205. številka. Ljubljana, soboto 6. septembra. VI. leto, 1873.
SLOVENSKINPROD
• ahaja vsak dan, isrsemst ponedeljke j.j Uuove po pravnikih, t«.r vtij* po polti prejtenian, za pvMro-ooerskp fiszni* ?.a ctvo j<o«» 16 po^t., t<j m,.1 '. 8 golr1... ta Mtrt leta 4 tfotd. — Za Ljubljanu brea poeffianja na dom n oelo leto 13 guUi., >..\ o--nt ! >u 3 t."1;!. 30 kr., za on loesoo l goid. iO kr. Ža pobiijauje u» Cona se računa 10 krajo. mesoc, 30 kr. za ietrft teta. — Za tujo deiel« za eeloleto 20 Bi ... ia pol teta 10 a >ld. — Za gospođe učitelj« ni ijmLkih šolah *n za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za ć'jtr+ teta 2 gold, 50 kr., pa posti prejomsa s.i četrt lota 3 fotd, — Za oznanila bo plačuje od četiri-■topne potit-vrste 6 kr. če se omanilo • ■'. • •'•<'< i, *. ', , ■-.' ,. 4 Vr. č • .v L-5- ao večkrat tiska. Vsakokrat | lača štemp^lj ta 30 kr. D»pisi naj t»a hsvolo >'rankirati. — ilokopisi sa ne vračajo. — Uredništvo jo v I^nbfjani na oaiovikl c :A v Tav&aijevi hiši „Hotel Evropa". Upravnf.štvo, na katero naj bo blagovolijo počljati naročnin«, reklamao^O, oananila t. j. adminlatrativn-1 .eči, je v »Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hisT
Opomen iz Berlina.
„Nemec reflektira o vstni, vidi vso iz ptičje perspektive, zato pa nij nikoli v sredi stvari", pravi pošten Nemec, pošteu liberalec, namreč Ludvig Borne. In tako tudi te dni vidimo, kako avstrijsko-nemški časopisi re-flcktirajo o slavuosti, ki se je 2. septembra oblajala v Berlinu v spomin zmag, katere je Prusija dobila nad Francozi pri Sedanu in pred nad nami Avstrijci pri Sadovi. A nikakor uijso v sredi stvari, če ho-čejo svojim vernim in menda celo nam dragim Avstrijcem dokazati, da se tam praznuje prazuik m i r u in s v o b o d e! To je neresnica, gotovo je, Nemci sami ne verujejo, če še tako rellektirajo. Praznovalo se jo čisto prusko, čisto militarno, čisto avtokratično nemško gospodarstvo in gospodožcljaost. — Šovinizem, pijanost vojno slave se moli v Berlinu, naši ustavaški listi so tudi nemškega šovinizma polni, dajejo mu druga lepa imena. Da je slavnost samo pruska iu vojuiška, kaže že to, da nemški narodni poslanci nij so k njej povabljeni, pač pa je moral vsak pruski regiment svojega zastopnika poslati. Da o svobodi iu Scdanu nij skupaj govoriti , to vsak ve, kajti ko bi bilo pruskim Nemcem za to, da sovražnika odvrnejo, bili bi pri Sedanu mir sklenili; ali njim je bilo za rop dežel, za oplenjenje in opustošenje Francosko, zato sov nevoljo svobodnjakov celega sveta še po 2. septembru 1870, po sedanski bitvi Francijo barbarsko pustošili.
A ta slavnost je tudi veliko raz žaljenje naše Avstrije. Nemško novo carstvo hlini Avstriji prijateljstvo , pa ob istem času jej daje zaušuice. V berlinski zmagalni spomenik,
~     klete k.
Meta Holdenis.
(ltoinan, francuski spisal Viktor < 'kerbullem. 1
Poslovenil D a v. Ilostnik.
Četrti del.
X.
(41. nadaljevanje.) Meta odide;  gospa Mauserrc jo pokliče nazaj. — Ste-li uže pisali list,  ki  vas ima rešiti, ki ima vse popraviti V
— Moja glava je uboga! mi odgovori. Eno uro sem sedela pred mizo, Loteča si zbrati misli, ki so plesale okole mene, kakor uporni dijaci. Sicer pa se mi je roka tresla, da bi se list ne bil mogel brati, če bi ga bila pisala.
Bolje, da prespim svoje ganenjc; bom jutri pisala.
— Jutri?
— Ne bojte se, piedpoludne bo uže imel list.
ki je bil 2. sept. postavljen, so pruski mogotci vlili tudi dvajset upljeujcnib avstrijski b kanonov. To je nemško zasramovanje in poniževanje naše avstrijske države. Ako torej avstrijsko-nemški, ako celo naši vladui listi tej pruski svečanosti slavo-spevc delajo, — kažejo, da neniajo uič avstrijskega čutja, da je res, kar trdimo: nemško ustavaštvo pri nas bi želelo zedinjenja s Prusijo bolj nego utrjen j a Avstrije. V tej stranki je avstrijski patrijotizem umcknil se — nemški srbičici po gospodovanji čez vse sosede.
V Nemčiji jo zdaj doba rimskib imperatorjev. S sabljo rožljajo in žugajo vsem sosedom, vedoči, da jih čiti okolo in okolo vse. Ali bode ta pruska sablja še dalje imela enako srečo, kot v zmagah pri Sadovi in Sedanu, kateri se zdaj praznujeti, — ali se bode spoluila posebej grožnja, katero onih dvajset avstrijskih kanonov nam Slovencem in Čehom, preko katerih hote Prusi do Adrije marširati, — vse to je odvisno od bodočnosti, odvisno od mnogih faktorjev, posebno pa od tega, kako se razmere na Francoskem uredijo, kako se v Rusiji obrne, kako se naposled v naši Avstriji sami politična stvar okrene.
Vsakako pa bi nam prusko žaganje moralo biti opomen, da smo vsaj v eni stvari zložni: v pripravljenji vseh faktorjev, ki mogo obraniti pruski poplav, ki nam rešijo slovansko narodnost.
Politični razgled.
Uto* t'tsiije dežele.
V LJubljani 5. septembra. Na Ć^jftinim so, kakor „Pokrok" piše, priprave za volitve od narodne strani gotove
— Ne, draga moja. Treba, da Še nocoj pišete; jutranji dan nij naš. Jaz vam bom pomagala; časi se z majheno pomočjo človek izleče iz velike stvari, in, ako se vam trese roka, biti vam čem jaz tajnikom; vi boste list le prepisali.
Kmalu prinese kljubu protistavljanju Me-tinemu tiutnik, poro, in škatljo, iz katero vzame list rudečega papirja za pisma. — Glcditc, kako lep je ta papir ! reče gospa Mauserre; navdušil uaji bode, kajti najin list ima biti zelo zaljubljen, kaj ne da V
— Priporočil mi je, da naj bo kolikor moči nježen, odgovori Meta smehljaje so, in ravno to me spravlja v zadrego; v tem genru literature sem čisto neizvedcua!
— Ce vam pa rečem, da vam bodem jaz pomagala! Jaz bodem držala pero; kako bodevi začeli V Jaz bom pisala: Toui, jaz vas molim.
— Ah, gospa, prosim vas, prizanašajte mojemu ponosu, deje držaje jo za roko. Iu dalje,  vi  ga  zovete Tonita,  vi imate tudi
in so skoraj že za vso volilne okraje kan didature odločne. — Žižkov  spominek se bode 8. septembra na gori sv. Gotharda pri lloržiču slovesno odkril.
(Planiti f ki nadškof je vendar le opu stil svoj upor  proti  državni   nagodbi med Avstrijo in Italijo glede mrličuih   listov za italijanske državljane.   Razglasil je  zdaj v svoji biskupiji dotični vladni ukaz.
Nadškof pa se jo zategadelj tako hitro pokoril, ker mu je vlada žugala, 5000 gold. globe naložiti, ako so ne uda vladnemu ukazu.
Na f/uli litin bi.de minister Ziemial-kovski v Kolouiei kaudidnval. Sploh jo volilno gibanje po vsej Galiciji prav živahno, ker delajo Poljaci, Kusiui iu zidovi vsi za svoje kandidate. ,,Dzicnik poljski" vsled vesti, da se bodo volitve v raznih kronovi-nah na razno dni razpisale, vidi v tem ustavoverno nakano, da bi namreč ustavo-verna stranka svojo drugod propale k and i date na Gališkem dala voliti.
Svhski cerkveni kongres bi že zdav naj moral biti sklican; a ogerska vlada ne-Čc potrditi volilnega reda, kateri je poslednji kongres bil sklenil po predlagu Miletiča. Skof Grnič konferira zdaj v Pešti z ministri o zadevi kongresa.
V sisanja AJŽttir.
„Unski Mir" pripoveduje, da se ruska vlada bavi s projektom sodnijske reforme v deželah ob vztočuem morji. —Na petrogradskem vseučilišči se bode vstanovila stolica za mohamedansko pravo, in študenti fakultete za orijeutalske jezike bodo morali obiskovati predčitanja iz muzulmanskega po-st a vodaj s t va.
imt'škn kraljico ko pozdravljali, ko se je peljala po Donavi, topovi streli iz trdnjav Semendiija in Fetislava.
Spttit/sk« poveljnik karlistov, Livar-raga, je iztrgal v navzočnosti treh bataljonov ono marmorno ploščo iz tal, pod katero je bil spravljen dokument vergarskega patenta.
pravico; a jaz si tega nijsem nikdar dovolila . . .
— Denes si morate dovoliti, odgovori gospa Mauserre. Ne pozabite, da se list, ki ga hočevi pisati, v diplomaciji zove javni list.
Po dolgem obotavljanji in diskutovauji pokaže ipak ta nesrečna minuta svoj dobri ali slabi rod; list jo bil tako-le sestavljen:
„Kcr sta mi osupneuje in radost branila govoriti, vam pišem, Toni.   A zakaj vam pisati V   Zdi se mi, da sem vam vse pove dala, akopram uijsem ničesa govorila.
Scm-li sanjala, da sva bila neki večer skupaj, da uaji je razgetauje konja vzplašilo, da sem se oprostila vaše roke, ki ste jo imeli ovito meui okolo vrata, da sem potlej ušla. . .
Ta poljub, Toni, ali nij bil to odgovor V Zdaj hočete še drugi j tedaj mi res ne zaupate! Bodite zadovoljeni, ako ne veste, vas bo ta list podučil, da vas ljubim, da je moje srce od nekdaj  popolno vaše. Toni
Tnkajšna gg. kaplana bodita sedaj po zbirci. Z vrečo romata od hiše do hiše priporočevaje se kot pridna delavca za primerno plačilo. Vendar letos imata pri tej priložnosti še drugi, veliko važnejši posel. Neverno sicer, ali sta v ta namen najeta, ali le iz lastnega „domoljubja" to delata. Ona namreč pri kmetih na vse kriplje agi-tujeta za „pravni edini zveličavni" program. Pri vsaki hiši razlagata na dolgo in široko sč svojo zgovornostjo program „brezvernih, ljudstvo naravnost v pekel tirajočib Vošnja-kovcev" in pa program „vseh poštenjakov" iu vrlih katoličanov na svetu. Pri tej priliki tako tolsto lažeta ali klunita, da že prosti kmet z glavo maje in povprašuje , je li res naš rojak g. dr. tako hudoben človek, kakor ga gg. kaplana naslikavala.
Gospoda! Nesramno je to vajino početje, da nam može, ki že toliko let delajo v duševni in gmotni blagor slovenskega ljudstva, ki so že toliko podučivnih knjig spisali in že marsikateri krajcar na oltar domovine položili, sedaj pri ljudstvu črnita in obreku-jeta. Nij se čuditi, da po takem ravnanji vaš duhovenski upljiv čedalje bolj pojema. Vi najhujši sovražniki vsega napredka, radi bi ljudstvo nazaj pahnili v sredovcŠke čase, ko je bil kmet suženj plcmenitašev, v „Bogu visokouČcnih", kmeta deročih popov. Vi bi radi ljudstvo spravili ob vse svoje, po hudi borbi piidobljene svobodueje naredbe nove-jega časa. Vam nij ljubo, da ljudstvo dobiva od dne do dne več naravno mu pripadajočih pravic, ker tako vaša „od zgoraj vam dana" neomejena, tolikokrat v pogubo in kvar ljudstva uporabljena oblast, čedalje bolj hira. Vi sami bi radi bili gospodje na svetu, ki bi zapovedovali, vsi drugi pa bi morali molčati in kakor božji vol ki na vašo „ nezmotljivo" komando ubogati. Tu k a j, gospoda, vaju črevelj žuli, ne v „veri", od katere se ve da vedno blebetata , da jo vam hočejo slovenski naprednjaki vzeti. Le lagajte, ka-planje, ali vedite, da laž ima kratke noge!
Iz \iixiii'4kfu pri Koširji 1. sept. (Izv. dop.| „Pravna", reete farizejska agitacija proti vsemu, kar ne diši po nemško-cerkvencni kopitu, postala je v Savinski dolini v resnici precej živa. Ljudje, katerim bi prej ne bil zaupal številjenja brez nenavadnih pomot,  zdramili so se zdaj iz svojega
spanja, a to gotovo ne sebi na korist, te mnč čisto dragim ljudem, ki se hočejo pozneje za premarljive delavce, ako bodo izvoljeni (?!), prav malo brigati, sami pa pozabljajo prislovico, da je bog sam sebi najprej brado vstvaril. Tudi naši gg. frančiškani so se začeli zanimati  za vnanji neklošterski svet, da si mi jo pred letom pravil nek ubog, pozneje pobegli frater, da je moral, vstopa-je na dušo   se zarotiti , da se odpoveda „svetu in vsemu njegovemu dejanju." V tem poslu pa se posebno odlikuje  uže on dan malko navedeni g. guardijan , in to prav po lisičje. On namreč prav dobro zna, da bi se mu bele kokoši posmehovale, če bi on, kot frančiškan, pričel ljudstvu govoriti  o državnem zboru in tacih rečeh, koji po mišljenji okoličanov nema  druzega posla,  nego jim nebesa prositi. Torej se hoče posredno prevelike slave udeležiti, katero bodo prejeli npravničarji" ,  ne  od  slovenskega naroda, nego od nemških fevdalcev in klerikalcev, ako spravijo kacega ultramontanca v državni zbor. Omenjenemu g. patru se je poljubilo, hojevati po bližnji okolici ter ljudi po svoji zmožnosti strašiti pred „hudičem", katerega ste pred dvema mesecema ljubljanski neverci izlegli, pred „S1. T."   A na svojih misijonih marsikatero poizve, katera mu pozneje prav lepo priliko podava,  premišljevati „zaslep-ljenost in pregrešnost" svojih „ovčic." Tako je pred nekimi dnevi inteligentnega kmeta, G. po domače, prav po pravničarsko napadel, pitaje ga, kaj bere ,.za ene eajtenge." Odgovori mu, da še prejema „81. Gosp." G. pater pa se je prenaglil in pričel jo poštenjaka posestnika čudovito karati: „tudi ti si tak brezvernik,  in bereš ta hudičevi list „S1. Tednik." Se nič ne bojiš boga ,   da bi te pri priči ne „Štrafal" itd.   Kmet pa itak strmi, ter še jednok pove:   „Jaz berem „S1. Gosp.",   g. se motite."   „Ja tedaj si pa že priden , jaz sem preslišal ime , ker sem se bal, da bi bil prišel tisti hudičevi list tudi v naše krajo, katerega brezverni študentje celo po Solčavi gori trosijo."
Ko si je g. pater od svojega „apostolj-skega dejanja" že malko počil, zavrne ga pošteni narodni posestnik : ,,G.! prezgodaj me nikar ne hvalite, tudi jaz si bom „81. Ted." naročil, a to še le po božiči, ko mi gnusnji „S1. Gosp." poteče, kateri bi neki imel sč
V njem so uporniki prve karlistične vojske naznanili, da se Izabeli podajo. PodpiRan je bil Espartero kot generalisim Izabcline vojne, in karlistovski poglavar Maroto, ki je v nenavzočnosti Cabrerovi poveljeval. Li-zaraga je sežgal pismo pred vojaki, češ, da za zmiraj zgine to brezbožno delo frajmav-rarstva.
O »tem.ikvtn cesarji se je dozdaj vedno govorilo, da obišče Dunaj, le kedaj , to se nij vedelo. A nek berlinsk list prinaša tole vest: zdravniki bodo teško pripustili, da bi oetar šel na Dunaj ; gotovo pa pojde knez Bizmark tja, in sicer bržkone takrat, ko bo italijanski kralj na Dunaji.
ina- i k i sultan je poslal knezu Miz-marku veliki kordon osmanie - reda sč zvezdo z diamanti.
Korespondent „Times" javlja temu listu iz Carjigrada: Prijateljstvo med porto in Avstrijo se je zarad ofieijelnega sprejema kneza Milana brez intervencije turškega poslanika nekoliko ohladilo. Misli se, da sultan svojega poslanika odpokliče iz Dunaja.
Dopisi.
Iz fcoMtliliji* na Slov. Štajerskem 1. avg. [Izv. dop.) Pretočeno saboto smo šolo za letošnje leto sklenili. Ueči moramo, da šolstvo pri nas obče vrlo napreduje. Letos se je pomnožila šola še za eni razred, tako da imamo sedaj tri. Početkom prihodnjega leta pa še dobimo učiteljico, ki nam bo deklice podučevala v najpotrebuiših ročnih delih. Le ena napaka je pri sedanjih ljudskih šolah še velika. Otroci se namreč veliko preveč mučijo s tujim jezikom. To nedela samo učitelju in otrokom dosti nepotrebnega truda, ampak tudi v tem oziru otrokom močno škoduje, ker bi se z učenjem nemščine potrateni čas lahko boljšo uporabil. Kes velika napaka je to novih šol in prva skrb šolskih svetov na Sloveuskim bi naj bila, da se to zboljša, in da se bodo otroci mesto težavne nemščine, učili več vsakovrstnih, za življenje potrebnih reči. Pri navzočnosti g. šolskega nadzornika so je govorilo tudi o veliki potrebi šole pri sv. Andreju, kjer je še nij, če tudi je ondašnjim kmetom tako potrebna, kakor očesa v glavi. Fajmoštrovo podučevanje zadostuje le največji sili. Otroci se učijo toliko brati, da se morejo potem krščanski nauk učiti. V vseh drugih stvareh pa ostanejo popolnem nevedni. —
vam prepustim svojo osodo, pripravljena sem, iti za vami do konca sveta. Ne prevarite me, kadar hočete, postanem vaša soproga.''
Zapisavša zadnjo besedo tega koncepta, ga prečita gospe Mauserre.
— To je dakle dovršeno, vsklikne gospa Mauserre; drugega ne manjka, nego datum.
Hitro k delu, moja lepa! tukaj je papir. Se vani-li roka Še trese?
— Ne, gospoja, odgovori Meta, ter pomoti odločno pero v tinto.
— Dovolite, odgovori gospa Mauserre, pozabila sem, da je ta papir zaznamovan z mojim chitlrom; da bi to zapazil, mislil bi valjda, da se jaz v vašo stvar utičem in da sem vam list jaz narekovala. . . Pišite ga pri vas v sobi. Ste si-li sigurni svojega spomina, ali morebiti hočete aoboj ta papirček ?
— Nij treba, gospoja, odgovori jej Meta 'esela.   Jaz znam svojo romanco od začet-
ka do konca; hočete-li, da vam jo reci-tnjem ?
Pri teh besedah zvije papirček ter ga hoče sežgati na sveči. Gospa Mauserre jej ga vzame, ter ga zaklene v svojo šatulo.— Bojim se, da bi se ne izpremislili. Ta koncept jo priča, in ohranila ga bodem do jutri, da vas osupnem, ako vaša kopija ne bo popolna. Bo-Ii treba, pokažem ga Toniju. Glejte, morate ga vestno prepisati; prisezite mi to pri vseh solzah, ki sem jih pretočila zaradi vas!
To izgovorivša jo prime za obe roki, jih potrese ter jo spremi do vrat, govoreča: — Ali sem zlorabljena, ali pa bo moj bolnik kmalu zdrav, in jaz najsrečnejša vseh soprog.
XI.
Drugi dan je bil dan, kakoršnih k sreči malo štejem v življenji; ne spominjam se ga rad. Vzbudil sem se v najboljšej dispoziciji, v lepej luči gledajoč bodočnost in ljudi, ki se zaročajo, zadovoljen soboj, svojim ob-
našanjem, svojo modrostjo, in s kupom, ki sem ga bil naredil. Ne da bi se bil kesal zaradi prostosti, še blažil sera vežoči ovratnik, ki sem si ga del sam okolo vratu.
Celo jutro sem pričakoval Mctinega lista, in Čudil sem se, da sem moral čakati; a nepokojen nijsem bil. Siguren sem si bil njenega srca, kakor svojega. Pripravljal sem se za razgovor z gospodom Mauserre; uvod, jedro, konec, vse od kraja do konca se mi je zdela občudovanja vredna zgovornost, da se mi je vspeh zdel zagotovljen.
Poludne zazvoni; ničesa še nijsem prejel, nepokoj me začne trapiti. Zapustim svoje stanovanje; hodeč pred sobo gospoda Mauserre, katere duri so bile na pol odprto, zagledam tam veliko kopico obleke, katero je neki sluga deval v kofre. Ti kofri so mi vzbudili zopet veliko mislij. Zadnja, pri ka-terej Bcm ostal veS časa, je bila, da se jo gospod Mauserre čez noč valjda zmodril, ter izpoznal, da bi bilo cestovanje najboljše sredstvo, da pozabi nedostojno stvari in za-
svojimi lažmi in zabavljivkami sv. vero širiti, a vsaj varovati."
Nekaj dni pozneje rohnel je na še bliž-nejega kmeta B., ki je uže naročnik nTed." A ta mu je itak lakonično, a dobro razumljivo odgovoril , da se gosp. frančiškanu nij treba brigati, kaj bi on bral, nže sam šteje 24 let in ve presoditi, kaj je dobrega, kaj slabega.
Kakor se nam je pravilo, je ta dvojica cksempljcv gg. patre malko postrašila in podučila , da naj se brigajo najprvlje za svoje brevirje, drugo pa ljudstvo v resnici pod-učevajo. Da bi povsod slovenski kmetje zc-lotom — pravničarom tako posvetili!
Iz '#.ii£;-r<kift'.» I. sept. [Izv. dop. | V včerajšnjej saborskej sednici začela se je debata o novej nagodbi. Prvi je govoiil Ziv-kovičkot poročevalec regnikolarne deputacije, to sove da za njo, potem dr. Makaucc proti, Vončina za njo, in spet dr. Rački proti njej. Najzanimivejši je bil Makaučev govor, ki je celo uro trajal. Rrez najmanjšega zajecljanja mu je tekla beseda, kakor narodna pesem pravi, ko da bi rožice sadil. Poleg Strosma-jerja je dr. Makanec nedvojbeno prva govorniška celebriteta našega sabora. „A1 tfa je zešpotal" rekli so Zagrebčani v svojem jar-gonu, in s tem tudi najboljo kritiko o njegovem govoru izrekli. Njegov govor je bilo zasluženo karanje za vodje magjaronske in narodne stranke. Vsakega je „všiknil". Raucba in Vakanoviča ravno tako, kakor tudi Mra-zoviča in Zivkoviča. Trdo natlačene galerije so mu tako burno tleskale, da jih je moral predsednik Mažuranič na red opomniti. l)e-nes se nagodbena debata nadaljuje. Pa zakaj tolika povodenj govorov? Sprejetje nagodbe je zagotovljeno. Zakaj se še dragoceni čas trati? Naj so da na glasovanjo? — Magjarski listi so jeze zlasti na Strosmajerja, da nij prišel na sabor, ter vladi svetujejo, naj naredi kratek proces ž njim, naj mu cno-stalno biskupijo vzeme, češ, ker njene dohodke samo v to upotrebljava, da ž njimi narodno slovstvo podpira! S plaščem naj se tudi mož ugonobi. Strosmajer pa že ve, zakaj nij prišel na sabor. Za nagodbo govoriti in glasovati neče, proti njej govoriti in glasovati se mu pa ne zdi portun, in zato je raje doma ostal.
radi tega sklenil odpotovati v deželo, kjer so oranže, Mete pa ne. Tak sklep se mi je zdel pošten in njega vreden. Ko vstopiva v jedilnico, dobim tam gospo Mauserre, ki je zapustila končno zapor. Rila je bleda, resnobna; a v očeh ji je sijala nadeja.
Kar sem mislil pred gospod Mauserre sobo, nij bilo napačno : med kosilom nam pove gospod Mauserre, da ima še nekaj poiskati v (lorentinskih arhivih, da mora tedaj takoj zvečer ali drugi dan zjutraj oditi. Gospodu d' Arci je ta vest jako ugajala, a bil je dosta mojster svojih občutkov, da nij bil kazal radosti, ki mu jo je naredila. Molčal je. Kar se tiče Mete, zapazil sem v njenem obnašanji in v ujonej čudi neko predruga-čenje. Obraz se ji je podolgal, trepalnice so jej migale, pogled ji je bil begajoč, glas teman. Iz izkušnje sem poznal nestanovitnost njenega značaja, dvakrat mi je užc iz-poddrsnila ta gibljiva zemlja izpod nog; a ta dan sem bil vesel kakor ščinkovec, in pregnal sem si iz duha vsak žaleč pred pomen.    * (Dalje prih.)
Raron Rauch je po grofih Kuhenu in Juliju JelaČiču dal dr. Makanca na dvoboj pozvati, ker ga je ta razžaljivo v saboru hrvatskim bičem imenoval. Dr. Makanec dvoboja nij sprejel s pozivom na svoja lite-rarno-fiiozofična načela, ki mu tak surov sredovečni čin zabranjujejo. Raucb je s ponujenim dvobojem pa še prav komentoval, da'je bič, kajti pest in bič nijsta daleč drug od drugega.
nObzor" je opustil svojo opozicijo proti Magjaronom, mesto tega pa je začel odločno proti Makanečjaneem pisati. Potreba nilado-hrvatskega dnevnika kaže se od dne do dne neobhodnejša.
Domačo stvari.
— (Iz Notranjskega) se nam piše
4. sept. : Denes potujejo pomiloščcui izscl-niki (emigranti) črnogorski iz Zagreba v svojo domovino (jih je (J rodbin z 60 oso-bami.) Pere se jim na obrazih velika radost, da vidijo po dolgih letih zopet svoje zaželeno gore. Med njimi so stare mamice, krasne devojke, a tudi junaci v prelepi noši, eden onih ima medaljo visečo na višnjevo-belo-rudcčem traku, katero si je pridobil od Posije, kot hrabri vojnik proti Turkom. — Njegova ces. visokost, nadvojvoda Albrecht, peljal se je s včerajšnim poštnim vlakom popoldne v Trst.
— (Zlata poroka.) Piše se nam: 0. septembra bodo starši ljubljanskega mest-jana iu peka, Jarnoj Žužeka, praznovali v Velikih Laščah zlato poroko. Oče France Žužek je 71, mati Neža Žužek pa 7(1 let stara. Slovesnosti se bodo udeležili vsi otroci, namreč pet sinov in U uuukov. Med sinovi sta dva mašuika, dva posestnika in eden obrtnik.
— (V Postojno) je bil 1. sept. prišel nadvojvoda Albreht in ostal čez noč pri c. kr. okrajnemu glavarju Olobočniku. On je ukazal, da bode 8, t. m. slovesnost v jami, katero se bodo smeli tudi vojaki udeležiti, ki so v Postojni za mauevirauje zbrani.
— (Šolski praznik.) Y Slivnici pri Mariboru so 1. sept. praznovali šolski praznik. Učitelj Tribnik je govoril slavnostni govor v slovenskem jeziku. Fravbajmski godci in mnogo gostov so slavnost povzdignili.
— („Sokol Vipavski")   napravi duc
5. septembra t. 1. ob 7 1 uri zvečer veselico s petjem in gledališčno igro „ Oproščeni vjetnik", h katerej uljudno vabi
„Sokolov" odbor.
— (Iz Vipave) so nam piše 4. sept.: V včerajšnjem mojem dopisu o občnem zboru vipavsko čitalnice so dve pomoti vrineni , kateri moramo popraviti. Prva: nij res, da bi ne imel sedanji čital. odbor še nobene seje, kajti eno, iu to prvo, je imel 2 dni pred občnim zborom. Druga : da pri občnem zboru nij bilo na dnevnem redu volitev novega odbora, tedaj nij šlo za „prvi stol."
— (G. M. Kotnik), kaplan v Vclcso-vem trdi, da naš dopis iz Velesovcga v 198. listu, ki njega in „Tednik" zadevljc, ne bi bil istinit. Naš dopisnik bode pač stvar preiskal.
— (Slatina) pri Rogatci je letos dobro obiskana. Do 30. avg. je 2292 osob prišlo so zdravit ali — kratkočasit.
— (Od. s v. Pavla) pri Preboldu se nam piše:   Pred  par  dnevi  seje tu mlad
fant z dinamitom ali patronom obstrelil, kar je tukaj splošno, ribe 8 to rečjo skrivaj loviti. Neprevidnost starišev, kakor tudi nevednost dečka ste ga pripravili ob roko, s katero je že vsako delo delal in revnim staršem pomagal živež služiti. Ko je zažgal in hotel v vodo vreči, poči mu patron v roki in mu do člena vso roko razmesari tako, da jo je moral zdravnik nad členom odrezati. Tu vidimo, kako nevedni in malo skrbni so še ljudje. Nij se čuditi, ako jih slišimo zdi-hovati v revščini in nadlogi.
— (Nesreča.) V Spilfeldu na slov. Štajerskem je železniški vlak necega kmeta povozil.    Kmet je bil precej mrtev.
— (Mladi zločinci.) Iz Smartnega pri Litiji se nam poroča: Proti koncu šolskega leta je bil kaznovan nek učenec sč šolskim zaporom. Po prestanem zaporu teče proti domu v Jablanico, a kake pol ure od Smartnega, blizu Rajarnika, so ga čakali trije dečaki, eden so sekirico, drugi s kolom, tretji — s pipcem. Ko deček pride do grma, kjer so bili mladi potepuhi skriti, skočijo ti proti njemu, da hi ga usmrtili. Deček beži na vso moč nazaj v Šmartno, ter pove gospodu učitelju prestrašen, kaj se mu je pri-godilo. Gospod učitelj mu da spremstvo, in dečaki so součcuca še čakali za grmom, a spremljevalce jih je razpodil. Poročilo se je to c. k. okrajnej sodniji v Litiji, ki je mlade zločinec kaznovala sč štiridnevnim zaporom. Uzrok sovraštva nij znan; govori so samo, da oni trije potepuhi svojega součenca nijso mogli gledati, zato so sklenili, da ga bodo ubili.
Razne vesti.
* (D u n a j s k a razstava) se bode baje kmalu zaprla.
* (Nek konzistorij) je hrvatskemu duhovniku, ki je slučajno hrvatski poslanec, dal napotke, kako se ima na saboru zadržati. „Obzor" so hudujc nad drzovitostjo tega svečeniške^a konsistorija. — Pri nas je še vse drugače.
* (Čuden sam orno rec.) Mlad huzar iz Scgsarda na Ogcrskcm se je bil naveličal živeti in je hotel s samomorom ta svet zapustiti in iti tjo, kjer muh nij. Ral se je pa obesiti, ustreliti ali zaklati so, zato sklene da bode do smrti — prcobjcdcl se. Gre v krčmo in je vse, kar le želodec kvari. Kes ga potlej zadene mrtud.
,: (Svoboda kakor na Nemškem.) V Leipzigu so zaprli od 28; do 2°-. avgusta nič men j nego 274 osob zavoljo „kaljenja javnega miru". To je nova pruska svoboda.
Narodno-gospodarske stvari.
i» žitni letini.
Povedati čemo svojim bralcem o letošnji žitni letini. Žalibog moramo takoj reči, da ta povest ne bo vesela, še manj pa to-lažilua. Če pregledamo vprvič pridelke na evropejskcni kontinentu, moramo reči, da je slab pridelek roži uzrok čudnega žitnega trga. V nobeni deželi se je nij kaj prida pridelalo, razen na Ruskem in v nekaterih manjših pokrajinah ob spodnjej Donavi, kjer je letina vsaj srednja. Za malo boljša je pšenična žetev; premisli pa naj se, da si boste morali ogerska in francoska letos pšenico uvažati, druga leta pa ste jo prodajali v tuje dežele.
Na Angleško se bo moralo najmanj kakih 13 — 14 milijonov vaganov pšenice uvoziti; na Francoskem pa je manjka okoli 18 — 20 milijonov hektolitrov, kar je tem
žalostncjSe, ker se je lanska že vsa porabila. Italija, Belgija in llolandija so nažele pšenice vsaj deloma zadosti. Nemška j* pridelala toliko j š« niče, da ji je ne bo treba uvažati; a zavarovati se mu.- - tem, da privoli velike coue, sicer se bo ua tuje predajala. Na Roškem in Poljskem jt žetev dosti boljša: ker pa jc na Ruskem veliko pokrajin zavoljo suše imelo slalo žetev, we ne bo moglo dosti izvajati, in kolikor se je bo, bo strašno draga. Doljuje podonavske pokrajine so precej veliko nažele; a izvažati zato ne bodo ningjc, ker koruze nič ne bo.
Kar se tičo končno žetve na Ogcrskem, je čisto gotovo, da ne bo mogla toliko izvažati bo&cdnjiin deželam, kakor duiga leta, zato se bo moralo žito dobivati iz Galicije, Ruske, Poljske iu iz moldavsko Valaliijc. Kar je na ^ališkcm in Češkem pšenico v izobilji, toliko maujka reži, zato bo letos naše cesarstvo veliko denarja izdalo v tuje dežele, tembolj, ker krompirja in koruzo ne bo skoraj nič.
I*o*I;um>.
Lažujivemu dopisniku nezmotljivih „No-vie", štev. .14 se je zljubilo, tudi mene kot „brezvrskega" učitelja svojim 730tcriui po-pobožnim bralcem predstaviti in svetu razglasiti. Nijsem mislil na te „noviške" bedarije nič odgovoriti, a ker bi utegnile kake pobožne trejalke, ki tudi „Novičicc" z „au-dohtjo" prebirajo, za mojo grešno dušo moliti, naj jim povem, da Še nijsem tako nevaren, kakor me omenjeni dopisan svetu predstavlja. ■— Da jaz svobodno mislim in po svojem prepričanji — ne po „Noviški" komandi ravnam, mi menda z neskončno modrimi „Novičicami"' vred nihčo braniti ne more, kajti nCcdankenf'rciheitu še vedno eksistira. Moja naloga nij se v politiko mešati in tudi čas mi tega ne dopušča, ako hočem svoje učiteljske dolžnosti natančno spolnovati. Ako se pa po svoji slabi moči trudim in delam za razvitek in napredek šolstva in milega naroda, spolnujcm menda svojo dolžnost. Da sem pa jaz za kakega kandidata agitoval, je gola neresnica, ki si jo le kaki potuhneni „Noviški" dopisun izmisliti more. Volilni možje sv. Ivanske okolice užo sami dobro poznajo poštene narodnjake in hinavske „pravničarje" in njih namene , kajti oni ne berejo le Hleiweisove Pratike, temuč tudi (o groza!) „S1. Tednik" in druge svobodomiselne novine.
Toliko za denes, ako treba v prihodnje še kaj. Josip B c n e d e k
sedaj v kmetijski šoli v Oelovci.
POHlllllO.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
Odkar je Nj. sv. papež porabi izvrstno Revalesciere du I!arry srešno zopet ozdravel in je mnog« zdravnikov in bolnišnic ujmi ndinek pripoznalo, ne bo nik<lo več nud močjo te drage  zdravilne hrane
dvomil iu navedemo sledeče bolesni, katera brat porabe zdravila in brez stroškov odstrani: bolezni V Želodci, v živcih, na prsah, pljučab, jetrali, na žlezah, na slizni koži, v diišnjaku, v mehurji in na lcd\ici, tuherkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zu-por, drlsto, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi,  šumenje v ušesih,
medlim in bije vanje tudi oh  ćasn   DOSGČOSt), seaktO
silo, otožnost, Bušenje, revmatUem, protin, bledico. — Izpisek i/. 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so se vsem zdravi lam zopcrstavljale:
Spričevalo št.' 7:{.S77.
5S!>, NViencrthorgasse, »Ten. 28. februarja 1*72. Samo '1 dni setn užival Rcvulrscicrc. To izvrstno zdravilo je pri meni, v mojem obupnem položaji čudeže storilo, /uradi česar to zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje /.a trpeče čln\ cćanst \ h imenujem. Izvrstna Revalcsciere me je od nevarnega katara na pijačah in v dimnjaku, od vrtoglavice in t i A -Sanja v prsih odrešila,   katere so vsem   lekoni klju-
bovale.   Te tndsino ■dravOo zasluži torej najveeo
hvalo in BC more trpečemu i 1«»\ ečanst\u najboljše priporočiti. timijan K 0 Mer,
C. k. vojaški upravnik v pokoji.
Teenejši  kot meso,  prihrani Revalesciere pri odrašćeuih in pri otrocih nokrut SVOJO ceno za zdravila.
V plehastih pušicali po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt I rold. 60 kr., 2 funta t gold. 50 kr., 5 fun tov 10 gOld., 12 funtov 90 golcL, 94 funtov Mti gold.,
— Revalesciere-Biscuiten v puiicab a 9 gold. 50 kr. iu 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-! 'hocolatee v prahu iu v ploščicah za 12 tas L gold. 50 kr., 21 tas 2 gold. M kr., 48 tas 4 gold. 60 kr., v prahu za  120 tas
10 gold., za 288 tas 90 gold., — za 57ti tas 'M gold.
— Prodaje: Harry d u Barrv & C o ni p. na Mumiji, u ulitih in..i *.«.«> št. 8, v i. j u M j o n i Kd. Mahr, v <»r»«l«-l bratje O he r a n z tn e y r, v ln**-
11 ni. u Diechtl & Frank, v Olovci l*. IJim-liacher, v I.oiiei Ludvig Rinil Or, v Nariborn F. Ko le t ni k & M. Mor tč, v Ucrmiii J. 1J. Stoekhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjili in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetj tli.
'Tujci.
5, s o p t o m b r a.
Kvropa: Kuralt iz Dolenjskega. — Hossi, Bentis iz Pulja. — Ubaltomik iz Trnovoga. — Dr. VVeigi iz Novega mosta.
Pri Elefssnf.il t Zima, l!acky iz Primorja. — Girardini iz Trsta. — Meister iz Ditsseldorfa. — Spadaro iz Trsta. —■ Schover iz Radeč. — Famini iz Trsta — Dragutin, Toinolli z gospo iz Trsta. — Matern iz Humbtirga. — VValman z gospo iz Trsta,
Pri 9Iall4i: VValltenbiittel iz Pariza. — (Jar-toan iz Slivnice. — liuchvvald iz Dunaja. — Gasteiger iz Trsta. — Prihoda iz Galenfels. — Grevros mad. iz Botictk. — Dr. Orsovski iz Varšave.
Pri Zamorci: Couč iz Gradca. — Piskar Audr. in Jan. iz Motnika. — Mayer iz Trsta. — Mali iz Karlovea. — Ostrožnik iz Maribora. — Mi-helio iz Gradca. — Mliller iz Dunaja. — Oereskovič iz Reke.
Dunajska borza 5. septembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih ,   (50 gld. 70 kr.
Enotni ari. dolg v erebru    .   .   73   „ 20 „
1860 drž. posojilo.....100   , —
Akcije narodno banko   .   .     970   B — m
Kreditne akcijo...... 943   „ —
London ........111   „ 00 .
Napol..........8   „ 9P/8 .
Q k. cekini.......—   „ — „
Srobro  .   .   .   .  ■.....100   „ — „
Služba
OltČillsliCg«! pisarja združena se slu/bo oi-ganista
v litijskem trgu. — Kdor bi prosil za to službo, mora slovenskega jezika umen, ter izurjen biti v občinskih zadevah ; zraven pisarijo bode mu naloga, ob nedeljah in praznikih orglati pri božji službi v litijskej pod-družnici. Plača je 230 gld. na leto. Poleg tega mu je bira prosta. Prositelji naj se osobno ali pismeno oglasijo pri županu lit i.JNltoiai «lo ■•». s«'|»t<'iiil»ra 1M73. V Litiji 2. septembra 1873.
(233—2) Alojz Kobler, župan.
Razpis.
Na dvorazredui ljudski .šoli v Mozirji ste izprazneni ti lc službi:
1. HlusJta iiatlucitolja z letno plačo 500 gld., 50 gld. nagrade in prostim stanovanjem.
2. Klužlsa podueilei ga z letno plačo 300 gld. in 100 gld. priklade.
Prosilci naj svoja pravilno obložena, tudi znanje slovenskega jezika dokazujoča prosila izroče do dne 9. olitfolvra i. I. krajnemu soNkemu svetu v MUszirji.
Okrajni šolski svet Goinji grad dne 2. septembra 1873.
Anton Gorićar,
(235) namestnik predsednika.
Elizabeta Valič,
pcuzijonirana babica civilne bolnišnice, zdaj v ELi<il»ljuna . v špitalskih ulicah, hišna štev. 2GK, v II. uadstiopji, priporoča svojo dalnjo prakso p. u. gospom. (231—2)
Blagorodnomu gosp. Josip Mihič-u,
trgovcu v Litoinericab.
Rodite tako prijazni  iu pošljite sledečo pismo gosji. J. G. Popp-u, c. kr. dvornemu zdravniku za zobe na Dunaji. Vaše lilagorodje!
Izpolnnjem prijetno dolžnost, čo Vam, čestiti gospini doktor, mojo zalivalo i/rekam.
Od nagle zobno b«lesti, katere do mojega 27. leta še nikdar poznal nijsem, me je rešila Anatlicrinova ustna voda. Od to dobe so pretekli 4 meseei iu jaz nijsem nikdar več zobno bolesti imel. Skoz večkratno rabo ono vodo so mi zobje zopet lopo beli postali in zobno meso se je ozdravelo.
Prizadeval si bodem, Vašo auatheriuovo ustno vodo najbolje priporočati, in BO podpišem Z vsem spoštovanjem
V Lttomerioah, junija 1872. (70—3) Al lio rt, učitelj.
So dobiva:
v LJubljani pri  Petri čič  in Pirkor-ji
— Jo s. Karinger-ji — A. Krisper-ji — Eduard Mahr-u — For, Mol h. Sehiuitt-u
— E. Bi rs oniti-n, lekarji; — v Kranj i pri L. K ris por-j i — Sob. Schaunig-u, loka rji; — v Pliberg-u pri Horbst-u, lekarji;— v Varaždinu pri llalter-ji, lekarji j
— v Kudolfovem pri Dr. Kizzoli-ji, lekarji
— J o s o f 15 e r g m a n - u; — v Krškem pri F e d. Kome lic s-u, lek.; —v Kamniku pri Jabn-u, lekarji; v Gorici  pri   Pontoni-ji, lekarji
— J. Kellor-ji; — v Wartonborg-u pri F. Gadler-ji; — v Vipavi pri An ton. Depe-r i s-u, lok.; —^Postojni pri K u p fo r se b m i d t-u lekarji; — v Skofjiloki pri C. Fabiani-ji, lekarji; — v Kočevji pri J. Rratine-tu, lekarji;
— v Idriji, c. k. rudarska lekarnica; — v Litiji pri K. M U h 1 \v o n z e 1 - j i, lokarj i; — v Ra-
doljici pri Zalokar-jevi vdovi.
a*s~ Puške tne
1 Lefauohem dvoeevka iz čistega damaska 29, 33, 35, 40 do 50 gold.
1 Lankastcr        „        „      „ „       44, 48, 52, 00, 70 do 80 gold.
1 Pcrcusions        n        n      n n       lH. 20, 23, 28, 30 do 50 gold.
I        « „ železnicev 11 gold. 50 kr., 13, 15, IG do 18 gold.
I revolver 7 gold. 50 kr., 10, 12, 15, 18, 20, 25, 28 do 30 gold.
1 pištola, dvoeevka 2 gold. 15 kr., 2 gold. 50 kr., 3, 4, 5, 0, 7 do 10 gold.
1     „       enoeevka 1 gold. 15 kr., 1 gold. 50 kr., 2, 3, 4, 5, 6 gold.
I llinta ali stuc <i gold. 50 kr., 7, 7 gold. 50 kr., 8 gold. — 1 enoeevka 1 gold. 15 kr.,
1 gold. 50 kr., 2, 3, 4 do 5 gold. — 1 kapsel-puška za v izbi tarčo streljati IG,
IS, 20 do 25 gold. n. d. 100 patron 7 m m 2 gold. 40 kr.   100 hilzen 14 mt m 3 gold. 100     „     3 m/m 2    „    90   „     100     „     IG m/m 2 gold. 90 kr. 100 12 m/m 3    „    40   „     100     „     18 m/m 2    „    SO „
po iabriški ceni, po poštnem povzetji.   Kdor denar naprej posije, dobi provizijo.
priporoča JfMištCJ   NOJTStiim •>
(234—1) v Kropi na Gorenjskem (Oberkrain).
Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".