GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA	Številka 31 - Leto XVIII - 18. avgust 1979
e
Stabilizacij- | ska jesen j
Kljub iztekajočemu počitni- • škemu času za letošnje poletje S in tudi bližajočo se jesen nika- ? kor ne moremo trditi, da je bilo • mirno in dopustniško v gospo- S darskem in notranjepolitičnem * smislu. Cela vrsta gospodarskih • ukrepov, tja do ..zamrznitve * cen", je pričala, da gre za odlo- 5 čne napore tako upravnih kot • samoupravnih organov, da bi e Zavrli prekomerno naraščanje { cen in zauzdali inflacijo, ki je • začela dokaj resno ogrožati vse « naše dosedanje gospodarske * uspehe, ki globalno vzeto, kljub • temu niso bili niti majhni niti e nepomembni, pa naj gre za raz- J meroma visoko rast proizvodnje • ali pa prihodka naših organi- e zacij združenega dela.	•
e
Celotna Iskra v tem smislu $ kaže že ob polletju odlične re- ? zultate poslovanja, tako glede • izpolnjevanja plana proizvodnje « kot izvoza in prihodka, vendar ? pa tudi njo zadevajo celotna e gospodarska gibanja, ki jih je $ treba pri nas zdaj in v bližnji J prihodnosti uravnotežiti in tudi • tako malce ohladiti ,,pregreto" e jugoslovansko gospodarstvo.
•
Takšen razvoj in njegove J posledice so že poprej napove- J ’ dovale ocene in sklepi naših * partijskih forumov in izvršnih • svetov, ki so opozarjali, da se je • treba ..zlasti inflaciji" upreti e konkretno predvsem z zviša- | njem produktivnosti dela, večjo • racionalizacijo, manjšim troše- s njem na vseh ravneh, kar naj bi $ zdaj, zlasti pa še v bližnji pri- ? hodnosti, pripomoglo, da bi sta- e bilizirali gospodarstvo tako kot e si želimo.	•
V	torek, 14. t. m. je Koordinacijski odbor sindikata SOZD Iskra organiziral okroglo mizo na temo „Varstvo pri delu in humanizacija dela.“ Okrogle mize so se, poleg predsednika KOS Janeza Zorna, ki je tudi vodil razgovor za okroglo mizo, udeležili predsednik DS SOZD Iskra Otmar Zorn, Član PKO SOZD Iskra Pavle Gantar, predsednik aktiva ZB SOZD Iskra Franc Križnar, vodja oddelka za družbene zadeve v kadrovski službi DO Iskra Elektromehanika Kranj Peter Polak, vodja službe za varstvo pri delu in dmžbeni standard v DO Iskra—Avto-elektrika Nova Gorica Jože Štrukelj, varnostni inženir v Iskra ISE Drago Tavčar, iz uredništva glasila pa Mara Ovsenik in Dušan Željeznov.
V	uvodni besedi je Janez Kern poudaril, da je vzpodbudo za okroglo mizo dal pripravljalni odbor za oblikovanje koordinacijskega odbora za varstvo pri delu pri DS SOZD Iskra.
Po njegovih besedah je odločitev za tovrstno akcijo prav v avgustu narekovalo dejstvo, ker bodo DS delovnih organizacij prav na svojih avgustovskih sejah izvolili, oziroma imenovali svoje predstavnike v nov samoupravni organ za varstvo pri delu, torej v koordinacijski odbor za varstvo pri delu pri DS SOZD Iskra.
Potem ko je poudaril, da je v naši socialistični družbi čedalje bolj pomembno prav varstvo pri delu in njegova humanizacija, je menil, da smo tudi v Iskri s posluhom in čutom odgovornosti dali tej nalogi in prizadevanjem zanjo določeno mesto. Seveda pa na tem področju še zdaleč nismo
storili vsega, kar bi bilo potrebno. Prav zato je naša naloga, da moramo v bližnji prihodnosti ustvariti pogoje za to, da bosta varstvo pri delu in njegova humanizacija postala segment celovitosti dela v vsej Iskri. Pri tem pa smo ugotovili, da bomo uspešni samo takrat, če nam bo uspelo vključiti v to slehernega Iskraša.
Tako je nujno potrebno v ustreznih planih in programih pa tudi temeljnih aktih izpostaviti področje varstva pri delu, oziroma najti mu ustrezno mesto, da bomo lahko to, zelo zapleteno in kompleksno problematiko ustrezno reševali, oziroma da bo pri tem tudi humanizacija dela napredovala.
In za uresničitev teh nalog smo se zato dogovorili, da bomo oblikovali ustrezni koordinacijski odbor pri delavskem svetu SOZD Iskra, v katerem naj bi bili po en predstavnik iz vsake naše delovne organizacije. In za konstituiranje tega odbora smo najprej imenovali štiričlanski pripravljalni odbor, ki je v smislu naložene naloge pripravil statusne opredelitve tega koordinacijskega odbora ter pripravil temeljne naloge bodočega koordinacijskega odbora za varstvo pri delu, ki jih bo treba opraviti tako v najbližji prihodnosti kot jih bo treba upoštevati tudi v srednjeročnem načrtu.
Predvsem pa je pripravljalni odbor pripravil organigram, oziroma organizacijsko shemo, kako naj bi bila ta zadeva v Iskri organizacijsko opredeljena, tako strokovno kot samoupravno.
To prvo, pripravljalno nalogo smo
ISKRA COMMERCE
Uspešno, le izvoz pod načrtovanim
Iskra Commerce je dosegla v letošnjih prvih šestih mesecih 3 milijarde 762 milijonov dinarjev prihodka in je tako skoraj v celoti uresničila zastavljeno nalogo. Uspešno so poslovale vse temeljne organizacije — Domači trg, Servis, Zastopstva in Marketing, v Zunanjem trgu pa so imeli kljub naporom precejšen izpad v izvozu, medtem ko je uvoz potekal v zadovoljstvo Iskrinih proizvodnih organizacij.
$ Pri vsem tem nikakor ne
•	smemo pozabiti tudi na napore e Zveze komunistov, ki se je prav
*	v izvajanje stabilizacijskih ukre-
*	pov vključila aktivno in tvorno.
Tudi sindikati so, zlasti z 5 akcijo zaključni računi, posegli { zelo učinkovito v boj za stabili-
*	zacijo, ker so namreč s tolma-$ čenjem resničnega gospodarske-5 ga stanja v posameznih nepo-
•	srednim OZD proizvajalcem $ predočili tako dejansko stanje l kot tudi možnosti in ukrepe za
*	odpravljanje vseh slabosti in % tudi izgub. Še več. Akcija za-} ključni račun je postala tako
•	trajna akcija, ki delavce obveš-
•	ča, mobilizira in vzpodbuja ob 5 vsakem tromesečju, ob vsakem
•	polletju, da tako natančno $ vedo, kako gospodarijo in kaj 5 morajo še konkretno storiti, da
*	bodo gospodarili in poslovali $ bolje.
V vsem tem sklopu potekajo
•	tudi v Iskri zdaj obravnave ob » polletnem računu po vseh nje-5 nih organizacijah združenega
•	dela, od tozd do SOZD, kar e nam zelo jasno, konkretno in } nedvomno pomaga, da bomo
*	tudi v drugem polletju letošnje-
♦	ga leta poslovali in delali tako
*	uspešno kot smo doslej in izpol-
*	nili tako letošnji plan proiz-l vodnje.
To pa je poroštvo tudi za j J prihodnje plansko leto in pri-i hodnje srednjeročno obdobje, 5 čeprav je treba že zdaj zapisati, | da pred nami za ..vročim" po-t letjem prihaja nič manj ..vroča" l delovna in stabilizacijska jesen.
D.Ž.
UGODNO NA DOMAČEM TRŽIŠČU
Direkcija domače nabave v temeljni organizaciji Domači trg je v prvem polletju prodala za 646 milijonov dinarjev blaga ter tako dosegla več kot polovico letne naloge, lanskoletne rezultate iz prvih šestih mesecev pa je presegla celo za 40 %. Seveda je na tako visoko preseganje zastavljenih načrtov vplivalo tudi naraščanje cen, sigurno pa je v večji meri prav rezultat prizadevnosti tega kolektiva.
Z gotovostjo lahko zapišemo, da so
V prostorih občinske skupščine Kranj so ob 1. avgustu - prazniku občine Kranj pognali prvi Iskrin računalnik za komunalno informacijski sistem Iskra — data v novem računskem centru upravnih organov SO Kranj.
Z računalniškim sistemom kot osnovo pri izgrajevanju komunalnega informacijskega sistema in sodobnega delovanja javne uprave naj bi dosegli poleg podružbljanja in preobrazbe informiranja tudi bolj učinkovito in ustvarjalno delovanje javne uprave.
Za Iskro je prva postavitev računalnika prav tako praznik in pomemben
bile Iskrine proizvodne organizacije letos dobro oskrbovane z reprodukcijskimi materiali, v Iskri Commerce pa pričakujejo več težav v drugi polovici leta, zlasti zaradi pomanjkanja nekaterih surovin.
Direkcija maloprodaje je v prvi polovici leta prodala za skoraj 844 milijone dinarjev izdelkov, s čemer se je povsem približal zastavljeni nalogi, lanskoletne rezultate iz prvega polletja pa je presegla za skoraj slabo tretjino. Pri tem je zanimivo, da vse bolj na-
uspeh, saj je po komaj dobre tričetrt leta vpeljani redni proizvodnji postavila že petintrideseti računalnik za različne naročnike na jugoslovanskem trgu in hkrati prvega, prirejenega za, komunalno informacijski sistem. Verjetno bodo kranjski sledile tudi ostale občine in bodo pogodbe kmalu podpisane.
Kranjski računalnik je vezan na republiški center, njegova programska oprema bo omogočala tudi povezave med gorenjskimi občinami in drugimi institucijami, kot so npr. banke. Novi računalnik je veljal 10 milijonov do-larjev-	Alojz Boc
Prvi Iskrin računalnik za komunalno informacijski sistem
Te dni je KOS SOZD Iskra sklical okroglo mizo na temo „ Varstvo pri delu in njegova humanizacija". Okrogla miza, o kateri poročamo na drugem mestu, je potekala v okviru akcij za ustanovitev koordinacijskega odbora za varstvo pri delu pri DS SOZD Iskra, ki naj bi koordiniral in usmerjal v celotni Iskri to, tako pomembno področje našega dela in ustvarjanja.
v______________________________________________________________y
uspešno opravili. Pripeljali smo jo že tako daleč, da smo zaprosili delavske svete naših DO, naj imenujejo svoje predstavnike v ta odbor, da bi tako lahko na septembrski seji DS SOZD Iskra že konstituirali koordinacijski odbor za varstvo pri delu. Torej, akcija, oziroma zadnja etapa priprav je v teku in ena izmed teh akcij je tudi okrogla miza, za katero sedimo zdaj, je dejal na začetku Janez Kern.
Ker je bilo za to našo okroglo mizo
o	varstvu pri delu in njegovi humanizaciji povedano veliko, mnogo tehtnega in konkretnega je bilo uresničenega, bomo v naslednjih številkah v nekaj nadaljevanjih povzeli glavne ugotovitve in probleme, ki smo jih slišali in zabeležiti med razpravo, to pot pa objavljamo posebej še osnutek temeljnih nalog bodočega koordinacijskega odbora za varstvo pri delu pri DS SOZD Iskra.
D.Ž.
Avtomatska obdelava podatkov-za skupno akcijo
Zahteve na področju priprave in oblikovanja podatkov in informacij (AOP) narekujejo pospešeno delo na tem področju. Ali skupno v okviru Iskre, teoretično ni vprašljivo, ni pa izgledov za učinkovito realizacijo skupnih nalog. Naslonitev na lastne moči bi dala hitrejše rezultate.
Nedvomno smo v posameznih DO, kot tudi v celotni Iskri dosegli na področju informatike zelo velike uspehe. Kvaliteta in obseg dela na
rašča delež prodaje izdelkov Elektro-mehanike, zaostajajo pa širokopotroš-ni izdelki.
Direkcija maloprodaje (in s tem seveda celotna Iskra) je postala v prvem polletju bogatejša za novo trgovino, ki jo je Iskra Commerce odprla v Kraljevu, v kratkem pa bo odprla še trgovini v Sarajevu in v Škofji Loki.
Zastopniška dejavnost za potrebe naših proizvodnih organizacij na jugoslovanskem tržišču je bila prav tako uspešna. Zanjo je bilo značilno to, da je bila realizacija za posamezne delovne organizacije različna — nekatere so načrt dosegle in presegle, dve pa ga nista izpolniti. Posredniška prodaja je dosegla skoraj 5 milijard dinarjev.
USPEŠNO OB STARIH PROBLEMIH
Iskrini serviserji so za svoje storitve iztržili več kot 172 milijonov dinarjev, ter tako dosegli skoraj 60 % letnega načrta, dinamični plan za prvo polletje pa so presegli za 29 %. Takšni rezultati so zlasti plod večje prodaje rezervnih delov, delno pa tudi višjih cen. Prav te višje cene rezervnih delov so se odrazile tudi na višjih zalogah.
Serviserji se še naprej srečujejo s številnimi problemi — neustreznimi prostori, slabo opremljenostjo, kadrovskimi težavami, pomanjkanjem nekaterih rezervnih delov itd. V prvem letošnjem polletju so odprli novo servisno delavnico, in to v Prekopi med Šentjernejem in Kostanjevico.
UVOZ DA, IZVOZ NE
Podobno kot domala vse jugoslovanske delovne organizacije, seje tudi Iskra Commerce „srečevala“ z razkorakom med uvozom in izvozom. Vzroki za zmanjšani izvoz so zlasti v tem, da se mnoge Iskrine tovarne zaradi
(Nadaljevanje na 2. strani)
posameznih področjih, kot je časopis Iskra, izdaja raznih brošur, pregledi poslovanja in poročila, je na primernem nivoju, čeprav je še veliko za izboljšati. Nekoliko slabši pa smo na področju izgradnje celovitega informacijskega sistema in vzporedno s tem na avtomatski obdelavi podatkov. O slednjem nekoliko več.
Glede na pogoje dela in možnosti smo v Iskri na področju AOP v strokovnem pogledu na kar visoki ravni. Tudi posamezne obdelave na računalniku so zelo dobre in tečejo brez večjih zastojev. Z vidika posameznih delovnih organizacij je situacija različna, tudi zaradi različnih pristopov k tem nalogam. Osnovni problem, ki se v zvezi s tem pojavlja je: kako, kdaj, kakšen način, s kakšnimi sredstvi in kakšnim računalnikom je potrebno nadaljevati prizadevanja v smeri avtomatizacije obdelav in s tem vzporedno izboljševati informacije za poslovne in samoupravne odločitve.
Vprašanja na te odgovore bi morati v najkrajšem času dobiti od SOZD Iskra. Res je, da smo v tem času imeli možnost proučevati posamezne predloge in strokovna mnenja CAOP, ni pa bila vodena organizirana akcija in razprava, ki bi morala pripeljati do končnih rezultatov. O tej problematiki sb razpravljali tudi nekateri samoupravni organi na ravni SOZD, pa kljub temu še nimamo koncepta nadaljnjega dela, ki bi veljal za celotno Iskro.
Ob dejstvu, da imamo v Iskri strokovnjake, lasten računalnik in da znamo naloge skupno izpeljati, če se jih zares lotimo, bi bilo škoda, da vsaka DO zase rešuje nakazano problematiko. Poudariti je potrebno, da predstavlja AOP določen integracijski faktor v okviru Iskre. V kolikor ne bomo znali skupnega jezika na tem področju bo škoda zelo Velika.
Naša DO — IEZE, mora v prihodnjem obdobju intenzivno graditi notranji informacijski sistem in hkrati AOP. Ker se ta problematika v Iskri vleče že nekaj časa, bomo, v kolikor v kratkem ne bo pozitivnih premikov in rezultatov, prisiljeni ubrati tisto pot, ki bo dala največ in najhitrejše rezultate.
V nadaljnjih prizadevanjih bi morati za ureditev vprašanja informatike in samega informacijskega sistema sodelovati: poslovodni kolegij SOZD, DO, ZORIN, samoupravni organi in seveda vsi strokovni delavci, ki se ukvarjajo s to problematiko, z	Z.O.
Naloge koordinacijskega odbora za varstvo
pri delu in njegovo humanizacijo
Urejanje predhodnega varstva pri delu.
Ukrepe in normative varstva pri delu in elemente humanizacije dela je treba vključevati v vse faze od zasnove do realizacije. Treba je združiti vse pozitivne izkušnje in oblikovati model čimbolj učinkovitega delovanja, ki bi ga posamezne delovne organizacije regulirale z organizacijskimi predpisi ali z drugimi normativnimi oblikami. Trenutno je najbolj pereče predhodno varstvo v zvezi z uvozom tehnološke opreme. Iskra Commerce bi se morala s svojo obveznostjo (izstavljanje javnih listin), ki predstavlja eno fazo v kompleksnem predhodnem varstvu, vključiti v celotno komunikacijsko mrežo predhodnega varstva.
Funkcionalno izobraževanje o varstvu pri delu in usposabljanje za varno delo.
Na tem področju se srečujemo z množico načinov, vsebine in oblik formativnega in informativnega izobraževanja. Ker gre istočasno za ,.naložbe v živo delo“ z dolgoročnimi efekti, za obveznosti po predpisih in za družbeno izredno pomembno oblikovanje stališč do varstva pri delu in humanizacije dela, bi se napori morali združiti. Funkcionalno izobraževanje nasploh je področje dejavnosti, ki je v širši družbi precej zanemarjeno. Daljnosežno racionalizacijo za SOZD Iskra bi predstavljal študiozni pristop, ki bi preko analize stanja in potreb dal poenotene modele in omogočil prepotrebno strokovno svetovanje odgovornim delavcem v temeljnih organizacijah.
Vrednotenje delovnih pogojev
Delovni pogoji bodo tudi v bodoče element v sistemih nagrajevanja po delu. Zaradi nekaterih poudarjenih tehnoloških značilnosti v vseh temeljnih organizacijah SOZD Iskra, bi kazalo preko izmenjave izkušenj priti do enotnega modela vrednotenja delovnih pogojev za namene delitve osebnih dohodkov.
Metodologija periodičnih pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter periodičnih preizkav ekoloških pogojev dela.
Gre za predpisano dejavnost, ki je zaradi pestrosti tehnološke opreme široka in zahtevna. Cilj te dejavnosti je ugotoviti stanje za pravočasno ukrepanje. V bistvu je to dolgoročna naložba v zdravje delavcev. Visoke cene uslug pooblaščenih strokovnih institucij narekujejo potrebe po razvoju lastne dejavnosti, za katero pa je poleg kadrov in tehnične opremljenosti potrebna enotna metodologija.
Razvijanje ergonomije
Značilno sedeče in statično delo ter druge značilnosti dela in tehnoloških postopkov v temeljnih organizacijah SOZD Iskra prinaša vrsto zdravstvenih in razpoloženjskih nevšečnosti. Zato seje treba začeti intenzivno vključevati v strokovna in znanstvena spoznanja v oblikovanje ožjih lokacij dela (delovnih mest), posebno pa še spoznanja fiziologije dela (delovnih mest), posebno pa še spoznanja fiziologije dela, psihologije in sociologije dela.
Planiranje varstva pri delu
Planski dokumenti, ki se bodo sprejemali na ravni TOZD, DO, SOZD, morajo vključevati področje varstva pri delu in biti usmerjeni v humanizacijo dela. Ta potreba je vsebovana že v zasnovi zakona o družbenem planiranju.
Predstavljanje SOZD Iskra
Za predstavljanje stanja razvojnih hotenj in uspehov Iskre na področjih varstva pri delu in humanizacije dela je treba razviti minimalno evidenco in statistiko. SOZD Iskra bo moral ob določenih prilikah enotno nastopati: npr. mnenja in stališča o zakonskih predpisih ali osnutkih s tega področja, sodelovanje na strokovnih posvetovanjih ipd.
Iz priložnostnih srečanj delavcev na področju varstva pri delu v zadnjih letih je znano, da so opisani vsebinski sklopi tista pomembna strokovna področja, kjer bi bilo za dobro delavcev Iskre potrebno storiti korak naprej. Pomenijo tista področja dejavnosti, kjer bi z doseganjem etapnih ciljev hitreje dosegli temeljni cilj: manj poškodb pri delu in zdravstvenih okvar zaradi dela ter večje zadovoljstvo pri delu.
Nakazane naloge služijo le kot srednjeročna usmeritev in so bile potrjene tudi na razgovoru o varstvu pri delu v SOZD Iskra dne 12. 4. 1979. Na tej osnovi bo treba izdelati konkretni program z operacionah-zacijo nalog.
Izobraževanje na področju specializacije za delo v zunanjetrgovinski dejavnosti
Kadrovsko področje SOZD Iskra organizira izobraževanje na področju specializacije za delo v zunanjetrgovinski dejavnosti doma in v inozemstvu.
Za seminar se lahko prijavijo vsi, ki so zaposleni v Iskri vsaj 2 leti in izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da imajo dokončano I. ali II. stopnjo tehnične, ekonomske, pravne ah sorodne fakultete
—	da niso starejši od 35 let
—	da aktivno obvladajo enega od svetovnih jezikov.
Seminar bo celodnevni in bo predvidoma trajal 6 mesecev. Udeleženci, ki bodo seminar uspešno končali bodo imeli prednost pri razporejanju za opravljanje odgovornejših nalog in opravil v zunanje trgovinski dejavnosti Iskre.
Pismene vloge z dokazili o izobrazbi in življenjepisom naj kandidati pošljejo na naslov:
Kadrovsko področje SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3. Morebitne informacije lahko dobite prav tako na kadrovskem področju SOZD Iskra, tel.: 324-061. t,
Rok za prijavo je 25. 8. 1979
______________________________________________________________/
Hvala vsem!
„Besede so pravzaprav odveč; povedali bi radi le to, da si vsak dan med nami, da tvoji sodelavci vsak sleherni dan mislimo nate!je med drugim dejal direktor TOZD Zunanja trgovina IC Marcel Božič, ko je s predstavniki sindikata in sodelavci obiskal Biserko Bogdan in ji v imenu vseh sodelavcev Iskrašev poklonil barvni TV sprejemnik na daljinsko upravljanje.
Uspešno,
le izvoz pod načrtovanim
(Nadaljevanje s 1. strani)
nizkih cen na svetovnem tržišču raje odločajo za prodajo doma.
Problem izpada izvoza pa ni le „zunanji“. Zaradi zastarevanja našega proizvodnega programa nam ni uspelo prodati načrtovanih količin nekaterih izdelkov, pri čemer „nosijo zastavo" zasebne telefonske centrale.
V	Iskri Commerce se bojijo, da glede na znane svetovne dogodke v drugem polletju ne bo nič bolje. Pri tem poudarjajo, da delna svetovna kriza ne bi smela biti prehuda ovira, da do konca leta ne bi uresničili letošnjih izvoznih nalog. Kot je znano, se je Iskra Commerce zavezala pred proizvodnimi organizacijami, da bo letos izvozila za 120 milijonov dolarjev izdelkov.
Celotna Iskra je v prvih šestih mesecih izvozila za 50 milijonov dolarjev izdelkov.
Dosti bolj vzpodbuden je bil letos uvoz. Iskra Commerce je za potrebe Iskrinih tovarn uvozila za 54 milijonov dolarjev materialov in ji je kljuj) nižjemu izvozu uspelo zagotoviti potrebne količine reprodukcijskih materialov.
V	Iskri Commerce ocenjujejo, da bo realizacija uvoza v drugi polovici leta manjša, zlasti zaradi neugodne izvozne dinamike.
ZASTOPANJE TUJIH FIRM
Od načrtovane naloge v višini 48 milijonov dinarjev je temeljni organizaciji Zastopstev uspelo realizirati dobrih 28 milijonov. To je 59 % letnega načrta in 53 % več kot v enakem obdobju lani. Še večjo realizacijo so omejevale predvsem uvozne restrikcije pri uvozu opreme in težave pri pridobivanju deviznih pravic za uvoz ši-rokopotrošnih izdelkov.
NEKATERI POZABLJAJO NA OBVEZNOSTI
V	Marketingu je znašal prihodek od različnih storitev v obdobju ja-nuar-junij približno 50 milijonov dinarjev. Ta vsota bi bila lahko (in bi tudi morala biti) še nekoliko višja, če bi vse podpisnice samoupravnega sporazuma izpolnjevale svoje obveznosti.
ZALOGE, TERJATVE
Najhujša problema, ki pestita delavce Iskre Commerce, sta prav gotovo nastala zaradi povečanih zalog in terjatev. V celotni Iskri Commerce so ob koncu junija našteli za skoraj 372 milijona dinarjev zalog - za dobrih 100 milijonov v TOZD Servis in preostalo v Domačem trgu.
Skupne terjatve pa so znašale dobro novo milijardo dinarjev — na domačem tržišču približno 94 milijonov dinarjev, potrošniška posojila so znesla 222 milijonov dinarjev, kupci v tujini pa nam dolgujejo nič manj in nič več kot 629,2 milijonov dinarjev.
Lado Drobež
Biserka je bila Iskrašica komaj pol leta. Pa vendar si je že v pol leta nabrala prijateljev, saj je bila pridna in polna dobre volje, vse do tistega usodnega dne pred štirimi leti...
S fičom se je v večernih urah vračala z obiska v Celju. Pri odcepu za Mozirje ji je neznani voznik pripeljal na cesto - pritisnila je na zavoro, -avto se je zadrsal po spolzki cesti, se preobrnil enkrat, pa še enkrat... .
Biserka se je dolgo borila za življenje. Boj s smrtjo je bil težak, zmagalo je njenih komaj petindvajstet let mlado življenje. Toda ostala je od vratu navzdol hroma.
„Bilo je strašno", se spominja.
,Naenkrat ne čutiti ničesar več .. “
Toda, zdravniki niso klonili V Angliji je na zdravljenju prebila polnih devet mesecev. Po vrnitvi domov je ponovno lahko sedela v invalidskem vozičku. Ni bila več vezana zgolj na posteljo in ležanje. Tudi roki je lahko rahlo premaknila.
Iskraši so tudi tokrat dokazali, da svojih sodelavcev ne pozabijo v nesreči Biserki so priredili telefonski aparat tako, da lahko samo z najmanj-
šim dotikom na gumb vzpostavi zvezo s telefonom in ga tudi tako izklopi Prinesli so ji še posebno posteljo na dvigalo pa pisalni stroj, za primer, če bi se Biserkino stanje izboljšalo ...
TV sprejemnika, ki sq ji ga prinesli nazadnje, sicer še ni mogla sama vklopiti, ker je zaradi operacije pred sedmimi tedni še zelo šibka. Toda z vajo bo gotovo v bližnji bodočnosti Biserka tudi to oviro premagala.
,JVajvečji uspeh je zame, kadar premagam sebe," je dejal veliki filozof Seneka. Biserka vsak dan ta boj bojuje in dobi Pravi le, da ji je dolgčas, kadar je sama v stanovanju, kadar mama, ki zanjo skrbi, odide v službo. Brati pa sedaj, ko spet leži ne more, ker ne more obračati listov..
Tudi zato bi se med nami, trideset tisočimi, lahko našla rešitev. Ne, da bi bila Biserka kdaj naveličana Nataše, pa Alenke, tovariša Deržaja in drugih, ki jo redno obiskujejo. Morda pa bj vendar vsak izmed nas v vsakdanji dirki včasih le lahko našel nekaj časa, da bi z Biserko pokramljal, ali pa ji kaj prebral in ji tako skrajšal dan, dolg kot večnost.
Morda pa bi bila to tudi misel za člane mladinske organizacije. Končno, vsak bo od Biserke prišel samo^ bogatejši za spoznanje: življenje je pač lahko še čisto drugačno, kot ga vidimo v našem brzečem vsakdanu. Možnosti za pomoč je dovolj. Poskušajmo najti torej pol ure za Biserko, ki je mlada in željna življenja in novic iz njega.
„ Vesela sem vsakega, kdor pride! Tako hitro potem mine dan,. .!“ ja rekla ob slovesu in povabila: pridite spet!"
Solze hvaležnosti in ganotja ob misli, da je še vedno naša, da še vedno mislimo nanjo, so se ji zalesketale v očeh, ko je dejala: , JI vala vsem,
vsem!"
M. Ovsenik
Kakovost ali zanesljivost
O tem problemu se bomo morali verjetno in to v najkrajšem času, v Iskri resno pogovoriti in na tem področju tudi nekaj storiti.
Na prvi Iskrini konferenci o kakovosti, ki je bila ob zaključku preteklega leta in na kateri smo pregledali stanje Iskrine kakovosti, in ugotovili, da prav na področju zanesljivosti naših izdelkov najbolj zaostajamo na svetovnem tržišču, je bilo veliko govora o programu zanesljivosti. Le-ta je bil v zaključkih konference tudi podan kot ena prioritetnih nalog.
Kaj je pravzaprav zanesljivost?
Strokovnjaki in svetovna javnost jo razlagajo na več načinov in imajo za osvežitev tega pojma več definicij. Eni pravijo, daje zanesljivost ustrezna obratovanju v daljšem časovnem obdobju in ne samo ob prevzemu, oziroma ob določenem trenutku; drugi jo osvetljujejo kot matematični izraz verjetnosti, da bo izdelek v določenem časovnem razdobju deloval, tretji spet drugače.
Kaj pa menimo potrošniki?
Kot potrošniki pa se s tem pojmom ne srečujemo pogosto, ga pa v negativnem smislu občutimo, ko nam izdelek doma po določenem času uporabe odpove.
Naj potegnemo črto. Kakovost je sicer širši pojem, vendar s pojmom zanesljivosti bolj poudarjamo kakovost v daljšem časovnem obdobju.
Tudi strokovni posvet kakovostnikov, ki ga je pod pokroviteljstvom delovne organizacije Avtomatika organiziralo področje za kakovost v SOZD Iskra in na katerem so tuji in domači strokovnjaki obravnavali problem kakovosti, ki nastaja pri gradnji kompliciranih elektronskih sistemov, se je pokazalo, da na področju zanesljivosti premalo delamo in da o tem področju tudi premalo vemo. Nujno moramo, če želimo biti še naprej progresivna organizacija, ki konkurira tujini, posvečati zanesljivosti toliko pozornosti, kot jo zasluži.
Ena izmed možnosti je verjetno — z ozirom na naše kadrovske in druge potenciale je verjetno ta tudi najbolj primerna — da se te, sicer zelo široke in obsežne problematike lotimo skupno, se zato primemo organiziramo in si naloge razdelimo.
Če želimo zanesljivost vgraditi v izdelke, moramo prav gotovo poznati podatke o zanesljivosti sestavnih delov, ki jih vgrajujemo. Ustvariti moramo torej banko podatkov o zanesljivosti sestavnih delov. Tu bomo morali koristiti podatke iz literature, v kolikor so dosegljivi in jih ustrezno sistematizirati.
Dobiti bomo morali podatke prek organizacij za mednarodno izmenjavo podatkov, lotiti se bomo morali tudi lastnih raziskav v Iskri, proizvedenih in kupljenih elementov (elektronskih in drugih).
V	nadaljevanju bi bilo treba preiti na računsko ugotavljanje zanesljivosti izdelkov in sistemov.
Seveda je to velika naloga, ki ni uresničljiva v nekaj mesecih, vendar bi jo morah v srednjeročnem obdobju izpeljati.
Kaj pa nosilci nalog?
V	skoraj vseh delovnih organizacijah imamo organizirana področja za kakovost, ki bi morala prav pri prvi fazi — pri zbiranju podatkov in raziskovanju zanesljivosti lastnih izdelkov — prispevati levji delež.
Institut za metrologijo, ki smo ga ustanovih, med ostalim tudi za raziskave na področju kakovosti, je verjetno pokhcan, da to akcijo vodi, usmerja in nadzoruje s tem, da bi večina meritev bila izvedena v ustreznih organizacijah oziroma njihovih laboratorijih in samo v manjši meri v IKM.
Seveda bi morala to akcijo spremljati s širokim izobraževalnim programom, da bi čim večje število sodelavcev izobrazili, jim približali osnove problemov ter jim posredovali tudi ustrezne, konkretno uporabljive podatke.
Prepričani smo, da bo ta naloga uspela le, če bomo v večini delovnih organizacij uspeli organizirati ustrezne teame, jih skupno usmerjati ter se o rezultatih in dosežkih dogovarjati in posvetovati; za vsakega posebej bi bila ta naloga prevelik zalogaj.
Naj pripomnimo ob koncu: branža elektrotehnike v zahodni Evropi, kjer Iskra plasira večino svojega konvertibilnega izvoza, že dolga leta opozarja na Japonsko konkurenco. Po nekajletnih raziskavah je postalo jasno, da je prednost Japoncev ne v poslovnosti, ne v ceni, tudi ne v izgledu oziroma designu ali funkcionalnosti, temveč v zanesljivosti!
Mak
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
e.___________ '
Nov objekt na LABORAH
^stavljena pripravljalna dela za pove-£anje tovarne Telekomunikacij v •vanju
I	.. Ob objektu tovarne Telekomunika-| ?J na Laborah so v začetku julija pri-c^i s pripravljalnimi deli za nov *jekt, v katerem bo skupaj 17.300 j jadralnih metrov prostora. Sedanjo kvarno bodo v letu dni povečali kar Za polovico.
Novi prostori bodo namenjeni za i p°izvodnjo sestavnih delov za tele-I tonske aparate in elemente oz. sestav-nui delov za .telefonijo za potrebe to-I TEA in ATC, ki jo namerava skra v prihodnjih letih precej pove-
Elektromehanika v zadnjih izgradnji prvega objekta na ni gradila novih proizvodnih Prostorov, proizvodnjo pa je hitro Povečala in jo v treh letih podvojila, roizvodni prostori in oprema ne Zadoščajo zahtevam proizvodnje. temalo je skladiščnih in drugih Pomožnih prostorov kot naprimer Prostorov za razdeljevanje hrane.
Zato so se temeljne organizacije v 0 Iskri Elektromehaniki že v letu , pričele pripravljati na povečanje Spačite t. TOZD so pripravile svoje Programe in investicijske elaborate za anke. Celotna investicija je za Iskro tolik zalogaj, zato bo lahko realizirana a postopno, saj tudi Temeljna banka Gorenjske nima dovolj kreditnih sred-|jtev. Banka je preučila elaborate in prednost programom, ki so Pomembnejši za srednjeročni razvoj ^še republike. Tako je ugodno oceni-
etih po Oborah
la zlasti investicijske programe TOZD ATC, TEA in tovarne Računalnikov ter obljubila, da bo z združevanjem sredstev v okviru Ljubljanske banke podprla predvidena investicijska vlaganja v Iskri Elektromehaniki, vendar šele po letu 1980.
Zaradi velike prostorske stiske se je Iskra Elektromehanika odločila, da bo že v letošnjem letu pričela z gradnjo objekta A 3 na Laborah z lastnimi sredstvi, s tem da bo pridobila 25 milijonov din iz združenih sredstev v okviru SOZD Iskra in kredite izvajalcev. Po dogovoru z banko bo Iskra tako vložena lastna sredstva koristno uporabila in bodo upoštevana pri podeljevanju posojil v prihodnjem letu.
Prva faza izgradnje objekta A 3 bo veljala približno 170 milijonov dinarjev. Nosilec investicije je TOZD TEA, sredstva zanjo pa združujejo vse temeljne organizacije Iskre Elektro-mehanike v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju, namenu in načinu uporabe sredstev za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela v DO Elektromehaniki.
Če bodo vremenske razmere ugodne, bo objekt A 3 že v letošnjem letu pod streho. V kratkem bodo začeli z' gradbenimi deli do kote nič. V začetku oktobra naj bi Trimo Trebnje pričel postavljati objekt. Novi prostori naj bi bili dokončno vseljeni v tretji četrtini leta 1980, ko se bo na Lahore preselila TOZD TEA v celoti. V prostore v Savski loki pa se bodo lahko selili ostali proizvodni programi.
Alojz Boc
T0ZD MERILNI INSTRUMENTI, OTOČE
Zadovoljni z rezultati
V prvem polletju je Iskrina tovarna krilnih instrumentov v Otočah ^pešno izpolnila vse sprejete planske itioge. Prvi pogoj za uspešno poslednje je ugoden potek proizvodnje, *toprav tudi tu ni šlo brez težav. Primanjkovalo je predvsem materiala in ^stavnih delov iz uvoza. Podobne tožave v Otočah pričakujejo tudi v arugi polovici leta. Doseženi obseg Ptoizvodnje je bil za 64 % večji kot v ^vi polovici preteklega leta. Vse potovanje ne gre na račun produktiv-°sti, temveč je odraz spremenjene toukture proizvodnje.
Dobro doseganje proizvodnje seje , uazilo tudi v večjem celotnem pri-°<lku. Doseganje prodaje na doma-ent trgu je namreč še vedno ugodno,
I ^koliko težji je položaj na tujem trži-r*u> pa vendar bistveno boljši kot v petn trimesečju. Kaže, da v leto-toJem letu Tovarna instrumentov ne
0	dosegla zastavljenega cilja, to je 2,3 muijona dolarjev izvoza, približala pa
■	bo dvem milijonom dolarjev. Plan
1	°za je previsoko postavljen, izdelan le bil na podlagi predvidene prodaje.
. toblematične so cene, določene 'Zttolke bi morali prodajati pod lastno en°, kar bi povzročilo slabše poslov-”e rezultate.
Porabljena sredstva so za 1,04 % JVja kot predvideni, kar pa glede na
■	toikturo proizvodnje v prvem polletij ni problematično. V kolikor ne bo Zvenih skokov pri cenah materiala,
lahko pričakujemo, da bodo stroški ob zaključku leta v okviru planiranih. Po pokritju vseh zakonskih in pogodbenih obveznosti, osebnih dohodkov in obveznem oblikovanju rezervnega sklada jim bo za poslovni sklad in sklad skupne porabe ostalo 15,1 mio din, kar predstavlja 66,8 % predvidene vrednosti za letošnje leto. Čeprav se bo zaradi izpada proizvodnje v času kolektivnega dopusta ostanek za sklade nekoliko zmanjšal, obstajajo vsi pogoji za uspešno izpolnitev planskih nalog Tovarne merilnih instrumentov v letošnjem letu.
A. Boc
IMov obrat v Mežici
Ob dnevu rudarjev so v začetku julija v Mežici odprli obrat za izdelavo žičnih oblik za našo tovarno telekomunikacij v Kranju. Pred tem je imela tovarna ATC kooperacijsko pogodbo o sodelovanju s tovarno TIK v Kobaridu, kije bila letos prekinjena. Zaradi pomanjkanja kapacitet v proizvodnji žičnih oblik za Crosbar centrale je Iskra iskala novega kooperanta.
V Mežici je bilo na voljo dosti ženske delovne sile, saj so moški v glavnem zaposleni v rudniku. Preuredili so
^ petek, 29. 6. je po 33 letih dela v Iskri odšel v zasluženi pokoj Franc Ahačič, konstruktor specialnih naprav v TOZD Orodjarna v Kranju. S Mojim delom je veliko prispeval k posodabljanju proizvodnje v Iskri, saj stroji po njegovih zamislih in načrtih tečejo v Elektromehaniki in drugod Po Sloveniji, hkrati pa je bil tudi učitelj in vzornik sodelavcem. Ob slo-so mu sodelavci zaželeli mnogo zdravja in zadovoljstva.

opuščeno kegljišče, v teh prostorih so uredili ustrezne pogoje za preko 20 delovnih mest. Iskra je zagotovila poučevanje vodje in štirih mojstrov. Priučevanje delavk in stroške vzdrževanja stavbe krije Mežica.
Ko so v Mežici izvedeli, da bodo zaposlovali ženske, se jih je prijavilo prek sto. Naši psihologi so na osnovi testov izbrali najprimernejše. Z otvoritvijo novega obrata žičnih oblik v Mežici se je vsaj nekoliko zmanjšal problem nezaposlenih žensk v tem kraju, tovarna ATC na Laborah pa si je zagotovila potrebne kapacitete žičnih obliik.	a. Boc
f	X
OGLEDALI SO Sl ISKRO
X_____________________________J
Številni obiskovalci, ki so si 7. julija ogledali tovarne v DO Iskri Elektromehaniki so bili zadovoljni in so pohvalili hiter in uspešen razvoj našega kolektiva. Elektromehaniko si je ogledalo okrog 4.000 ljudi, največ jih je prišlo v Savsko loko v tovarne na Laborah, precejšnje zanimanje., je bilo tudi za temeljni organizaciji Mehanizmi v Lipnici in Tovarno merilnih instrumentov v Otočah.
Tako je pravlZe od malega je treba vzbujati zanimanje naših otrok,da bodo na daljevali naše delo,ko bodo odrasli.
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Nagrade dr. Vratislava Bedjaniča
r
Prof. dr. ing. Vratislav Bedjanič, vzoren znanstve-no-pedagoški delavec na ljubljanski elektrotehnični fakulteti, se je udejstvoval tudi v industriji. Sodeloval je pri organizaciji tovarne Iskra v Kranju, predvsem pa je bil pobudnik, organizator in leta do svoje prezgodnje smrti tudi voditelj takratnih Aparatov, oz. TELA. V spomin na njegovo delo podeljuje delovna organizacija Iskra-Avtomatika vsako leto omenjene nagrade.
V
Marjeta Vizovišek: „1/ vaš kolektiv sem prišla, da bi podrobneje spoznala Iskrino proizvodnjo, ter delavno mesto moža, ki dela v Razvojno tehnološkem centru."
Darja Dolenc: „Sem sva prišli s sestrico Sabino. Predvsem naju je zanimala montaža števebv, kjer dela mama. Rada bi delala v takem kolektivu, kot je Iskra, vendar obiskujem šolsko zdravstveni center v Ljubljani!"
Franc Jenko: „Odprtje Iskre za javnost sem izkoristi! za ogled prostorov, v katerih sem delal leta 1959 v bakelitni delavnici. Od tedaj se je Iskra zelo hitro razvila, ponosen sem, da sem nekoč združeval delo v tem kolektivu, ki danes uživa ugled doma in v svetu."
Med obiskovalci je bilo največ svojcev in otrok naših delavcev, ki so se zanimali zlasti za delo, ki ga opravljajo sorodniki. Prišli so tudi številni učenci osnovnih šol in štipendisti, ki se bodo v prihodnjih letih zaposlovali v Iskrinih tovarnah. Zanimanje za Iskro torej ni nič manjše kot pred leti, ko smo Iskro prvič odprli. Zato bomo naša vrata odpirali tudi v prihodnje. a.B.
ISKRA - DELOVNA ORGANIZACIJA AVTOMATI KA razpisuje za šolsko leto 1979 / 1980
NAGRADE DR. VRATISLAVA BEDJANIČA
za doktorsko disertacijo, magistrska in diplomska dela s področja sistemov, naprav in elementov avtomatizacije, zaščite in stikalne tehnike.
Nagrada je namenjena doktorjem in magistrom električnih znanosti ter diplomantom elektrotehniških fakultet.
V študijskem letu 1978/79 bodo podeljene: po ena nagrada za doktorsko disertacijo v višini 12.000 din oz. za magistrska dela dve nagradi v višini 9.000 din ter šest nagrad za diplomska dela v višini 5.000 din.
Prijave za podelitev nagrad za doktorske disertacije in magistrska dela lahko podajajo tudi fakultete, sicer pa doktorji in magistri, ki so svojo disertacijo oz. magistrsko delo zagovarjali v študijskem letu, za katerega razpis velja. Prijavi mora biti obvezno priložena doktorska disertacija oz. magistrsko delo z mnenjem fakultete.
Predloge za podelitev nagrade za diplomska dela podajajo samo elektrotehniške fakultete; vsaka fakulteta lahko poda največ tri predloge.
Predlogi morajo biti obrazloženi, v poštev za nagrado pa pridejo le tisti predlogi, ki jim bo priloženo diplomsko delo. Tudi za diplomska dela velja, da pridejo v poštev le tista, ki so bila zagovarjana v študijskem letu, za katerega razpis velja.
Komisija nagrajenih del ne vrača.
Komisija za nagrado dr. Bedjaniča bo sprejemala prijave, oz. predloge za podelitev nagrade v letu 1979 do vključno 15. septembra 1979.
Vsak predlog za podelitev nagrade mora biti opremljen z naslovom kandidata in imenom in priimkom mentorja ter njegov naslov.
Nagrade bodo podeljene 15. decembra, na dan smrti dr. Vratislava Bedjaniča. Nagrajenci bodo prejeli še diplomo z navedbo imena dobitnika, dosežka za katerega se nagrado podeljuje in z nazivom delovne organizacije, ki nagrado podeljuje.
Prijave z ustrezno dokumentacijo je potrebno poslati na naslov: Predsedniku ..Komisije za nagrado dr. Vratislava Bedjaniča11, prof. dr. ing. Antonu OGORELCU Fakulteta za elektrotehniko, 61000 Ljubljana, Tržaška c. 25.
Komisijo, ki bo sprejemala prijave oz. predloge za podelitev nagrad v letu 1979, je na svojem 5. rednem zasedanju imenoval delavski svet delovne organizacije ISKRA-AVTOMATIKA v naslednji sestavi: prof. dr. Anton Ogorelec, predsednik, prof. dr. Anton Dolenc, prof. Mihajlo Golubovič, dipl. ing. Ivo Dremelj, dipl. ing. Marko Jeglič, prof. dr. Bruno Štiglic.
»ee*###eeeeee*ee#e*eee*eeeewi
|	OBVESTILO
•	Prireditveni odbor proslave dneva Iskre in dneva borca sporoča, da je
•	ostalo na zalogi še nekaj darilnih paketov, katere delavci Iskre lahko e dobijo po naslednjih znižanih cenah:
e	- skleda z žlico	60	dinarjev
J	— vrečka	20	dinarjev
•	— značka	10	dinarjev
e	Naročila in vplačila	za	celoten	paket	ali	posamezne	dele	naj delavci
2	preko svojih osnovnih	organizacij	sindikata	posredujejo	na	naslov: Iskra-
2 Industrija za avtomatiko, Ljubljana, Savska c. 3 (enako kot za prijave na e proslavo). Za naročila nad 100 komadov priznamo 5 % provizije
$	prireditveni odbor
•»•eeeeeeeeeeseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
Srednjeročni načrt 1981-1985
V Industriji elementov so s pripravami za srednjeročni načrt 1981 -85 začeli že lani sredi leta. Zato so že končali z javno razpravo o elementih, kmalu bodo pripravili končni osnutek za razpravo. Načrtovanja so se lotili zelo resno, saj se zavedajo, da je le stvarno.in realno načrtovanje jamstvo za dobro poslovanje. V srednjeročnem načrtu 1976 - 80, ki so ga doslej v glavnem v celoti izvršib, so si pridobiti dragocenih izkušenj in si postaviti soliden temelj za prihodnje plansko obdobje.
Najznačilnejša poteza novega srednjeročnega načrta je striktno predvidevanje vseh oblik dejavnosti, sredstev za te podvige jp že v načrtu predvideno razreševanje morebitnih zapletov v prihodnjih petih letih. Tako si bodo zagotovili načrtno gospodarjenje in pripravili si bodo določene rezervne položaje, če ne bi šlo vse po začrtani poti.
Glavni poudarek tega obdobja pa je večanje akumulativnosti, realnejša ekonomika in na podlagi te finančne in gospodarske trdnosti zajamčena socialna gotovost in stimulacija zaposlenih delavcev. Le taka gotovost, ki bo zagotovila solidno gospodarjenje na trdnih tleh in jamčila solidne osebne dohodke, je porok za pridobivanje novih kadrov ter spodbuda za zaposlene, da bodo sledili geslu: več, bolje in hitreje.
bodo v njeno opremo iz združenih sredstev do tiste višine, kolikor je potrebno, da bo kos vsem nalogam pri izdelavi orodij in naprav za tekočo proizvodnjo in novo opremo.
Srednjeročni program 81 — 85 pa postavlja pred kolektiv DO IEZE zelo visoke naloge. V tem obdobju bodo povečali proizvodnjo za 3,5 krat. Ob tem pa bodo zaposlovali le okrog 2 % novih delavcev letno in še tu bo poudarek na strokovnem kadm. Proizvodnja bo rastla 14 — 16 % letno, celotni prihodek 10 — 12 % realne rasti in izvoz za 18 — 23 %.
Za vse te pospeške rasti so dobro pretehtali realne možnosti in zagotovili realne možnosti. Ne manjka pa tudi omejitev pri tem hitrem tempu rasti. Glavni omejitvi sta: kadri in sredstva. Predvsem bodo morali za pospešeno rast proizvodnje mnogo
Motiv iz razvojnega oddelka v Polprevodnikih.
vlagati v nove tehnologije in avtomatizacijo delovnih procesov. Ob tem se bodo sproščali sedanji nekvalificirani delavci, ki jih bodo morali prekvalificirati in izobraziti za tista dela in naloge, ki jih zahtevajo novi delovni postopki in zlasti bodo morali poja,-čati razvojne in tehnološke službe.
Seveda za to ne bodo zadostovali sedanji strokovnjaki, ki jih je mimogrede, že zdaj premalo. Morali bodo še več vlagati v izobraževanje štipendistov na rednih šolah, več delavcev se bo moralo šolati ob delu in pridobiti bo treba še več strokovnjakov od zunaj.
Za vse to je glavna postavka človek, ki bo vse to ustvaril, ustvarjal pa bo zase - za človeka. Zato je v tem srednjeročnem načrtu posvečena posebna skrb načrtnemu vlaganju v izobraževanje, v družbeni in osebni standard. Zanimiva je ideja, da bi mnogo več skrbi (in denarja) načrtno namenili za rekreacijo. Za oddih ne bodo gradili svojih domov. Držali se bodo svoje specialne usmerjenosti, več pa bodo prispevali za načrtno najemanje kapacitet pri delovnih organizacijah, ki se specialno ukvarjajo s počitnikovanjem, rekreacijo in turizmom na sploh. Tako bodo poleg resnega dela načrtno tudi izdatno počivali.
V srednjeročni načrt so vnesli tudi resne postavke za višji standard na delovnem mestu - ogrevanje, zračenje, odsesavanje, prehrana, okolica tovarne in drugo. Poleg tega so se načrtno lotili v tem srednjeročnem načrtu reševanja stanovanjske problematike sodelavcev. Zavedajo se namreč, da je za več delavcev, zlasti strokovnih, potrebnih več stanovanj, za katera pa je nujno potrebno pripraviti tudi potrebna sredstva. Gotovo je nevzdržno, da se ta vprašanja rešujejo sproti in stihijsko, to vsekakor ne vpliva spodbudno na stimulacijo dela.
Tudi informacijski sistem bodo poživili in predvsem sistematizirati. V ta namen predvidevajo jačanje služb obveščanja in informatike. Da pa bi teklo delo informativne službe čimbolj nemoteno, že razmišljajo o nabavi lastnega računalnika. Tako bodo dosegli tekočo spremljavo vse proizvodnje, gospodarjenja in ekonomike, obenem pa bodo vsi ti podatki na razpolago za obveščanje delovnega kolektiva delovne organizacije.
FY
TOZD MAGNETI LJUBLJANA
DOBRO GOSPODARIJO
Tri bistvene točke lahko zasledimo v novem srednjeročnem načrtu IEZE: Prva, ki smo jo že omeniti, je večanje akumulacije in s tem jamstvo za boljše osebne dohodke — stimulacijo. Druga je natančna usmeritev proizvodnega programa. Ostati bodo pri sedanji programski usmeritvi, le da bodo proizvode posodabljali in uvajali sodobnejšo tehnologijo proizvodov, nove in najnovejše izdelke iz svojega proizvodnega programa. Tako si bodo zagotoviti tržišče, doma in zlasti zunaj, saj predvidevajo letno rast izvoza kar od 18 — 23 %. To je gotovo mnogo, če upoštevamo, da že zdaj ta delovna organizacija izvaža okrog 75 % svojih izdelkov.
Tretja novost pa je dosledna usmeritev v najnovejša dognanja na področju tehnologije izdelkov in tehnologije dela. Tu ima IEZE neizčrpne možnosti na področju hibridnih vezij, mikro-elektronskih elementov, diskretnih elementov, optičnih vodnikov, elementov za sončne celice in tako naprej. V srednjeročnem načrtu si bodo precizno zastaviti programe, do kdaj, kako in kakšni izdelki morajo priti na trg in kolikšno akumulacijo morajo prinašati. Tako si bodo zagotoviti inštmment, da bodo sproti lahko kontrolirali, če so tam, kakor so načrtovali, odstopanja, zlasti pa negativna, bodo signal, da je treba ponovne razprave o načrtih, oziroma načrte korigirati.
V IEZE so že doslej združevali sredstva za nova vlaganja, bistveno novo v novem srednjeročnem programu pa je, da ne bodo združiti le tisto, kar je ostalo, ampak že vnaprej programirajo, koliko mora katera TOZD pripraviti sredstev za združena vlaganja v nove projekte in investicije.
Samoupravno življenje je našlo v osnutku zelo vidno mesto. Krepiti bodo dohodkovne odnose med TOZD in zunaj delovne organizacije, urediti bodo več nedorečenih notranjih relacij in tako dosegli še enotnejšo notranjo samoupravno povezanost. Tu so zelo važni odnosi TOZD, ki so tudi proizvodno povezani, tako TOZD Keramika, TOZD Keramični kondenzatorji in TOZD Uporovni elementi. Poleg tega je važen razvoj TOZD Orodjarna, ki je ključnega pomena pri investicijah v opremo za vse TOZD. Orodjarno bodo širiti skladno s potrebami ostalih tovarn, tudi investirati
TOZD Magneti so letos v 1. polletju dosegli najboljše gospodarske rezultate v delovni organizaciji IEZE. Imeti so sicer precej težav z nabavo uvoženih surovin, zlasti kobalta, za katerega vlada kriza skoraj po vsem svetu. Kljub temu so z mnogo prizadevanja kolektiva in z visoko storilnostjo premagali vse težave.
Naj navedemo nekaj številk o proizvodnji in poslovanju v 1. polletju: Fizični obseg proizvodnje so dosegli s 113,5%, to pomeni nasproti lanskemu istemu obdobju indeks 125,5. Izvozili so toliko, kolikor so zapisali v letni načrt. Osebne dohodke so seveda skladno z rezultati proizvodnje in gospodarjenja precej dvigniti in so letos za okrog 15 % višji od lanskih. V to dviganje so všteti faktorji kvalitete, gospodarnosti, doseganje programa in preseganje norm.
Število zaposlenih je isto kot lani, celo nekaj manjše. Tudi na področju razvoja so precej inovirati. Nekaj večjih projektov imajo še v delu, v proizvodnji pa so naredili več inovacij, apli-
kacij in izboljšav.
Direktor Lojze Sever pravi, da kaže trend do konca leta kar dobre obete. Tako bodo program proizvodnje izpolnili, prav tako plan dohodka in čistega dohodka. Dohodek bo celo precej večji, kot so načrtovati, kljub vse večjim stroškom poslovanja. Sicer se pri dohodkih poznajo korekcije cen gotovih izdelkov, vendar ni ves uspeh iz višjih cen. Precej so dvignili produktivnost in izboljšati organizacijo delovnih postopkov.
Glavna naloga TOZD Magneti je letos temeljita rekonstrukcija vse tovarne in nabava nove strojne opreme za novo tehnologijo. Opremo iz uvoza imajo že naročeno in jo bodo dobiti do konca leta. V kratkem bodo začeti tudi z gradbenimi deti za širitev proizvodnih prostorov.
Tudi domača oprema bo za časa v hiši in bodo, če bo vse po sreči, že v prvi polovici drugega leta polno delali v novih prostorih in na novih strojih.
F. Kotar
Iz proizvodnje v TOZD Magneti na Stegnah.
r'
S kamero po TOZD
TOZD ELEKTROLITSKI KONDENZATORJI MOKRONOG: Prejšnji teden so začeli z zemeljskimi deli za gradnjo nove tovarne. Vodja gradbišča, gradi Gradbeno podjetje Grosuplje, mi je zatrdil, da se bodo potrudili in da bo stavba do zime pod streho. Tako bodo čez zimo lahko opravili notranja dela in inštalacije.
TOZD ELEKTROLITSKI KONDENZA TORJI MOKRONOG: Domači delavci iz remonta so skoro v celoti sami izdelali konstrukcijo in streho nad delom tovarniškega dvorišča. Prostor bo služil za namestitev strojev do izgradnje nove tovarne. Vse priznanje prizadevnim remontarjem!
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK: Med kolektivnim dopustom so opravili celo vrsto vzdrževalnih del. Vse proizvodne prostore so prebelili, položili nov tlak, montirali odsesovalne in prezračevalne naprave in precej strojev premestili. Tako so pridobili več prostora in predvsem racionalizirali delovni proces. Seveda pa je po dopustu lepše delati v urejenih prostorih s čistim in hladnejšim zrakom. Na novo kompresorsko postajo so priključili proizvodnjo in položili precej nove napeljave s komprimiranim zrakom.
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK: V soboto, 11. avgusta, so mladinci z udarniško akcijo urejali okolico tovarne. Pripravljali so tudi teren za asfaltiranje parkirnih prostorov in dovoznih poti.
SKUPNE SLUŽBE LJUBLJANA - IN TOZD FERITI: V Stegnah so dobili z združenimi sredstvi novo menzo v TOZD Feriti. Prostor je mnogo večji od prejšnjega, zračen in sodobno urejen. Nova menza bo služila gostitelju TOZD Feriti, Skupnim službam, Orodjarni in najbrž tudi Magnetom.
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
Tozd keramični kondenzatorji Žužemberk
Kljub težavam dobro gospodarijo
Prvo polletje so v TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku dobro Zatijučili. Sicer ni šlo vse po začrta-nem programu, vendar so izpad nadomestili z rezervnim programom. Naj-j^abši je bil izvoz, kar je posebej zaskrbljujoče, saj le-ta zagotovi devize za love investicije v uvoženo opremo.
Zlasti so nezadovoljni z doseženim Programom osnovne dejavnosti v I.
Polletju, saj so keramičnih kondenza-| lorjev naredili le 40 % od tega, kar so Predvidevali v letnem načrtu. Stroške Pa so dosegli kar 50 %. kar je še bolj Zaskrbljujoče. Predvsem je visokim Proškom botrovala podražitev repro-materiala, ki se je niso nadejali.
Izvoz je bil še slabši. Izvozili so le ^8 % načrtovanih količin za leto 79.
Mnogo boljši so proizvodni in gospodarski rezultati v proizvodnji dodatnega programa, ki predstavlja 50 % vse vrednosti proizvodnje. Tu so proizvedli precej več, kakor pri osnovnem programu in tudi ekonomsko se je to delo bolje obneslo.
Osebne dohodke so v I. polletju dvignili poprečno za 8 % in so še vedno na repu v Iskri in občini.
Ker po svetu vse bolj upada poraba klasičnih keramičnih kondenzatorjev, v Žužemberku mislijo na posodabljanje proizvodnega programa. Imajo že izdelan elaborat za proizvodne prostore za proizvodnjo najsodobnejših večslojnih kondenzatorjev (multilayer), po katerih je v svetu veliko popraše-vanje. Načrtujejo, da jih bodo izdelali
Obiskali smo
Šentjemejčani so svoje prikolice letos postavili v kamp Fi-nida pri Umagu. Letovanje organizira sindikalna konferenca Iskre — TOZD Uporovni elementi. Zanimanja za počitnice na morju je bilo še preveč tako, da vsem ni bilo mogoče ustreči. Vseh 6 prikolic bo zasedenih od začetka julija pa tja do srede septembra.
Šentjernejske Iskraše sem obiskal zadnje dni pred kolektivnim dopustom. Vreme se je na „Kranjskem“ kujalo in vse do Iskre sem vozil pod pretečimi oblaki. Malo pred Koprom pa se je pokazalo sonce in v Umagu je vse sijalo od luči, modrine in bistrega morja.
V recepciji me je prijazno sprejela simpatična uslužbenka in me napotila po taboru. Kljub zgodnji uri je bilo okrog šotorov in prikolic živahno, a ne hrupno. Šentjernejske prikolice sem našel kakih 100 metrov od obale v senčnem gozdu. Najprej sem srečal Goriškove, ki so bili ravno pri zajtrku. Novinar kot novinar, pride ali bolje rečeno pade med ljudi ob najbolj nemogočih časih. Goriškovi so mi prijazno takoj ponudili kavico in nekaj zoper žejo. Pri družini je vasovala tudi upokojenka Milka Pavličeva. Pogovor je hitro stekel.
Zelo so pohvalili kamp. Mnogo miru je in sanitarije so predvsem čiste, kar je že kar posebnost v kampih. Pri vhodu v kamp so letos odprli manjšo trgovino in restavracijo in tako lahko letovalci kupijo skoraj vse ,,doma“, razen mesa. Če pa ima kdo globji žep, gre lahko jest v restavracijo, kjer so še kar dosegljive cene. Sicer pa si Iskraši kuhajo sami v prikolicah.
Povedali so mi, da je ta kuha po-
^proizvodnji keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku.
Morda bi izvozili precej več, če se ne bi ves čas otepali s pomanjkanjem pol-*zdelkov. Poleg tega pa še vedno niso dobili dodatne opreme za avtomatizacijo in mehanizacijo proizvodnje, čeprav bi morala biti že zdavnaj v hiši. Tako pa proizvajajo manj in z večjimi
stroški.
Poleg vseh teh tegob, pa ugotavljajo neprestano padanje cen keramičnih kondenzatorjev na svetovnem trgu. Letos so naprimer padle 20 — 30 %, ttedtem ko se doma dvigajo cene rep-romaterialu in ostali stroški. Pri tem Pa načrtujejo kar 70 % svojih izdelkov za izvoz. Tako so letos izvozili 100 % Več izdelkov kakor lani v istem obdobju, pri tem pa zaslužili le 29 % več.
preko 100 milijonov letno. Upajo, da bo vsaj poskusna proizvodnja stekla leta 1981 in takrat bi začeli postopoma opuščati tudi sedanji osnovni artikelj: klasični keramični kondenzator.
Če strnemo vse delo in načrte prvega polletja v Keramičnih kondenzatorjih v en stavek, moramo ugotoviti, da so kljub težavam dobro gospodarili, zaključili to obdobje s solidnim ostankom dohodka in pripravili načrte za še boljši uspeh. Vendar kljub tem prizadevanjem sami ne bodo mogli narediti vsega. TOZD Keramika jim bo morala zagotoviti solidnejšo dobavo keramičnih telesc in dvigniti kvaliteto teh polizdelkov.	KF
Tozd uporovni elementi Šentjernej
V prvem polletju ni šlo najbolje
V TOZD Uporovni elementi v Šentjerneju kot zakleto ne gre. Tako je bilo tudi letos v prvem polletju. Natikalo se je v proizvodnji, pri izvozu bt še kje. Sicer je bilanca pozitivna, vendar ni uspeh tak kakor so ga načrtovali in kakor smo ga v tej TOZD navajeni.
Morda so nas Šentjemejčani s svojo Pridnostjo in prizadevnostjo navadili, ba od njih vedno pričakujemo uspehov. Ta 1100 glavi kolektiv, največji v “O Industrija elementov, je lani in 'etos zašel v nekakšno stagnacijo. Pri njem smo bili navajeni, daje s prodor-110 razvojno politiko in delavnostjo v Proizvodnji vedno prednjačil v IEZE. Zadnji dve leti pa se zatika. Zakaj?
Vzrokov je več. Predvsem so se Zelo zaostrili prodajni pogoji in kvali-|etne zahteve na zahodnih tržiščih, hamor Upori izvažajo okrog 75 % Svojih izdelkov. Zlasti to velja za osnovni izdelek: upore. Proizvajalci z "aljnjega vzhoda so dobesedno preplavili Zahodno Evropo in Ameriko s cenenimi in visokokvalitetnimi elementi. Pri nas pa je repromaterial brag, delavci tudi rn rezultat je na blani. Dmgi vzrok pa je pomanjkanje ^rokovnega kadra, ki v razvoju in tehnologiji ne dohaja svetovnih domkov in se pojavlja na trgu z zastare-irni programi, po katerih je manj Povpraševanja in temu primerne so todi cene.
Zaradi pomanjkanja trga je tudi Proizvodnja prepočasi rastla. Dpsegli So le 41 % realizacije letnega načrta v Proizvodnji. Kljub temu jim je uspelo toseči sorazmerno dober celoten pri-
hodek in ostanek dohodka. Izvoz pa so dosegli v 1. polletju le s 36 % letnega načrta, kar je le 11 % več kakor lani v istem obdobju. Taka odstopanja od predvidevanj v letnem programu je velik udarec za vso delovno organizacijo. Investicije v uvoženo opremo so namreč pogojene z izvozno realizacijo. Tak izpad izvoza pa lahko prekriža marsikak lepo začrtan načrt.
Težave so imeli v tej TOZD tudi s pomanjkanjem kvalitetnih keramičnih nosilcev. Premalo jih je bilo in tudi kvaliteta ni povsem odgovarjala. Tako je prihajalo do zastojev, reklamacij in ugotovitev, da so delali zaman — ker so delali škart. Tudi s proizvajalcem keramičnih polizdelkov bo treba urediti račune, predno bo v Uporov-nih elementih steklo vse po programu.
Precej pa pričakujejo od nove samoupravne organizacije. TOZD s 1100 zaposlenimi je postala že prevelika organizacijska enota, da bi lahko posamezni delavec našel mesto za stimulacijo. Tudi proizvodnja postaja vse prekompleksna, za eno samo samoupravno enoto. Ker pa so prav zdaj sredi intenzivnih priprav, da sedanjo TOZD „reformirajo“ v štiri nove samoupravne enote:	TOZD
Upori, TOZD Potenciometri in Hibridi ter TOZD Industrijska elektronika Kostanjevica. Poleg teh treh bo del skupnih služb, pomemben za vse 3 TOZD, opravljal dela in naloge za vse tri enote. Tako bodo po panogah samoupravno zaživele tri samostojne samoupravne enote. Tako bo večji pregled in osebnejša stimulacija vsakega člana kolektiva.
FY
Goriškovi pred „domačo hišo".
vodi, nato pa sem prisedel h skupini Iskrašev. Sami možje so bili, ženske so že odšle kuhat. Vsi so hvalili vreme, vodo in mir. „Pravi počitek je to,“ je pribil nekdo, „le to napako ima, da je prekratek11. Teden mine, kot bi mignil in že pojutrišnjem bo treba domov. Pogovor se je zasukal na Iskro. Ugibali smo kdo bo novi predsednik poslovodnega kolegija, kako gospodarimo. Malo smo hvalili, pa tudi „šinfali“, da
ne bi bili izjema med našimi ljudmi.
Mimogrede so me poklicali še Kuharjevi za posnetek. Rad sem ustregel in slikal na skali v morju zastavno hčerko in sina, z očetom in mamo Tilko.
Počasi je bilo treba pobrati šila in kopita in se vrniti domov. Kar težko sem se poslovil od prijaznih „mor-skih“ Šentjernejčanov, od sončne obale in morskega prostranstva. F. K.
INDUSTRIJA KONDENZATORJEV, SEMIČ
Prvo polletje v znamenju ugodnih poslovnih rezultatov
Delavski svet DO Kondenzatorji v Semiču je na svojem zasedanju I3.avgusta tl. najprej razpravljal o doseženih poslovnih rezultatih v prvem letošnjem polletju in o ukrepih.ki so potrebni.da bi v drugem polletju dosegli še boljše in tako letni načrt dobro izpolnili. DS je tudi sklenil nabaviti prepotrebno aparaturo za zobno ambulanto v Semiču,konč no pa je še sprejel družbeni dogovor o izgradnji športno - rekreacijskega in turističnega centra v Črmošnjicah.
Kuharjeva sta mi zaupala, da je tako lepo, kot na medenih tednih.
glavje zase. Počitniška pač. Ob najbolj nemogočem času zmanjka plina v bombi in ženska mora z loncem k sosedu, da dokuha do konca. Pa take štorije nikogar preveč ne motijo, saj so prej prijetno poživilo letovanja kot resne nezgode.
Tudi pri Šantlovih smo lepo poklepetali. Mož je šofer in ni mogel prehvaliti miru, sence, sonca in dobrega zraka. Milka Pavličeva pa mi je povedala, da se sicer malo bojijo meduz, ki so tu in tam že koga ožgale. „Imamo pa s seboj vso „rištengo“ za zdravljenje ljudi in živino11, se je pošalila. Njen zet je namreč veterinar, pa je domače opremil že doma z vsem potrebnim.
Počasi smo se odpravili na plažo. Taje zelo blizu, saj kamp sega prav do morja. Plaža je sicer skalnata, a lepo urejena. Ima tuše s sladko vodo, kabine za preoblačenje in predvsem čisto vodo. V soncu je postajalo vse bolj živahno in okrog desetih je bilo kopalcev vse živo. Drena pa ni bilo.
Nekaj časa sem vztrajno čofotal po
Za delovno organizacijo Kondenzatorji v Semiču velja, da je v prvem letošnjem polletju dosegla ugodne poslovne rezultate, čeprav vseh postavk v načrtu ni izpolnila v celoti.
Posamezne TOZD so različno izpolnjevale načrtovane obveznosti, kljub temu pa je celotna delovna organizacija v prvem polletju dosegla nekaj več kot 303,225.000 dinarjev celotnega prihodka. Ta dosežek predstavlja 49 % izpolnitev letnega načrta, oz. je za 19 % več, kot je DO Kondenzatorji dosegla v enakem obdobju preteklega leta. Pri tem je največji porast celotnega dohodka zabeležila TOZD Elektronski kondenzatorji in sicer kar za 32 %, to pa hkrati pomeni, da se je odrezala najbolje, saj je v tem obdobju dosegla že 59 % svojega letnega načrta. TOZD Energetski kondenzatorji in TOZD Mehanski deli in naprave sta do konca junija izpolnili po 45 % svojih letnih načrtov celotnega dohodka, slednja predvsem zaradi izpada prodaje sesalnikov za prah.
Ugoden je med drugim tudi podatek, da so v prvem polletju materialni stroški rasli počasneje kot celotni prihodek in so tako v DO Kondenzatorji v tem obdobju izpolnili le 43 % za leto 1979 načrtovanih materialnih stroškov s tem, da je največ na takšen rezultat vplivala manjša poraba osnovnih surovin za proizvodnjo.
Še boljši rezultat je delovna organizacija ob polletju dosegla v pogledu dohodka. Le-ta je bil v tem času za 43 % večji od lanskega v prvih šestih mesecih, hkrati pa so pri tem izpolnili že 59 % načrtovanega dohodka DO za leto 1979. In pri tem je bila spet najuspešnejša TOZD Elektronski kondenzatorji, ki je imela v polletju najmanjše materialne stroške.
DO Kondenzatorji je do konca junija poravnala že 54 % predvidenih letnih obveznosti za davke in prispev-
ke ter za ostale obremenitve dohodka in čeprav so bile le-te večje od načrtovanih, so vendarle narasle manj kot doseženi dohodek, zato so v Kondenzatorjih v polletju dosegli že kar 61 % letnega načrta čistega dohodka, oz. v tem obdobju dosegli za 49 % večji čisti dohodek, kot v enakem obdobju leta 1978. Odločili so se za takole delitev čistega dohodka: za osebne dohodke bodo porabili 67 % ustvarjenega čistega dohodka (lani 81 %), za skupno porabo v TOZD 18 %, za razširitev materialne osnove dela 12 %, a za rezervni sklad 3 %.
V prvem polletju se je v Kondenzatorjih uvoz surovin in reprodukcijskega materiala zmanjšal za 2 % izvozili pa so le 2 % več kot lani v enakem obdobju, zlasti na klirinško področje. Pri tem se je razmerje med izvozom na konvertibilno področje in uvozom materiala s tega področja obdržalo na lanski ravni. Na izvoznem področju v prvem polletju niso bili tako uspešni, saj niso izpolnili načrtovanih obveznosti, zaradi česar so se povečale zaloge in vrednost blaga, namenjenega za izvoz v konsignaciji.
V	prvem polletju se je število zaposlenih v DO Kondenzatorji povečalo za 5 %, najbolj v TOZD Energetski kondenzatorji. V primerjavi z lanskim netto osebnim dohodkom v prvem polletju se je le-ta letos dvignil za 25 % in je znašal poprečni OD 4.934 dinarjev.
V	polletju so bile zaloge za 24 % večje od’ tistih ob koncu 1. 1978. oz. le za 1 % nižje od povečanega obsega proizvodnje.
Tudi na področju investicijskih vlaganj prvo polletje ni prineslo zaželenih rezultatov, saj so vlaganja dosegla višino le 11,398.000 dinarjev, kar pomeni komaj 21 % načrtovanih za 1. 1979. Takšnemu rezultatu v tem pogledu predvsem botrujejo omejitve v uvozu opreme ter dolgi postopki za pridobitev potrebnih uvoznih dovoljenj.
Primerjajoč dosežene poslovne rezultate DO Kondenzatorji z dosežki v lanskem prvem polletju in z načrtovanimi letošnjimi obveznostmi lahko zapišemo, da je bilo polletno poslovanje ugodno, vendar pa se bo moral celotni delovni kolektiv DO v dmgi polovici leta še bolj potruditi, da bo načrt za leto 1979 v celoti izpolnil, še zlasti na področju izvoza, zalog in investicijskih vlaganj, ker bo le to zagotovilo za nadaljnje in uspešno vključevanje DO Kondenzatorji na tuja tržišča in za nadaljnjo rast te naše močne delovne organizacije.
Šantlove sem srečal po zajtrku.
1


INDUSTRIJA AVTOELEKTRlCNlti IZDELKOV
Naša proizvodnja anten
Ugodni poslovni rezultati v I. polletju
Koliko je vreden dober radijski ali TV sprejemnik? Kar precej! Marsikdo je pripravljen globoko poseči v žep. samo da bi si zagotovil boljšo sliko na svojem TV ekranu ali pa kvalitetnejšo glasbo iz radioaparata. To pa je v dobršni meri odvisno tudi od antene.
Prejšnji in ta teden so bili v vseh temeljnih organizacijah in skupnih službah v novogoriški Iskri Avtoelektriki zbori delovnih ljudi na katerih so obravnavali pokazatelje poslovanja v prvem polletju letošnjega leta. Le-ti so dokaj ugodni, sicer pa poglejmo v poročilo o poslovanju kjer zasledimo, da je periodični obračun pokazal ob solidnih rezultatih proizvodnje in prodaje relativno ugoden poslovni rezultat. Finančni rezultat poslovanja je najugodnejši v tovarni generatorjev in elektronike, v tovarni žarnic Ljubljana in v tovarni VT Bovec. Z izgubo sta poslovali tovarna malih zaganjalnikov in tovarna odlitkov Komen.
V TOZD Antene se s tovrstno proizvodnjo ukvarjajo že skoraj dve desetletji in v tem času so si nabrali tudi precej izkušenj. Njihov program je dokaj pester, kvaliteta njihovih izdelkov pa na zadovoljivi ravni. V letošnjem letu jim je uspelo prodreti tudi na zahodnoevropski trg, načrtujejo pa še razširitev programa in povečanje izvoza. O njihovem proizvodnem programu smo se pogovorili s tehničnim direktorjem ing. Janezom Kastelcem in v.d. vodje razvoja Marjanom Marklom, ki sta nam povedala naslednje:
Kombinirana antena P - 41345, ki je prišla Konec lansKega leta na tržišče,se odlikuje po široki uporabnosti in je eno stavna za nastavitev ter ima odlične sprejemne lastnosti
E
p
seboj jakost posameznih kanalov ter nadoknadimo izgube v kablu.
ŠE NEODPRAVLJENI PROBLEMI
Če pogledamo sedaj na rast vrednosti proizvodnje ugotovimo, da je le-ta najbolj porasla v tovarni VT Bovec in Sicer za 31 %, ugodneje porasla tudi v tovarni odlitkov Komen za 19 %, v tovarni malih zaganjalnikov za 17 %, v tovarni generatorjev in elektronike pa za 16 %. Le za malenkost več kot v lanskem letu je vrednost proizvodnje na zaposlenega porasla v tovarni velikih zaganjalnikov in v tovarni žarnic, medtem ko je v tovarni AET Tolmin manjša za 6 % kot v lanskem prvem polletju. Primerjava s planom pokaže, da je bila vrednost proizvodnje na zaposlenega večja od planirane v tovarni VT Bove.c, enaka planirani v tovarni velikih zaganjalnikov, v vseh ostalih temeljnih organizacijah pa manjša od planirane.
Problematika, ki vpliva na obseg proizvodnje se od prejšnjega obračunskega obdobja ni bistveno spremenila. Najpogostejši vzroki za slabše rezultate so še vedno nepravočasna nabava repromateriala, pogosta slaba kvaliteta repromateriala, težave pri vzdrževanju in popravilu strojne opreme in orodij, težave pri nabavi orodij in zakasnitve pri izvajanju investicijskih del in zakasnitve pri uvajanju proizvodnje novih izdelkov.
V	tovarni malih zaganjalnikov so v tem kvartalu z nabavo novega stroja odpravili problematiko struženja lončka, manjše so bile tudi težave pri proizvodnji vzmeti, ostali problemi pa še nadalje ovirajo uspešnejšo rast proizvodnje.
V	tovarni velikih zaganjalnikov zaostaja za planiranimi količinami proizvodnja zaganjalnikov. Do zastoja je prišlo zaradi pomanjkanja rotorjev, polovega čevlja, okrovov, pokrovov in nekaterih drugih vrst materiala. Proizvodnja rotorjev je potekala ugodnejše, vendar še ne more zagotoviti ustreznih količin predvsem zaradi zastarelega strojnega parka in pomanjkanja nekaterih materialov.
V	tovarni generatorjev in elektronike navajajo kot glavni vzrok za slabše izpolnjevanje planskih obveznosti pomanjkanje nekaterih materialov, ki povzročajo nenehno preurejanje obdelovalnih linij, spreminjanje postopkov obdelave in preurejanje montažnih linij.
V	tovarni VT Bovec je proizvodnja potekala ugodno, predvsem velja to za vžigalne tuljave, več težav pa je bilo pri proizvodnji svetilk, nekaterih štan-canih delov in pri proizvodnji za druge TOZD. Do zastojev je često prišlo tudi zaradi dotrajanosti nekaterih osnovnih sredstev in orodij, slabe kvalitete novih orodij in pomanjkanje delovne sile v strojnem oddelku.
V	tovarni žarnic je proizvodnja nekoliko manjša od planirane zaradi manjšega števila zaposlenih v drugi izmeni kot je bilo planirano, zaradi težav pri dobavi nekaterih vrst repromateriala, predvsem iz uvoza in zaradi pomanjkanja rezervnih delov za stroje.
Potek proizvodnje v tovarni AET ne moremo oceniti ugodno. Na manjši obseg vplivajo zakasnitve pri osvajanju nove proizvodnje in zagon novih proizvodnih naprav. Proizvodnja starega magnetnega vžigalnika in proizvodnja s staro pečjo za keramiko pa zaradi iztrošenosti tudi ne poteka ugodno.
VEČJA PROIZVODNJA KOT LANI
Če naredimo sedaj seštevek iz vseh temeljnih organizacij ugotovimo, da je vrednost proizvodnje, ovrednotene po stalnih cenah v prvem polletju večja za 113 % napram lanskemu letu, letni plan proizvodnje pa smo izpolnili 48 procentno.
Proizvodnja je bila večja od lanske v vseh temeljnih organizacijah, največ pa se je povečala v tovarni VT v Bovcu in sicer kar za 46 %, najmanj pa v tovarni velikih zaganjalnikov in v tovarni AET, kjer je večja od lanske za 2%.
Doseganje plana je prav tako najuspešneje v tovarni VT v Bovcu, izpolnili so že 56 % letnega plana, slabše pa je izpolnjevanje plana potekalo v tovarni.žarnic in v tovarni odlitkov, kjer so letni plan izpolnili s 45 % in v tovarni AET kjer so izpolnili 44 % letnega plana proizvodnje.
V naslednji številki našega glasila bomo pogledali še ostale važnejše pokazatelje, ki so vplivali na ugodno poslovanje ter prodajo in nabavo, OD, zaposlovanje, investicijsko in razvojno dejavnost in poslovni uspeh. x
M.R.
„Glavnina naše proizvodnje predstavljajo radio in TV — antene ter antenski pribor. S to proizvodnjo se ukvarja naša tovarna že skoraj od samega začetka TV tehnike pri nas. V tem času smo tudi stalno izboljševali kvaliteto naših izdelkov in se prilagajali zahtevam trga tako, da danes že lahko ponudimo kupcu dokaj pestro in kvalitetno izbiro. Izdelujemo več vrst anten z različnimi sprejemnimi lastnostmi za 1. in 2. program (VHF inUHF).
Za najslabše sprejemne pogoje (šibak signal zaradi oddaljenosti od oddajnika, ali geografskih ovir) izdelujemo kanalne antene, ki so namenjene za sprejem točno določenega kanala in antene, ki lahko sprejemajo v določenem frekvenčnem pasu več kanalov. Prve so za VHF področje, druge pa za UHF.
Za normalne sprejemne pogoje so najbolj ustrezne pasovne antene, ki imajo precej širše področje sprejemanja. Mednje sodijo VHF antene za kanale od 5—12 in UHF antene za kanalno območje 21-69.
Posebno skupino predstavljajo širokopasovne kombinirane antene, ki omogočajo sprejem tako VHF (5-12) kot celotnega UHF (21-69) področja, od signalov iz istih smeri. Pri le-teh bi
Pred nedavnim je odšla v zasluženi pokoj dolgoletna sodelavka Iskre -Avtoelektrike Nova Gorica, Zofija Simčič. Zaposlena je bila na liniji stikal v tovarni velikih zaganjalnikov od 31. oktobra 1963. leta. Ves ta čas je s svojim vestnim delom in ustvarjanjem najboljših tovariških in prijateljskih odnosov veliko pripomogla k dobrim poslovnim rezultatom in odličnemu razumevanju v njenem delovnem okolju. Sodelavci in sodelavke so se od Zofije prisrčno poslovili ter ji poklonili v spomin na skupne, nepozabne delovne dni spominsko darilo in šopek cvetja. Zaželeli so ji še veliko let trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Za vse dobre želje in darilo se je prisrčno zahvalila in obljubila, da bo še naprej spremljala njihovo delo, uspehe in težave in, da bo ob vsaki ponujeni priložnosti še prišla na obisk.
____________________________________________________________________/
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Prototipi mikrovalovne pečice
Proizvodnja v tovarni odlitkov Komen je v drugem tromesečju potekala ugodnejše kot v prvem, še vedno pa je problem prezasedenosti kapacitet, slabo vzdrževanje zaradi pomanjkanja kadrov in izdelava vlivne komore. Problemi so se pojavljali tudi pri nabavi repromateriala in orodij, vse večja ovira pa je tudi pomanjkanje proizvodnih prostorov in spremljajočih objektov.
Proizvodnja v tovarni delovnih sredstev je potekala normalno v okviru razpoložljivih kapacitet, upoštevajoč težavno problematiko vzdrževanja in izdelave orodij in pomanjkanje nekaterih kadrov.
„Raziskovalno delo, ki so ga opravili naši raziskovalci v sodelovanju s strokovnjaki IEVT iz Ljubljane, je v glavnem že izvršeno in na osnovi tega razvojnega dela je naša tovarna pripravila program za prenos raziskovalnega dela v prakso. Ta program predvideva uvedbo polindustrijske proizvodnje, ki ima za cilj pripraviti solidno osnovo za kasnejšo redno proizvodnjo mikrovalovnih pečic.
V tovarni smo v tej fazi predvideli nujno potrebno opremo: instrumente, orodja, opremo za montažo in material, ki ga bomo potrebovali za izdelavo več prototipov, katere bomo potem tehnično in tržno testirali. O tem smo se tudi dogovorili s prodajno

'z"7!
f-—-3—
VHF 300s, j ,,
Si Kr 34 B
SUR-002
še posebej omenili našo najnovejšo anteno z zelo velikim dobitkom P—41345, ki smo jo dali na tržišče konec lanskega leta.
Za dober sprejem stereo radijskega programa izdelujemo dve UKV anteni, namenjeni različnim sprejemnim pogojem.
Za sprejem več TV in stereo radijskih programov pa izberemo ustrezne antene, kijih združimo prek antenskega sistema „Global“ na en koaksialni kabel. To nam omogoča, da lahko pri sodobnih sprejemnikih docela izrabimo možnost daljinskega krmiljenja in izbiro kanalov, saj nam antene ni potrebno pretikati, ali obračati z antenskim rotorjem. Z ustrezno izbiro filtrov in ojačevalnikom izenačimo med
tržišču.1'
Uvajanje novega izdelka v proizvodnjo je navadno povezano z vrsto problemov, ki zavirajo zastavljene programe. Tudi v TGA se pri osvajanju proizvodnje mikrovalovnih pečk srečujejo s takimi problemi, vendar pa pravijo, da bodo že v prvem polletju letošnjega leta izdelali nekaj prototipov.
Pogovorili smo se s pomočnikom direktorja Petrom Ceferinom, vodjo tehnološkega oddelka Dragico Bergant in vodjo tehnične priprave Velimi-rom Dolencem.
službo branže.
Program izdelave proizvodov s pomočjo polindustrijske proizvodnje poteka dobro in to kljub temu, da imamo probleme s financiranjem.
Ker pa predstavlja MVP višjo raven potrebne kakovosti, je ta polindustrij, ska proizvodnja potekala v glavnem prek tehnologov, ki so jim pomagali tudi razvijalci in orodjarji. Za to ’0t smo se odločili zato, da bi lahko naši
vodnji potekala brez standardnih začetnih problemov.
Vsi polizdelki in sestavni deli so v glavnem že pripravljeni na montažo, ki je’predvidena v avgustu. Nekateri problemi v zvezi z dobavami delov od kooperantov bodo tudi v kratkem rešeni tako, da bo mogoče že realizirati tudi motanžo prve seri e prototipov.
Kot glavni problem zai rdi katerega še ne moremo dokonča ti nobene mikrovalovne pečice pa su nekateri merilni instrumenti, na kat ne smo čakali zaradi vsemogočih dc/oljenj več kot eno leto. Zdaj je tudi ta problem rešen, tako da pričakujemo te merilne instrumente že v juliju.
Povejmo še, da smo morali prvoten program priprave proizvodnje delno spremeniti, ker ni bilo in še do danes ni v celoti rešeno vprašanje financiranja tega programa. Konec oktobra 1978 smo namreč poslali program za
tehnologi tudi praktično preizkusili pripravo industrijske proizvodnje (kot način dela za kasnejšo redno proiz- prvi del) banki v Škofjo Loko, s čimer vodnjo.	je bila že na obnovi predhodnih dogo-
Seveda je bila v tej fazi 'ključena vorov in izdelanega natančnega pro-tudi nabava in to tako domača, kot grama, dana osnova za sklepanje kre-uvozna, s čimer bo tudi nabava ma- ditne pogodbe s temeljno banko (to je terialov lahko kasneje v redni proiz- drugi del kredita na osnovi pogodbe
V našem programu imamo še več vrst sobnih anten, ustreznih za območje z dobrim TV-sprejemom, kjer dospejo valovi do antene ne da bi jih motile železobetonske stene, ali po-dobne ovire. Te antene so tudi oblikovno prilagojene različnim okusom kupca.
Izdelujemo pa tudi vrsto avtomobilskih anten in tu imamo prav tako široko izbiro različnih tipov.
Na koncu pa bi še omenili, da nameravamo naš program še razširiti. V razvoju že imamo namreč novosti na področju antenskih naprav (ojačevalnik, filtri, kretnica), ki jih bomo predvidoma že letos lahko ponudili
Boris Čerin
med RSS in LB).
Takoj zatem, ko smo izdelali pr°" gram za pripravo proizvodnje MVP, smo izdelali še program za redno proizvodnjo MVP, kar je bilo logično nadaljevanje programa za pripravo. Tudi program za redno proizvodnjo smo oddali konec januarja 1979 banki zaradi kreditnega zahtevka za financiranje redne proizvodnje.
Banka je proučila oba programa m prišla do zaključka, da moramo predvideti tudi naložbe za rjdno proizvodnjo in, da bo samo pod tem pogojem obravnavala investicijski program in to v celoti, nikakor pa ločeno. To Pa nam je povzročilo težave, kajti programa sta časovno ločena in šele uspešn3 realizacija programa priprave industrijske proizvodnje MVP omogoča uresničenje programa za redno proizvodnjo-Pri tem pa je potrebno povedati, da je investicija v pripravo industrijske proizvodnje predhodna celotni investicij1 in, da predstavlja samo manjši delež celotne investicije.
S pomočjo Inovacijskega področja SOZD Iskra smo ta problem skušah rešiti, vendar pa zaenkrat še ni srn o našli skupnega jezika z banko. B. Č-
\
delovna organizacija iskra invest servis
Jemalo ali preveč?
SOZD Iskra je kaj revna z lastnimi Učilniškimi kapacitetami. Na Dugem 2toku ima 117 ležišč, v Poreču 45, v Ienti 20. Skupaj torej komaj 182 ali ,n° ležišče na 150 delavcev. V naj-q°‘jšem primeru, to je ob zasedenosti dni, kar je seveda nedosegljiv ideal, yhko ponudi 14.000 penzitinskih dni.
, j*ak Iskraš bi torej v domači izvedbi ^ko preživel pol dneva počitnic, Seveda sam, brez družine.
Poleg tega je Dugi otok pač Dugi ot°k, dom v Poreču leži res ob rivi, ^Pak za počitnice in kopanje ni ?°sti bolj primeren kot hotel Slon v Mubljani, dom v Trenti je lepo postaja in dopušča le skupinsko, kolektiv-n° zasedenost, v vsaki sobi so po štiri
Postelje.
Krivica bi bila, če bi hoteli za tako stanje metati krivdo na samoupravne, uPtavne organe ali družbenopolitične ?rganizacije. Vsi ti so doslej pokazali *e veliko zanimanja in dobre volje, da v tem pogledu zlezli na zeleno vejo. “pasli so načrti o velikem lastnem domu v Pineti, bilo je že nič koliko “ogovarjanja, sestankov, predlogov, taittkajšnja občinska skupnost je celo
že dobila 200 starih miljončkov kot aro za zemljišče. Ampak na lepo začrtano pot so se zvalile težke skale ovir. Treba bi bilo „združiti“ sredstva, precej denarja, med drugim tudi za nemajhno tovarnico, ki si jo je občina tam želela. In seme je ostalo v zemlji, konstruktivne zamisli v zapisnikih.
Podobno so ostali na papirju privlačni načrti o lastnem domu na Krvavcu. Zanj naj bi poskrbel konzorcij kranjske Mehanike in Iskre Commerce. „Bes džaur, še krik iz valov, potem pa vse tiho je bilo“, bi vzkliknil ranjki Anton Aškerc (Brodnik).
Iskra invest servis je prek svoje Dejavnosti za rekreacijo irr letovanje letos ponudila 14.000 oskrbnih dni. Cene so bile prav konkurenčne, če se smemo poslužiti izraza trgovine. Oskrbni dan na Dugem otoku 160 din, v Trenti 150 din in v Poreču 180 din. Matične delovne organizacije naj bi primaknile za vsakega svojega letovalca po 120 din dnevno, s čemer bi napravili letovanje dostopno tudi socialno šibkejšim sodelavcem, ki imajo več družinskih članov. Toda TOZD so pokazale presenetljivo maj-
3
5
r i
i
)
r
i
i
i
)
i.
)
i
i-
a
I-
a
o
a
i-
a
t
).
6
k
ii
ž
a
li
o
Časopisne novice
V	podjetju za PTT promet v Rumi so vključili v javni promet novo vozliščno in lokalno avtomatsko telefonsko centralo z zmogljivostjo 4.000 telefonskih priključkov. Z uresničitvijo načrta, po katerem naj bi vključili v promet še glavno avtomatsko centralo vrste metaconta 10 C v Sremski Mitroviči in vozliščne ter lokalne centrale v Rumi in Pečincih, se bo znatno izboljšal telefonski promet v celem Sremu., Podjetje predvideva, da bodo vsa dela okrog modernizacije avtomatskega Prometa končana v naslednjem letu. Vest je objavil novosadski Dnevnik.
V	francoski filiali ameriškega podjetja ITT so prepričani, da bo razvoj elektronike kaj kmalu povsem spremenil odnose med telefonsko centralo in naročnikom. Telefonska centrala bo izgubila tradicionalno osrednjo vlogo. Klasičnega naročnika ne bo več, kajti vsakdo bo lahko z elektronskim terminalom doma sam vzpostavljal zveze povsem avtomatsko.
V	ITT so trdno prepričani, da je taka telefonska ..decentralizacija" pred vrati, zato so Evropi ponudili že vpeljavo prvega sistema na novem temelju — brez orjaških central in sicer z majhnimi elektronskimi terminali, povezanimi v samostojno omrežje. Novo omrežje bi imelo pred klasičnim številne prednosti: ne bi namreč zagotavljalo samo telefonskih pogovorov, temveč bi bilo hkrati osnova za videofo-nijo, telekopiranje, elektronsko kartoteko, oziroma elektronsko pošto. Pri ITT celo trdijo, da tega sistema zob časa ne bo načel, ker ga bo mogoče prilagoditi vsakršnim inovacijam na področju telekomunikacij. (Gospodarski vestnik).
Srednjeročni načrt mesta Zagreba predvideva v naslednjem razvoju od leta 1981 do 1985 odločen premik v prid kemične in elektroindustrije, medtem ko bi se delež tekstilne in kožne industrije zmanjšal. Razvoj elektroindustrije bazira predvsem na razširitvi proizvodnih kapacitet pri podjetju Nikola Tesla.
V	prostorih šempeterske Iskre je zasedal izvršilni odbor slovenske elektroindustrije in ugotovil, da se slovenska industrija ..utaplja" v izgubo. V prvem trimesečju je zabeležili že za približno 88 milijonov dinarjev izgub. Vzrok tiči v prehitrem naraščanju cen repromateriala in znatno počasnejšem dvigu cen končnim izdelkom. Kot primer velja omeniti Zastavo iz Kragujevca, ki je povišala cene svojim avtomobilom, denarja od podražitve pa noče deliti s tistimi, ki izdelujejo posamezne dele za avtomobile. V Iskri — za zaganjalnike. V Šempeterski Iskri proizvajajo zaganjalnike *e z izgubo. Poročilo v Delu.
Vojvodinske organizacije združenega dela: Sever-Subotica, Elektron-Bačka Topola. Novkabel-Novi Sad, Jugodent-Novi Sad, Nopal-Bačka Palanka, Elektro-promet-Si botica, Energoinvest-Sigma-Subotica, Novo doba-Stara Pazova in Inštitut FTN-Novi Sad in VZS- Subotica sopodpisale samoupravni sporazum o povezovanju v skupnost za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje pri razvoju programa elektronike, regulacije in avtomatike.
Kranjski Glas je objavil obširen članek o delu in načrtih Iskrinega tozda v Lipnici pri Kropi. Tako je tozd ob koncu polletja že dosegel 54 % letnega načrta in dokaj-šen izvoz telefonskih števcev. Le-teh je v svetu sedaj v uporabi okrog 80 milijonov. Podatke je posredoval direktor Damjan Hafner.
Večina republiških največjih dnevnikov, predvsem pa iz Bosne in Hercegovine, so objavili kratko vest o okvari obeh računalnikov pri sarajevski tranzitni centrali vrste metaconta 10 C. Zaradi tega je bil zelo kratek čas prekinjen telefonski promet s Sarajevom, dokler napake niso odstranili. Časopisi so zabeležili, da računalnike izdeluje Iskra.
Še eno podjetje ima naziv Iskra in sicer delovna organizacija tiskarna in karto-naža Iskra iz Drvente, v republiki Bosni in Hercegovini. Te dni so tam na slovesen način odprli nov obrat za ofset tisk v novo zgrajenem objektu v industrijskem delu mesta. Za novo opremo in objekt so investirali 25 milijonov dinarjev.
Zagrebški Vjesnik se v posebnem članku pritožuje nad podjetjem Alfa iz Vranja, ki še sedaj ni izpolnilo obveznost glede plinskih peči. Zaradi 11 nesrečnih primerov s pokvarjenimi plinskimi pečmi je Alfa sprejela obveznost, da bo vzela iz prometa vse svoje katalitične peči, vendar tega do sedaj ni storila. Zagrebški Vjesnik piše pri tem, da bo treba problem s> plinskimi pečmi urediti še pred jesenjo, torej pred začetkom ogrevanja stanovanj in drugih prostorov.
Beograjska Borba je objavila kratek članek o novi domači miniaturni elektronski telefonski centrali, ki jo izdelujejo na Laborah.
Proslavo letošnjega dneva Iskre v Zajčji dobravi je večina časopisov v državi Povsem ignorirala. Izjema so kratke vesti v Dnevniku, Delu in Glasu.
Precej več pa so objavili časopisi o proslavi v Elektromehaniki, kjer so odprli nove proizvodne prostore na Laborah. Sodobna tehnologija v novih prostorih bo °mogočila delovni organizaciji še večji napredek, piše npr. reški Novi list.
Glas iz Kranja je objavil celostransko reportažo o nagrajencih s kranjskega sejma civilne zaščite. Objavil je tudi sliko, kjer zastopnik Iskre Milan Frankovič sprejema Priznanje kranjskega sejma civilne zaščite za izvirne izdelke.
Televizorji v barvah se od 1. julija ne uvrščajo več med luksuzno blago. Zanje velja sedaj temeljna davčna stopnja po tarifni številki 1.
Železniško magistralno progo Zidani most — Šentilj obnavljajo in modernizirajo. Predvidevajo, da bodo do leta 1982 vgrajene na progi vse avtostop naprave, avtomatski progovni blok in celotna komunikacijska povezava proge. Vse signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave bo izdelala Iskra. Mimo tega rekonstruirajo tudi mariborsko železniško vozlišče in ranžirno postajo na Teznem. Računajo, da bodo vsa ta dela končana dt> 1984. leta, piše zagrebški Večernji list.
V
L
Zgral in uredil Marjan Kralj
hno zanimanje za ta predlog. V celoti so na ta način zakupili le 2000 oskrbnih dni ali pičlo sedmino. Za delovno organizacijo, ki pripravlja letovanje OSE), bi se tako stanje spremenilo res v pravo „sedmino“.
Samo tisti, ki je kdaj sam poskusil, kako težko je/najti potrebno osebje za nekajmesečno delo v počitniških domovih, lahko ve, kakšne zadrege se pojavljajo spomladi, ko je treba iskati, nagovarjati, prepričevati in prepričati ljudi, da sprejmejo delo za omejen delovni čas", praktično je pa delovni umik skoro neomejen: upravnike, kuharice, servirke in pomožno osebje. In ko si enkrat uspel naloviti vse potrebne ljudi, moraš z grozo ugotoviti, da ostaja nezasedenih celih 12.000 oskrbnih dni. Nebeške sile v takih primerih ne kažejo posluha za pomoč, če zakolneš, si vsaj malo odpreš duševne ventile, ampak domovi zato ne bodo nič bolj polni. Ostanejo samo še modrosti: Plavaj, ali utoni! ali pa Znajdi se! Holandcem pripisujejo pregovor, da je težke ovire pač treba premagati, nemogoče pa zahtevajo le malo več časa.
Iskrina dejavnost za rekreacijo in letovanje je radikalno zreducirala število sodelavcev v svojem oddelku, začela iskati druge interesente, se lotila organiziranja izletov na Komat-ske otoke s svojim čolnom. Seveda je domove morala bolj na tiho odpreti tudi zunanjim gostom, vsaj za izven-penzionske usluge. Vsi ti koraki so končno privedli do tega, da so postali svetlejši oblaki izgub, ki so začeli prikrivati nebo.
Ampak na koncu ostaja še vedno neko mučno, kar malo grenko vprašanje: ali so take razmere še normalne, zdrave? Po eni strani trpko ugotavljamo, da so Iskrine kapacitete po številu pet krat ali dvajset krat premajhne, v mnogih ozirih neprimerne, obenem pa cela vesoljna Iskra zakupi borih 2.000 oskrbnih dni v sezoni. Imajo torej ležišč premalo in preveč hkrati. Zakaj preveč, zakaj premalo? To je prav tako, kot da bi neka družina tarnala, da jo grudi huda lakota, v smetnjaku pa bi ležale cele štruce kruha.
Pred več meseci je bila na iniciativo KOOS SOZD ISKRA izvedena široka anketa, ki je prinesla kar 9.676 izpolnjenih listov. Med njimi se je 62 % ankentirancev izreklo za izgradnjo lastnih počitniških domov in šotorišč. 95 % bi jih želelo letovati ob morju, med njimi 57 % v mesecu juliju, v avgustu le 34 %. Za vso to množico interesentov bi bilo treba imeti pet do sedem tisoč postelj.
Za konec pa še pripomba o problematiki, ki bi zaslužila večjo pozornost. Dejavnost za rekreacijo in letovanje pri ISE je že v naslovu preskromna. Njene naloge se namreč ne omejujejo samo na pripravljanje in izvedbo letovanj, temveč tudi na vzdrževanje počitniških objektov, na izdelavo načrtov za modernizacijo in razširitev obstoječih kapacitet, na organizacijo izletov, športnih prireditev in rekreacije. Razen tega snuje in izvaja specializirane oglede, strokovne ekskurzije, sodeluje pri srečanju športnikov, pohodih Iskrašev in pomaga pri delu planinskega, šahovskega in likovnega društva.
Razvijanje vseh teh dejavnosti prav gotovo ne more biti ujeto v suhe komercialne zakonitosti, nekako po načelu daj-dam, ampak mora imeti priložnost, da živi in se razmahne zaradi notranjih potreb. Velika delovna organizacija kot je Iskra pač nima le proizvodnih in poslovnih nalog, ampak naj pospešuje tudi kulturno in telesnovzgojno dejavnost. Mesta skrbijo za parke, v tovarnah so cvetlični nasadi, čeprav vse to ne more prinašati materialnih koristi, saj ni opredmetena dobrina.
Zato je tudi več kot razumljivo pričakovanje, da mora Iskra imeti neko centralno službo, ki bi skrbela za rast in gojitev tistih dejavnosti skupnega pomena, ki sodijo v nekakšno skupno poslanstvo in ki naj zadovoljujejo tudi plemenitejše potrebe vsakega njenega sodelavca. Za delo take službe, v našem primeru je to dejavnost za rekreacijo in letovanje bi torej morala uživati vse potrebno razumevanje in podporo širiie Iskrine delovne skupnosti.
Miha Polh
Prebrali smo za vas
Zagotovo ni veliko doktorskih disertacij, ki bi,'izdane v knjigi, bile tudi hkrati zanimivo in poučno branje za širši krog bralcev. Med takšna dela sodi vsekakor disertacija dr. Gavra Altmana, našega znanega publicista in politika, ki se je v svojem delu lotil hkrati tudi zelo aktualne, a zato nič manj zahtevne sodobne teme pod naslovom „Posebnosti vietnamske revolucije".
Avtor pravi v uvodu, da je vietnamska revolucija, kar zadeva socialistične revolucije, ena izmed najstarejših in tudi najmlajših socialističnih revolucij hkrati. Če vzamemo, da je bil začetek revolucionarnega procesa v Vietnamu vstaja v Nghe Tinhu 1930. leta, potem sta kronološko pred njo samo oktobrska revolucija in zgodnji dnevi kitajske revolucije. Oborožena faza vietnamske revolucije se sicer konča šele z razvitjem saigonske- * ga režima in s padcem njegovega sedeža 1975. leta, seveda pa tudi tega ni mogoče imeti za njen konec. Izjemno dolgotrajna oborožena faza pomeni — mimogrede rečeno — tudi eno od temeljnih značilnosti te revolucije. Obravnavamo jo, pravi avtor, kot socialistično revolucijo, četudi je v začetku niso razglašali kot takšno, oziroma, njeni cilji in parole niso takoj izražali bolj razvitega programa socialističnih sprememb.
Avtor dalje pravilno ugotavlja, da so bili v vietnamskih razmerah (kolonializem, nerazvita, pretežno kmečko-poljedelska dežela in nastanek vietnamske buržoazije je sledil nastanku proletariata) komunisti edina politična sila, ki je bila sposobna in pripravljena, da postane voditeljica in organizatorka boja za narodno osvoboditev in ukinitev kolonialne (razredne) eksploatacije.
Da bi naš avtor svoje teze in ugotovitve o vietnamski „dolgi“ revoluciji kot avtohtoni in edinstveni revoluciji na azijskih tleh v razmerah kolonializma in imperializma (Francija, Amerika) še bolj osvetlil, je knjigo razdelil na tri dele. V prvem delu je pod naslovom Vietnam podrobneje govoril o deželi, naravi in ljudeh, potem o njeni zgodovini in seveda misijonarjih, kolonizatorjih in vstajnikih, saj je namreč duh samostojnega in neodvisnega Vietnama živo prisoten vso dolgo zgodovino Vietnama samega, ki se je moral dolga stoletja v bistvu boriti za svojo neodvisnost, zlasti proti velikemu sosedu — Kitajski.
Drugi del pod naslovom Revolucija nam podrobneje razlaga in prikazuje obdobje „trideset let trajajoče revolucije", od prvih sovjetov 1930. leta pa do zloma saigonskega režima, varovanca ZDA.
Tretji del pa je namenjen posebnostim vietnamske revolucije, koncepciji in praksi Demokratične republike Vietnam, nacionalnosti kot prvemu nagibu za boj, smislu „primernega trenutka", centralizaciji in decentralizaciji, homogenosti vodstva revolucije in odnosu Vietnama do sveta.
Knjigi je obširen in tehten uvod napisal Mitja Ribičič, ki pa je moral spričo nedavnih dogodkov z Vietnamom in okrog njega (zasedba Kampučije, kitajski vojaški napad na Vietnam) dodati še „post scriptum", ki ga terja sedanji trenutek, čeprav odločno in jasno ugotavlja, da rastoče moči socializma tudi vojne med socialističnimi državami ne morejo ustaviti.
Knjigo je prevedel Bogdan Gradišnik, izdala založba Borec, opremil pa jo je Jani Bavčer.
Vlil.turistični avtorally Iskre
L SPRETNOSTA VOŽIJA
V
/ N
Z \
Z N
V • / • x • / • \ • y • w
CILJ
START
II. SPRETNOSTNA VOŽNJA
VOŽNJA NAPREJ VOŽNJA NAZAJ KEGELJ
r
v
---------Milili GILJ(2m deljenih na 10cm)
Danes za udeležence VIII. turističnega avtorallya Iskre objavljamo skici obeh spretnostnih voženj, ki ju bodo morali tekmovalci prevoziti v čim krajšem času in s čim manjšim številom kazenskih točk, če se bodo hoteli dobro uvrstiti. Hkrati se opravičujemo, ko smo pod skico, ki ponazarja traso našega letošnjega avtorallya v prejšnji številki Iskre po pomoti zapisali, da bo rally 9. septembra. Naš letošnji avtorally bo torej v soboto, 8. septembra!
J V--------------------------------------------------------------------------V
Izobraževanje delavcev ob delu
Izobraževalni Center Litostroj bo organiziral izobraževanje delavcev ob delu za naslednje poklice:
1.	Poklicna kovinarska in elektro šola -
izobraževanje za poklice: strojni mehanik, strugar, rezkalec, orodjar.
Pogoj za vpis: končana osemletna osnovna šola, najmanj 2 leti proizvodnega dela v bodočem poklicu, odslužen vojaški rok. Izobraževanje skupaj z zaključnim izpitom traja dve šolski leti. Z zaključnim izpitom si delavec pridobi poklic širokega profila - kvalificirani delavec.
2.	Šola za kovinarske in metalurške delavce —
Izobraževanje za poklice: plamenski varilec, ročni obločni varilec, varilec za.vaijenje v zaščitnih atmosferah in pod praški, uporski varilec.
Pogoj za vpis: Dokončanih najmanj 6 razredov osnovne šole, najmanj 2 leti proizvodhega dela v bodočem poklicu, odsluženi vojaški rok. Izobraževanje z zaključnim izpitom traja 15 mesecev. Oddelki v šolo bodo odprti, če bo dovolj prijavljenih kandidatov.
3.	Tečaji za priučevanje za dela v kovinarstvu —
po potrebah, ki se pojavljajo v posameznih organizacijah. Z zaključnim izpitom si delavec pridobi poklic ozkega profila — specializirani delavec. Delavci dobijo po končanem izobraževanju „Potrdilo“ o usposobljenosti za določeno delo.
4.	Izobraževanje za poklic kalilca
če bo v organizacijah Iskre zbranih dovolj potreb in kandidatov za izobraževanje, bo organizirano izobraževanje.
5.	Jezikovni tečaj za nemški in angleški jezik— začetni in nadaljevalni (informacije na tel. 558-582)
6.	Tečaj za voznike viličarjev -
traja 18 delovnih dni v popoldanskem času. Vpis je možen vsak mesec.
7.	Obnovitev izpitov iz varstva pri delu za obratne elektrikarje.
Zainteresirani delavci naj se javijo v kadrovski službi svoje organizacije, ki bo prijavila kandidate pismeno na naslov: Izobraževalni Center Litostroj, Djakovičeva 36, Ljubljana
‘A
OSEMNAJST PRIJETNIH DNI NA DUGEM OTOKU
Če se je kdo močno navadil na cigarete, alkohol, ali celo na mamila, tedaj pravimo, da je s tem zasvojen. Prav to bi skoraj lahko rekli nekomu, ki si je za svoj oddih že štirinajstič izbral isto mesto na našem Jadranu.
Štirinajstič sem torej med 19. julijem in 6. avgustom letoval v našem kampu na Dugem otoku. Že štirinajstič pa čeprav tudi ni vse čisto tako,
Osebic iz kampa na Dugem otoku.Na sliki manjkajo Ivo,Branko in čistilka.
PLANINSKI IZLET „100 ŽENSK ELEKTROMEHANIKE"
Planinska sekcija Iskre Elektro-mehanike Kranj bo tudi letos priredila za žene in dekleta naše delovne organizacije planinski izlet s priljubljenim imenom „100 žensk..". Tokrat smo se odločili za soboto, 25. avgusta in za Paški Kozjak.
Odhod avtobusa bo ob 6. zjutraj izpred kranjskega hotela Creina, peljal pa bo do Pake pri Velenju. Od tu je na vrh Kozjaka le 2 uri hoje. Vračali se bomo na Dobrno (kopališče), ali na Vitanje tako, da bo skupaj hoje okrog štiri ure. Da bo hoja tudi prijetna in kratkočasna bosta poskrbela vodnika Igor in Edo. Cena za prevoz je 30 din.
Prijave in vplačila sprejema Volga Pajkova iz tajništva ERO, tel.: 28-11 do srede, 22. avgusta.
Vabljeni!
kot bi si človek želel. Torej sem z Dugim otokom že dodobra zasvojen. A kljub temu bom poskušal biti kolikor je le mogoče objektiven v svojem zapisu, čeravno sem se zanj odločil prostovoljno, najbrž iz čiste predanosti delu.
O sami poti le toliko, da nas je kljub „visoki sezoni" komaj 15 zares udobno potovalo z zadarskim avtobusom iz Ljubljane do Zadra, oz. po kratkem postanku še naprej do Suko-šana. Po dišeči kavici pri našem ekonomu Anteju, nas je ob 9. čista in dobro urejena barka (naj mi oprosti, če ji ne rečem ladja, ker je pač manjšega formata)! . . .) v prijetni dveurni plovbi prepeljala v kamp, kjer smo število „občanov“ kar na hitro povišali na 300 in še nekaj čez.
Z rahlo smolo sem bil ob šotor, ki mi je lani dajal prijetno, hladno zavetje in dobil takega, v katerem je bilo mogoče živeti le med 3. in 9. uro, sicer pa je prav uspešno odigraval vlogo pravcate savne.
No, kljub temu in docela dietičnemu" kosilu in le za las boijši večerji, se je dopust kar dobro začel,
Brž ko smo odrinili na izlet po Koma tih,so se najmanjši nadebudneži že vrgli na šah,kar sredi palube.
seveda ob odločnih upih in mislih: . .. slab začetek, dober konec!
Vse tegobe začetnega dne so bile brž pozabljene, ko so vročemu soncu vsake pol ure sledile osvežujoče kopeli v skoraj pretoplem morju v zalivu pod
ŠTIPENDISTI V SOBOTO, 25. AVGUSTA V VRATA!
25.	8. 79. zvečer se dobimo v Aljaževem domu.
26.	8. 79., nedelja: Dovški križ — Vrata, kjer bomo prespali (9 — 10 ur hoje).
27.	8. 79 ponedeljek: Stenar - Razor — Križki podi, kjer bomo prespali (7 — 8 ur hoje).
28.	8. 79., torek: čez Križ na Dolkovo špico — v Vrata.
Na ture bomo vsak dan odhajali zelo zgodaj. Program bomo izvrševali upoštevaje vremenske razmere in telesno pripravljenost udeležencev.
Obvezna oprema: baterijska svetilka, ustrezna planinska obleka in obutev, komplet prve pomoči, nahrbtnik.
Vsak udeleženec bo dobil podroben seznam opreme po pošti. Zaželeno pa je, da se udeleži sestanka v četrtek, 23. 8. 1979 v KŠI.
Prispevek udeležencev je 80.— din.
Prijave sprejemajo na PD Iskra, Ilirska 27, tel.: 325-587.
Planinska sekcija štipendistov Iskre
Poleg drugih rednih zaposlitev sta imela Ivo in Branko „čez” še prehrano rib z obilnimi odpadki hrane.
kampom. Seveda ni šlo le za namakanje v moiju, v pač pa za vsakokratno izdatno plavanje, ker smo se zatrdno odločih v ta namen izkoristiti sleherno minuto, čeprav nam sprva hrana ni hotela povrniti , porabljenih kalorij v celoti. Toda, ker je vsakdo bolj „vešč“ kritike, kot hvale, smo se pač „ogreli“ za kritiko in z veseljem ugotavljali, da naša kritika le ni bila čisto brezplodna. Hrana se je namreč po nekaj dneh bistveno popravila, a brez pretiravanja — kljub vsemu smo v kampu na Dugem otoku ponavadi jedli že tudi bolje!
V vasici Vrulj na Kornatih smo videli partizansko remontno delavnico,v kateri so med NOV popravljali poškodovana partizanska plovila.
ZAHVALA Ob smrti drage mame ANE AVBELJ
se iskreno zahvaljujem sodelavcem montaže releja TOZD TEA za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti
sin Ciril.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moje drage mame
MARIJE OBLAK
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem trofaznega števca za izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Marija Kalčič.
ZAHVALA
Ob odhodu na novo delovno mesto se zahvaljujem aktivu invalidov Elektromehani-ke in sodelavcem za izkazano pozornost in darilo. Želim jim še mnogo delovnih uspehov.
Konrad Pavli.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem TOZD Števci za lepa darila. Želim vam mnogo delovnih uspehov.
Rozina Kovač.
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame FRANČIŠKE ZAVRL
se najlepše zahvaljujem sodelavcem Tovarne merilnih naprav in vsem ostalim za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti
hči Nada Jenko.
ISKRA — glasilo delovnega, kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente
—	Ljubljana.
V.d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar
—	Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avtoelektrika) -Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48
—	Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljublja-
V
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Pa dovolj o tej presneti „košti, saj me bo še kdo imel za strašnega jedca, kar pa le nisem, četudi zunanji videz morda to kaže (da bi vsaj varal).
Pod taktirko upravnika Ilije je tudi letošnji „orkester“, zbran sicer na vrat na nos tik pred začetkom letovanjske sezone, dokaj uspešno opravljal svoje naloge, zlasti v kuhinji dovolj težke in nehvaležne po vrhu. Stari znanec Ivo in prijazna Damjana sta v „potu svojega obraza" poskušala hitro postreči vsem gostom, kar pa spričo pomanjkanja miz ni bilo mogoče drugače, kot v izmenah. Ker pa sta bila vselej
energetiko, torej za elektriko. Ljubi'
Damjana,ki je prijazno postregla vsem gostom,si je morala tako zajtrk,kot tudi ostale obroke servirati sama.
telji televizije so mu zamerih le to: je agregat ugašal prezgodaj, hkrati Pa so mu bolj zaspane sorte gosti očital;1’ da ga je puščal teči predolgo in r tako preveč vzpodbujal „pivsko“ ^ „pevsko“ nastrojenega so se čez „p0' licijsko uro" preglasno kulturno iz^j Ijali. In končno še o domačinki, 1° J je bilo odmerjeno najbolj nehvaležu delo-čiščenje sanitarij. Svojo nalogo J opravljala več kot vzorno in sta umivalnici ter stranišča čisti tako, k°. še nobeno leto doslej pa četudi so * nekateri, k_sreči redki posameznik1 »prizadevali",da so za njimi redn in povsod ostajale odvečne sledi.
Izredno vreme, ki ga je enkr31 nekoliko zmotil burin, topla voda morju in pretopla v slanem jezen}’ prav tako pa prijetni znanci iz Vxe)' šnjih sezon - vse to je pripomoglo, “ je bilo na Dugem otoku tudi letos zel prijetno in je kratko odmerjeni 535 zares prehitro minil. Prepričan seiU; da je bilo tudi med »novinci" doyo) takšnih, ki se jim je Dugi otok priti11' bil in se bodo vrnili semkaj še kdaj.
Nas »stare mačke" pa je prav tovo osvojil znova, zatorej prihodnje poletje - Dugi otok nasvidenje!
-J.O
SlA:
prizadevna, sem jima tudi že odpustil, da sem nekajkrat ostal pozabljen, a sem po »urgenci" brž dobil, kar mi je bilo določeno.
Vselej dobrodušni točaj Mile je rad postregel s hladno pijačo, le na začetku dopusta nas je pokaral, da smo se od prejšnjih let in od lani »pokvarili", saj je bolj kot nekoč travarica pel beli »gemištek". Toda, kaj hočemo, se je pač tudi pri tem treba obnašati stabilizacijsko in v okvirih »realne porabe"
Še dvema namenjam nekaj besed. Najprej Branetu, ki je vzorno skrbel za
XVIII. HITROPOTEZNO
Šahovsko prvenstvo
ISKRE
Šahovsko društvo Iskra bo priredilo v soboto, 25. avgusta 1.1. ob 8.30 v Šentjerneju
XVIII. hitropotezno prvenstvo Iskre.
Vabimo vse ljubitelje šahovske igre, naj se polnoštevilno odzovejo vabilu. Prijave sprejemajo referenti za šah v DO in TOZD do vključno 21. avgusta.
V. manifestativni pohod prijateljstva Iskrašev in kros
1.	Športno rekreativna manifestacija Iskre je posvečena 60-letnici KPJ, SKOJ in SINDIKATOV Jugoslavije.
2.	Pohod bo 15. septembra 1979 na območju Smlednika in Dragočajne. Pričetek tekmovanja bo ob 9. uri s štartom pred osnovno šolo v Smledniku in s ciljem v rekreacijskem centru Dragočajne (avtokamp).
3.	Na pohodu bodo nastopale moške in ženske ekipe.
Ekipe: razred moški — štiričlanske ekipe
razred ženski	— štiričlanske ekipe
4.	Štart pohoda bo pred osnovno šolo v Smledniku 15. septembra 1979 od 9. do 11. s ciljem v rekreacijskem centru Dragočajne. Tekmovalna proga bo dolga cca. 10 km. V pohod je vključeno streljanje z zračno puško in testi: o SKOJ in ZSMJ (glej knjigo: Kekec: Mladost). Pohod je časovno omejen. Vsi člani ekipe morajo priti skozi cilj istočasno.
5.	V okviru množičnih telesnokulturnih akcjj Iskre bo tudi tekmovanje posameznikov v krosu za leto 1979 — razred MOŠKI in ŽENSKE. Štart v krosu bo 15. septembra 1979 ob 11. v rekreacijskem centru Dragočajne, kjer bo tudi cilj-Tekmovalna proga bo dolga cca. 3 km.
6.	Organizator bo preskrbel vse potrebno za tekmovanje.
7.	NAGRADE: Zmagovalna ekipa pri pohodu moški-ženske bo tista, ki bo dobila najmanj kazenskihtočk.. Prve tri ekipe po razredih prejmejo plakete. V krosu prvi-e trije (tri) po razredih pa kolajne. Vsi udeleženci pohoda in krosa prejmejo spominske značke in imajo pravico do nagradnega žrebanja.
8.	Organizator si pridržuje pravico, da zaradi objektivnih razlogov spremeni kraj tekmovanja. O morebitni spremembi bo organizator vse nastopajoče pravočasno obvestil. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost.
9.	Prijave za pohod in kros sprejemajo športni referenti po delovnih organizacijah, ali direktno na naslov ISKRA ISE: Dejavnost za šport in rekreacijo Ljubljana, Ilirska 27, tel.: 325-587 do 10. septembra 1979. V prijavnici za pohod navedite samo število ekip. Za kros pa poimenično prijavo.
10. Ekipe prejmejo pred štartom štartne kartone. Tekmovalci v krosu prejmejo štartne številke 1 uro pred štartom. Pohod in kros bosta ob vsakem vremenu.
V Leipzig
PROGRAM POTOVANJA:
ODHOD: 03.09. 1979
CENA: 4.800,00 din
1.	dan: 03. 09.
Odhod iz Ljubljane s Trga osvoboditve (pri Univerzi) ob 11,00. uri z avtobusom na letališče Brnik. Polet letala DC-9 proti Leipzigu ob 13,30. uri. Med potjo v letalu hladen obrok. Prihod v Leipzig ob 14,45. uri. Prevoz skupine do mesta in nastanitev v študentskem domu. Popoldne prosto. Večerja in prenočevanje.
2.	in 3. dan: 04., 05.
LE I P Z I G
Zajtrk, večerja in prenočevanje Prosto za udeležbo na jesenskem sejmu.
4. dan: 05.09.
LEIPZIG
Po zajtrku cel dan prosto namenjeno za udeležbo na jesenskem sejmu. Večerja in po večerji prevoz skupine na letališče ob 20,00. uri. Polet letala proti Ljubljani od 22,00. uri. Prihod na letališče Brnik ob 23,15. uri. Prevoz skupine z avtobusom v Ljubljano.
V ceno je vračunano:
avtobusni prevozi na in z letališč v Ljubljani in Leipzigu, prevoz z letalom DC-9 na relaciji Ljubljana-Leipzig-Ljubljana, gostinske storitve po programu (pol penzionov in še dodatno večerjo) namestitev v študentskem domu v dvoposteljnih sobah) ter vodstvo in organizacija potovanja.
Doplačilo za enoposteljno sobo: 350,00 din
Prijave sprejemamo do 20. avgusta 1979 oz. do zasedbe mest v letalu.
Ob prijavi prosimo, da nam pošljite tudi naročilnico s seznamom oseb.
Individualni prijavljenci pa vplačajo akontacijo din 1.600,00.
DOKUMENTI ZA POTOVANJE: Veljavni potni list in službeno vstopno vizo na N.D.R, ki se nabavi pri uradu za notranje zadeve S. O. Ljubljane, Mačkova 1, oz. v kraju stalnega bivališča potnika.
Cena aranžmaja je kalkulirana dne 10. 07. 1979 in agencija si pridržuje pravico spremembe cene potovanja v primeru spremembe deviznega tečaja oz. prevoznih storitev, kakor tudi popravka programa, če bi bilo to potrebno. V primeru premajhnega števila prijav, si agencija pridržuje pravico odpovedi potovanja.
PRIJAVE IN INFORMACIJE: Iskra Invest Servis, Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ljubljana, Ilirska 27, telefon: 325-587 in 325-589
y