpo trgovskih ladij in eno transportno ladijo. Kao ladijo bo pripeljali semkaj. L'st'ne ladij in tovori eo pokazali, d« je ve?in i tjh trgov nakih ladij vozila ribe in riž v luke Sa9e^o in S monce* ki. Iz Liiaojanga. PETROGRAD 23. Vojni dooisnik »No-v..je Vrema« je sporočil včeraj 19. t. m. iz Ii;ao'anga: Danes po Doči je bilo slišati za Haičengom Bilno streljanje. Nfjbrž je pr šlo po uoči na jogu do spopada, oziroma bo zo-j et Japcnci obetre'javali Kaiču. Stieljanje je tia nlo od 6. ure zvečer do 2. UTe popj-luncči. * LONDON 23 R euttrjev biro je prejel i brzojavko iz Liaojanga : Zdi ee, da je general Kuropatk n povsod navzoč. Govori se. da j«* v bitki pri Vefantianu pregledal vso rusko fronto. Obe japonski armadi, podpirani od nekih tet nahajajoč h se na severu, se {utegnejo združiti vsak trenotek. Japonske čete ob zalim L'»fttnngn trpe mn< eo od 10. t-H^u. »aicu dtžsvja, kar otežuje tudi vojno gibanje. I Boj pri Kaiču. PETROGR Al)' 23. Dopisnik lista »Ruse je sporočil sledeče podrobnosti o dogedsih i pri Kaiču dne 20. t. m.: O) fi. uri ee je posrečilo Japcncem obiti desno rusko krilo. Pričelo je strahovito strel a oje s topov. Ru?i so inceli mnego izgub. Med streljanjem se je peljal mimo vlak z ranjenci. Poik kozakov je poskusil z obupnim naskokom rešiti ranjence, kar ee je tudi posreč o. Iz Vanteialiana so Bporočd:, da prodirajo Japonci naravnost proti rueki glavni vojsk1*. Japonci bo po vsej Koreji zaplenili živilo. Iz pred Port Arturja. LONDON 23. »Reuterjev birc« je prejel iz Liaojanga sledeče Bporočdo: Glaeom verodostojnih poročil te prodirajo sedtj Japonci prot: Port Arturju. Rmi so prepričani da se bo posadka bran la dokler bo imela ž veža in streliva. Najbolj izpostavljena je severna etran trdnjave. Mirovno posredovanje. KOLON J A 23 »Ko n. Zeitung« je pri-nes'a članek o eventueinem mirovnen posredovanju, ki je gotovo inspiriran od urfcda za zunanje stvari. Čil nek pravi, da je Rusija dosedaj najodločneje odklanjala ve»ako inozemsko posredovanje glede končarj* vojne z Japonsko. Nasprotno ne bi nikakor Japonska nasprotovala posredovanju kake u liemske države. Japonska se ni prevzela vs e t zado-blj«snih zmag na vojnem polju, ampak ho*e le deseči, za kar je pričel« tudi vojnc, da ne dobi Ruska nobenega vpliva v Kore i. Japonska se ne bi porn sijala pripozaati,Rusiji lastninske Jprav.ce na mandžurski železnici. Vs ed nevepehov ki so jih dosedaj imeli Rusi, na kopnem in na m< rju, ne more ruska vlada prenehati z b jem, čar a v no ja 1udi na ruskem močna struja kateri ni sedanja vojna z Japonsko s:mpatična ter že li, da se čim prej izvrš:. Nov napad na Port Artnr? Čl F U 23. (Reuterjev biru.) Tukaj sa s ri govorica, da »o baje včeraj jn v minoli neči Japonci energično napaa ino od Kaipinga. Usmrtitev vohunov. LONDON 23. Pred Port ArturjeTn eo Ruai obesili dva Japoica iq pet Kitajce/. IjaurLitev se je izvrš la na nseir, da so jo lahko videle japonske čfte. U; mrteni so bili ujeti kak-r vihuoi; cba Japonca sta bila najbrže inžen raka častn k?. Japonske in ruske odredbe. LONDON 23. Maršal Ojama je ostavil 21. t. m. Simoneseki ter pride koncem tedna v Takušin. Do teHa; ne pod vzamejo generali Kuroki, Oku in Nodzu nobenih večih od-, redb. Kuroki je baje dobil ukaz, naj spremeni fcvoj prvotni načrt tar naj podpira armadi generalov Nodzu in Oku, mssto da pro lira proti severu. Poročilo iz Vladivostoka PETROGRAD 23. »Novoje Vr^mja« j je prejela brzojavko iz Vladivostoka : Na ladiji >Sadomaru« se je nahajala japonska voj na blagaj na z zneskom 2 milijonovjenov v zlatu (10 milijonov kron). Japonsi so vrgli blagajno v morje, ko so se bližale ruske kri-žarke. Trije častniki ladije »Sadomaru« eo bili Anglež". A temu opaža »Novoje Y7remjac : »A n p I i i o H « i o 1 o « - - — 1 - 1 nevtralnosti«. D >pisnik »Rusa« dementira vesti o napadih Hunguzov ; on je prepotoval s samo enim kozakom vso vzt čno Mandžurijo, ne da bi naletel na kako četo Hunguzov. Sicer se dogajajo napadi, toda organiziranih hungužk h čet ni. Japonca, ki je bi vjet ca zaplenjeni angležki ladiji »Allantcvva«, je izdal kapitan za slugo. Vozil se je pa v kajiti I. reda. Razprave plembenega sodišča v Vladivoatoku so pričele 21. t. m. in bedo trajale 5 dni. Brzojavne vesti. Napad na odposlanca. PARIZ 23. »Agenca Havas« je sporočila iz Pori au Prince: Voz, v katerem sta se peljala po mestu na sprehod francozki in nemški cdpuBlantc, je bil napaden s kame-Djem. Odposlanca nista bila ranjena. Iz Bolgarije. SOFIJA 23 Minioterski predsednik Petrov in inin.BLtr za notranje stvari Petkov odpotujeta jutri na posiv knezov v Kv&sinc-grod. Nemško-belgijska trgovinska pogodba podpisana. BEROLIN 23. »Wolfov biro* je spo ročil iz Bruselja : Nova nemško-belgijska ■ trgovinska pogodba je bila včeraj v minister stvu za zunanje stvari podpisana od helgij-, skega ministra za zuna^e stvari in nemškega odposlanca. Francoski senat. i PARIZ 23. Senar je pričel rizpravo o i zakonskem načrtu glede odprave potika kon gregacijoniator. Predlcg senatorja (hamail-| larda (desnica) naj sa ta predmei stavi z j dnevnega reda, je bil po govoru uaučnega ministra Chaumiera odkloajea z ls8 t>roti 6d glasom. Minister baron Burian. DUNAJ 23. Državni tioaneni minister b>ron Burian je nastopil danes predpoludne svoje inšpekcijsko potovanje v Rosno in Hercegovino ter se je podal najprvo v Breko. Iz Pariza. PARIZ 23. G nera ni svet^departementa Seine je HOcijaliSta Sandraina izvolil s 50 glasi svojim pred^edn kom. Nacijonalist E?cu-ril je dobil 42 glasov. Minister Tisza. DI NAJ 23. Miniaterski predsednik Tisza je dospel semkaj danes zjutraj ob 7. uri is Budimpešte. Obtoženca oproščena. SEGEDIN 23. Porotno eodišee je danes — po večdnevni razpravi — oprostilo brata Vladka in .Jurija Sebus, ki sta bila obtožena da eta umorila poslanca Eremiča. Državni pravdnik je prijavil pritožbo nično3ti. Francoska zbornica. i PARIZ 23. Zbornica je pričela razpravljati danes zakoniki načrt glede nadzorovanja družb za zavarovanje življenja. Razprava nadaljuje v torek. Iz Severne Amerike. CHICAGO 23. Republikanski narodni konvent je imel včeraj zopet zborovanje. Predsednik prograinnega odseka je prečital program, ki je bil od konventa sprejet soglasno. Žolta nevarnost. Marica II. I. Pred desetimi leti je nemški cesar, Viljem II. Velezgovorni, narisal... žolto nevarnost... to se pravi : podobo, katere sujet je bila žolta nevarnost. Gotovo jo še pomnite, saj ee je ponašala po vseh večjih listih : Pod vodstvom Germanije gredo vse evropejske države na Vztok, kjer vstaja... Buda. Za časa sedanje rusko japonske vojske je pa neki japonski umetnik narisal e jntra-podobo žolti nevarnosti Viljelma II. in jo nazval »Evro- ->f>idreu" leiOai1 uJij . »Pride dan, ko se svet spremeni, ko iz Vztočne Azije vstane jedua mogočna država z novim sijajem in blestečim kultom. In ta dan naj bi bil še daleč?! Će mi, oba najmo-gočneji državi Vztoka (Japonaka in Kitaj), ki nas spaja jednakost kultura in skupnost plemena, stojimo drug drugemu na strani v VBaki sili, če smo vzajemno deležni na sreči in nesreči, potem bomo v stanu postaviti se po robu nasilnostim Evrope in krepko odbijati vsa žaljenja. V daljnjih kraj h se, seveda, ne vesele na tem«. Oprt na ta citat vodilnega japonskega lista izvaja Hugo Schwer, da heče Japonska vzdramiti stare kulturne države Azije, ter jim dati v obliki pušek, podvodnih min, topov in vojnih ladij tolifco evropske kulture, kolikor sa je njej sami zdelo potrebno vspre-jeti od te kulture, da potem, oprta na to neznansko silo, gospodarsko in politično uniči evropstvo v Aziji. Oficijelno taji seveda Japonska te namere in jih tira v smešn03t, ali ta namere obstoje in nahajajo živahnega odmeva v srcih vseh Azijatov, naj že pripadajo kateri-koli rasi. V jednem soglašajo vsi Azijati : v eovražtvu proti Evropejcem. Nikjer pa ni Evropejec tako srdito obsovraž-Ijen, kakor v tisti baje visoko civilizirani Japonski, kiee ;ma zahvaliti ravno Evropejcam, da je danes sila, s katero se mora računati. Ne, rumena nevarnost ni prazna domišljija, če tu li ne grozi Evropi sami. Ali pride morda čas, ko Anglija prime za roko Rusijo, da ee žnjo skupno postavi v bran proti sedanji zaveznici in nje azijatskemu privesku. Kajti gorje Evropejcem v Aziji, ako bi ta slednja «pra-vila v gibanje svojih sedemsto milijonov ljudi j. Sohwer očita angležkemu in evropskemu novinstvu, da nima zmiela za t3, k a k o so sedaj v nevarnosti naj vitalne j i interesi evropstva! Japonska, ki je najneizprosneji sovražnik Evropejcev v Aziji, uživa simpatije v večini prebivalstva Evrope, ki pa teveda crpi svoje nazore o državi mikada le iz znane operete in operetne literature sploh. Spisi, Bpisani pod čarom — ženatva v Japonski, pisma in poro- Sila s pJta, porojena od h'steričn h žensk, ugodno živečih v Japonski, mej tem, ko se njihovi možje trudijo v pota svojega obraza po nezdravih krajih Azije, da svojim ženam preakrbljajo sredstva za leno ž vljeoje : to so jedini viri, iz katerih evropsko občinstvo crpi pouk o japonskih odnošajin in nj h zvezah z vztočn m vprašanjem. Na drugi strani pa — da zadoščajo zahtevam mode — predstavljajo Rusijo kakor — barbarsko srednje evropsko državo, obljudeno samo od otepečev s knuto in od sužnjev, in proglašajo s tem urbi et orbi, da je (tedanja vojna boj napredka civilizacije (na japenski strani), proti sili teme in nazadka (ca ruski Etrani). Evropejec se torej v e\ r p»jskem novinstvu u'judno zahvaljuje istemu Japoncu za — klofute, ki mu j b Japo.ec zadaja v Aziji. Nu, s:mpatije ali 1 antipatije evropskih politikastrov — tako vsklika Sch\ver — bodo istotako malo kori- { stiia Japoncem ali škodile R :som, kakor n's:> svojedobno koristile Burom. * * Rszprava o bitai pri Vtfankovu še ni prenehala. A čim dalje se razvija, tem jasneje se kaže, kako so japonefili prvi hip grozno pretiravali, kakor jim je sploh že navada neposredno po vsaki sferi, ko še ni možno nj ho^ih poročil kontrolirati in pogajati nji - J hovih — laži. V čeraj smo naveli par resaiu ; nemških virov, iz h^terih izhaja, da je bil strat gični vspeh na ruski strani, a taktični vspeh Japoncev pa vsakako ni bil tak, kakor so ga razkrićavali japonofii'. Nu, danes mo- ( remo navesti par ruskih glasov, ki ša bolj krči o tisto namišljeno taktično zmago Japon-1 cev pri Vafankovu. »Novoje Vremjac piše: Ni si lahko misliti bolj divjega in žilavega boja, nego je bil oni dvsdnevni boj pri Vafankovu. Ta bo tvoril slavno stran ruske zgodovine, polno živih prič narodnega možtva in narodnega heroizoo?. O i častnika do vojaka : vbi so vrš li svojo dolžnost do domovine v teh dveh etraša h dneh. Dva dni so naši polki sijajno držali avoje pozicije, so prehajali v naskok in pritiskali na sovražnika. Kozaki na levem boku so vzeli dve japonski bateriji. Pevaje sr> šli naši vojaki v boj, navdušenje je bilo nenavadao. Palo je mnog > nt š h, ali še veče so bile izgube Japoncev. Naše kroglje so rušile 1~iuccua oft arvi, se je zgodilo" to l7olj od japonske, nego ruske. »Mo*koske Vjedomosti« izvajajo, da je že navzočnost čet generalov Stackelberga in Miščenka pri Vtfdnkovu in Sjujanu sama izpolnila veliko nalogo in donesla velik dobiček ruski vojski. Te čete so potegnile jabon-sko moč od Port Arturja in so določile usodo onim zadnjim japonskim divizijam, ki niso imele še nobene določene naloge in bi se gotovo približale pred trdnjavo portartursko. Navzočnost Stsckelberga in Miščenka pri Vafankovu in Sjujanu je omogočila Rusom, da 83 stopili v dotiko z dotlej nepoznanimi s lami Japoncev, izkrcanimi na Ijaotunskem poluotoke, o katerih ni bilo nič znano ne glede njihove numerične moči, ne glede kraja, kjer te nahajajo. Vojni kronist lista »Novosti« izjavlja: Vspeh i taktike generala Kuropataina se že pojavljajo. O i petih milijonov ruskih čef, ki jih bo megla Rusija v skrajnem slučaju po ' slati v vztočno Azijo, se je udeležilo dosedanjih spopadjv le 35 000 mož, a padlo jih je, oziroma ranjenih je bilo približno 4000 mož. < »d 3*50.000 mož japonske vojske pa jih je bilo že 120 000 v boju. »Novosti« povdarjajo še p< sebno, da niso Japonci dosegli dosedaj nijednega solidnega vspeha in niso mogli nikjer dobiti trdnih tal pod nogami. VTsaka namišljena zmaga je Btala Japonce velikih izgub in prav lahko morejo ponavljati sloveči rek : Še nekoliko takih zmag, pa ostanemo — j brez vojakov ! Japonsko posojilo. Pred nedavno je najela Japonska na Angležkem in v Ameriki vojno posojilo. Toda U dva zivernika sta stavila Japonski trde pogoje. Zavezati se je morala, dati v zastavo svoje carine ter poeojilo vrniti tekom 3 let. Tozadevno je prejela »Frankfurter Zeitung« iz Tokia sledeči dopis: Japonsko posojilo je bilo vaprejeto tukaj z zelo mešanimi čutstvi. Noben časnik ni zamolčal dejstva, da so trdi poboji, ki jih je stavila Angležka za Japonce poniževalni. V mnog h se je že jelo pojavljati proti-angležko mišljenje. Zaano mi je, da je tudi odličnih Japoncev, ki menijo, da je Anglija največ a sovražnica Japonske. Vsi časniki priznavajo, da je Japonska morala vsprejeti t*ke trde pogoje, ker ni mogla dobiti denarja na drug način. Med tukajšnjimi Evropejci prevladuje mnenje, da je to posojilo Japoncem več škodovalo, nego da so izgubili veliko bitko. Maršal Ojama. Kskor smo poročali pred dnevi, je bil imenovan vrhovnim poveljnikom japonske vojske na kopnem. Miršal O,ama je etar ža 60 let. Lata 1870 — 71 se je udelež 1 nemško-frsnoozke vojne v fracc >zkem taboru. Osoli leta 1880 je prišel z večim vojaškim odposlanstvom na Nemško, kjer g* je sprejel v avdijenci pokojni cesar Viljem I. V japonsko-kitajski vojni je zapovedoval japonskim četam, ki so zavzele Port Artur, ki je tedaj spadal pod Kitajsko. Japonska kultura. Ruski vojni poročevalec Nemirovlc Dan-čenko poroča, da eo Japonci skrunili trupla mrtvih vojakov. »Vojaški zdravnike, piše Nemirovič, »je videl iz grmovja, kako so Japonci prebadali in pobijali ranjenci. Ta so se pokazali Japonci barbare. Na nekem truplu je bilo 28 ubodcev. Oči so bile iztaknjeoe. Prmerjati bi se dalo te čine s čini baši-bozukov z rusko-turške vojne. General Simonov je napravil o tem zapisnik, ki eo ga podpisali francozki, angležki in španski agentje. To japonsko barbarstvo potrja tudi dopisa k »Tribune«, Pardo, ki piše: »Dospel tem v Liaojang. Cesto eem čul govoriti o krutosti Japoncev. Sedaj pa imam očitih dokazov za to. V Sajmaču, kateri kraj so Japonci zavzeli, a ga potem zopet zapustili, najdena sta bila dva ruska vojaka z zvezanima rokama, okrvavljenih prsij od velikih ran in — z odsekanima jezikoma«. Taki so torej tisti Japonci, toliko proslavljeni kakor kulturen element vztočoe Azije. Japonefili — sramujte se ! Financijelna nagodba med Hrvatsko in Ogrsko. Veliko delo, za katero je bilo toliko pehanja, radi katerega so ee morali ban in — njegovi delegatje tolikokrati voziti iz Zagreba v Budimpešto in iz Budimpešte v ~0---- > ----pCuuuouie, BCBbOjOU BO V Jllts- narne seje in tlušati poročila pododbora in gromeče proteste in burne pojave narodne volje in nevolje iz domovine : to veliko delo je sedaj razkrito pred hrvatsko javnostjo. Razkrito je in pokazalo je, da ni nič boljše nego glaB, ki je spremljal dolgotrajno in mukotrpno njegovo rojstvo. »Agramer Tag-blatt« pravi, da bi morali biti Hrvatje naj-skromneji in najzadovoljiveji narod na svetu, da bi mogli biti zadovoljnji s tako nsgodbo. Narodi pa ne smejo biti skromni in lahko zadovoljivi, ko gre z i varstvo svojih intere-eov in pravic, ker s:cer trpe škodo in so vrhu tega izsmehovani. Sklenjena nagodba določa r. pr.— in to se proglasa celd za zelo; ugoden moment za Hrvatsko —, da se črtajo vzajemne zahteve do konca leta 1903. To pa v resnici ni na korist, ampak na škodo Hrvatov. Kajti, toliko v zmislu nagodbenega zakona od ieta 1868., kakor tudi po rezultatu korektnega zaračunavanja, nima Ogrska sploh nič zahtevati od Hrvatske, ker tudi predplačila, ki jih je dobila Hrvatska za časa provizorija, je dobivala le na račun lastnih davčnih dohodkov ! Pač pa ima Hrvatska mnogo zahtevati od Ogrske. Zahtevati mora, da se jej za časa prejšnje nagodbene peri-jode in za dobo provizorja — torej za dobo kakih petnajstih let — predlože natačni izkazi o nje dohodkih. Če se torej čez vsa to napravlja križ, je to podaritev na korist' Ogrske v znesku kake pol milijarde' kron. Da je temu rea tako, izhaja iz ne-, kega drugega določila nove financijelne nagodbe, kjer je rečeno, da bo Hrvatska odslej Je po takh investicijah i z državnih posojil prispevala za obresti, ki so res skupne v zmislu nagodbenega zakona od leta 1868. Ta »odslej« ovaja, da doslej ni bilo tako in da so morali Hrvatje prispevati k obrestim tudi za taka posojila, ki eo se investirala le Ogrski na koriet in katere investicije niso bile skupne. Če pa pomislimo da se je blizu ves državni dolg porabljal za take investicije, a bo Hrvatje vendar morali ves čas prispevati kakih 20 milijonov na leto v plačevanje obresti od tega dolga — potem vidimo, da izgube Hrvatje samo za zadnjih 15 let kakih 350 milijonov, ker se je napra-l vil križ čez vse, kar je bilo konca ltta 1903.' A tudi v bodočih 10 letih bodo morali Hrvatje pkčati kakih 200 milijonov na ta naslov. A vrhu te škode bodo morali Hrvatje še nadalje poslušati, da jih Ogrska »vzdržuje«. Menda je že to dovolj v omačenje sklenjene fi laacijelne n:godbe v meritornem pogledu. »Novi Srbobranc pa beleži nekaj z fjrmalne strani, kar je v cajstrožjo obsodbo za hrvatske delegate. Rečeni srbski list trdi namic5, da so bili vsi tisti spopadi med ogrsko in hrvatsko regnikolarno deputaciji* le mojsterski zasnovana — komedija, pesek v oči: da so se mogli z jedne strani hrvatski madjaroni ponašati se svojim junišiim vede njem, a Madjari da se morejo na drugi strani hvaliti, kako kavalireki eo nasproti Hrvatom. To so ednešaji, ki izživljajo ogorčenje, j Nečuveno je, kako oni činitelji, ki so poklicani, da čuvajo življenski interes Hrvatske, lahkomišljeno in grešno izdajajo ta interes brezvestnemu sovražniku in slepe v-o politično javnost s premeteno uprizorjenimi komedijami. Proti takemu stanju stvari bi se moral dvigniti narod k-ikor jeden mož. In ta narod ee je res začel zbirati v gromeče proteste in se združuje v klic: dajte nam finan-cijelno samostojnost, pustite nas, da bomo sami plaSevali in eami porabljali te dohodke. V tem pa so izvestoi ljudje, najeti od sovražnega tuj nstva, začeli kričiti za »Hrvatstvo slavno« in za »prenavljanje v Kristu«, da b tem razbijajo toli potrebno koncentracijo narodovih sil, da kvarijo akcijo, ki jo je zdravo jedro naroda zapričelo toli nadobudno. To je zločinsko, kar ti življi počenjajo pod izdajskim klicem: za »Hrvatstvo s'avno !« Lepo, mamijivo zveneča geslo naj služi v najgrše namene. I Bratski slovenski akadeinieni mladini. Srbska akademična mlndina slavi v septembru t. 1. na slovesen način stoletnico ustaje in početka srbskega oslobojenja iz-pod turškega jarma. Na to slavnost je beligrajska veliko-šolska mladina povabila vsa akademična društva južnih Slovanov, da bi se o tej priliki sešli vsi skupaj v Belemgradu ter imeli jugoslovanski akademični kongres. V to svrho so nas poslali iz Belegagrada, da Vas, slovensko aaaueuiiuuo 1IJIHU.IUO, pu vauiuiu na iu Dia,- nost. Bratsko akademično društvo »Slovenija« na Dunaju je Hprejelo naše povabilo in sa nam stavilo na razpolago, da nam v tej stvari pomaga, v kolikor se tiče slovenskih tovarišev. Zato prosimo Vas, ostale korporacije, da se glede vseh obvestil obrnete na imenovano društvo. V nadi, da se našemu pozivu odzovete, vas bratski pozdravljamo in kličemo : Na svidenje v Belemgradu ! V imenu beligrajsne velikošolske mladine: Lju-domir Nes 6, pravnik ; Gliša Elezov'ć, stud. i phil. • f Drobne politične vesti. Avstrijska trgovinska politika proti Črnogori. V industrijal -nem svetu na Dunaju je vitez Vukovič, kakor zastopnik spljetske trgovinske zbornice, sprožil vprašanje trgovirsie pogodbe s Črno-goro. Vitez Vukov.č je najstrožje obsojal trgovinsko politiko naše države nasproti Črnogori, s katero nimamo nikikega trgovinskega dogovora, kar je na veliko škodo za južno Dalmacijo. Razlogi, ki jih je navajal vitez Vu?ov <5, so bili tako ostri, da je odber odločil proglasiti Vukovicav govor strogo zaupnim. Ali njegovi rezlogi sa predlože kompetentnim činiteljem, ker so osnovani in nepobitni, j Nov češki list na Dunaju. _ Pričetkom oktobra prične izhajati na Dunaju nov češki list pod naslovom : »Videmskv Merkur«; izdavalo ga bo »Slovansko trgov-! sko društvo na Dunaju«. List bo imel nalogo, da pripravlja goepodarsko, financijelno in' trgovsko politično organizacijo češkega prebivalstva na Dunaju in v Dolnji Avstriji. Nadalje bo deloval list za čim ožje zveze obrtnih, trgovskih in induatrijalnih odnosajev čeških dežel z jugosIovanBsimi pokrajinami. Iz Hrvatske. Vladna stranka kandidira v veliko-goriškem okraju v sabor (namesto pok. Bresztvenskega) Nikclo Hribarja, posestnika ve.iico-goriškega. »Narodne novine« pišejo, da se zamore izvolitev Hribarjeva smatrati za gotovo. Kakor naslednika upokojenemu velikemu županu belovarskemu se imenujeta umirovljeni podžupan Georgijevič in baron Metel Ozegović. f Nezadovoljstvov nemški voj-s k i. V »Berliner Tageblattu« piše neki častnik, da vladi v nemški vojski velika nezadovoljnost, ker se o povišinju daje prednost vojakom, ki so plemiči. V nemški vojski se del9 častniki v dva razreda, v plem Če in neplenciče. Za to razmerje so p> mnenju pisca odgovorni častniki cesarskega vojnega kabineta, v katerem so sami plemiči. Dnevne novice. Iz sodne službe. Sodni adunkt dr. Iv. Dalia Zonca v Pazinu je imenovan na-mestnikem državnega pravdmka v Ro-j vinju. Trnovska župna cerkev v Ljubljani. Včeraj je minjlo 50 let, odkar je pokojni ljubljanski škof Anton Alojzij \Volf položil temeljni kamen za novo trnovsko župno cerkev. V proslavo te petdeEet letnice je bila cerkev predsinoči in bo tudi bodoSo soboto električno krasno razsvetljena. Saj ne vedo vec, kaj pišejo ! V Šmarjah pri Jelšanah na Spodnjem Š ajar-skem so zmagali na občinsk h volitvah S'o-venci. Nu, ne povdarjamo tega morda kakor Bog zna kako velik in ri.dosten dogodek, ker Šmarje so prt k in prek slovenski kraj in le žalostno bi bilo, ako ne bi zmagali Slovenci. Omenjamo pa t?h volitav, kjr ee celjska »\Vachta« vendar silno jezi radi nj h in pravi, da je radi kompromisa, ki eo ga tamkaj sklenili liberalni in klerikalni Slovenci, nemškim in Nemcem prijaznim Slovencem onemogočeno sodelovanje v novi občinski zbornici. V Šmarjah imajo torej tudi nemških Slovencev. Saj pravimo, človek nikdar ne ve vsega. Mi vsaj nismo vedeli do sedaj, da je kje tudi nemških Sioveacev ! Ali pa ja fanat kom pri »\Vacht:« vročina tako zmešala pamet, tla nit« ne v* do več, kaj pišejo ? ! Okrajna učiteljska konferenca slovenskega učiteljstva tržaškega. (Nadaljevanje.) Po kratkem odmoru, ki je sledil rff.-ratu g. Ferluge ie izpr^govoril g. G e r m e k prilično tako-le : Povračam se k referatu gospoda poro-čevalca^ ker želim izreči svoje mnenje, tič ča se njegovega predira o VOo5iluih pismih. Poslednja se mi zle za šolo nekoliko sitna, ker bi se moralo rabiti zanje poseben papir in čas. Ako se jih pa vendar uvele, naj se blago vole uvrstiti taka vcšžiina piamii med uro spisja. Drugače popolno soglašam k ostalimi podatki g. predlagatelja in vzkl ku d, da, ako se izpolne želje, ki jih on navaja v našem imenu, zaslužuje najd valežnejse udtt-nosti oni, ki si je umislil to današnjo konferenco. Predno zaključim, bi rad izdstil par stvar.-, in sicer: Pripetilo ee je bilo lanskeg* leta, da je bd za okolico imenovan vrl kolega, značajenj mož, a vlada je poverila orožnikom nalog-, da poizvedujejo, kiKO se vede, , kaj dela ? To je nečuyeno že radi vaščanov ! [Kaj naj si vendar mislijo ti poslednji, ko vidijo da se jpostopa takim načinom? Zato predlagam, da predaedništvo dela na to, da se bo dajala vera njegovim poročilom in da se ne bo orožnikom poverjala naloga, s katero se spravljajo dotične osebe le v temno luč. — Prtdlagam tudi, da se odpravi ono neljubo mešetarenje, ki je prišlo v navado ter se učiteljstvo brez v«akih priporočeb dovede do njegovih pravic. Moja in mojih kolegov zadnja želja pa je, da šolska oblast preneha s takozvanim obljubovanjem. Kakor lani se namreč tudi letos ukvar,ajo z neumestnim obljubovanjem. Le kdor je še za to, tuj ostane. Druge pa, katere že njih leta, njiu življenja doba vabi v pokoj, naj izostanejo I naj se umaknejo in prepuste svoj prostor mlajšim močem, ki imajo pravico do napredovanja. Šolske oblast*, naj ne silijo torej' le izjoBžbnih simpat-j starejših moči, da delujejo dalje na polji, ki zahteva vedrega duha in ne pešajoči h sil. Po tej jedrnati izjavi kolege Grmeka je g. predsednik pripomnil, da se o točki »mešetarenja c naj ne razpravlja dalje, češ, da si je šolaka oblast že lani prepovedala pripo-roSila. Naposled se je oglasil voditelj ljudska šole v Trebčah, g. T r o b e c, s predlogom, da bi šuluka oblast preskrbela in določila skupnega paBtirja v onih krajih, v katerih zamujajo učenci šolski poduk radi paše. Ker bi pa po mnenju g. podpredsadni ka ta predlog bil težko vsprejet, je predlagal g. Valeutie, da ae za »rosi šolsko ob a^taijo naj vpliva — po katerem bi se pašniki razdelili in obmejili, kar bi bilo šjli le v prospeb. Temu p'edlogu pa je dodal g. podpredsed nik še sladeSe : V u poročevalci se strinjajo s tem, da treba tako rekoč vzgojiti najprej stariše in jih pripraviti za pouk, bodi po dubo\ n.kib, bodi s predavanji bodi s čitanjem (izdavanjem knjig o vzgoji) v t"», da bodo pcdp;rali učitiljatvo v vzgoji šolske deca tar ne nasprotovali t?j, nevede in nehotoma. Šolska oblast naj deluje na to, da bodo duhovniki in učitelji v cerkvi in na shodih govorili o neobhodno potrebnem soglasju med domačo in šol-ko vzgojo. Politična oblast naj naloži redarstvenim organom strožje nadzorstvo nad pohu šljivci, nad cnim:f ki daiajo mladini slabe izglede: doma, na poti, v javnih lokal h. (Pride še.) Na držami realki se bo vršilo vpisa-vanje v prvi razred za bodoče š Uko leto : dne 7. julija od 8.—12. ure predpoludne za zafetm črke A — K, popoludne od 3—7. ure za za'etne črke L—Z. Vsprejemni izpiti sej bodo vršili dne 8. julija, in sicer pismeni od j 8. do lU. ure, a potem usmeni do 12. ure j opoludne u od 3. — 6. popoludne. Ob je3en- i skeu? terminu : vpisovanje dne 15. septembra ! od 3. do 6. ure popoludne. Vsprejemni izpiti dne 1(>. septembra od 8.—12. ure pred poludae. Učenci morajo priti v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov ter prinesti seboj Bledeča dokumenta : rojstni list, spričevali o cepljenju kos in o zdravju očes, er š >lsko spričevalo, ako so poprej obisko vali Lako javno šolo. Natančneje se more ooizvcdeti na črni deaki zavoda. Zgodnje kumaroe za Štajersko Istro po pošti. Pišejo nam: L st »Kmetovalec« naslovljen na »Blag. gosp. Oton Ploj, c. kr. notar itd. v Gor. Radg ni P. Radgona« je prišel tu sem v Podgorje v Istro, opremljen z duhovitimi dovtipi: 1. Ia Podgora unbekant — l ani. — 2 Podgorje — Istrien ? Na kateri posti bi začeli z abecedo ? Slike io razsledniee s slavnosti raz vitja zastave »Goriškega Sokola« je pri-red 1 znani naš goriški fotogrtf Jer k d. In »er dveh vr-t E ia predsiavlja prizor pred razvitjem zastave na odi u in okolo med go rom staroste, druga pa predstavlja moment po razvitju zrstave. Slike in razgled-l ce so prav lepo delo. Predaja jih gospod •Jerk č. Telefon ▼ Nabrežini. na Prošeku in v ST. kriza Na poštnih in brzojavnih ura-h v Nabrežini, na .Prosčku in v sv. Križu -e odpro z jutranjim dnem javce telefonske postaje. — S tem bo Uitrežeao nujni po treb. Veselica pevskega zbora bratovščine st. Cirila in Metodija dne 19. t. m. je r :>ela povoljno. Vreuie je bilo kaj prijetno, { al je hladen vetrče« ter preprečil moč ne-zn -ni vročini. — Vdeležba je bila pre-"e - ja ; ljudstva smo videli od raznih stran:, ii zadostno število t ž-ške inteligence. — \ spored se ie razvijal točno in v občo za-.•o'jnost- F. Stegnar jevo »Plemstvo«, možii I i. r, in V. Krekovo »Domu«, so peli pevci : \ av dobro in so morsli zadnjo točko po n -vljati ca z ihtevo občinstva. I. B elovarcavo « ije si možki zbor, izvajali so pevci kaj zno in so pravilno nijansirali. Zvočno neli akordi cie cando in decrescendo. > ; erluge »Miav kec«, šaljiv zbor je do-najlepši efakL Ta humoristična p?sen | je zzvala ob Io smeha, občinstvo je nepre it ao ploskalo, da so pevci morali ponavljati. E .. jt v enem dejanju »Bucek v Btrahu» je ■r.vo kaj zanimah, kajti dvorana se je mej igro silno napolnila. Mladi igralci so * e uloge pohvalno izvršili ter pokazali s ! t da imajo veselje in npjboljo voljo za I P' anje gledišSn h predstav. Pohvaliti moranco tudi g^dbo oi sv. M. j '' z ilene, ki je dobro izvajala svoje lepe j ene točke. Po dovišenem programu razvila se je * na zabava na vrtu, na svežem zraku. * ioi v »Narodnem domu« gre hvala, ker e postrfgia z dobro kaplj co terana in S.etojakobčan. /a žensko podružnico sv. Cirila in I ia se je nabralo 20 K na obedu pri t Kraoč ču v Slivju pri slavnosti blego h v j nja šolske zastave na predlog g. u Si lsU Čeh s. Z veli vsi darovalci ! Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu priredi v nedeljo dne 26. t. m. v prostorih »Narodnega doma« v Barkovljah svojo ve-seaelico. V programu so lepe pesmi. Po3ebno pa bo zanimal in razveselil slehernega rodoljuba nastop slovanske glasbe, to je tambu-rašev. Naša dolžnost je torejj da podpiramo novoustanovljeni zbor tamburašev, ki nam upa v bodočnosti dati nekaj zabavnega užitka in za rojanske razmere velik vspeh s tem, ker bo naša mladina vstrajala v napredku slovanske glasbe. Priporočamo torej našemu slavnemu slovenskemu občinstvu, da se udeleži t9 narodne veselice v Barkovljah in s tem pokaže, da smo solidarni brat z bratom in da podpiramo, kar je naše ! Vstopnina 25 nvč. za osebo. Začetek ob 5. uri pop. Dne 3. jnlija ! Ali je res traba za ta den še reklama ? In vendar čujemo opazke tu pa tam, ali kakšna veselica bo to, ko je tako malo reklame ! Moj Bog, meDi se vidi, da ti ljudje res nimajo čuta, nimajo smisla za naše cilje. Ciril in Metod, samo ti dve imeni j — ali ne elektrizirati vsako slovensko ču- j teče srce ? Ia če poleg ša čujemo, da je ta j naša družba, naša svetinja v nevarnosti (ka- 1 kor smo čitali v okrcžn-ci, ki jo je poslalo ljubljansko vodstvo vsem podružnicam družbe) ako čujemo, da bi morala zatemniti naša naj- | lepša zvezda: ali ee rrs nič ne gane v nas j tam na oni strani, kjer je — srce ? Ali nam ne začenja utripati to srce glasneje in glasneje ter očitati nam našo brezbrižnost in si - ! liti nes : rešite svoj zaklad?! Gotovo so čutili tisoSeri tako, ko so čitali obupni klic vodstva Ciril- in Metodijeve družbe, a si morda niso vedeli tolmačiti tega čutila ! — Vsakdo v sv( jem kraju, vsakdo po svojih močeh naj torej kaj stori ! In ne odlašati, temveč precej ! Tu v Trstu nam je dana lepa prilika, da priskočimo družbi v pomoč. Cenjene gospe in gospice naj dopeš jejo čim več večih in malih stvari v dar. Vsi, gospe, gospice in gospodje pa naj pridejo dne 3. julija v »Narodni dom« k sv. Ivanu ter naj vse pridno pokupijo ! In kateri Slovenec pa ne bi prišel na semenj v Nižnji Novgorod in še posebno v teh težkih bojevitih časih, ko so vse o5i obrnjene — tjakaj. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija se je nabralo 12 K na že-nitvanji gispice Frančiške Babič in g^sp-Drmana. Srčna hvala in mladima poročen-cema obilo sreče ! Detomor. -40 letaa Eiiza Tonello je včeraj v jutro na svojem stanovanju v hiši št. 25 v ulici della Pietil, rodila dete mož kega spela ter takoj umorila. Na sled temu zločinu je prišla v istaj hiši Btanujoča Terezija Gerbec. ki je nekoliko ur pozneje vstopila v sobo Elize Tonello ter našla mrtvo truplo novorojenčka za vrati, a porodnico-zloSinko na posttlji. Terezija Gerbec je obvestila zdravniško postajo, odkoder je šel k porodirci zdravnik, ki jej je podeld potrebno pomoč, a potem obvestil redarstveno oblast. E1 zo Tonello so prenesli v bolnišnico ter jo dejali pod pažnjo stražarja. Truplo novoro- ( jenčka so pa prenesli v mrtvašnico pri sv. . Justu. Eliza Tonello in&a že prej drugo, in sicer že 16 letno hčer, ter pravi, da jo je j bilo sram pred hčerjo vs'ed česar je skušala s tem z!oč nom prikriti pred hčerjo svojo , sramoto. Porotno sodišče. Včeraj se je vršila kazenska razprava radi zločina zavratnega umorstva proti 29 L Mariji D ' Amico, doma iz Palmanove. Predsedoval je sodni svet. Pederzolli, votanta sta bila sodna svet. Ci-usiz in Mosche. Državno pravdništvo je zastopal dr. Ciariei, a branil je toženko odv. dr. Breitner, kateri je prišel na razpravo — kakor smo mi javili že včeraj — v talarju. Razprava je bila tajna. Marija D' Amico je okolu polunoči 6. aprila dvakrat ustrelila z revolverjem v glavo svojega poleg nje speč?ga soproga, ki je bil takoj mrtev. To je zločin, radi katerega je morala tožsnka odgovarjati in katerega je obtožoica podrobno opisovala. Na včerajšnjej razpravi ee je toženka priznala krivo. Dejala je pa, da ni mi?Iila ustreliti soproga, marveč najprej 19. mesečno hčerko Aleandro in potem samo sebe. Namerila je revolver na prsi hčsrke ter i/prožila. Strel je počil, a ni zadel detet«. Od tistega hipa ee ne spominja ničisar. Hotela je pa ustreliti hčerko in sebe, zato ker jej je bilo življenje poleg soproga naravnost neznosno. Tisti večer je prišel njen soprog domov okolu 11. ure in pol. Bil je, kakor skoraj vedno, nekoliko vinjen. Prišedši domov je zahteval od nje neko nenravno dejanje. Ker sa je ona uprla tej njegovi zahtevi, jej je on zagrozil, da bo isto nenravnost izvršil nad hčerko. Ona ga je solzami v očeh prosila naj bo pameten človek in ne živina. On sa je dal vendar pregovoriti, da je odstopil od svoje nesramne zahteve. Vdaril jo je pa s pestjo v rebra in I jej pljunil v obraz. Na to je legel in zaspal. Ona je pa v tem sklenila umreti s hčerko vred. Vstala je iz postelje, vzela iz nekega zaboja papir za pisma in revolver, katerega je bila pred več časom vzela svojemu možu, da mu ga skrije. Napisala je potem pismo 11-letnemu sinu Juliju — otrobi so namreS trije in sicer poleg ža imenovanih, še 8-letni sin Robert — v katerem se je poslovila od njega in od Roberta ter jima priporočila, nai ne sledita vzgledu, ki ga imata na očetu. (O tem pismu je bilo govora že v obtožnici, da jej je bilo namreč najdeno prišito k srajci), j Na to si je preoblekla čisto perilo in potem naredila, kakor povedano že prej. Zaslišavanje toženke je trajalo notri do i 1. ure in tričetrt. Toženka je opisovala vse; grozote, ki jih je morala pretrpeti poleg svojega moža. Njeno pripovedovanje je bilo v resnici pretresljivo. Nečuveno jo je trpinčil njen soorog Anton D' Amico, katerega je ona spoznala komaj 15 letna deklica. D'Amico je bil čevljar. Imela sta še enega sina, Sal-vatorja, ki je pa umrl, ko mu je bilo S let. Ker je vedela, da je on kriv smrti tega otroka, mu je takoj vračajoč se od pogreba to oSitala. A on jej je odvrnil : »Ako ne molčiš, napravim s teboj, kakor sem napravil ž njim !« Neki dan je bil deček Salvator izgubil neko obliko iz papirja za podplate. Oče ga je postavil mej vrata ter ga z vratmi stisnil in tiščal, da bi ga bil stri, če bi ne bili pritekli deoku na pomoč drugi ljudje. Ob 2. uri popoludue je bila razprava prekinjena do 5. ure. V večernem nadaljevanju rfzprave se je vršilo zaslišavanje prič in sicer do 9. ure. O izpovedbah prič prinesemo jutri najvažneje momente. Ob 9. uri zvečer je bila razprava prekinjena in nadaljuje danes ob 9. ur . Slučijno je namreč odgodjena razprava, ki s 5 je imela vršiti danes proti Camberju, ia veled tega je bilo sodišču možno prekiniti sinodi razpravo in jo nadaljevati danes. Kazne vesti. Poročna obleka kraljice Drage. Iz Be legagrada poročajo, da je obleka pokojne kraljice Drage izginola na tajen način ter da je bila prodana nekemu angležkemu panop-tiku za 80.000 frankov. Najden star denar. Iz Bosna javljajo, da je našel neki turški posestnik na svojem zemljišču v selu R biči pri Ostrožcu 1084: komadov stariga bosanskega srebrnega denarja iz dobe bosanskih kraljev Tvrtka in Torte Tomaševiča. Novci so dobro ohranjeni ter se zamore lepo čitati ime Tvrtka in Tome in na drugi etrani slika sv. Gregorja Neza-rijenskega, a bil je v posodi, ki je imsla pokrov od tisinega lesa. Cena mesa na Dunaju padla. Na dunajskem trgu za živino eo cene znatoo padle, vsled česar so tudi dunajski mesarji zuižali cene mesa. Cene govejemu mesu so znašala ia 10 stot. pri kilogramu telečjemu pa 30 do 40 stot. Tudi iz Ljubljane javljajo, da meso I tam ceni. Koliko je stalo kronanje angležkega kralja. Iz Londona poročajo, na S9 je za krona nje angležkega kralja E ivarda glasom sklepnih računov potrošilo 7,186.780 nemških mark (marka = 1 K 20 st.). Vzajemno. Male učanke eo prišle o novem letu gospodu učitelju voščit srečo Učitelj jih je prijazno vsprejel ter jim rekel : »Želim, da bi v novem letu vedno boljše in pcbcž^eje prihajalr«. Učenke so pa odgovorile : »To tudi me vam vošfiimo, gospod učitelj !c Trgovina. Borzna poročila dne 2-i. junija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.-- 19.04, angležke lire K —.— do —.—, Liondan kratek termin Ji 239.25 239.»>o Francija K 95.--95.15, Julija K 96--95.20 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.25—117.45, nemški bankovci K---—— avstrijska ednotna renta K 99.10 — 99.3'J, ogrska kronska renta K 97.— 97.30, italijanska renta K 101.50 102.— kreditne akcije K »i43.— — <545.— državne železnice K 635.— — 637.—, Lombardi K 79.— 81.—, L.loydove akcije K 670 —6S0.—. — Srečke: Tisa K 320.---326—, kredit K 463.— do 475. -, Bodenkredit 1880 K 297 — 306.—, Bc-denkredit 1889 K 290.— 297 -, Turške K 128.— do 130.— Srbske —.— do —.—. ' Dunajska oorza ob 2, url popol.: včeraj danes Državni dolg v papirju 99.70 99.75 n v srebru «0.70 99.75 Avstrijska renta v zlatu 118.05 118 05 „ n v kronah 4% 99. JO 99.30 Avst. investicijska renta 3V/, 90.70 90.75 Ogrska renta v zlatu 4% 118.— 118.05 „ v kronah 4fl/e 97.15 97.15 renta 31/, 88.75 88.75 Akcije nacijonalne banke 1615.— 16lf>.— Kreditne akcije 6+3.— 644.7č> London, 10 Lstr. 239 25 239.25 100 državnih mark 117.27% 117.27%' 20 mark • 23.46 23.46 20 frankov 19 01 19.— 10 i tal. lir 95,— 95.05 Cesarski cekini 11.31 11.31 Parižka In londonska oorza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.6> 5°/0 italijanska renta 10-i.l5, španski exterieur 87.55 akcije otomanske banke 585.—. Pariz. (Sk'ep.) Avstrijske državne železnice —.— Lombardi 84.— unificirana turška renta 85 85 menjice na London 251.85, avstrijska zlata renin _._ ogrska 4°/0 zlata renta 101.50, L&nderbaD*< _turške srečke 123 50, parižka banfei 11.53, italijanske m-ridijonaiae akcije--, akcijo R»o Tinto 13.18. Vzdržana. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 903/te Lombardi 3l/4 »rebro 253/4, Špa laka renta 87 italijanska renta 10i' tržni dUkont 23/.a menjica n* Dunaju 24.19 dohodki banke —.— izplačila banka —.—. Trdueja. Tržna poročila 23. junija. {I a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave rage za tek. mesec po 50 kg 40 - frk, za sept. 40.75. —.—. Budimpešta. Plenica za oktober 8.9':$ do 8 99. Rž za oktober 6.75 do ti.76. Oves za oktobar t- 6.07 do 6.08 Koruza za juiij 5.23 do 5.24, za avgust 5.36 do 5.37. Pšenica : ponudbe srednje; povpraševanje slalntoo, mirno — Prodaja 12.000 meterskih stot, komaj vzdržano. Druga žita nespremenjeno. Vreme: oblaćno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoa go>l average za julij 33, za september 33Vs, za 343/ za marec 35, vzdrž. — Kava Rio navadna loco 33—36, navadna reelna 37—39, navadna dobra 40—42. Hamburg. (Sklep) Sladkor za junij 18 35, za julij 18.50, za 3ept 18.80, za oktober 18.95, z a ! dec. 18.95, za marec. 19.35. Mirno. Vreme: oblačao London. Sladkor iz repe surov 91/« Sh Java 10.17S Sh. Trdno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.-- do — marec-avg. 66.50 do 68.—. Concaaač in fiielispiić promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. New-York. fOtvorjenje,) Kava Rio za bidrče dobave, vzdržano 5 stotink znižanja, 5 stot zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 14 75, rž za julij 14.15, za julij-avgust 13.90, za september-december 13 90 'mlačno). — Pšenica za tekoči mesec 19.65, za julij 19.50, za julij-avgust 19.45, za september-december 19 65 (mirno). — Moka /.a tekoči mnec 27.10 za julij 27.10, za julij-avg. 27.20 za september-decemner 26.95 (mirno). Repično olje 7.n tekoči mesec 47.50, za julij 47.73, za julij-avg. 4? 75, za Bept.-december 4*^.50 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 4i —, za julij_ 42.75 za julij-avg. 42.—, za sept.-december 36.75, (mirno). Sladkor surov 88° uso no? 21---24% (nrrno), bel za tekoči meneč 273/„, za julij 275/8, za ju ij-avgust 27 3/4 za okt.-jan. 29, (stalno), rafiniran 60V-61 Vreme: lepo. Ljudje vseli stanov se zamorejo brez prometne glavnica dobro iu trajajoČB preslu/.iti ali kot postranski ziuiužek pomnožiti svoje dohodke (na dan 15—20 kron). Novi patentovani predmeti, ki so jako v rabi. V vsaki v*ii ali okraju eden samoprodajalec. (Blago je prosto carine). Zahtevajte brezplačen prospekt. Paul Umberty, Akeaa \\ tstfalen Tovarna pohižtva Aleksander Levi nfiinzi - ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje) Cene. ds se nI bati nikakd konkure&ee Bprejemajo se vsakovrstna deift ta 4 po posebnih načrtih. Hustrovan oanlk bre»«pla6no in fr*e>*f» ur URAR F. PERTOT v Trstu, ul. Poste nuove št, 3. priporoča veliki izbor ur: Ornega, Seliaff-hause Longines, Tavannes itd., kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure z* gospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -—= TRST - ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. mr Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager} = Pive = | v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi = Kvasa EE iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. Zaloga JKattonijeve (Jiesshiibkr | vedno sveže kisle vode po zmernih cenah P" ANTONU DEJAK junior | TRST Via degli Artisti štev. 1 *> Mili „SECESSION" rilca Kossetti št. 6. VELIK KONCERT TKŽAŠKEGA OKKESTRA pod vodstvom gospoda F. Majcena Svoboden vstop Začetek ob 7 30 uri zvečer, v nedeljah in praznikih ob 5*30 uri popoludne. Vsako nedeljo in praznik Matinee od 10*30 do 1 ure popoluine. Gostilniški prostori so popolnoma prenovljeni. ! STSINFELDSKO PIVO po 32 nvč. j izdatna == VINA == štajersko belo po 48 — Istrsko črno po 4i — Opolo 44 Izvrstna kuhinja vedno pripravljena. Mrzle jedi po 12 in 16 nvč., pečenka s prikubo 36 nvč., kosila po nvč., teletina in piske pečene aii crrte po 36 nvč. porcija, volovska pečenka po 24 nvč-, gul&£ 14 nvč , vampi 12 nvč. Točna postrežba. Zmerne cene. Za obilen obisk se priporoča udsna Marija Butkovič, lastnica. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia) Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda majo vpredmeti tudi na rneaeSne obroke. m. G AL -j Trst. Corso 4 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA zrn zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogoviee in modrei. ortopedieai aparati, aparati za t z ravna van je života, pasovi za popek, -ospenzorji. .== Naročbe se izvrše po meri. ===== PRED M H TI ZA BOLNIKE. Najveća solidnost. = Pariške hi^ijenične posebnosti. = V. Reich'3 jtad»/., Dunaj I. Adlergasse štv. i. Diskretne pošiljatve na poskušnjo od 2 K naprej za ducat. Vsi predmeti za negovanje bolnikov. FRAN KALASCH Ulica £rcata 9 (vogal ul. Sapone). Zaloga izimrljnil ®«t fj:"'. za moške in dečke. ""^RS Veliki: izbor hlač za delavce. Jako ugodne cene. itiisa prsata S £vogal Sapone). FRAN KALASCH Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič za lajate! j e. kr. redarstvene straže, v. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c. kr. pri v. llovd. orož, c. kr. finančne str«/«' v Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše r^jn voščilo (hiks) = P *ullt Cene nizke. Postrežba točna. V oblastveno dovoljeni šoli za izpite vojaških prostovoljcev se je ustanovil brzi oddelek, da so omogoči položiti ta važen izpit že 21. septembra t, 1. Pojasnila daje VODSTVO, ul. Ponterosso 9. | o ta bo o >—« O -*-> . 2 o B ° =3 a — * > a Ž3 o M O Cd a o KQ O p. Jovarna pohištva Jgnacij Kron, Jrst, nI. Cassa ili Risparmio 5 — Telefon str. 216. — J Svoji k svojim ! M. Stoppar v Trstu ulica S. Giaeomo 7 (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Z a birmo: kolače, slaečiee vsake vrste in sveže. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. Martin Krže - Trst W Trs? S. Giovaimi št. i. Priporoča svojo trgovino fl kuhinj -ko porodo vsake vrste bodi od p reelaaa, emlje, nnajla, kopitarja, ali cinka, La laljs popamenterije, kletke itd. Za postiln:enrje pipe, krogle, zeciljeco in ftf-klcno posodo za vino. Razpošilja 11a dežt'lo. Zaloga kuhinjskih in kletarskih potrebščin od leea in pletenin, šiafov, brent, čebrov in kad, todeekov, lopat, rešer sit in vaitkovr3tn.il košev, jerbasov in inerel ter mnogo drugih v t-j fetroko upadajočih predmetov. Postrežba na dom. Cene zmerne. podpirajte družbo Cirila in J/Itio&a! ! GospMo i koBsumno Mm Cres - (Kvarnerski otok) - Cres Prodaja po K iOO.— hehtoliter svoje izvrstno domače, naravno namizno maslinsko olje. Na z'ht^vo pe pofidja vz-rc«. prodajainica Zgotovljenih oblek „Alla CM fli Trieste" tvrdke EDVARD KALASCH ' Vin Tor rente št. 40 ' nasproti gledališču „GOLDONI" ' s krojačnico, kjer se i vrsuj » o oblek« ' po meri in nojugodnejš h ce ah. V ! prodajalnici ima tudi z u 1 o g o pe-! rila za delavski stan po izvanredno , niikih cenah Izbor boljših in navsdnih snnvij. VELIKI IZBOR | izgotovljenih hlač za delavce | kakor tudi blaga za hlače, ki ae napravijo po ineri. Avtorizovana k roj učni ca. F I L 1 J A L K A c. kr. pri vat. AVui K. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH .ia blagajniške nakaze na naslovljena izplačilne prinoscu pisma proti 4 dnevni odpovedi n % pr,oU84 d™ TVIS!' » 30 » > 3°/o > 30 » » VU" v z'atih napoljonih na izplačilna pismu proti 30 dnevni odpovedi 20/o n 3 mes. „ 2V/0 r> 6 „ n Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi novf obrestna mera v veljavo l.,5. odnosno 27, februvarj bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi, Bancogiro v kronali z 2:/a°/o takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napol 'oni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, k iji se stavijo od časa d časa in sicer po loka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari, Reko Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Z*greb J Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost . Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, t?aaz, Soloograti prost r-» stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vsefc: drugih iztirjevanj. Daja predujme na \Varrante in vrednosd po jako zmernih pogojih Krediti na karikacljske listine se^ otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugi mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačuiejo menične nakazo rBanca d' Italiatt v italijanskih lirab ali v kron -h . - uo dnevnem kurzu. I Prva hrvatska tovarna /alu/ij, rolet, W-senili in železnih /a-tvork /a okna in G- SKEEBIC Ilica 40. — Zagreb — Ilica 40. priporoča svoje točne, solidne in cenene proizvode. Cenike brezplačno in franko. „LJUBLJANSKA KREDITJNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja I vrbte rtni, ustavnih piaem. prijoritet, komunahJh obU^acij, srečk, delnic, vaiut, novcev in deviz. Ifromeia izdaja k Tiakoznn sr«K>&&jn. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Z.am9zijav& in ptn^a Baje predujme na ^red. papirje. izžrebane vredroBtue pjtpurje in fnovčujezapale Zavaruj« srećke proti kurznl — ■ - rupone. - ---i - ■ ---- Izfeuc! — — ■ Vin! uiuje in dlvinkujuje vojaške žen-tntnske kavcije. jL^^ouspt m jnate. ^ST Hot**!* naroČila Hj Podružnica v Spljetu i Denarne vloge vsprejema 1 v tekočem računu ali na viožne knjižice proti ugo' I obreslim. Vloženi denar obrestuje od dne vlo,- 1 - dne vzdiga. === 1 Promet a čeki in nakasmeami. I