ISSN 0350-5561 za koMc t«dna Sončno in toplo bo. 00 51 let Številka 30 četrtek, 29. jutija 2004 300 SIT ISAIIIO Capljamo za slovenskim povprečjem? Kam se je izgubila e-demokracija? •W«ikiVi« » atdvae s« d W' •, Osrednjo S/oveniyo je konec tedna prizadelo hudo neurje f ki je rovalo drevesa, dete države pa je prizadet izpad eiektrične energije. Že v zgodnjih popoldanskih urah je neurje s to6o zajelo Slovenj Gradec, nekaj minut ka-s ne je pa še Velenje, kjer je pus toi/f moćan veter. Najhuje je bih na Kočevskem, kjer je toča uničila velik del pridelka. Zaradi udara strele je v Slovenj Gradcu zago- rel gozd in drog električne napeljave. Pravi sodni dan je doživela tudi Ljubljana, kjer je organs k/ veter porušil več kot 20 dreves, strele pa so zanetile kar nekaj požarov. Veter je med drugim razkril tudi eno od streh v Ijubijan * skem BTC. Na sliki: V petek ob treh popoldne je bilo v Velenju še lepo sončno vreme, pol ure za tem pa je bi' la slika povsem drugačna! Kadrovske spremembe v Gorenju Za (losci^anjo plaiiskili iii sli aloskih ciljev, ki si jih je poslavila Uprava Gorenja, so se odlonli /a nekatere spremembe in (io[)()liiilve v voclslveiii sirukliiil Mira Zekošek Od prvega avgusta claljç bo (Operativni vodja nabave Ivan CakŠ (v Gorenju sc jc zaposlil predli kli in od samoslojncga rcferenla nabave napredoval do vodja ichiKîlc^gijc prí")grania. Od leta 1997 je bii direktor programa), dosedanji direktor Programa PraJno-pomivalnih apa- ratov. Njegovo mes I o bo prevzel Boris Piivčnik (v Gorenju jc petnajst let. bil jc vodja leli-nologije in tehnični vodj»). Temeljna usmeritev odvisne družbe Gorenje Indopje, da se uveljavi tudi izven Gorenja, zato se jc uprava odločila za kadrovsko okrepitev na podrœju trJ^enja industrijske opreme, /a to bo skrbel novi pomočnik di- rektorja Anton Dovšak (v Gorenju je 30 let, bil je konstruktor, projektant, od leia 1992 pa vodja investicij in nato Ac vzdrževanja), dosedanji direktor Invcstidj in Vzdrževanja. Njegovo mesto bo prevzel Primož Sovič (v Gorenju je trinajst let, opravljal je dela višjega in:?.enirja kakovosti, bil vodilni inženir v pripravi proizvodnje, pomočnik direktorja logistihi, Se p(5sebej pa se je izkazal pri vodenju projekta Nav Is. VEL£MIE VflCja računovodska hlia odpira poslovalnice po vsej Sloveniji, zalo ISČemo Izkuiene, mlade In ambiciozne računovodje. Vse, ki vas sodelovanje zanima pošljite e* pošto zžlvlienjaplsom In relerencami na naslov: maxiservls^emall.sl oz. pokličite na !el. 031 /753-209. ilfMARNA^OKOf ^ J d.4.1 Do odškodnine ZAVAROVALNICA M A R I e O R Ste V prometni nezgodi utrpeli telesne poškodbe? 'Po vwjavni ulsneđajl vamoelkMninenakažWMru valiroriuRdJJttrAiuAOfticiM snaA, PREDSTAVNIŠTVO VELENJE / StaN tre 35. 2320 VitonJ«, «»h: 03/897 50 9« Razlike so vse večje Mira Zakosek Četudi žc leta v Sloveniji poudarjamo, daje treba zagotoviti enakopravnejši razvoj vseh regij, so stanje iz leta v leto pravzaprav slabša. Tudi prizadevanja, da bi v tem okolju izboljšali gospodarsko strukturo, so ostala na papirju zapisane usmeri^'e. Na Savinjsko-i^aleškem območju '/ç\o radi ugotavljamo, kako dobro delamo. A ko primerjamo najkvalitetnejše pokazatelje gospodarjenja, ni vzrokov za zadovoljstvo, saj capljamoza najbolj razvitimi, žal pa celo za slovenskim povprečjem. Slanje pa bi bilo^e veliko slaMe, če bi iz primerjave i/v/eli izvozno g(w pod arstvo, kije že povsem evropsko naravnano. Šokanten jc pravzaprav pc^datck, do katerega so ob poglobljeni analizi lanskih poslovnih rezultatov priáii na Savinjsko-SaleSki območni gospodarski zbornici. Sa-Aa regijaje v zadnjih Šestih letih zaposlila kar tretjino vseh novozapaslcnih v Sloveniji (Slovenija jc od leta 1997 do lani povečala zaptwlenosl za 5920 deJav-ecv, naSe območje pa kar za 1878. Razveseljivo, ni kaj! A ko se maJo bolj poglobimo v podatke, je slika povsem drugačna. Še najbolj bode v oči zaostajanje dodane vrednosti, ki dosega le 90 cxJstotkov slovenskega povprečja. Se leta 1997 je ta indeks znašal 103. Padel je torej kar za 13 odstotkov, Tudi nekalen drugi podatki niso bleščeči. Savliij-sko-šalt^^ka regija ima s 4.5 t^dsiotki vseh zaposlenih v Sloveniji le 2,9-odstolni delež sredstev, ustvari 3.5 odstoika celotnih prihodkov, 4,1 odstotek dodane vrednosti, 2,2 odstotka dobička in 1,8 odstotka izgube. Številke so dovolj zgovorne in kličejo po ukrepanju! Zaposlovanje v gospodarstvu je vsekakor dobrodošlo, a sledili bi mu morali tudi na drugih področjih, ki dajejo vi^jo dodano vrednosi in tudi potrebujejo visoko izobražene kadre. Le kje bomo siccr zaposhii našo številno univcr/iiclno izobraženo mladino? Bomo še kar naprej tarnali, da se ta ne s'rača v naše okolje ali pa bomo vendarle ukrepali? ■ Maistrova spominska soba Ljuhn» oh Savinji - Ta ponedeljek je minilo 70 let od smrti legendarnega vi>jskovod-je in pesnika, generala Rudolla Maistra. Obletnico so primerno počastili tudi na Ljubnem ob Savinji, kjer so general Maister in njegcwi borci, večinoma domačini a Zgornje Savinjske do-line, pustili močan pečat v zgodovinskih bojih za severno mejo. V ta namen so na Ljul>-ncm še pred časom ustanovili Društvo generala Maistra Zgornje Savinjske doline, ki si močno prizadeva, da bi podrobneje razgrnilo vsa dejstva o dolgo zamolčanem generalu Maistru in njegtjvih borcih. V ospredju njihovih načrtov je tudi ureditev spomiaske soix). Prostore zanjo so že zagotovili v nekdanjih poslovnih prostorih Iskre Pcrili, katerih novi la«îtnik je iztok Podkrižnik, sicer tudi predsednik Društva generala Maistra. V spomin na Rudolfa Maistra in njegove K^rce so na Ljubnem že leta 1939 odkrili spominsko ploščo na hiši, v kateri so bivali Maistrovi borci, žal pa jc ta plošča že dve leti kasneje izginila v vihri druge svetovne vojne. V Ijubenskem dru.štvu imajo o njej dovolj podatkov, da bodo izdelah njeno dvojnico. Občina Ljubno je na svoji .stavbi leta 1997 vgradila nwo spominsko ploščo, h kateri .st) v ponedeljek popoldne položili venec in tudi tako počastili spomin na zgodovinske dogodke. Po prisrčni slovesnosti so se Člani dru-^tva, gostje in drugi udeleženci zbrali v prostorih sosednje osnovne šole in se na prijateljskem srečanju pogovorili o -svojih bodočih nalogah. mjp 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 29. julija 2004 »Življenje je postalo fpekel Obiskali smo n Savinji - V Lučah v zadnjih letih znova bogatijo nekoč slovito turistično in narodopisno prireditev »lučki dan.« Prihodnji leden bo na vrsti že njena 35. i/vcdbazzelo bogatim programom, prvič sploh pa bodo v lej občini v teh dneh připlavili občinski praznik, in sicer 10. avgusia. Velenje - Po podatkih MO Velenje je plaz, ki se je v mesecu marcu sprožilv Podgorju pri Velenju, trenutno najbolj pereč. Zato sem se odpravila v kraj, da preverim, kako izgleda in kako ga doi^ivljajo domačini. Najprej sem malo iskala, a so sosedje dobro vedeli, kje se začnejo hi.^, ki že vse od zime s strahom gledajo v nebo. Kot so nam povedali pri Petkovih, po domače pri SrŠovih, kjer smo se najprej ustavili, na pomoč niso več mogli čakati, čeprav so takoj, koje v hlevu začelo konkretno pokati, obvestili tudi MO Velenje. )>/. možem sva vložila že veliko svojih sredstev, saj naju je bilo strah, da se hlev uniči do le mere, da ga ne bo več mogoče obnovili. Vendar je sedaj denarja zmanjkalo, zato upam, da nas ne bodo pustili samih,« smo izvedeli ob našem obisku od mlade gospodinje. Ta nam je tudi povedala, da se je sicer plaz nad njih^'^'im gospodarskim poslopjem malce umiril, da pa je pri sosedih zelo hudo. Zato .sem se odpravila tja. Gre za predel Pogorja pod visokim hribom, ki meji na Uîkovico, kjer se doslej s plazovi niso srečevali. To je del Pesja, zalo si domačini mislijo, da bi lahko do premikov zemljišča prišlo tudi zaradi izkopavanja premoga. Kar so seveda le ugibanja. Realnost je za 61-letno Pavlo Koradej, po domače Slalia^kovo mamo, zadnje mesece zelo kruta. Ko sem se predstavila, ni mogla zadržali solz. Ogled močno razpokane hiše, ki je pri lemeljih že tako načela, da z zunanje strani skozi razpoke vidiš v klet, sva začeli prav Prve razpoke so se pojavile v kuhinji. Pavla nam pokaže lye. tu. »Ne morem vam povedati, 6 let vdova in v hiši od takral kako sStrah me je. Ponoči poka in bobni, karčakam, kdaj bov.se skupaj zgrmelo na mene, Posebna komisija, ki sojo poslali iz občine, si je že pred časom ogledala poSkodbe. Rekli so mi, da je hiša že nevarna in da naj iz nje umaknem vse. kar je kaj vredno. In da bo ireba liišo porušili, če se ne bo umirilo. Tega se bojim, saj ne vem, kam naj grem, olroci nimajo prostora zame. Zato upam, da mi bo kdo pomagal, da ne bom ostala sama. Imam namreč zelo nizko pokojnino.« Pavla, kije po drugem možu že živi sama. se dobro spomhija, kdaj se je začelo. »Prva razpoka se jev kuhinji pojavila 24. marca, dan pred materinskim dnem, potem so se začele pojavljali na hiši, vinograd pa je že močno prizadet. Na enem delu je že ko-sili težko,« izvemo. In Še, da Pavla upa, da jih v Podgorju ne bodo pustili na cedilu in samih. Sploh, ker prihaja jesen, ki /na biti. Če bo deževna, za njeno hišo pogubna. Upam. da ne tudi za Pavlo. ■ Bš Tresenje tal se umirja, plaz v Podgorju pa ne V Pesju pi avijo, da je komisija za ugotavljanje vziokov tresenja lal zaspala - V Podgorju ogroženih šest domačij in ( (^sia - Ciprese, ki prekr ivajo promeine znake, bodo sirigli drnigo leto Bojana Špegel Velenje - Praznovanja so vedno razlog za veselje. In lega si v Pesju krajani ob leloš-njem krajevnem prazniku niso puslili vzeti. Uspešno so izpeljali niz prireditev, prehodni pokal na gasilskem lekmovanju pa so podelili ekipi IGD Premogovnik Velenje- »>Se posebej veseli pa smo, da je tako dobro zaživelo delo v Društvu prijateljev mladine. Vedno več akcij pripravljajo in vedno bolje so obiskane,« nam je povedal predsednik sveta KS Pesje Anion Košir. In ker seje treba po praznovanju vrniti v resničnost, smo mu postavili še nekaj vprašanj. Pozimi ste krajani Pesja sicorajda ilnevno opaiati tresenje iaf in nove pos^kod/ye na jtišah. Zato v/ť sklicali zhor krajanov, govo» rili s sirokovnjaJci in ustanovili posebno ko-misijo. Kako Je sedaj, xo se tla umirila'/ »Tresenja .skorajda ne beležimo več, tu in lam nas siccr Še malo strese. Komisija pa, na žalost, verjetno spi. Nekajkrat so se sestali, nekaj je bilo prerekanja, očiikov na svet KvS in delo sveta. Mislim, da smo mi veliko naredili: na Premogovniku smo dosegli, da so se hišc razdelile na Štiri skupine glede na poškodbe. Če obnova četrte skupine presega vrednost hiše, jo Premogovnik tudi odkupi. Vsako leto Zavod za raziskave materialov opriivi meritev razpok in drugih poškodb, potem pa jih razvrsti v skupine. V Pesju je bilo veliko hiŠ že obnovljenih, vse na stroške Premogovnika. Nekaj so jih tudi odkupili« Trenutno imate v kraju največji in najhoij perec p/az ^ MO Velenje. Koliko v KS veste^ kako daleč so priprave za odpravo plazit '/ » V dveh lednih naj bi začeli vrtal i, na osnovi leh ugotovitev pa bodo strokovnjaki izdelali načrt odpravljanja posledic plazu. Trenutno delno miruje, malce še drsi, a je bd kar iri mesece spomladi res akliven. Od- Anton Košir: »Večje dovoljene hitrosti na cesti skozi Pesje ne občutimo. Vendar se nam zdi, da prometni znaki niso prav postavljeni." prava pa bo menda zelo draga. Dejstvo je, da ogroža šest domačij in lokalnocesto, ljudem zato ni lahko. Zavedamo pa sc, da čez noč ne bo mogoče najti denarja za odpravo posledic in zaustavitev plaza.« Kako pa kaj kaie topliftkacija Podgorja? »Z-aenkral vse .stoji. Komunalno podjetje Velenje naj bi do konca leta pripravilo pred-logmožnih rešitev. Izdelujejo namreč program za loplifikacijo vseh naselij v MO Velenje, ki te še nimajo urejene. Iščejo seveda najcenejšo rešitev, ko bo ta znana, bomo tudi v Podgorju ŠLi v akcijo. Sicer pa lahko rečem, da ima Pesje vso potrebno infrastrukturo, ki je tudi dobro vzdrževana. V Podgorju bi radi napeljali ludi razs"vcllja-vo. Vzhodni del smo lani ludi opremili z novo kanalizacijo, na zahodnem delu pa so projekti že narejeni, vendar strokovnjaki še iščejo rešitev povezave z obstoječo kanalizacijo. Verjetno bo potrebna izgradnja zbiralnika, zalo se letos dela zagolovo ne bodo začela.« Letos ho investicij torej holj malo, kako kaže prihodnje leto? »Začeli bomo z obnovo Uriskove ulice v središču kraja. To že Uihko rečem.« Po novem je omejitev hitrosti na cesii kéle» nje-Sas'ta/ij, skozJ naselje Pesje, vi.ya. Ali dovoljenih 60 km ne povzroča kraju kaj težav? V pe.sju lega ne čutimo, se mi pa zdi, da signalizacija ni pravilno postavljena. Po zakonu bi morala biti postavljena lakoj za križiščem, znake pa so postavili šele po 100 metrih- Predlagam odgovornim, da to popravijo.« Ko se pripeljemo v Pesje s Soštanjske sira-ni, krajevne tahle Velenje, ki hkrati pometti tiuli vttanjšaiye hitrosti, saj peljemo v na-seije, voznik ne more opaziti prej kot tik pred Zjdajci, saj je popolnoma zaraščena. Kdo hi moral poskrbeli za to, tla hi jo ofTazili pra-vočasno? «Znak so prestavili strokovnjaki za promel iz MO Velenje. Prej je labia namreč stala tako, da so jo lahko vsi opazili, že nekaj deset metrov prej, Cripresc so jo res zarasle, obrezali pa jili bomo naslednje leto. To namreč delamo vsako drugo leto. Dolje bi bilo, če bi tablo malo prestavili, sicer bomo morali ciprese zelo mt)čno obrezati.« ■ SAKĆASBdaia:časopi&n3-zafo&)ižkalnRTV ■ÉÉLCL^ družba, 0j).o.Velenie Izhala ob četrtkih. Cene posameznega izvcKla Ja 300 StT. mesečna naročnina 1.200 SfT. tnmesečna naročnlra 3.450 STT, poletna mCnina6.6S0 SIT. letna naročnina 1^600 SIT Uredništvo: Sons Zákonek (direktor}. Stane Vovk (odgovoriti u^dnlk). Milena KrsfiC*Pbnlnc (pomočnica uredrtlica), Janez Resnih. Ta^arta Podç)orâ«k, Starta Špegel (novinarji), Mira Zakoéek (urednica radija), Janja KoSiJta-^pegel (tetmlčna urednica). TomaîûerSak (oC^lIkovaiec). Propaganda: Ntna Jug (vodja propagancfe), Sašo Konečník. Jure Senčnik (propagandista^ Sedet urednUtva In uprave: 3326 Velenje, KkIrICeva 2a< p. p. ZttZ. lofel«) (03) 89817 50. telefax (03) 897 46 43. TRR • Nova L6. Velenje: 02426-0020133854 Email: pr&5$@nasca&^l Oblikovanje In graf. priprava: čas d.o.o. Tisk: Tisl^ma SFT d.tf.. Kaliada: 5.400 izvodov Nenaročenlh folografij In rokopisov ne vračamo! Po zaKonu o ODV je'Na$ č^* uvrščen med proizvoda Inîormaîivrtega značaja za ksiere se plačuje davek po 6,S% znižani stopnp. 29. julija 2004 if^HlAS Varna in zanesljiva delovna mesta l^rcdscMlriik slovc^nske vlade rnag. Anion Kop je pohvalil gospodarska pr i/iUJ(»\ania sa\inisk(>íía ii) šai(^škej>a okolja - Zaiuvsljivojša prihodriosi PrcMnogovniku Volonjo in Ti^rnioeloklrarni Šošlanj Mira Zakošek PoCťm. k<»se je predsťilmk slo-vi^n.sk«^ vlade mai». Anion Kop prejšnji Inien ves prepiiten vrnil iz rovov velvnjskefia pre* mofit»vnik». Kjer se je pt^ovur-jsil /, nicl^rji in vml.stvom, smo mu zastavili nekuj vpraSunj. Prvič sie si ofitedaii deio n«/flr-jev, ste SI tako tudi predstav» Ijali? »N^Iiko sem piislušal o tem, kako zgleda 10 delo. A povsem drugaCc jc, ko lo sam ko se spustiš globt)ko pod /črnijo in vidii, v kakSnih pogojih dcUijo rudarji, kako zgleda, ko «zaropota malina«, ko zaCuiis prah, vonjave, vročino, pritisk, uiosnjcnosi... /daj veliko bolje razumem, kakšno jc življenje rudarjev, tudi lo, da jim je irebh izboljševali pogoje, da morajo bili ludi pogoji upokojevanja ugodnejši.« Vodstvo Prentofiovnika si Je iMKiio prizadevalo, da hi se do-favoriti o komianlnih pofiojih dela. Zdaj se jitn ho želja izpol^ uda? »Zelo sem vesel, da smo se to uspeli dogovoriti, da bo kmalu podpisana desetletna pogi>dba, ki bo zagotavljala konstanten odkop premoga v višini okoli 4 milijone ton. Tako bodo delo tudi lažje nacrtovaii in se .se tispeSnej^'posvetili razvoju drugih v/porednih dejavnosti, kijih 7.C /daj u.spc!^no razvijajo.** Tonj podpirate razvoj takhiih dopolnilnih dejavnosti? »Vsekakor. To je tudi velika prednost velenjskega premogovnika. To je tudi prava smer. Dejstvo je, da bo treba enkrat eel i regiji.« Na zapiranje je (rcha te zdaj mislili, (o pa veliko sSfane. (ia bo soJtnanciraUi država? » V Sloveniji imamo kar nekaj »To območje jc izjemno pomembno za Slovenijo. Imate kar nekaj podjetij, ki dolgoročno zagotavljajo socialno varnost, ki dajejo sicer težka. rudnikov, pri katerih je zapi- a zanesljiva delovna mesta. To Od teve: Jožef KavtiČnik, mag. Marjan Kolene, mag. Anton Rop, dr. Evgen DervanČ in MIlan Kopušar. premogovnik zapreti, in na to se je Ireba pripravljati že zdaj in zagotovili nadomestna delovna mesta, 'lakšna usmeriiev dolgoročno zagotavlja rairvoj ne le temu kolektivu ampak ranje sistemsko urejeno in iakîsne reSitve bomo gotovo nasIJ tudi za Velenje.« Kako pa kot pr&lsednik .s-loven-ske vlade vidite gosfjodanlvo sa-vitifsko'saleskega ohmoćja ? za Premogovnik Velenje vsekakor velja. So teitnološko dobro razvita. Podobno je tudi s Termoelektrarno Šoštanj, ki je eden najpomembnejših virov električne energije v Sloveni- REIKt-l SO Direktor Premogovnika Velenje dr. Ev^en Dervarič: »Vesel sem. da smo prviC v zgodovini Premogovnika gostili tako visokega gosta, še bolj pa seveda, da zdaj ^ bolje razume, kakšno je delo rudarjev. Seveda smo ponosni, da mu je ugajala urejeno.st našega sisiema, daje podrl podpis pogodbe o dolgoročnem sodelovanju in dopolnilne dejaviiasii. ki jih ntz-vijamo.« Zupan Šoštanja in poslanec v DZ Milan Kopiišar: >»S predsednikom vlade sva se pogovarjala že za položitev temeljnega kamna n(we Šole v Š(xštanju, a za to takrai ni bilo priložnosti. Veseli smo ga bili ludi tokrat, sicer pa je njegov obisk ^»ovpadal s pomembnim dogodkom, prišel je, ko smo slavili pomemben gradbeni dogodek» na uspešno pv'Wlavjjeno lîsiresje smo simbolično pripeli smrečico.« Poslanec v Državnem zboru Jožef Kavtičnik: «Po duši sem še vedno šolnik in si pov-S(xi. kjer je mogoče, prizadevam, da bi gradili sixlobne in moderne Šole. Tudi s šoŠianj-sko je bilo lako. Prav je, da lo šolo sofinanacirata država in Premogovnik, da se tako oddolžita ljudem za izkopavanje premoga pod Šoštanjem,« ji, tudi eden najstabilnejših in tudi v bodoče bo tako. Zelo pomembno je tudi, da imate Gorenje, enega listih podjetij, ki jim pravimo šampioni, za katere govorimo, da so med boljšimi v Evropi, ki ima vizijo in prav tako dolgoročno zagotavlja delovna mesta. To so samo nekatera podjetja, ki omogočajo mladim, ki se Šolajo, da se izkažejo in tudi osebnostno razvijajo.« Verjetno poz/tate prizadevanja tei*a okolja po oldikovanju la.si' ne Savinjsko-.šale^ke regije. Aa-ko }*ledaie na to ? «Diskusija o regijah je seveda pomembna in mi smo si zelo prizadevali, da bi prišlo do u.stanavljanjapokrajin. Kot veste, v tem sklicu v državnemu zboru ni uspelo zbrati ustrezne večine, da bi lahko ustanovili pokrajine, in vem, da so bila tudi v Velenju, v regiji, kar precejšnja prizadevanja, da bi pri.šlo do lega. /akon o razvijanju skladnega regionalnega razvoja omogoča ustavljanje razvojnih regij od spodaj navzgor, in Če bo ta interes v naslednjem mandatu, če bodo za lo občine in Če bodo za to gospodarstveniki in socialni partnerji, potem bo do ustanovitve nedvomno lahko prišlo.« Ogledali ste si tudi f^radhisče najvei^e šole v Sloveniji, tiore .wšlattjsske .šole, ki jo fxf sojltiati' ciralludi Pre/nofiovfiik? »Pozdravljam odločitev, da sofinancira to gradnjo, pri kateri skupaj sodelujemo država, občina in Premogovnik. Na ta način pomagamo tukajšnjim krajanom, ki so bili v preteklosti zaradi izkopavanja premoga, prizadeli. Šola za BIK) učencev bo moderna in sodobna, ob njej pa bo prav tako moderna telovadnica.« Soglasni svetnild v Šmartnem ob Paid Ohrinski svolniki so spii^jcli odlok o piostorskih urc(lilv(Miili pobojih in oha prtnllosa o nakupu ncproiTiirnhi - Problem pilne vode Mojca Hrajnc V ponedeljek se je na četrti izredni scjisvcta Občine Šmartno ob Paki, kljub počitniškemu terminu, ob županu Alojzu Podgoršku zbralo dtwolj svetnikov, da so bili sklepčni pri sprejemanju odločitev. Ob pregledu zapisnikov iz prejšnjih sej so se še enkral dotaknili sporne ccste in sklenili, da se kot občinski svetniki o tem ne-pvïsredno ne mvîrejo opredeliti, Čeprav je cesta (^ičinska. Vseeno bodo poskušali zbrali sprte stranke, da bi se vendarle dogovorile. Lotili so se tekočih tem in najprej ("»bravnavali Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za izjemne posege na osniwi sprememb in dopolnitev planskih aktov občine. Povedali so, da bi tudi zaradi pritiskov občanov radi la načrt čimprej sprejeli. Crre za spisek zemljišč, ki naj bi jih na asbovi individualnih želja občaniw spremenili v gradbene parcele. Predlog je bil dovolj strokovno pripra\'ljen, da jc Ministrstvo za okolje, prostor in energijo seznam potrdilo. Svetniki so menili, da bi bilo za kraj verjetno 5e bolje, če bi dobili gradbena diivoljenja v bolj gričevnatih pobočjih, ven- dar na ministrstvu lega nimajo v načrtu. Bodo pa zato odobrena gradbena dovoljenja za občane kmalu pomenila višje davke - svetniki upajo, da se ljudje lega zavedajo in pravijo, da so nekatere o tem tudi i>seb-no obvesiili. Predlog odloka jc bil sprejet. Nadaljevali so z obravnavo predloga o nakupu zemljišča v v letošnjem proračunu ni bil predviden. Na občini bodo morali zalo vzeli kredii ali pa se dogovorili o odloku plačila. Svetnike je pomanjkanje denarja močno skrbelo, vendar jim je župan pojasnil, da se bo investicija obrestovala Na zemljišču, ki ga kupujejo, naj bi namreč nastalo mesto za razvoj tehnologije in obrti, za kar pa že ima- lovnih mest. Predlog je bil sprejet; tudi zalo, ker je, kol so dejali. 10 edina možnosl za širitev Šmartnega ob Paki. Govorili so o problemu pitne vode, ki je je letos sicer dovolj, vendar je bo v prvem .^i:šnem obdobju spet premalo. Podgoršek je pojasnil, da izvir vode, ki je vseboval antimon, že filirirajo in pošiljajo na lestira- Šmartnem ob Paki, katerega lastnik je Kmetijska zadruga Šaleška dolina. '/. njo so na občini že pripravili pismo o nameri. v katerem pa še ni določena cena parcele. Ravno pri tej bodo morali bili še posebej pazljivi, saj gre za večji nakup> ki jo dva resna ponudnika. Sklenili so, da bo občina spremljala tudi dogajanje na zemljišči!, saj ne bodo dovolili, da bi bila nova industrija kiikor koli ekološko sporna. Občanom bodo poleg čistega zraka poskušali zagotoviti ludi nekaj niwih de- nje, kmalu pa pričakujejo prve rezultate. Cc bodo nesporni, bodo imeli v Smartnem ob Paki tudi v sušnih obdobjih dovolj vode, da se jim ne bo treba povezovali s komunalnim podjel-jeni iz .Sošlanja ali Velenja. Kako lepo je letos Velenje? Komisija lekmovanja »Moja dežela - lepa, uii^jena in cistac je prišla napoN odano, naslednjič bodo preseneliii Velerye- Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma. Tudi zato vsako lelo v Sloveniji poleka akcija, imenovana »Moja dežela - lepa in gostoljubna«. V njej pod okriljem Turistične zveze Slovenije na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti med seboj tekmujejo.slo-venska mesta, kraji in občine. V omenjeni projekt je že več let vključena ludi MO Velenje, ki v kategoriji večjih mest dosega visoke uvrstitve med velikimi mesti. V torek se je komisija, ki letaš ocenjuje tako urejenost kot gasioljubnosi. mudila v Velenju. Projekt sodi tudi v Nacionalni program varovanja okolja, organizatorji pa so prepričani, da prispeva k promociji slovenskega turizma ter k .spodbujanju ljudi k urejanju bivalnega in delovnega okolja. Akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna, je v leh dneh v polnem teku po vsej državi. Ocenjevalne komisije le obiskujejo slovenska mesta, kraje, zdravili.šča ... Med obiskom komisije v MO Velenje so se srečali s podžupanom Bojanom Konticem, vodjem velenjskega TlC*-a .Alojzom KucIarI* nom in predsednikom Turističnega društva Velenje Jož» etom Zako.škoni. Velenjski predstavniki so gostom predstavili akcije, ki so jih v preteklosti že izvedli v ol>Čiiii ali pa so še v leku. Ocenjevalna skupina je hila z ohiskom zadovoljna, saj so bi* li vsi njeni člani mnenja, cla v mestu lepo skrbijo za okolje in t<» vse let(». ne le v času ocenjevanja. Ocenjevalci IhkJo mesto »liiskali Še enkrat in to ne* na|>ovedano, pri čemer hodi» preverili, če so bila njihova opozorila upušlevana. Nagrajene občine si za svoje delo, zaradi katerega je Slovenija Še lepša in naši kraji turistično šc privlačnejši, zaslužijo pohvale in prJzjianja. Mestna občina Velenje jih je v prcicklih letih prejela kar nekaj, ponavadi so bila lo prva ali druga mesta v kategoriji večjih mest. Zadnji dve leli je bilo Velenje na drugem meslu. Bo letaš spel naj-lep.še? ■ bš UTRIP OD «€D€ DO TORKA - ÇVI€T Iti DOMOMIMA Sredu, 21. julijta Na upravnih enoiali so do konca junija letos redili 89 odstolkw Jenadonaliz«cijskili pslancem. ki so na tem raestu zamenjali nove evropske poslance. To so Matjaž Falkner, ki je zamenjal Lojzeta Peterleta (NSI), Darja Lavtižar Bebler, ki je zamenjala Jelka Kacina (LDS), Breda Pečan, ki je Ziimenjala B<.v ruta Pahorja (7LSD), in SinlŠa GermovSek, ki je v poslanskih klopeh zamenjal Miho Brejca (SDS). IVick. 23. jiilijii Ciovori se, da lanska izguba Bo-fexa m^KHo presega 400 milijonov tolarjev, kt^likor je bilo pri- kazano tudi v konsolidirani bilanci Merkurja. Izgube naj bi bilo cclo za 1,5 milijarde tolarjev. Delničarji seveda nist^ navda^eni. uprava pa se zaenkrat izmika konkretnemu odgovoru. Se pa na drugi strani IuJ'aî tokrat razkošno obdarujejo delničarji Microsolla. Novembra bodo izplačali najviSje dividende v zgodovini, topa bo 1,2-kral toliko, kolikor na leto ustvari vsa SUwe-nija. Skiipaj bo družba v prihodnjih Mirih letih k delničarjem prelila kar 75 milijard dolarjev. Mali domorodci po svetu pa se ukvarjamo z bolj vsakdanjimi dilemami. Predv.sem kako stakniti mesec z mesecem. In lo je marsikdaj zelo težko. Cene pre-hrambnih izdelkov so recimo na Poljskem po vstopu v Evropsko unijo K maja izjemno poskočile. V prvem mesecu člansiva so se v povprečju dvignile za 5,2 odstotka, v juniju pa za 8,1 odstotka v primerjavi z letom prej. Pri nas pa so cene eelo za malenkost padle. Torej nam je bolje! Sobola. 24. inli}a v i^ievilnih državah so znali v preteklih letih narediti velik korak na pc^dročju razvoja turizma. Pri nas sicer precej besedujemo» rezultati pa nam iz leta v leto kažejo, da preveč .stopicamo na me.stu,čeprćiv smo sami zase prepričani, da živimo v najlep.^i deželici na svetu in bi morali tujci kar drveti k nam. Pa nas nekako ne odkrijejo. Morda nas tudi tu zamenjujejo s Slovaiiko. Vendar pa nas tudi Evropa opominja, da bo nekaj le potrebno postorili. Svet za potovanje in turizem namreč poziva unijo, naj spíxlbuja turizem in pottwanja v svoje nove članio?, zlasti v vzhodnoevropske. Industrija, povezana s turizmom in potovanji, predstavlja odstotka BDP v sta-rili članicah povezave. Deset novih članic Evropske unije, med njimi Slovenija, bi lahko z zvijanjem standardov svojega turi- stičnega sektorja skupaj prineslo tri milijone novih delovnih mesl in puskrbelo za 47 milijard evrov prihodka od turizma, kažejo rezultati raziskave. I\cdclja. 25. juliju Da slučajno ne bi pozabili. Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila slovesnost v spomin na umrle ruske ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta l^lfipri gradnji ceste zasul snežni plaz. Marca 1916 je snežni pla/z Mojstrovke zasul več kol 300 ruskih ujetnikov in nekaj avstrijskih stražarjev. Natančnega števila žrtev ni bilo mogoče niki^Ii ugotoviti. In da slučajno ne bi odmislili sveta. Taje tudi te pi^Ietne dni nemiren. Maroko je posvaril Španijo, da ne ve, kje se zadržuje 400 maroških skrajnežcv, ki jih je dc^ nedavnega nadziral. V eksploziji v turisličnem let<íviíču Grand Baie na otoku Mavrici] sta umrla najmanj dva človeka. J 4 pa je ranjenih. Izraelska vojska jc na predel Gaze iz.strelila več raket, na Zahodnem bregu pa je v ločenem napadu ubila ksl domnevnih skrajnežcv (morda so bili Ic nevedni državljani na napačnem koncu mesta). Veksploziji podtaknjene bombe je bil v čečeaski prestolnici Grozni ubit ruski piv licist. Španska policija je aretirala štiri domnevne pripadnike baskovske teroristične organizacije Et a. .lug Francije pretresajo veliki požari,vtrčenju potni.^kc-ga viaka in avtobusa na zahodu Turčije je umrb 15 ljudi, ... In to je le en vsakdanji dan, no ne čisto vsakdanji, celo dan počitka. Ponedeljek, 2(>. julija VB<«tonu seje začela nacionalna k(5nvencija demokratov, na kateri b<5do potrdili kandidaturo JcUi-na Kerr>'ja za ameriškega predsednika. Konvencija bo potekala do Četrtka, ko bo senator iz Mas-sachusettsa tudi uradno sprejel kandidaturo za predsednika ZDA. Tudi pri nas sc> začeli teči roki za volilna opravila z& izvedbo jesenskih voliievv državni zbor, ki bočo predvidoma 3. oktobra. V okvir leh aktivmwti sodi tudi .lanševa izjava, da Janez Potočnik ni sprejemljiv kandidat za evropskega komisarja. Taksni smo pač. Nadzorni svet Ljubljanske borze je za predsednika uprave imenoval Marka Simonetija. dosedanjega člana nadzornega sveta. Simoneii bo prvi mož borze od 1. januarja 2005. Za opravljanje funkcije mora pridobiti Se dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), do takrat pa bo uprava delovala v obstoječi em>članski sestavi. Torek, 27. julya_ m žab) or perspektiv« Ker se vse pc^gosteje pojavljajo namigovanja, da bo potrebna nova pokojninska reforma, ki naj bi prinesla upokojitev s 65 leti, je zveza svobodnih sindikatov Slovenije izrazila prepričanje, da nove pokojninske reforme ne potrebujemo. Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o katerem so se so^ cialni partnerji dogovorili lela 1999 in je lani začel veljali, je dobrt) prilagojen demografskim gibanjem v državi in ustrezno izpolnjuje pričakovanja, zato za novo reformo ni tehtnih razlo- Pogoji za vse tiste, ki se bodo upokojili letos: ženske morajo bili stare 54 let in osem mese-ccv in morajo imeli najmanj 35 let in 9 mesecev pokojninske dobe, ali starost 59 let in 8 me-scccv 1er najmanj 20 Ici pokojninske dobe. 61 lei in osem mesecev pa morajo dopolnili ti-sle, kJ imajo 15 let pokojninske dobe. Moški, star 58 let. se lahko letos upokoji, če ima 40 let pokojninske dobe,pri 63 letih mora imeti najmanj 20 let pokojninske dobe, f)5-letnik pa Uihko gre v p<^koj z najmanj 15 leti pokojninske dobe. rMw^^t^í^—; Trnuljčica v Rimskih Toplicah bo še kar spala Menjavah so se vlada, menjavali so se ministri, prihajuh so po-niidbe, vrsli/eso se obljube, začenjale in končevale so se ituisiiCne sezone, kjer smo vedno hvalili nas zdraviliški turizem - ko naj bi le poletne dni res nupoČU čas, da hi začeli luvsničevaiismeli načrt, da bi se tejpornidbi znova pridnizdo Še zdravilišča v RimskÚi Topll-ailt, jč 2 vladne ravni znova pHšla negatiima odločite^'. TndinaCn Barsosa MC, da hi po toliko letih prizadevanj vendarle ozf}iJi zaspalo topliško Trnuljčico, je padel v vodo. Čeprav je bil podprt s šestimi uglednimi dnâlx'niki, med njimi je tudi zreški Unior, Z vlado niso ris/)eli uskladiti pripra\'ljene pogodbe, kot je slišati, naj bi bila največ kriva najemnina, ki Jo je zaradi zakonskiJi določil treba plaČewtL In tako fx) ta Trnuljčica Se vsaj nekaj časa spala v sicer Še vedno bogatem, čeprav neurejenem in propadajočem zdraviliškem parku. Jezni so vsi, ki so verjeli v ta projekl. najbolj pa so Jezni v samih Rimskih Toplicah, Iq'ersi že toliko let prizadevajo, da bi njihovo zdravilišče, ena največjih 2rie\' zadnje vojne, znova zaži\'elo. In ko iŠČeJo hi\-ce za propad, vsi ne kažejo s prstom le na vlado, nekateri malo nižje, celo v samo Laško, ker da se tamkajšnje zdravilišče boji konkurence, saj tudi sami načrtu je jo po-dol^n center. Kaj je res v ozadju, bo verjetno fyoknzal čas. l)elo\'no zmago pa so te dtii slavili v predmestnem predelu Celja. Na novi vezni cesti se Je kar trio Darsovcev ter državnih in ol)Činskih veljakov, ki so rezali trak oh ot\'orih'i novega a\'tocestne-ga priključka Lopata. Ta ho ludi ljudem s Koroške in Šaleške doline zlyoljšal dostop do Celja in dalje proti jugu; slednje se ho seveda še nuKneje popravilo, ko l)odo uresničili tudi zastavljen pny-Jeki gradnje nove povezave od konca sedanje vezne ceste pri železnici r Medlogu do Krjšnice, Za ta velild projekt (saj bo treba zgradili nov most čez Sa\'inJo in predor po hriJxjvjem na južni strani Ce-Ija) pričakujejo denar iz skladov e\'ropske z\'eze, kdaj lyodo prišli na vmto, pa je za zduj še težko reči Toda le s takim odsekom ho olajšana pot s Koroške (Avstrije) proti Dolenjski (Hnmki). Na našem jx)liUčnem nebu pa se je te dni razivetela sončnica. Novo civilno dmžlwno gibanje Sončnica, ki naj hi ga skovala naša bližnja ministrica za regionalni raz\vj Zdenke Kovač. Ta posebna Sončnica naj bi imela pred\'scmpovezo\'alni značaj, povezala naj bi različna obrobna gilxmja. Ker so med njimi tudi nekatera politična, nekateri že govorijo o nastajanju nove stranke, česar pa Zdenka (.^e) ne sliši roda. H'Č Iw znanega 27. a\-gusla, ko ho ustanovni kongres. Tako še ludi ne vemo, kakšno ho stališče te skupine do skladnejšega razi'oja, za kur si Kovačes'a .sicer zdaj že zaradi položaja najbolj prizade\'a. /n ker naj hi ena od poti skladnejšega raz\'oja vodila tudipreki)pokrajin, bo seveda tudi zanimi\'0 slikati, kaj lyodo porekU o tem. liegionalizacija je namreč zdaj .skupaj z državnim zborom na dopustu, z nJim se Ixjdo uh arjali novi/)oslan-CL Nekaj o regijah oziroma pf>krajinah pa smo zadnje dnîlesliwli. In sicer à ust Janeza .Sušnika, predsednika državnega sveia. Kot slm'-nostni go^'omik na prf)slavi ohČviskega praznika v Rogaški Slatini je namreč dejal, da Ih bilo najbolje, da se ta s\'et preoblikuje i' svet pokrajin : teh pa prej kot v dveh letih Še ne moremo pričakovati Sicer pa smo sjyonedeljkom stopili v pomembno obdobje. Uradno sp stekla pn'a volilna opravila. Zato se ne čudite, če vi/^v lx) že zdaj kateri od znanih kandidatov za jesenske pariamentarne volitve pogledal veliko prijazne je kot doslej Na leh volitvah se Ik/ za naklonjenost voli\'cei' znova potegovalo velih/ *že videnih In slišanih", ob tem [Ml si .stranke prizadevajo na svvjo stran pritegnili še razne druge »magnete*. Volilni štahi t'.vc// strank že tečejo v pi>l-nem teku. V politiki je.^e slabše kot šolt popravni izpit te vrste Je šele čez štiri leta. To pa je lahko za nekoga že prepozno. ■ k Havířov - estetika sodalistiine-ga realizma Ana Kladnik Se vam je e kdaj zgodilo, da ste se pri ogledu na primer Ixn ar-skih grcfdov ali a^tankov starodamih grških mest spnn Še neizmerno trttdih pregledati in poktikati v vsak koiič-ek in ve.^tno .tiédit i vodiču, /Xi tretjem ali četnem gradu, izkojMnini, cerkx'i, bilostavljeni rušenju. Velenjti ima nekaj stavi) izredne ariiiteklumt odUcČnosti: Ca-.sparijei'ktdtuml dom. Aljančičeiv steklena direkcija<(, z nagrado IhvŠemovega sklada kta 1963 nagrajen Kriulov blok... Pojdifno od tega počiiniŠko-turi.Htičnega navdušenja in paberkovanja še malo Roblje. Jasno je, da za zdrav razvoj mesto ne potrebuje le dobro razvite injrastrukture, industrije ipd., temveč mora biti tudi dtdun no ustvarjalno. Ukv arjanje in raziskovanje lokalne problematike nikakor ni dntgorazredno in nepomembno početje, la stavek [Mdčrtam tako za dr avne kot za lokalne veljake. Ni nakJJučje, da na primer slovaško mesto Nova Dubnica, s jxnlobnim pedigrajem kol Velenje ali Havířov, ne premore ne lokalnega časopisa, nekakšne dmge pit-memhneJŠepublikacije in je danes sicer lepo in urejeno, a za-.spano mesto. Tovr:ilne raziskave in publikacije so nadvse pomembne za povečanje odprtosti d/u be, večje dru bene u dele be. spodbujanja u^lva/jalnosli, za katero Je e dokazatui povezanost s kazalci gospoditrske in ekonomske razi'itosti. Kako fino se Je na primer ukvarjali z mesti r regiji hI orná Ni-im. kjer v.iako leto izdajo kvaliteten zbornik z dru boslovno in lamumislično vsebino. Tako me nemalo čudi, kako lahko velenjski občinski nego.spo-darski uradnik nonšalantno izjavi, da Je mesU) ob svoji »fO-lel' niči izdalo sicer zelo obse en in kvaHteien zbornik in s tem za' ključih ali v.^aj za nekaj časa prekinilo z izdajanjem pcjdobnih publikacij ter da je dnt bosloven oz. humanistični sektor j?ač neprojiten in mu tako predlaga, da si .\'ln Ixf L^če iz\-en mesta. E (ste) tika socialističnega realizma pa ostaja r občinskih klo' peh tudi pri vključe\'ar}ju mesla razne evropske integracije. Le s prisotnostjo na se.siankih in pisanjem por<;čil seje te ko kam vključiti. Tisti /)omeml)en del je aktivno .sodelovanje z meščani in ustvarja Inovklju Če van je v projekte. ■ 29. julija 2004 Svež veter v APS-u budi optimizem Ui^oš Zagoiirnik, 3()-lelni pravnik, je I. junija piovzel vodenje podjolja y\PS. d. o. o. -Revizor ji julija izdali pozitivno poroeiio- Obnova vozîiega parka se zanie septembra Bojana Speget Velenje - Podjeljc APS jc eno listih vcicnjskiii poUjciij, ki jc v pretckJih Iclih iz velikega pod-jcija pcxsiaio srednje veliko. Zaradi likvidnostnih težav $o odprodali r^ajbolj vifalnc dele dejavnosti. Od okoli 12(3 zaposlenih jih jc danes v podjetju mla-lo 61. Vendar nihče od nekoč 2a-poslenih v podjetju ni osial brez dela - novi lastniki so dolavce prevzemali .skupaj z dejavnmljo. Koje i. junija letos UroSZago-ricnik nastopil petletni mandat direktorja APS-a, je prev/el dokaj nehvaležno nalogo, saj se pťxljetje 5e vedno cnepa s tei^ava-mi i/, preteklosti. Danes pravnik, ki si jc delovne izkašnje najprej nabiral v/nani celjski odvetniški pisarni, potem pa tri leta Se v podjetju Vegrad,že vidi prihodnost in ima konkretne načrte. Ani mu je le, da je prejšnje vodstvo podjetja odprodalo dejavnost tehničnih prcglediw vcr/il, saj meni, daje bil to eden najvitalnejáih obratov v APS-u. C'c bi bil še vedno del APS-a, bi z njegovo dejavnostjo lažje /a>^iveli in odpravili dolgove iz preteklosti. Vroš Zagoričnik, kakšno je hilo s/anjť v APS'U, ko ste pred v/đ-hima iJvema mesecema postali direktor? »Podjetje sem res prevzel 1. junija. /aradi sanacijskega postopka, ki ni konCan, sem vstopil v podjetje proti koncu sanacijc. V tem trenutku se ukvarjamo s p(v Uitókim prometom in turizmom, v katerem si želimo predvsem povečati kapacitete in l ud i prevoze. Na področju pť)iniškcga pro meta si belimo obdržati obstoječe posle. Z na^im glavnim poslovnim partnerjem Premogovnikom Velenje smo podaljšali pogodbi) za dve leti, poleg lega imamo sklenjeno tudi poslovno pogodbo s hčeriaskim podjetjem lITZ.d. o. o.. Prav v teh dneh je aktualen razpis za opravljanje šolskih prevozcjv v občinah Ve-lcnjc> .Šoštanj in Šmartno ob Pa-ki, ki smo ga opravljali v preteklem šolskem leiu. Upam, da bomo pogodbe obnovili,« Sanacijski program torej še ieČe. Kakšni so vaši nacrti, kako hoste poskušali podjetje spet postaviti na Tdrave tenidje? »Dosedanjo izgubo bomo pokrili iz osnovnega kapitala. Računamo, da nam bo to uspelo do konca letošnjega leta. V avgustu imamo skupsčino delničarjev podjetja, vendar se to do takrai Še ne bo uresničilo, saj načrtujemo izredno skupščino, na kateri bomo obravnavali program pokrivanja izgub. V kratkem času, odkar sem prevzel vodenje p(xijelja, je bilo namrečnemogočepripraviti vso p(")lrchno dokumentacijo. Giv namreč za zdrui^vanje delnic, kiu* ni enostaven postopek.« Ho sanacija ttspešna brez te^^ da pridobile se kakš/iefia zu/ia-^ njef^ poshvnega partnerja ? »Začeli bomo, kot sem že i^me-nil, s pokrivanjem izgube iz osnovnega kapitala. Seveda pa L^emo Še nove rešitve. Pogovori s tujim partnerjem so že zelo daleč. Cc bodo pogpvori uspeSni, bomo lahko a\sno razmi.lljali o posodobitvi celotnega a v lopar-ka. V njem imamo danas 24 avtobusov in kombijev, 7 tovornih vozil in nekaj gradbene mehanizacije. Veseli smo, ker bomo že konec se]')tcmbra vcvju park obo-gatili 7. n(wim,s(>Jobnim avtobusom, spomladi pa naj bi kupili še Novi direktor APS*a Vroé Za» gorilnik je, kar se prihodnosti APS-a tiče, optimist. enega. Novi avtobusi so tudi bistveno bolj varčni kot listi, kijih že imamo v naših garažah. Ker se mi zdi, da je tudi zunanji videz pomemben, bi>do naši šoferji v kratkem dobili tudi mwe uni-ťorme. Tuji p^islovni partner pa naj bi izkoristi) naše zmogljivosti in razširil dejavnost predvsem na področju servisa. Će ho šlo vse po načrtih, bi ga opravljali tudi za zunanje stranke in ne več samo za potrebe APS-a.« Kfnalii po prevzemu vodiînefia poloèixja, konkretneje v začetku julija, ste dobiii revizijsko po» ročilo. Kaj pravi? »Letaš je poslovanje v APS-u revidirala revizijska hiša EPIS Í2 C-elja. Zcio veseli smo, da smo dobili pozitivno mnenje, brez pridržkov, Kot direktorsem dobil pLsmo, v katerem me opozorili na doline ne stvari, kise jim bomo v Icta^njcm letu ^ pc^KC-bej pcxsvelili. Spbh na podrt>čju račun ovodskiii standardov.« Kakšna so pos^uvtm pričakovanja za iefavn/e leto? »Vletu2t)t)4 jc po planu pričakovani dobiček 30 milijonov SIT. Družba je polletje k(5nčala z do-bičktm Bilance siccr kažejo drugače, saj je v preteklosti prišlo do napačnih vknjižb, sploh v začetku leta, ko so se knjižili ptisH iz preteklega leta. V prvi polovici leta smo sicer ustvarili fi mio SFF dobička. Zelo pomembno se mi zdi, da so stekli postopki za združevanje slovenskih prevoznikov vposUMiigr<»:d. Doslej se je namreč vse prcpogasto dogajalo. da so naročniki na račun rivalstva med prevozniki prihajali do zelo ugodnih cen prevozov, prevozniki pa (xi tega niso imeli dobesedno nič, « Pravi/e, da ste optimist. Tudi kar w prihodnosti APS^a tiče? »Res je, da sem optimist.vendar strah, da se paslovno kaj ne izteče po načrtih in željah, vedno obstaja. Tu sem realen. Z dobro ekipo in pametnimi poslovnimi odločitvami računam, da bo APS spet zdravo podjetje. Saleika dolina večjega pr<^'oznika, kot smo mi, potrebuje. Zatt) zaenkrat o uvedbi še kakšne dodíHne dejavnosti ne razmišljamo, želimo pa, da bi na področju potniškega prometa in prevozov v turizmu ponudili Čim vcČ. Lahko povem še to, da v kratkem pripravljamo nekaj manjsili kadrovskih zamenjav.« ■ Za sezonska dela malo zanimanja Za zaposlitev v fíradbí^ništvu so iia zavodu iníoí rnii aii in motivir ali skor aj 3(M) l)i(7.pos(^lnih, zaposlila so jili jo deselina - Ta ras ovidonlir ajo kandidate za obli aiije hrn(4ja MUena KrstlČ • Planine V prvi polovici leta je bilo v Območni službi Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje od 5.100 potreb po delavcih, ki so jih izkazali delodajalci, kar 810 pota-b po delavcili za poklice v gradbeništvu. Od tega 482 za se-zoaska dela. Delodajalci so iska)i-in še Iščejo - delavce brez poklica cr/iroma priučene delavce, zidarje, tesarje, želczokrivce, zidarje za zidanje in ometavanje, slikoplcskar- jc ... »Opažamo pa, da brezposelne osebe nimajo interesa za zaposlitev v gradbeništvu. Ni pa tudi pravega interesa za izobraževanje v teh poklicih. Samo letos smo za zaposlitev v gradbeništvu informirali in motivirali skoraj 300 i*»eb, vendar se jih je po teh motivacijah zaposlila le desetina,« pravi vodja uradovza delo Velenje in Mozirje Diinica (îMiller. Ra/liîgov za tako slabo zanimanje je več, ocenjuje. »Gre za le- rcnsko delo. ki traja 12 in tudi več ur dnevno, zahteva fizično zmožnost in zmožnost za delo na višini, pogoji na terenu so slabi, plače običajno iiizke.« Tem pase VELENJE, Prešernova 1A THL.:03 8984724 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TEL: 02 881 25 00 RABUENA VOZILA FORD ESCOHT1.616V CU, leL 93 490.000,00 SIT MERCEDES BENZ A140 classic FUN, 1.00 2.749.000,00 SIT MERCEDES BENZ A14D, let. 99 2.100.000,00 SIT HONDA ACCORD Coup8 2.0IE, I. 98 2.450.000,00 SIT MERCEDES C180 Elegance, let. 00 3.500.000,00 SIT FORD MONDEO 2.0 Wagon Ghia, let. 01 3.300.000,00 SIT USODNE MOŽNOSTI FINANCIRANJA, STAfIO ZA STARO... POOBLAŠŮENA PRODAJA MOTOCIKLDV APRIUA mMè Danica Godler: »Za zaposlitev v gradbeništvu brezposelni nimajo interesa. pridružujejo še drugi, tudi ne-zmožmxst opravljanja zasebnih zadev v popoldanskem času, od šolanja pa do družinskih obveznosti, velikokrat, ali pa kar vse Čas, je delo treba opravljati tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Delodajalci za le poklice običajno najemajo tujo delcwno silo. »Tudi v tem času na zavodu za zaposkwanje tečejo pogovori in motiviranje brc/pi«clnih o po-trebah po teh poklicih ter možnostih izobraževjmja,« pravi Ciodlerjeva. Brezposelni pa se le stežka odločajo tudi za dniga sezoa^ dela, čeprav jili je na voljo kar nekaj. Všesiih mesecih je bilo takih potreb izkazanili 482. Sezonska dela se opravljajo na podn^čju kmetijstva, gradbeništva in gostinstva 1er za različna remontna dela. »I^avi sezonski značaj dela se v tem času kaže v kmctij-stvu,zlastizadelavhmelju (čiščenje, napeljevanje vrvic, obiranje ...)na Korcškem m V Savinjski dolini.« Vprvih Šestih mesecih so delodii-jalci skupaj objavili 70 potreb po delavcih v kmetijstvu. »Spomladi smo 44 kandidatov zaposlili na Koroškem, po dva p^ v Mozirju in ^^Icu. Na področju gostinstva je bilo nekaj potreb izkazanih za sezonska dela v Primorju. V tem času pa paspc.k^no cviden-tiramo kandidate za obiranje hmelja in za dela v sadjarstvu,« je povedala Danica ( iodler. Gospodarske vesti Milijardo za naložbe Otiški vrh - V Lesni TIP Oti.ški Vrh. Skupina Prevent, so si tudi letos zastavili pogumne načrte, kijih uspešno uresničujejo. Načrtujejo povečanje proizvodnje na 120,000 m3 surovih ivernih plošč, 4.130,t)t)0 m2 oplemenitenih plašč in povečanje prodaje tako na domačem kol na lujcm trgu. Trenutno gradijo novo skladiščno halo in odpremni ekspcdit, posodabljajo pa tudi proizvodnjo oplemenitenih ivernih plošč. Za naložbe bodo le las namenili milijardo tolarjev. / izgradnjo prizidka k proizvodni hali v izmeri ea. 5.800 m2 so pričeli v juniju- Dela so v polnem teku, sklenili pa jih bodo v jesenskih mesecih, ko bodo iz Nove (loricc v Otiški Vrh v celoti presehli tudi sodobno linijo /a oplemenitenje ivernih plošč. Z investicijo bodov tovarni pridobili možnost povečanja proizvodnje oplemenitenih ivernih plošč in nove skia-diŠčne kapacilete ter posodobili in racionalizirali odpremo proizvodov. ■ mz Mladi za gospodarstvo Ljubljana - laštilut za inovativno tehnologijo izvaja skupaj s partnerji (med njimi je tudi velenj.ski Csolech) projekt Inovativnost med mladimi. Med drugim želijo usposobili učitelje za [prepoznavanje, spodbujanje in pc^dporo inovativnim zamislim dijakov in Študentov, lako želijo izboljšali tudi izobraževalni prcKCS v Šolah. Sestavni del projekta je tudi Mladi za gospodarstvo. To pomeni, da bodo lahko mladi skupaj z učitelji oziroma podjetji pripraviU projekte, usmerjene v doseganje uporabnih novosti za podjetja. ■ mz Kolektivni dopust v Gorenju in na Premogovniku Velenje - Jutri je za večino zaposlenih v Gorenju in na velenjskem Premogovniku zadnji delovni dan. Začenjajo se namreč tradicionalni kolektivni dopusti, ki bodo letaš nekoliko krajši, irajaU bodo le dva ledna. V (lorenju bodo poleg tradicionalnih večjih vzdrževalnih in obnovitvenih del čas, ko delavcev ni za stroji, izkoristili tudi za prestavitev obrala Grafika IPC na novo lokacijo - v obnovljeno halo nekdanje Tovarne usnja Šo.štanj. ■ mz Manj brezposelnih Ljubljanu, Veler^je - Konec junija je bilo na Zavodu Re|')u-bhke Slovenije za zaposlovanje prijavljenih 89.156 brezposelnih oseb, kar je najmanj po oktobru 1991. Na novo se je na zavodu prijavilo fi.l64 oseb. Med njimi so največjo skupino predsiavijali brezposelni po izteku zaposlitve za določen čas (2.239 oseb, 36,3 %). Zaposlilo se je 4.251 brezposelnih oseh. kar jeza 15,5 % manj kol mcsecprcd tem, a za 18,9 % več kot junija lani. V primerjavi z laaskim junijem je brezposelnost porasla samo v Območni službi Nova Gorica (za 11,9 %), najbolj pa seje zmanjšala v Območni službi Ptuj (za 20,8 %). Brezposelnost se je bolj kot v celotni Sloveniji (5,5 %) zmanj.šala tudi v Območni službi Vclenje. ■ mkp Zagorska Potrošnja Erina Na pdkovi skupščini so (iclnicarji Fav pripojili Zaijorsko potrošnjo - Era razpolaga s 476 milijoni hilanrnosa ck>bička - 297 lolarjov lirulo di\iclonfJ na clolniro M fra Zakošek Delničarji Ere so na petkovi skupščini na predlog uprave In nadzornega sveta soglaSali s pripojitvijo irgovske družbe Poiro.šnja iz Zagorja oh Savi. Na skupščini je bilo prisotnega 89»4 odsiotkov kapitala, sklepali pa so tudi o uporabi bilančnega dobička, ki je konec poslovnega leta 2003 dosege) 476 milijonov tolarjev. Dobrih 45 milijonov so ga namenili za izplačilo dividend, in sicer bodo te znašale 297 tolarjev bruto na delnico. Preostanek bilančnega dobička v vi.Šini 43tl,5 milijona tolarjev bo po sklepu skupščine ostal nerazporejen, o njegovi uporabi pa bodo delničarji odločali v naslednjih poslovnih obdobjih. Na skupščini so na predlog uprave tudi raz-Širili dejavnost družbe, in sicer z dejavnostmi kreditiranja, finančnega posredništva ter posredovanja in zaposlovanja delovne sile. Upravo podjetja sopooblasti-U, da lahko v poldrugem leiu od skupščine kupuje lastne delnice. Skupni nominalni znesek kupljenih delnic ne sme presegati petih odstotkov osnovnega kapitala družbe. AKTUALNO Z dodano vrednostjo capliamo za slovenskim povprečjem Na Saviiijsko-šalcški gospodarski /bornid so kîtos na osnovi podal kov AvIPKS, luiancnili podatkov poslovanja (lospodarsko /bornice Slovenijo in zakljiičnifi računov gospodarskih dnižb pripravili še posoboj pofílobljeno analizo iios[)odai\skih «ibanj savinjskci^a in šaleškega gospodarstva v lanskem lelu - Iz nje smo pr iprav ili kratek povzetek Mira Zakošek Vvlenjsk» ohmočn» ^^OKpodiir-ska zbornica pokriva (level »hčin s:ivínjsko-šytťšk«^ii območja, na k^ilvreni i^.ivi 61.650 prd>i>'ake>. ikí lepi JiliJ« 30.800 aktivnih, preko 10,000 pu je upokojencev. Stopnja l)rezpo< selnosh Je l>jhi konee lanskega lela 12,2HMlstotmi inje za razliko (Ki prej.šnjili let .skočiln nad slovensko povprečje, ki je znašalo 11«2 mlslotkii. Poslovanje gospod are lva v regiji jc v letu pred vsiopoin v ELU polekalo v rJi/mcrah zaoslrcnc konkurenco na globalnem trgu. V navc/i 7 twuilimi dejavniki je z lasu ira^ kriza neposredno in INDEKS RASTI VSAŠA IN SLOVENIJI V l^TIH 1997« 2003 2S0 200 190 100 I SLO 03/97 |SAâA0a/97 101 110 IM 1» 20S 1«9 200 147 197 18B DV/2AP 19S 171 Gibanje zaposlenih, sredstev, prihodka, izvoza, produk' tivnosti • Gospodarstvo Sa-ša regije je v /dnshem fetu zaposlovalo 1878 več zaposlenih kot leta 1997, celotno slovensko ^spodarstvo pa 5 920 (s pozitivnimi In negativni' mi spremembami v posameznih regijah). Indeks porasta zaposlenih 2008/1997 je bil v Sa-ša re^ji 110, v Sloveniji pa 101. Tako predstavlja porast števila zaposlenih v gospodarskih družbah Saša regije v tem obdobju 82 odstotkov vseh dodatno zaposlenih v slovenskem gospodarstvu. posredno pogojevjiia ni^jo konjunkturo na veiiini tradicionalnih prcdajnlli IržiŠc in draži lev surovin, /ato so mnoga podjcl-ja utkala rešitve na osiaiih trgih (tudi .ÍV Evrope in Rusije), v presiruklu rira nju znolraj dru?b lernamivlh trgih.Nadrugistra-ni jc sušno leio akiivlralo encr-get.ski del regijskega gospodarstva precej nad poslovnimi načrli. Oh boku velikih pa so nekatera srednja in mala podjetja sorazmerno uspei^o iskiila nove tržne In razvojne niše. Letos so v analizo prvič vključili tudi poslovanje samostojnih podjetnikov (podatki so znani prviC). /Jči\ pa li podaiki niso primerljivi z gospoda rskinti družbami, zalo jih vključujejo zgoij v slalisučne prikaze. V tokratni analizi niso primerjali lekočega po.slovanja le s preteklim letom. V doloCencm delu. kjer je bilo smiselno, so poslovanje za leio 201)3 primerjali nazaj do leta 1997. »(Uedanu statistično so rezultati poslovanja za leto 21M>3 sorazmerno dohrl. Primerjava /a leta niizaj med regijami in znih traj panog pa kaže trende, na katere IH>m<» morali hiti p4»zor-ni. V raz\'<»jnih usmeritvah re« ^ijehov skladu s Strategijo nu-voja Slovenije do leta 2013 po- V nedeljo, L avgusta 2004. Mercatorjevi kupci lahko ponovno kupujete ceneje! Prvi dan meseoa avgusta boste ponovno iahko uveljavili 10 odstiMrt popist ki ga v9em k^cem podafjario ob praznovanju naše 55 letnice. Zato vas vabmo. da v nedeljo. 1. avgusta, obiščete katero od odprtih prodaje Fn Skupine Mercator" In Izkoristite popust na nakupe iz vseh programov. Izkoristite odlične ugodnostil Si JJ^A Mercati ercator rJMTERMT ^^BrBHOri *V UefcatDi)avih franâlznlh pfoda^nah popust nevtíjs frehen tehten razmislek o prioritetah razvoja. Ob tem ho p<»-trehno najti nove, l)olj uskJaje* ne načine piHljetnii^ke in iiprav-Ijavlske organi žira nos t i v rei>i* ji, da l)(»nio sposohni trende kazalnikov, tako poslovanjii ki»! tudi .širšega družbene{>a okoMa. 158,6 mlrd Si l o;^. 693 mio nominalno 12 % več kot v letu 2002. (rospodarske družbe so uvajale iz 70 dn>av sveta, izvajale pa v 102 držiivi. već kot tretjino v Nemčijo. Presei^ck izvoza nad uvozom je znašal 253 mio Tako je bruto dodana vredm^sl na zapi^lenega v gi^spc^darstvu SAS A regije v letu 2003 znašala mio Srr {Z\67[ evrcw) (za r> % več kot lela 2002) - in je za 10 indeksnih točk pod slovenskim poprečjem. Po po.samez-nih dejavnostih celo več, v dekv rizmu in gc-siiaslvu) in pod slovenskim poprečjem (v predelovalni industriji in trgovini). Skupaj je bilo ustvarjenega za 7,6 milijard ncločlstega dobička, kar je za 2,6 milijarde SI T (52 več kol leto p^^prej. Izr^iženo v cvrih so družbe po preračunu SKEP (Î/.S (po poprečnem tečaju BS za Icio 2003) v leru 2003 ustvarile za 1.796 mlrd evrov prihodkov in 32.3 milijona evrov neto čislega dobička. Samostojni podjetniki .so imeli 2.11U zapi-ftienih (10 % zapusle-nih), 27,2 milijard sredstev (6,4 Največ izgube Savinjsko-šaleške regije "prispevata Rudarstvo In energetika, ki na državnem nivoju ustvarjata dobičke dol}>oročno obrniti v smer začrtane rasti slovenske{>a |>od-jetništva in gospodarstva,« ugotavlja avtorica analize, direktorica Sav^njsko•^šalcškc območne go.spodarskc zbomicc Alenk^t Avl>ersek. /a leio jc oddalo zaključne račune 658 poslovno aktivnih giïspodarskih družb (od tega 16 velikih, 30 srednjih in 612 malih druřb) 1er 1527 samostojni h podjelnikov. Cisti dobiček je ugotwilo426 družb, izgubo pa 191. Povečalo se je število družb z dobičkom, pa tudi število družb z izgubo, (iledano celovito, je rezultat bolj§i v vseh družbah, Šc pascbcj skupen rezultat malih gospodarskih družb. (kïspodarske družbe so po podatkih iz ur dela imele v povprečju 20.983 -zaposlenih, 307 več kot leta 2002. V letu 2Í103 so po nerevidiranih pťKÍaikih ustva-nie za419,67 mlrd SIT celotnih prihodkov (nominalno za 11 % več kot leto prej) in 116,1 milijard dodane vrednosti (nominalno 11 7c več kot leta 2002). 37,8 odstotkov prihodkov je bilo ustvarjenih z izvozom vviSini vno intenzivnih z neto izgubo, tudi do 30 indeksnih točk. Poprečen stránek dela na delavca je na letni ravni znašal 3,766 mio SIT (indeks 109 na leio 2002), z odstopanjem ene odstotne točke je skoraj na slovenskem pt>prcčju. Po posameznih dejavnostih so odstopanja nad slovenskim pt^prcčjem (v rudarstvu, energetiki, proizvodnji kovinskih i/delkov in orodij, v lu- % vseh sredstev celotncga gospodarstva), s katerimi .so uslva-rili 32,4 milijard SI T celolnih prihodkov (7,7 %). V p^>slovanju so izkiizali 2,9 milijard neto podjetnikovega dohodka, vključno z vsemi strcK^ki dela samtwt oj nili podjetnikov, vendar si samostojni podjetniki ne obračunavajo plač, zalo z neto čLsiim dobiČkt>m gospodarskih družb ta podatek ni primerljiv. ■ riodukliviiosl nl/ja kol povprtxno v Sloveiilii D(xlana vrcdntKi na zaposlenega je lani v Sloveniji znaSala 26.211 cvrov. Najnižja vviSini I7.569evrnjim Ic-lom so rc/ullati poslovanja dobri, saj so gospodarske drui^bc ustvarile za 7,6 milijard tolarjev dobička, '»neto rczuliai« jc bil za 52 odsîoikov boljši kol le-10 poprej, bolj:^ so gospodarili v velikih in srednjih drui^bah. Posebej razveseljivo pa je iz-boljj^anjc neto dobička v malih gospodarskih drui^bah, ki so svoj delež nelo dohiCka z 12-odsiolncg« deleža v lotu 20f)2 v Iciu povećale na 19 odšlo iko v. Primerjava ?. ostalimi regijami k'd7.Q, da je regija, podobno kot preiekla leta, uvrSčcna na sedmo mesto med trinajstimi slovenskimi gospodarskimi regijami, primerjava za leia nazaj pa je pokarala, da se po-prC(ino slovensko gospodarstvo razvija hilreje kot regija. Strategijo razvoja Slovenije je predstavila podpredsednica (t/S mag. Mateja Me^l. Ra/-pravljalci si) menili, daje lakáen dokument vsekakor nujen in so tudi podprli predlagane cilje in usmeritve, imeli pa so tudi veliko kritičnih pripomb, ker predlagani ukrepi ne zagotavljajo korenitih sprememb, ki so potrebne, da bi izpolnili ključni cilj - dasegli evr(^psko raven v naslednjih desetih letih. Se zlasti so poudarili, da je treba reorganizirati predrago dr/avo in javni «ktor, katerega pomembni del je zdravstvo, ki pa ga ta di^kument skorajda ne omenja. Razpravo o razvoju regije in Slovenije bodo nadaljevali jeseni, ko nameravajo medse pcv vabili ministre za gospodarstvo, evrop.ske zadeve ter promet in zveze. Zadruga krepko znižala izgubo Na Zadrugi Mozirje so v prvem pollelju bistveno zmanjšali lansko izijulK) - iiorijo /a dvoj dolož v ir^iovski inr(^ži - ()dku|)no ccuv za ř><)vojo živino so spomladi uskladili, v K^h diu^h pa so borijo proli znižanju ron mleka Na Zgornje.^vinjski kmetijski za-druiçi v Mozirju so v lanskem letu pridelali izgubo, ki pa so jo v prvih letošnjih šestih mesecih krepko zmanji^'^li. (llede na sezonski znaČ.ij in glede na dejstvo, da največji učinki iz poslovanja običajno pridejo v drugi polovici leia, so prepričani, da jo hi>do tudi v celoti odpravili. Zadruga jc razumljivo zelo na očeh javnosti, zalo je bilo v pre tekliii mesecih veliko govoijenja o njci^em poslovanju, morda tudi zaradi zamenjave na direktorskem stolíku. »Veliko različnih govoric je bila Jasno jc, da dok>Čenih težav ne moremo zanikati in jih tudi nikoli prej nismo, res pa je. da smo z velikimi napori pri obvladovanju stroškov in s prodajo premoženja, ki je bili^ premalo izkoriščeno ali ga sploh nismo uporabljali, izgubo p(xsiopno zelo zmanjšali, zaradi narave naSegii dela pa pričakujem, da bomo letcwnjc p^islovno leii^ sklenili piviifvno,« pravi direktor An-dn?J Presečnik. R) olïçegu jc njihova največja dejavnost irgovina. Na tem pomembnem podrcfiju beležijo realno rasi prometa. (îlede na to, da v njihovi neposredni bližini gradi trgowko središče velik tekmec TUS. so ludi na Zadrugi Mozirje že pripravili projekte za izgradnji^ večje trgovine. Zadru-gii ima namreč ťranSizno pogodbo z Mercatorjem,zalosi) oecni-li, da potrošniki v spodnjem delu doline potrebujejo tudi Mer-eatoijcvo pnnudbo. Kmetijsko proizvodnjo so sicer zaznamovali dokaj «mokri« po mladni meseci, vendar to nanjo ni preveč vplival o, morda Ic toliko, da je narava m«ilo zadržala rast nekaterih rastlin. Malo je /a-mujala prva košnja, vendar je bila za razliko od lanskega leta toliko bolj obilna. Andrej Pre- Andrej Presečnih, direktor Zadruge Mozirje: »Posiovrio teto bomo skfeniti pozitivno.« sečnik: »Ocenjujemo, da bo celotni IcîŒnji pridelek dokaj soliden, če ga seveda ne bo zmanj.^la kak-^na huj.^ vremenska ujma. ujme za na^ področje niso posebej značilne, vnaprej pa jih seveda ne moremo izključili. Letos jc vso Slkim interesnim združenjem mlekarstva v okviru gospodarske zbornicc SCÍ bila v iKpredju zlasti junija, v začetku julija pa.so zastala. Mlekarne zahtevajo enostransko znižanje v povprečju 2,5 tolarja za liter oddanega mleka glede na povprečno kakovost mleka v sklopu tako imenovane mlečne premije, ki naj bi jo pridelovalci dobili nekje v prihodnjem letu. Andrej Prescčnik je stvar takole pojasnil: »Zadruge še vedno v7trajamo pri tem. da je treba za-dcvt) resiti spí^razumno in dvostransko. Prav v minulih dneh smo znovit navezali stike med za-družno zvezo in interesnim združenjem in pričakujemo, da sc bomo do konca julija dt^govo-rili za odkupno ceno, ki naj bi veljala v bodoCe. Zadruge nikakor ne nameravamo pristali na po-računavanjeza nazaj, saj mlekarne vztrajajo, da naj se nove cene mleka uveljavijo s 1. aprilom letošnjega leta. Mi bomo seveda vztrajali, da se lahko nove cene uveljavijo šele po dnevu, ko ho nova cena dogovorjena. To je naše osnovnem izhodi.ščc. Razmišljamo tudi o novem modelu odkupnili cen. V večini držav »stare« Evropsla^ unije cene namreč med letom nihaji>. Običajno so pomladi in piileti nižjo, jeseni in pozimipa višje. Pri nas je ccita »zalx;tuiiiiaiia« Že pel lel in se ne menja, kar realno pismeni padec. Absolutna številka namreč ostaja nespremenjena, spreminja sc samo glede na kakovost in količino, torej je nov model nujen. ■ jp R£KL.t SO Bojan Kun ti č (podžupan MO Velenje in poslanec v državnem zboru}: »Analiza gospodarjenja kaže, da se v g(\spodan>tvu ne splača zaposlovati. To je podatek, nad katerim bi se bilo treba /amis-lili. Prav lako pa tudi nad dejstvom, da je v državnem proračunu le 10 odstotkov sredstev, ki jih je mogoče razvojno razpt>rcjati, Podobno velja tudi za občiaski proračun, kjer so sredstva v glavnem ilak samo prerazporejena na osnovi zakonsko določenih obveznosti.« Fr«nc Poličnik (Terntoelck-Irarna Šoštanj): »Sloveniji zagotavljamo vsaj 30, vč-asih pa tudi do 60 odstotkov potrebne energije. Tehnološko se lahko primerjamo z najsodobnejšimi tovrstnimi energetskimi sistemi, pa vendar nam je izguba že plansko dodeljena.« Marjan PenŠek íGorenje): »Ukrepov za jL skladen regionalni nizvoj je bilo doslej napisanih že zelo veliko.ako se človek poglobi vanje, vidi, da vse skupaj nima nobene osnove v realnem stanju. nm")stavno je tudi napisali, kako bomo gospodarsko rasli, kako bomo do leta 21)1.*^ povprečno evropsko razviti - med kratkoročnimi ukrepi pa je med drugim ludi preobrazba izobraževanja — pa mora biti vsem jasno, da jc ne bo mogoče tako hitro udejanjiti.« Matejn MeŠi (pdpred.scdnica Gospodarske zbornice Slo-venijc):«Za faktorje uspeha se je treba enostavno od-loOiti: ali še naprej podpirati zatečeno slanje iit siopieanje na mesiu ali pa določiti strateška območja, v katera bomo vlagali. Menim, daje ključ za povečanje produktivnosti priznanje vlečnih konjev, ki so sposobni rasti in za sabo po-tegnili ludi ostale.« Matija Bla^us (Vegrad): »O spremembi izobraževalnega sis.ema gíwo-rino žc celo desetletje, dejstvo pa je vseeno takšno, da ^wiajamo gradbinci l>rez uspo.sohljenega kadra. Po novem brez vsakršnega kadra, saj nam je »priliv« delavce\* iz nekdanjih jugi^slo-vanskih republik, od koder smo doslej črpali delovno silo, onemogočen.« Igor Razbor-nik(Pia):»Žal še vse preveč n prevladuje balkanska miselnost in pregovora: "zanesi se le nase in nikogar drugega"' ter "če boš satn naredil, hol naredil za vse." Zaradi tega je večina dogovorov, da bi skupaj izkoristili trine niše, že vnaprej obsojena na propad.« AvjjHst Lenar (Logarska, d. o. o.): »Podpreti bi bilo treba male podjetnike na po-drcičju turizma in tako razvili turizem na vasi. ki ga negu-jcj|)onu(ll)l(( izniri vso u(1iiko (pro)dragoi»a poslovanja V Elkrojevih proizvodnih prostorih je v tem času, kot običajno, zelo živahno in vri^îe. Slednje ne izključno zaradi zares vrtx*ih dni, temveč ludi zaradi zaostrenih razmer v slovenski teksiilni in oblačilrti indastriji, ki so sicer znane že veliko let, a se šc vse bolj stopnjujejo. Malo bolj prijetni so irenutnl napori zaradi razprodaj, saj ima Elkroj deset lastnih trgjo proizvodnjo prenesle v vzhodne ev-lupske države, ii« Kiiaj&ko iii še kam. Povsem jasno je, da imajo naši kupci vse večjo izbiro. Na eni strani imajo zelo kakovostno doma izdelano blago, ki pa je drago, to moramo priznali. Naša država in posle- dično proizvodnja sta še vedno predragi, mi pa seveda moramo spoštovali veljavni pravni red- Na drugi sirani prihaja k nam dokaj kakovostno blago po skoraj nerazumljivo nizkih cenah. Ib seveda pomeni, da se moramo slovenski proizvajalci nenehno prilagajati z raznimi znižanji, ki pa nujno izničijo učinke poslovanja.« poudarja direktorica Elkroja Marija Vr-tačnik. Dodala je še» da bodo podobnih učinkov globalizaci-je kmalu deležne Uidi druge panoge, v Elkroju pa bodo morali za preživetje kmalu .sprejeli ustrezne ukrepe. mjp Marija Vrtačriik: »Vse boij se soočamo z nerazumljivo niz» kimi cenami izdelkov tujih tekmecev.K • QorsnjG H Klimatske naprave • 1 /t^ ^ 'M: 05 899 19 44 www'.gorcnjc.com > --v r GOSPODARSTVO V Gorenjevi Notranji opremi so slavili (ioreriju dobro kažo ludi v lološnjciii lelu - Vse poineinbru^jši program Pohislva. ki se v slruklur i prihodkov (Joronja bliža desolliu odslotkoin - l^rvič v zi^odovini so slavili v (îoroniovi Notranji o|)r'onri Mira Zakošek Prc^gram pc^hiSlvaimavCroivnju žc doigo tradiciju, a dtwiej v njihovi Nolranji opremi nikoli nls^*) slavili. Prejšnji pclck pa so .svcCano obeležili .^0-lclnico programa Maries, 30-lciJiico programa keramike in 20 letnico podjetja Notranja oprema. Proizvodne prostore so j^remcnili v pri-rcdiivuni paisîor in pripravili proslave), na kdieri so med drugim obudili prehojeno pot, nalo pa so se zbrali Sc na pikniku v Laji^ah, ki je kljub slalomu vremenu odlično uspel. »Skupina ren,)ebo ietos tstjur) /jiostrenim puj^ojem uosp<»dar-jenja, pmtvsem d^ij^u cen narte in surovin, pn tudi plaic (Ziinidi sindikniniri pritiskov) lervei!a-nepa tečaja totarja, do.negta načrtovane re/uitate s pn^dajo svojiii pnM/vodov doma in v tujini v višini 850 niiiií(>ní)V evn>v,» jc pt">vcdal na novinarski konfe- renci ob jubilejih Noiranje opreme pred5;ednik uprave Ciorenja mag. Iranjo Bobinac. Največji program v (iorcnju so gaspodinjski aparati, ki »prine-.«»ejo« kar 78^ odsiolka celolnih prihixlkcîv Skupine Cîoronje. Sle-dijim prtîgram pohištva, ki ustva- ri malo manj kot8odsiolkovpri-hodkov. VleioSnjem lelu lo pomeni okoli 40 milijonov cvrov. Podobno kol celoincmu Gorenju seje tudi Nolranji opremi pt> izgubi velikega jugoslovjmskega tržišča v develdeselih letih uspelo izvŒno usmerit) in »preživeti«. Pa ne le to, vse od tedaj beležijo po besedah generalnega direktorja Notranje opreme in direktorja divizije Pohištvo v Skupini Gorenje (îregorja Vert>iča nenehno rast in rasli bodo tudi v bodoče. Med pomembne prelomnice Štejejo leto 2001, ko so sepomwnovkijualivsistemcïo-renja (vmes so delali samostojno) in kasncjSe programske in kapiudske pcwezave z Marlesom in Olinom ter pcKiavitvijo lastne lovame v Sarajevu. Imajo pa tudi tovarni v Avstriji in na Oc.^em. V zadnjem desetletju so ogrom- no investirali v sodobne tehnologije in trge. Kar okoli Ifi milijonov evrov so namenili za naložbe. Po letu 1991, ko se je sesul jugoslovanski trg, so se usmerili nazahlevneevropske trge,kose je tam pojavila kri/a, pa na trge jugov/hodne Ovrope. wlani imamo %%Iiki» možností. Če samo primerjamo. da sta Maries in Go-rer^je v osemdesetih letih prf>da-la nit tr^et)iv^e Jii^ostavije olio-li Smm\ liuhir\jskih eiementov. danes pa Jih 200. t Predsednik uprsve mag. Franjo Bobinac in generainl direktor Gorenja Notranja oprema Gregor Verbič Pravo je (tudi) moč lobi jev, ne le dejstev Nazar'sko (Jozdno gospodar^stvo se jc pritožilo na sklop Upravno enote Mozii^je o pr'cnosu v začasno uporabo preko 8000 hektarjev fiozdov nadškoflji - Pr'enos dokumentacije že opr avili, zdaj ogledi na terenu - Gozdar ji v celoti nasprolujejo riacinir odločanja -Skle[)a Upr avnih eriot Radovljica in Mozir je v [)opolnern naspr otjir Janez Piesnik v prejšnji številki smo na kratko poročali o začetku izvrtanja sklepa mo-zirske upravne enote o prenosu 8.167 heklarjev kmetijskili zcmljL^ b gozdov na področju Zgornje Savinjske doline v začítóno uporabo ljubljanski nadškoťi-ji. Ta sklep ne pomeni prepovedi razpolaganja s temi píATšinami do pravno-močnosti odločbe, kol je sicer zahtevala nadŠkofija,šc manj pomeni lastništvo, (iozdno gospodarstvo Nazarje ni bilo stranka v postopku, zal o upravna enota ni upoštevala njegove pritožbe, saj pritožba izvršitve sklepa ne bizadržala Ciozdiirji pa so prepričani v svoj prav, zalo sov minulih dneh vložfli pritožbo na ministrstvi^ za kmetijstvo kot i>rgan druge stopnje. Cepravniti sami ne verjamejo preveč v uspeh, bodo pri zaščiti svojih pravic vztrajali do ustavnega dišča, na katerem so prepričani v ugoden razplet. Vračanje premoženja ljubljanski nadškofijije sicer v zadnjih lednih vslo-venski javnosti razvnelo strasti, ludi zaradi pov.sem različnih odločitev upravnih enot v pov.sem primerljivih primerih. Najbolj očitno je naspri>tje odločb radovljiške in mozirske upravne enote, /t /la dntfioàio odločitev e/wkgam pri^ mera m Upravni enoti RaJovtjii^a vpli-valo dejstvo, da ta/nkajsnji f»/zJovi ležijo v iriffiivska/i namd/iern parkUs srno naj' prej v'pra.šaJi direktorja 0(i Nazff/jť Mi-lana Cajnerja: »v Radwljici so očitno sledili zak»klicu v sili« sklicuje na eno od txlločb vrhovnega sodišča, vendar sijorazlaga precej po svoje. Nikakor namreč ni res, da povečan a vrednc")sl gozdovnima nikakršne zveze z začasnim prenosom posesti na nadškofijo. Ustavno sodišče je namreč pri presoji 5. Člena zakona o lastninskem preoblikovanju dovolj jasno zapisalo, da imamo kmetijska in gozdna gospodarstva na ustavo cîprl interes in u.slav-Û0 varovane pra\'ice iz vlaganj v le piwršine, ta pravica pa nam je laliko zagotovljena le na ta način, da lahko s temi gozdovi upravljamo do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Tako, kot si predstavljajo na UE Mozirje, bi mi ostali brez teh ustavno varovanih pravic glede naših vlaganj v te gozdove.« IMine odlaâK aw izflane, priutVK vložene 'm pttsiopek (ece dalje? »Ob tem je treba povedali, da so bile vse delne odločbe, kijih jc d(«lej izdala mozirska upravna enota, na naše pritožbe odpravljene ali spremenjene, kar priča o »kakovosti« njenega dela. Po našem prepričanju tudi zadnje odločbe niso skladne s pozitivno zakonodajo, zalo smo se pritožili, pritožba pa je naŠa ustavna pravica in nam jc ne more kratili niti upravna enota niti kdo drug. Prav tako zaradi pritožbe ni nobenega razloga za izdajo začasnega sklepa. Pravi razlog je lahko izključno dejaaska nevarnost, da bo zavezanec, torej sklad kmetijskih zemljišč in g(^zd(w ali kon- cesionar, to smo ml, s premoženjem razpolagal tako, da bo onemogočil ali znatno otežil vrnitev leh zemljišč, leh dokazov pa upravna enota v sklepu ni navedla. Odločitev icîrcj kaže, daje pri tehtanju argumentov za in proti ravnala površno.« Orf^n druge stopnje je minisirsivo za kmeíijsívo. Kaj ho lon^ storilo. Bo zflvr-ndo vašo prííožho ali razyeljavilo sklep UE Radovljica? »Obstoj našega podjetja ni ogrožen v nobenem primeru, borili pa se bomo seveda do konca,t napoveduje Milan Cajner. «Zelo čudna bi bila slika pravne drŽave, če bi za praktično enak primer obveljala dva različna sklepa dveh upravnih enot. Res pa je, da je bil primer vračanja Domovih gozdov v UC Tržič, na katerega se sklicujejovMozirju, skrbno loliiran. Očitno je torej, da jc pravo vča.sih tudi moč l<^bijev, ne le argumentov. (ire za drugačen primer, kol pri vračanju nadškofij i, vrhovno sodišče pa je spregledalo, da imajo gozdna gcîspo- darslva ustavno varovano pravico za vlaganja v tegozdcwc in imajo zato pravico upravljanja s temi gozdcm do pravnomočnosti odločb. Poleg tega je bila odU)čiicv omejena zgolj na ktJncxsijsko pogodbo, ki pa ne pomeni pravnega interesa. Mi pasmo stranka v ptwtopku, kar so že potrdile tudi presoje ustavnega In vrhovnega sodišča,« LJuhljanska nadškojija menda zahteva 40 milijonov evrov i)d.%kodititte zaradi tieumïZJUisti uporaife fiozilov v dol' gem postopku^ vi Zflhlevate od^kod-nino zfi vlaçflnja v tem t-o-Ku? »Denacionalizacija traja odločno predolgo. To kaže, da je bil zakon čisto politično vprašanje, gjede teh vpra,^j pa se težko ločno odk^a v sodnih dvoranah- Ob tarnanju o nezaupanju v pravo zardi tega pa vsi zamolčijo dejstvo, da smo mi odškodninski zahtevek za naša vlaganja vložili želela 1994, pa do danes o njem upravna enota ni 5pxijela nobene odločitve. Tu pa se kaže pristrJinskost, ki kaže tudi na nezaupanje v pravo. Mismopre-pričani naslednje: če bi upravni organ sledil vsej dokumentaciji, vloženivletih 1994 in 1995, in čc bi geodeti opravili prekategorizacijo, bi lahko bili vsi postopki, vključnci z našim zahtevkom, sklenjeni vsaj leta 1998. Vnol>enem primeru ne priznavamo niti trohice odgovornasti za zavlačevanje. Vzrok zavlačevanja je izključno neodgovorno ravnanje državnih or^nov. Najprej geodetske uprave, ki nima ažuriranega stanja katastrskih razredw ^ede na stanje v naravi, na drugi strani pa se UE Moziije v desetih letih ni zdelo primerno, da bi glede na.Šega odškodninskega zahtevka sprejela kakršnokoli odločitev. Vvsej tejzgod-bi je zanimivo, da nadškofija in gozdarji ugotavljamo, da upravni organi niso sptîsobni ali pa preprosto nočejo na zakonit način učinkovito zaključiti ^xBtop-ka Zalo ni naključje, daje nadškof dr. Franc Rode pred svojim odluxJom vladi in skladu poslal posebno pismo, v katerem je predlagal možnost sporazumne poravnave. Aprila smo tudi mi nadškoliji poslali predlog poravnave» seveda tak(5, da bi mi v leh gozddninskegazahlcvka omogoča učink(wiio preoblikovanje družbe v dni^ dejavnosti. Sredstva so dovolj velika za to. Povedati pa moram še, da koncesijske poglogija priklenila ob računalnik in zniževala raven kakovosti življenja? Bomo postali njeni ujetniki? Mislim, da ni meslo za takšne bojazni. Spomnimo se pi^java avtomobila pred komaj dc^l'^rimi sto leti. Kaj vse jc prinesel s seboj: skrajšal je razdalje in prinesel več udobja, prinesel je milijtme delovnih mest (v proizvodnji in storit-vali, povezanih s transportom, izgradnjo ce.si in vrsio servisnih de-javm«ti)... Res je, da so izgubili delo furmani, pa tudi konji so izgubili pomen. Kljub temu (ah pa morda prav zalo) danes več kolesarimo in na različne načine skrbimo za svoje zdravje. Podobno sc danes dogaja z informacijsko tehnologijo. Prinaša nam vrsto novih moióiosii, da lahko cjpravljamo nekaj, česar brez le tehnologije ne bi mogli. Bralci tc predncîsti gotovo poznate, zato jih ne bi pt^&ebej pt>navljaL So pa pri upcTabi ic tehnologije in izkoriščanju možnosti, ki jih pimuja, šc vedno doIoCvne ovire. Katere? 'lehnične zmo^jrvxKli in cena. Kar pomislile, kako vas moti čakanje na povezavo na interne 11 Tisti, ki upavtocesle«. Pa^bival-cem Šaleške doline lahko sporočimo, da p^ïdjetje Veltx">m iz Velenja postopoma že tretje leto izvaja projekt širokopasovne oplične p^wez^ve v dolini in daje zanimanje za ta projekt veliko: podpirata ga obe občini, z^jci pa bo vse večje gospodarske in Šolske subjekte v íaleški dolini. Če bo projekt finančno podprl (rav-ncikar.se prijavlja na razpis Minis-irstva za informacijsko družbo), bo realiziran še letos, vsem uporabnikom pa bo zagotovil zelo veliko koristi: mnogo nižjo ceno ob bistveno višji kakovt\sti. To so takojšnje koristi. K^j pa v prihodnje? Vemo, da širokopasovna komunikacijska intraslruktura podpira zeloŠinikopaleto različnih storitev in sicer: - širjenje informatizacije med občane (dostop de» svetovnega spleta za vse občane), iclemetrija (daljinsko odčitavanje Števcev-voda. plin. elektrika), krmiljenje in zasledovanje pn> melnih loktA/- zeleni val, umirjanje in povečevanje pretočno-sti prometa, zjnanjŠanje izpustov CO 2 v ozračje, krmiljenje cjgrevalnih^vt^dovod-nih. plimwodnih in kanalizacijsko Čistilnih sistemov in pogonov, video nadzorni sistemi • nadzx)r šol, vrtcev, igrišč, kulturnih objektov in spomenikov, križišč, varovanje objektov komunalne infrastrukture, družb in lokalnega prebivalstva, učenje na daljavo, delo na domu. obveščanje in posredovanje pčjle hi-ler dt)sîop do podalkov, uspešno komuniciranje s celim svetom in Še bi lahko naštevali. Ko sem lo prebral, sem začel razmišljali, kako upiirablja m internet, kaj sem s tem pridobil in koliko mi resnično pomaga- Ugotovil sem nekaj precej zanimivih dejstev. Ker precej delam na daljavo in poučujem preko spleta, letno dobim okoli 4.0(X) elektronskih spo-ničil. (Odprem skoraj vse, edino tista. za katera sumim, da so okužena z virusi, takoj izbrišem. Recimo, daje takšnih sp(")roči) 4iX). To pomeni, da odprem in preberem 36COspor(^il letno. Če za vsakega porabim povprečno 1 minuto, jc \o 3600 minuLNe ixJgiworim na v^ako sporočilo, verjetno pa na pol delimo s šestdeset, dobimo 180 ur.'Ib pomeni, da en mesec porabim za todejavnittl, ki je pred desetimi leti sploh nisem uporabljal. Poleg tega šc ma- lo deskam po medmrcžju. Recimo. da nisem več tak.Šcn navdušenec, kol sem bil leta 1^94, in da to delam samo 15 ur na mesec. Na letoje tonadaljnih 180 ur,kar pomeni, da za interenet in elektronsko pošto porabim dva meseca letno. Verjetnih mi elektronska pošta in splet veliko pomagala. Zagotcv vo veliko stvari ne bi mogel opravili brez njiju, vendar jc dejslvo, da zaradi tega več časa delam. Obstaja še drug pr<^blem. V mnogih pi>djetjib in vladnih ustanovah ljudje precej časa pc^abijo za de-skanjc po medmrcžju in zaradi lega ne opravljajo svojih nalog. V IPAK-u imamo dokaze, ampak jih ne bomo navajali. Medmrcžje ni edina tehnologija, ki pomaga in nam istočasnih krade čas. Ko smo dobili osebne računalnike in začel) avtomatizacijo pisarn, so mnogi govorili, da se začenja hrczpapimcvptxslovanje. Re.s-nica je drugačna. Poraba papirja se je pravzaprav povečala. Zakaj? Veliko je zanimivih dokumentov, ki jih najdemo na spletu. Ker je branje na zaslonu počasno in ker imamo papir lahko vedno s sabo, je pt)leg datotek, ki so shranjene na določenem mediju, dtîbro imeti še trdci kopijo. Drug razlc^g je, da imamo sedaj krasne urejevalnike besedil 1er laserske tiskalnike in lahko enostavno izboljšujemo naš izpis. Ko napišemo in obliku- jemo nek dokument, ugotovimo, da bi lahko bil lepši. To se na kla-sičiíem pisalnem slroju ni moglo godili, in ker je liskanje enostavno in hitro, pask'ušamo narediti lepšo inačico. In tudi to nalisne-mc\ Zelo verjet no je. da bt)mo naredili Še eno boljšts vcrzijt>. Ob tem porabimo papir, karluše in Čas. Še bi lahko našteval. Občasno se mi zdi, da nas tehnologije ncosvo bajajo. ampak smo postali sužnji le-teh. Zato je pijtrebno iSobro razmisliti, kako tehnologije resnično učinkovito uporabili pri delu in vsakodnevnem življenju. ■ Stanko Btatnik Kam se je izgubila e-demokracija v Velenju? Že večkrat smo v tej prilogi pred-swvljali pridobitve e-mesta, pa ludi postavlja li vprašanja, kajse ze-mcstom dogaja. Med drugim smo opisali spletno stran e-demokra-cija (hlip://www.edemokraci-ja.cx>mA^ienje/), na kateri že od leta 2002 lahko postavite vprašanje kateremu koli svetniku, poslanski skupini ali zaposlenim v MO Velenje, zveste več o posameznem svetniku ali pogledate v diikumente, ki so jih svetniki sprejeli. T^cŠno spletno stran imajo samo še v Ntwi Gorici, vendar Žal ne deluje. Ker je od takrat preteklo kar veliko časa, sem si šla ogledat, kaj se di'kgaja med občani in svetniki {-h Up://www.edemokracij a.cx>m/ve-le n je/pobude/in de x.c fm ). Naštetih je ?3 svetnikov MO Velenje iz osmih političnih strank, s katerimi iaitko komunicirate direktno fx^ elektronski pc«li, telefonu ali jih ixh obiŠČeie na domu, saj so navedeni ludi domači naslovi. jih popularizacija ne zanima, saj nihče med njimi nima objavljene predvidene fotograllje.vsi pa ima-jo navedeno izobrazíx') in službeno mc.sto. Če vas ne zanima drugega, si lahko preberete, kdo je kdo v občinskem svetu, kam je hodil v šolo in kakšno delo opravlja. Lahkopa naredile Še veliko več. Vprašanje je le, če bo na vaša dejanja kakšen odzjv. Osniwna funkcija te strani je namreč namenjena komunikaciji občanov .s svetniki. /JÚ je siccr zelo uporabna spletna strana popolnoma neizkoriščena. Občani lahko vprašamo posameznega svelnika ali politično stranko v Štirih kaiegorijah: infrastruktura, javni prevoz, urbanizem in ostalo. Ko ozjiačimo kategorijo, vpišemo svoj c-mail naslov za odgovor in pt^slavimc^ vprašanje, nas administratorji še opozorijo: "Vprašanje bo pregledano. Ce ne bo žaljivo, bo posredovano svetniku.stranki ali administraciji. " OdS.S. 2002 do danes (iy. 7. 2(K)4) lahkt> najdemo le 7 vpra-šanj občaniTv, Ker jih je iakt> malo, nam kratka analiza ne vzela preveč prostora. Prvo sega v maj davnega leia 2ÍHI2. C)bčan sprašuje svetnike o sanaciji plazu v Kavčah, administrator pa vrača žogico z vprašanjem, kaleri plaz je mislil. Kolje videli, je občan odnehal, saj se komunikacija tukaj zaključi. Dnigo vprašanje je mesec kasneje drug občan postavil DeS US-u - o rešitvi pawlonikega problema Centra zdravljenje odvisnosti. Svetnica Roza Ana Hribar iz Dc-SUS-iwilî vrsi muodgovctrjaonji-hovih prizadevanjih na tem področju. To pa sta ludi edina c^dgovora v dobrih dveh letih. Zadnje vprašanje je zasiavil občan svetniku Marjanu Korenu 26. 9. 2003. Vprašal je o (danes) že prežh'cti gradnji novega l>encin.skega servisa na Partizanski cesti in s tem po-vezitnimi prometnimi težavami. Takt") koi osiala vprašanja, tudi 10 šc čaka na odgovor. Vmes je pisce zanimalo, zakaj na nekaterih avtobusnih postajališčih ni voznih redov, kak.Šen program mladih bodo svetniki zagovarjali v občinskem svetu, diplomantka Natalija pa dvakrat sprašuje, z^kaj svetniki ne odgovarjajo na zastavljena vprašanja in zakaj portal e-demo-kracija nikakor ne more zaživeti. Z.animivo, da je sicer verjetno zelo drag občinski projekt umrl. Zakaj? Postavlja se več mc^^^čih vzrokov: - Ob načrtovanju spletne strani ni nihče vprašal sveinikov, ali si sploh želijo takšne komunikacije. Zadeva jih ne ziiniraa in ne želijo sodelovali v javni razpravi s svojim volilnim lelesom. - Nihčenisvelnikovnaučil,kako se s portalom ravna, pa se zdaj ne znajdejo najbolje. - Svetniki ne dobijo vprašanj od tistega, kijih filtrira (kolikor je pač za 11 Uri rali ). Ta vzrok je skoraj nemogoč, saj lahko v vsakem trenutku dostopijo do portala in se prepričajo, če je kak.šno vprašanje namenjeno njim. - Svelniki ne vedo odgovorov,pa ludi ne vedo, koga vprašali za informacije. - Svetniki so prišli do svojih občinskih stolčkov in jim je za volil-ce ter njihova vprašanja in te/avc maio mar. Precej logično je, da občani ne postavljajo vprašanj. Bolje, da se ukvarjajo s čim drugim, kot da visijo na mrlvem portalu. Prihranijo si jezo. ker ni odg^ivorov, o svojih vprašanjih pa je boljo, da debatirajo s prijatelji. Tako imajo vsaj nekaj možn^wti, da jim prijateljev prijatelj, ki je blizu kateremu od svetnikov, zaupa, kakšni načrii se snujejo v občinskih krogih. J a, dragi someščani in sovolilci. Še nekaj časa bo ta svetniška garnitura tukaj. Zaenkrat se na e-po-dročju ni preveč izkazala. Oziroma sc jc - dvakrat so delali pc>rtal Velenja, ki šc vedno ne daje listih informacij, ki bi jih moral, naredili so portal e-demokracije.ki je žal mrtvorojeno dete, naredili pa so ludi zelosimpatiC-en turistični portal wvAv.velenje-it^urism.si v slovenščini. Samo upamo lahko, da se bodov preostanku svetega mandata poučili o uporabi novodobnih or(x3ij,koi Sla internet in elektronska pašta, ter popeljali lome-sto in nas meščane k načrtovanim e-ciljcm. Morda prav zato. ker sami ne znajo, smatrajo, da znanje ludi občanom ni pcnrebnc^ da je dovolj Ic infrastrukiura. hitre povezave, računalnik in elektronski naslovv vsak velenjski dom. Sami so žfv dokaz, da draga inirastnjk-tura brez zjianja (sem spada tudi osnovni TF bonton, ki narek'uje odgovor na zastavljeno vprašanje) ne pomeni prav nič. Za naslednje vcîliIve še nasvet za vse nas. Vprašanje, na katerega bi moral vsak kandidat pred volitvami odgovoriti, je zagc^tovo ludi: Kakšen odnos do informacijskih tehnologij imaš? Pozitivnega odnosa do volilcev so vseh kandidatov polna usta le do trenutka, kose zapro volišča. ■ Jana Pahovnik Priprava priloge: IPAK Velenje; Uredniški odbor: Jana Pahovnik, Mihela Hladin. Alojz Hudarin KULTURA Ideja muzeja usnjarstva v delu Small fest ni klonil pod Sopt<'nil)ra naj l)î v mostni galeriji pr edstavili idejno projekte ninwja usnjarstva - Ohranjeni slroji iiredslavljajo zbirko, ki v Sloveniji nima para Mjiena ^tfč * Planine_ SoSianj - Spomin na usnjarsko iraclícijiw mestu bodo à^lanjcanj hranili v muzeju asnjarstva. Idcjii o njem in ohranitvi vsega, kar je tovarna pomcniln. sc je pri posa-mezntkih, zbranih okoli tanjčann Danila Cci)ul» (čeprav nima rad. da se ga poslavlja v prve vrste)» porodila že ob zapiranju li>varne. Taje Ibrmûlniîneiiala obstojati leta lW,posptífU:nopasoaktft'mv sti /a postavitev muzeja stckJe ob p4 »diranju veČine siavblwame usnja Šof^lanj, ki sc je razviki iz usnjarske delavnice, nastale leta im. / ra/vojem Ibvarne usnja Šoštanj je poveziin razvoj ene najpimiemN nejšili rodbin, kl je i/^cmno zaznamovala slovensko zgodovindo» rodbine Vosnjakíw. Pri poplavljanju muzeja pa ne gre prezreti šc enega elementa» ki je pomembno vplival na razmKIjanjco njem: zadnje velike naložbe in z njimi povezano nak'upe strojev so v tovarni Izpeljali v prvi pí>k">vid 20. sto- letja, nekateri slroji so iz l^).slolci-ja, vsi so sc oliranili danes. Muzej usnjaRtva l\)do postaviliv deiu nekdanjega tovarniškega kompleksa, ki so ga ob rušenju većine ostalih ohrjtnili. Premično lov deponirali, na stn^jih pa opravili resla vra lors k^ j- konze rvaic ^r^k a dcla- Idejo pa v Šožlanju.zdaj pod okriljem /avcida za kulturo, peljejo naprej. Praviacasjcvnaslajanju dedi5<.^im> ttA'ame usnja (gre pa za izjemne tehnične spomenike -slrc»jc za obdelavo usnja • večina jih izhaja Iz časa pred drugt» svetovno vojno) so preti rusilvijo objek- arhitektura, Idejni projekt za muzej. Id ga ima v delu ÍJojnn Piirji. Snovalci napovedujejo, da bo javno predstavljena septembra v mestni galeriji. ■ Širijo muzejsko zbirko Vse vee obiskovakxn nazarskesa miizeia řjo/darsiva in lesarst\a -Veseli zelo poveean ohisk tujiti gostov - Sock^lovanje s sosednjimi muzeji - i!es(^ni nova zbirka o lesni industriji - Na gozdni urni poli žal nie nove^^a Ohranjanje enkratne naravne, kulturne, zgtxlGozdarski in fesarski del bomo dopolnili z razvojem Industrije, bolj pa bi morali obogatiti gozd» no učno pot na samostanskem t^ribu« in le.san;ivavnazar>;kemgradu Vr-kl je več kol vreden obi.«,- ka. V prvih pc^mladanskih mesecih so muzej obiskovale zJasti šolske skupine, prava pt j let na sczc^na pa sc je začela konec maja in v ziičel-ku junija. Zdaj muzej obiskujejo ljiv(i pa je dejstvo, tla prihajajo tudi v večjih .skupinah, ne le posamezno. Očitno smo z vstopt^m v Evropsko unijo postali vsaj nekoliko bolj poznani in zanimivi. Ob-iskiwalci fz Slovenije prihajajcf po-sameznt), z dru^nami, pa tudi skupine raznih društev in podobno,« ugotavlja direktorica muzeja Bar-iKint Šiistcr Kuiar. ki bi lahko mirne duše pripomnila, kako lepo bi bilo, Če bi si muzejsko zbirko ogledali tudi mladi In siari Zgomjesa-vinjčani. Njim in njihovi preteklosti je muzej namenjen, pa zanj mnogi niti ne vedo aH pa se jim sprehod sk<^zi zg^idovino njihovih dediw Ini^íetw nezdi vreden ča^ in majhnega napora. Muzej v gradu Vrlx>vec dobro sodeluje tudi ssosednjimi muz^^ji, zia.sli v Šaleški dolini, saj drug átu-gemupt^magajoz^adívom in napotki, kaj in kje si áe lahko ogje-tlajo. Barbara Šoster Rutar: >»0(110^111 smo se, da muzejsko zbirko do-pc^lnimo z :^xlovino lesne industrije. njen razvoj od prvih /.ačet-kov do danes. Ta del že urejamo in bo septembra pripravljen za obiskovalce, se pa pri tem s'V muzeju jo sicer pred-slavljamo in vabimc^ gcwle na obisk, pri čemer seveda sodelujemo z zavodom za gozdove, saj po njej vodijo si rť^kt>vno uspt\st>bijeni goz-darjls V zadnjem ča.'iu na njej ni novosti, lahko pa bi to bila nara-V(*»lovna In kuUumapoi na samostanskem hribu, dopolnjena zob-iskom zjiamenite frančiškanske knjižnico, seveda ludí s predstavitvijo zgodovine In znamenitosti kraja,«< je še dodala direktorica muzeja Vrbovec Barbara Sosier Rutar. ■ iP vremenom K(^sli\al za mlade v obeh v(îe(Mlh obiskalo 13 glaslxMiih skujiin in okoli 4(K) obiskovalcev Mojca Krajne Vam kaj pt>vedo Imena Imakan-di, Sarcom, Pee sin g teens. No limit, Something small. Ciť>d scard. lenacious zghanci. Fire» Okrogla miza, Z.ieban.e, Podplat, Klinični testiranci in Skor? Nič? Polem ste gotovo zamudili festival za mlade {p^^ srcu), ki ga je v petek In soboto organiziral /avod zji kullurck Šoštanj. Small fest - laje ta. Ý.c četrto leto zapored, drugič v Šoštanju, SI") se predstavljale mlade neznane skupine, ki si upajo živeli razgibano življenje. »Gre za svobodť) ml.^ljenja.« je povedal Kajťian Čop Iz /avoda za kuliuro Šo.štanj, On in ekipa iz Mladinskega centra, ki je festival pripravljala prvi dve leli, so zasnovali idejo dogajanja. V dveh dneh naj bi se predstavilo 14sku-pin. drugi dan pt>poldne pa naj bi imeli nogometni lurnir. «Drugega dogajanja letos na tem festivalu ne bo. ker bi bilo preveč natrpano. Smo pa z^lo liste predstave, ki naj bi bile zdaj. razvrstili čez vse poletje,«< je povedal Cop. In sc je začelo. V stanju polne pripravljenost) je v petek pťtp hlli prepričani. Imeli so prav; ob sedmih zvečer, ko naj bi .se prireditev uradno začela, je ob ribiški koči že sijalo sonce, Prišlo jc sedem glasbenih skupin in okoli dvesto obiskovalcev, Skupine iz Slovenj Gradca. Kranja, Velenja. Črnomlja ... skratka, iz ceie Slovenije, so iA'ajale več zvrsti, od punk-rocka do fitness popa, metaia, iiip hopa... Nekaj pred tretjo uro zjutraj so za tisti dan končali, naj- bolj ziigreti obiskovalci pa so si ob jezeru postavili .re in čakali novih z^bav. Kol smo izvedeli, je namreč bistvo lega festivala tudi druženje in prav to je eden izmed razlogov, da zabava traja kar d v» dni. Kajetan Cop a ludi lo se ni zgodilo. »Saj bo nehalo deževali,« so spel povedali organizatorji. In spel so imeli prav, Small fest je bil izpeljan, čeprav je drugi večer nastopilo Šesl skupin In ne sedem, kol .so načrtovali. Domačini, skupina Supremacy iz Šoštanja, st^ odpovedali. Tudi vsoboto je bilo zbranih okoli tK'eslo navdušencev, ki se nistï vdali pod pritiski vremena. Ko je odpadla Noč ob jezeru, njihova želja, da bodo imeli najboljši razgled na ognjemet, žal ni bila uresničena - Škoda. So pa vseeno vztrajali do ireh zjutraj. Dobička od prireditve ni bilo, je hlla pa vseeno zanimiva vstopnina, ki je znašala točnih lo» larjev(lani je bila222,prilunlnje leto pa si pripravite 444 tolarjev). Da. "small ťestovci" Imajo pač res radi razgibano življenje. In latóne so tudi njihove želje: upa« jo namreč, da bi festival kmalu obiskalo od pel tisoč do šest ti- Naslednjega ^Inc naj bi se zgodil nogometni turnir. A se ni; v najmočnejšem nali^'u pač ne morei5 igratiî Spel jo je zagodlo vreme. Nekateri smo bili že prepričani, da bo small fest tokrat odpadel. scvč ljudi v enem večeru. »Vse, kar je manj kot pet tisoč, je neuspehi Nekaj let bomo najbrž šc neuspešni, ampak nekoč nam bo uspelo,« je namesto mene zaključil Čop. ■ Večer, posvečen ustvarjalnosti Jožeta Svetine Velenje-Vpeiekzvečer sovMu-zeju Velenje na M'Ienjskem gradu otvorili raz-siavo del in predstavili mont>granje slikarja .îoi^ela Svetine, ki fc dolga leta živi in ustvarja v vasici Zavodnje nad Šoštanjem- Prijetem kulturni večer, ki se ga je udeležilo vsaj 70 prijateljev in Ijubileljev umetnosti, si") s kulturnim pn^graraom pi^pestri 11 pevci moškega pevskegH zliorn K^Juh i*tr kiliiristk;) l eníka man. Se vedno svežo, bogato mo-nc^afijo, ki zajema celotno umcl-nikovo življenjsko in uslvaijalno pot. pa je zbranim predstavil avtor besedila vnjej. publicist in novinar Dni^o Medved. Jože Svciina je z monografijo zelo zadovtUjen: ^Mt»nografija je izšla konec maja, doslej sem jo predslavil v Domžalah in v Celju. V Velenju smo jo lokral predstavili prvič, jeseni pa jo bomo Se v Šoštanju. Monografija je izšla pri založništvu Pozoj, glaven pečal knjigi pa so dali Peter in Marko Marinšck kol fotograf in oblikovalec, 1er Drago Medved kot avtor besedila- Knjiga je lepa, nad njo sem bil presenečen tudi sam.« Obenem sov grajskih prostorih odprli razjitavo Svetinovih likovnih del. In kako seje slikar odločal, kaj bo pokazal javnosti? »Upošteval sem prostore. Ker ki jo upodabljam, pa je ista kot vsii leta.« Svetina je vsekakor mojster uptxlobilev narave in živalskega sveta in te slike na raz.sta- Jože Svetina s svojo siiko v rokah. Njegove upodobitve nara' ve in živalskega sveta so res odlične, (foto: DK) imam občutek, da st> lahko tudi malo vlažni, sem Izbral predvx'm oija na steklu In olja na platnu. Predvsem sem -se odločil za slike iz novejšega obdobja, tematika. vi tudi izsu^pajo. Razstava bo odprta do konca avgusta 2004, vsak dan, razen ponedeljka, od 9- do 17. ure. ■ bš 29. julija 2004 R^DOJ^KO l[}0 i/^S^POsBOl M(3)Z/ÚĚÍJI M Glasbene novičke Vroče! Ja, prejšnji icdcn jc bilo res vročc. Nc Ic vrc-mcasko. saj Icmpcraiurc nad 30 slopinj ('ci-zija redko kdo dobro prenaša. Vroče nam je bilo tudi. ko sla naSa radijca. tonski lehnik Dragan Berkenjačevič in vodilelj Igor Kukovec, prinesla sliteí z lela^jega finalnega voeera Melodij morja in sonca, .la, seveda smo bili zraven tudi velenjski radijci, Igor in Dragan pa večino naših glasbenikov dobro poznala nc Ic iz pogovorov v studiu, ampak tudi iz različnih festivalov, ki se jih 1'anla rada udeležita. Ponavadi pripravila ludi dobre in zanimive radijske reportaže. Tudi letos sta jo» seveda po koneaneni uradnem delu festivala in razglasitvi rezultatov, tako daje njun »siht« trajal dolgt-) v noč. /a spomin sta .se fciograllrala s kiir nekaj skwcasfcimi glasbeniki. Dragan je pravz veseljem stopi) med lepolički iz tria Atomoc I larmonik, kar mu bodo zagotovo zavidali tudi ljubitelji turbo lolka iz Šaleške doline. Igor se je slikal ob pevki zanimive, kvalitetne glas- bene skupine Billys private parking, in obe sliki smo se odločili pokazati tudi vam. vSieer pa poletje Se naprej redči naše vrste. Eni sc že vračajo, drugi na dopust šele odhajajo. Včeraj se je po tritedenskem odmoru vrnila Tatjana Podgoršek, kar Štiri tedne, od ponedeljka dalje, pa bo sedaj nabirala energijo MQena Kistič Planine. Kol ponavadi na Malem Lošinju, ki ga Milena obožuje. Na dopastu je še vedno časopisni urednik Stane Vovk, ki se jc odloČil spoznavali Icpole rodnega Hrastov-ca in okolice. Rednt^ ga boste lahko srečali tudi zgodaj zjutraj med rekrcaeijo okoli Škalskc-ga jezera. V ponedeljek se jez morja vrnila tudi prijetno zagorela tajnica Nadja Blatnik, pro-pagandislka Nina Jug pa po dveh tednih na hrvaški obali ta teden odkriva lepote starodavnega Ugipta. ( eprav ji jc Šc bolj vroče, kol jc bilo nani prejšnji teden, zagotovo uj^iva. Sicer pa je julij že skoraj prcteklosl, začetek avgusta pa bo zagotovo opustošil ulice po vsej dolini. Začenjajo sc kolektivni dopusti. Mi nanj ne gremo. Cc se pri vas v teh dneh dogaja kaj zanimivega, nc odlašajte. Pokličite nas in prišli bomo med vas. É bš Dragan med dekletoma iz tri Atomic Harmonik ter Igor ob pevki skupine Bfifys private parking. Spori no-rdperskí Na kotalkališču Velenje (Sončni park) ho v soboto, 31. 7. 2004 ob 17.00, športno- zabavni dogodek ALL STARS. Od li^. ure se bodo zvrstile košarkarske tekme generacij znanih Vclenjčanov, v večernem času pa bodo za dobro vzdušje poskrbeli slovenski ra-perji. Nastopili bodo Polifonija (Lj), King Si Ap (NG), EycCe-euo (Mb), Barski spomeniki (Vc-Mb) ter gostje večera, velenjski Plaii B. Prireditev organizira Mladinski center Velenje ob podpori Mestne občine Velenje ter ŠRZ Rdeča dvorana Velenje. Tudi Bcpop na IVm Na prodajne police bo 23. avgusta prišel nov, J^e tretji .studijski album skupine Bepop. Čet- veri ca sicer Šc vedno navdušuje z letošnjim poletnim hitom Komaj Čakam, ki je pred kratkim doživel ludi premicro .svoje video različice. Spotu je uspelo priti tudi na lesivico MTV World Chart Cxpres.s, na kateri se je skupina že lansko leto predstavila z uspešnico /aple.ši z nami. Lestvico WCE vsako soboto, nedeljo in ponedeljek predvajajo na glasbeni televizijski postaji MrV Europe. Wilson IMnIips po desetih letih Po desetih letih premora je izšel novi album ponovno združenega ženskega tria Wilson Philips, Skupina seje prebila med zvezde leta 1990 z debitantskim albumom, ki je prinesel velike u.spcžnicc I lold On, Release Me icr You're In Love. Njihov drugi album Shadows And Light (1992) je bil manj uspešen in skupina je leta 1993 razpadla. V desetletju, ki jc sledilo, so nekdanje Članice posku^le s samostojnimi karierami in se posvetile družinskemu življenju. Po desetih letih pa so Carnie, Wendy in Chynna spet skupaj in rezultat je nov album, na katerem je enajst predelav večnih kalifornijskih uspešnic različnih izvajalcev in glasbenih zvrsti. Albumu so seveda nadeli ime California, Okriidťiii 112 Skupini U2 so med fotografiranjem za naslovnico v hotelu v Niči ukradli CD, na katerem so bili delovni posnetki njihovega novega albuma. Čeprav so nemudoma poklicali policijo, preiskava zaenkral ni prinesla uspeha. Skupina se zato upravičeno boji, da bodo posnetki končali na nelegalnih .spletnih strežnikih. Pri njihovi založbi so poudarili, da sobiii nacede-ju še nemasterizirani posnetki, kljub temu pa so bile skladbe bolj ali manj končane. Povprečen poslušalec namreč le s težavo loči, kdaj je posnetek masteriziran in kdaj ne. INajhoIjše od Brilney Spears Britney Spears se tu in tam po javi v medijih ludi zaradi svoje glasbe in ne le zaradi tračev, povezanih z njenim zasebnim življenjem. Dobra novica, predvsem za njene založnike pa tudi oboževalce, je, da namerava platinasta Icpotička je.seni, natančneje sredi novembra, izdati prvo zbirko svojih največjih uspešnic. V petili letih à'vojc bogate kariere jc iiamrcč i/dala kar štiri albume, ki so prinesli številne uspešnice, pa tudi kar nekaj cvcn-ka, saj so jih proda-livveč milijonih izvodov. Poleg skladb Hit Me Baby One More Time, Oops! ... I Did It Again, Stronger in drugih aspeŠnicbonaBrii-neyjinem prvem best of albumu ludi nekaj novih skladb- IVince in IVIadonna spol na vrhn__ Na vrh lestvice lettišnjih največjih konccrtnih zaslužkarjev na oni strani velike luže, v ZDA, sta se presenetljivo zavihicla najbolj prodajana artista osemdesetih - Madonna in Price. Umetnik, ki ga zadnje čase spet poznamo po njegovemu originalnemu imenu, je s turnejo na kateri promovira .svoj aktualni album »Musicolo-gy« iztržil kar 45,7 milijonov dolarjev» lik za petami pa mu je pop kraljica z milijon dolarjev nižjim izku-|->ičkom-Sicer pa na lestvici prvih deset najuspešnejših turnej najdemo v glavnem le f.e preverjene koncertne atrakcijc (MciaQica.Acrcv smith, Elton John, David Bowie, Eric Clapton, Sting...), edina, ki se ji je uspelo vriniti med te pop mastodonte pa jc z glasom in stasom nadpovprečno obdarjena Bey once. Cher se iva dolgo poslavlja Poslovilna turneja slavne pevke in igralke Cher traja že skoraj tri leta, in kot kaže, konca še ni videti, ^ejšnji teden jc namreč /ačcla nastopati še na zadnjih tridc.sctih koncertih po Severni Ameriki, ki jih je naknadno dodala v urnik turneje, imenovane Farewell Tour. Vzrok za tako »zavlačevanje« je morebiti finančna uspešnost turneje, ki je doslej pevki navrgla kar 14.> milijonov dolarjev, na njene koncerte pa je prišlo več kot dva milijona oboževalcev. Svoj zadnji album jc Cher izdala leta 2002, poimenovala pa ga je Living Proof. esto nci kfcffiko ««« 'irnfest2004 v Ljubljani seje začel priljubljeni poletni festival ln\-fest, ki bo trajal vse do konca avgusta in v okviru katerega se bodo zgodili številni glasbeni in drugi kulturni dogodki. Jutri bodo tam nastopili ResNullius. kharuada v Ši")Slanjski Kitvami bo jutri, 31). julija, potekala kita-rijada, na kateri se bodo predstavili mladi, Še neuveljavljeni kitaristi. no border jam Avgusta bo v mariborski Pekami in klubu KURD že enajstič potekal festival No Borcdcr Jam, ki se ponaša z nazivom najbolj ortodoksne ga glasbenega festivala v srednji Evropi. maja slatinšek ť^'eprav so najbolj žJahtnc nagrade na letošnjem MMS-u pobrali drugi, tudi Maja Slalinšek ni ostala praznih rok. Njena skladba tz Orbite je dobila nagrado za najbolj^ aranžma. brigita šuler S skladbo Pesem v meni, za katero je besedilo napisala sama, glasba pa je delo Zvoneta Hranjecaje Brigita Sulcr zmagala na festivalu Nova scena, kije 22. julija polekal v Kopru. valkana beach v soboto 14. avgusta bo pod pokroviteljstvom MTV-ja na ^c^škem Automotodro-mu ( t robni k spet velik spek-takel Valkana Beach s kopico zvezdniških imen. Na treh velikih plesnih podijih (Main MTV Arena.'ïcch-no tent in House tent) bodo tam prisotne zabavali Paul van Dyke, Sonique, Rie-hic Hawtoin, Mario Picot-to, C!hris Liebing, Adam Bayer, Felix Da tlousecal, Todd Terry in številni drugi PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vssko soboto ob 9.35 tjrl. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poroiSilih ob 18.30. 1. AVRIL UVIGNE-Dom Teli Me 2. BRITNEY SPEARS • Everytíme 3. CHRISTINA MILIAN - Dip It Low Mlada kanadska pevka Avril Lavigne je zmagovalka tokratnega i^ora pesmi tedna. Zmagovalna skladba Dont Tell Me je prvi single s pevki-nega drugega albuma Under My Skin, ki je izšel pred nekaj meseci in poskula ponositi uspeh njenega pr* venca Let Go. Pri nastanku novega albuma je sodeloval tudi bivši kitarist In pisec skladb skupine Evanescence, Ben Moody. VRTILJAK Župnik Janez Furman ie (isti župnik, ki se je včlanil v Forum 21 in $ tem ponovno postal medijsko zanimiv. Furman je z vso svojo veličino pač rad tam. kjer se kaj dogaja. Čista resnica je, da pozna veliko pomembnih Slovencev in Slovenk, z mnogimi je na »ti«. Kar nekaj let je bil »doma« v cerkvi svete Marije v Starem Velenju, kjer mu ni prav nič nićuijkalo. Velenje je imel rad. Sedaj od-haja. V nedeljo, 1. avgusta. bo nastopil novo službo - v Andražu nad Polzelo. Odhaja torej v manjšo faro. Bo Furman pogrešal Velenje in svoje farane, ga bodo pogrešali farani? Vprašanje, ki si ga zastavlja tudi čvek. Kot tudi lo> ali je bil za odhod »kriv« tudi Forum 21? Simon Ogrizek se še kako spozna na rože, grme in vse, kar raste in krasi okolico naših hiš in stanovanj. Da je vedno v koraku s časom, se je pred kratkim službeno odpravil na Nizozemsko. Tudi na njegovem področju namreč poznajo modo in trende, Simon pa je sedaj zagotovo na tekočem, kakšne rože in kakšne barve bodo to jesen in prihodnjo pomlad. V Pupovih rastlinjakih jih bodo zagotovo začeli kmalu gojiti. Ob tem pa je vprašanje, kako dolgo. Se bo treba res seliti, kot pravijo na občini? Smehljaje sta zrla vsak v svoj kot. Zofija Kukovič. direk« (orica Esotecha, je zagotovo mislila na rojstni kraj, Bele Vode. Tam v teh dneh preživlja svoj letni dopust saj ji sprehodi po domačih gozdovih zelo prijajo. Bančnik Marijan )erič, ki se že nekaj časa vozi v službo v Celje, pa se je zagotovo videl na kakšnem od golf igrišč, je namreč navdušen golfîsl. čeprav ne vadi prav pogosto. To pa lani ni bila ovira, da je pometel z vso konkurenco na velenjskem VIP CUP turnirju, kjer sta redna gosta oba. Verjetno letos? Ka/.nžnatjlu sivjh in rjavih oJlcnkc»v. Posnete bile 7.čev nekaj dni pred vstopom vorhilo. Vesoljska misija Cassini-Iluygen^ je združen projeki Nase, Evnripske vcs4>ljskc agcncijc in Ilalijanskc vesoljske agencije. Sckndo so sesUivi-li v ptxijciju Jel Propulsion Labo-raloiy v Pasadcni v Kaliforniji. Ra/lićne odlenkc doi<>čajo primesi v ledu. Sedem glavnih obrcxíevje pretežno iz Viîdnega ledu. ki jc v primeru, dajo ćisl.bele barve, druge odlenke pa naj bi do-k^aii drugi materiali, kol so kamenje m ogljikove spc^jine. Barvno razn«.>ljkosi obroCev so prvič < opazil i z vesoljskim teleskopom Hubble in s pt)mi^čjo vesoljske «>nde Vtiyager. ki je mimo Saturna pt>loval lela 1980 in 1981, vendar njuni posnetki msc^bili tako izrazili. Novi Nikovi ickaSki eopali, ki razapadiijo po IÍX) kilometrih teka. Nike je predstavil prvi model razgradljivih tekai^kih copat in vznemiril m(^dne privržence. Copati se imenujejo mayfly, muha enodnevnica- V ZDA je bilo naprodaj 5.1X)0 parov, v Evropi pa le V mnogih trgovinah so prodali že vse. Parajpat mayQy slane dobrih 9.0(K) tolarjev in lehta le 135 gra-mov. Vendar pa «î muhe enodnevnico narejene tako, da zdržijo îe 100 kilometrov teka, potem pa dotie-sedno razpadejo. V drugih te-ka:>kih copatih naj l>i prelekJi vsaj desetkrat toliko. Kupci lahko copate vmejo Niku v posebni vrečki, ki jo dobijo ob nakupus Pri Niku obljubljajo, da bodo ostanke copat reciklirali, ne vedo pa še» koliko lastnikov jim bo dejanski) poslalo txlsluíene kup dveh parov enodncvnic. En par naj bi imeli z«i tek, drugega pa za to, da bodo 5e bt^Ij opařeni v javnosti. Dobra novica za vse, ki.st) ostali brez te mcnlne novosii.je. da bodo copati spet v trgovinah naslednje leto. Pri Niku za zdaj Se ne nain u jejo ponovne izdelave naj-lK>lj iskan U). Črnili enodncvnic» ki so bile na policah letos Sl4ivcn ivprezentanci teh ilveii držav igrali v finalu letošnjega evropskega prvenstva na Portugalskem. Najbolj zagnane privržence športa najdemo tudi v Skandinaviji, kjer se TOi^dstoikov Fincev in Švedov ukvarja s^portom vsaj enkrat na teden, Na ravni EU-ja se vsak leden s §portom ukvarja 35 odstotkovpre-hivaJcev. Primerjava z rezultati iz ZDA pa kaže. da točno polovica Američanov vsaj trikrat na teden Izvaja spinlne aktivnosti. V starih članicah EU-ja se tako pogosto .s športom uk'varja le 15 odstotkov pre bi vabe v, kar 88 odstotkov ljudi vomenjenih državah pa vsaj trikrat tedensko gledi televizijo. Kijub temu se pričakovana življenjska doba in stopnja smrtnosti v EU-ju ne ra/Jikujeta dosti od podatkov za ZDA. IVenikť najraje živijo same Stanovanje brez moiUicga je bol] pospravljeno. Več kol odstotkov samskih Nemk je prepričanih, da so brez partnerja bt>lj svobodne in zato lahko delajo, kar hcičejo. Raziskava revije Stern je pokazala, da je več kot 80 odstotkov samskih Žensk v Nemčiji povsem Ziidíwoljnih s svojim stanom. Le dva odstotka samskih Nemk s takim življenjem ni zadovoljna. 36 odstotkov žensk pa je izbralo samsko Življenje, ker se jim zdi to bolj zabavnem. Skoraj polovica Nemk trdi. da so raje samske, saj tako lažje ohranjajo čiste domdstotkov pa jih je samih zato. da jim ni treba gledali Sporlnih programov. RHCiinalniski virusi se m no/i jo Napadi nevarnih viruscw se vrstijo, saj so jih v prvih ireh mesecih našteli več kot v celem lanskem letu. Po statist ikiih antivirusneg;» podjetja McAfee je bilo v prvih ireh mesecih kar 21 nevarnih virusov, celo lansko leto pa 20. V prvi polovici lela je iievilo na novo odkritih virasov dnevno po-ra.slo na 50. do konca lela pa strcv kovnjaki pričakujejo, da bo na računalnike prežalo kar 18.000 novih virusov. Največje zasluge za porast Števila virusov gre pripisati v<^jni med avtorji virusa Beagle in spletnega črva Nelsky»sajstase ti iK'e nadlogi "uspeSno pre^tavilT kar v 215 državah posvetu. Vsaj nekaj Ob vdcnjskem občinskem prrt/niku naj bi uradno dobili Saki. Tako sc [>o po novem imenoval var-.Mvcnodelovnicentcr. Na iis.to uradno regijsko Sa.^0 bomo morali Se kar poùakiiii Onesnaževanje Ciudron že precej časa pred začetkom poskusnega se?,iganja v TcAu pa^cej one5?nažujc íoílanjsko ozračje. Rop Pri nicise nam /adnji čas zelo pogosto dogaja (R)rop! Sezcmska Marsikateri letostiji turistični praznik jc Iclos že odplaknil dcf. Kot tudi mnoge turiste nasploh! Prav je jtos nimaji>prav it-sli. ki so tarnali, da se razprodaja obJačil začne tedaj, ko jih ljudje najmanj polrebiijejo. Letošnje nîu-Uasto vreme nas skoraj vsîik dan optî/arja na oblačila, zato jc nckalermi trgovcem žc kar žal. da so ta čas razpn^aje. Pogon Bencin je res pravo pcv gonskosrod.stvo. AM<.>pi>-goasko sredstvi). Ne le zato, kerpoganja avtomobile, ampak ker poganja lu-disam sebe. Tosc je šc posebno izkazalo zadnje dni. ko so njegove cene po-gnide visoko v nebo. Pogrešali so ga Pa naj še kdo reče, da kakšnega po^^lanca nikjer ne pogrei^ajo. V Lahkem so prod dnevi močno greiiallp'.ïsiancii iníosianj-î^kcga i^upana M Hanu Ko-pu^aija. Ampíik kor nogiv melaša v poslanski nogometni ekipi. Še bolj ven Ni res. da hoCJorenjeva Notranja t^rema spremenila svoje ime. Čeprav je res, daje Notranja oprema vse bolj zunaj: vse lH)lj pnidira na zunanji trg! Na električni pogon Tudi slovenski policisti se m1)eršek ter člana (iora/d Fiic in Slavko Kořenic. Slednji je obljubil ludi, da btxlo na KRS Velenje preverili, ali bi lahko Tanja dobila priključek za kabelsko povezavo z intemelom. kar je bilo dodamo darilo. Kako so Velenjski Lionsi na^li Tanjo, nam jc povedal Franc Av* lieršek: »Preko Dru.^tva slepih in slabovidnih smn izvedeli, da v naSem meslLi fm njihova članica Tanja Mcža. Ugotovili smo, daje se kakopoîrebna naše pomoči. Ker je litmizem zelo naklonjen slepim in slabovidnim, mislim, da je prav, da smosetxJ-ločUi, da Tanji pomagamo z nakupom prenmnega računalnika. Prepričan sem, da jc to dobra da prilagojen slabovidnim, ima pa ludi vso d(idaino opremo, Tanja ga bo lahko uporabljala ludi kol lelevizijo, radio in sj^loh okno v svei.« Vrednost računalnika jc približno pol milijona tolarjev. Kako jih zbrali? »Sredsiva skozi Icio zbiramo na različne načine, največ pa jih prispevamo člani Čfan veienjskih Lionsov Gorazd Fric ]e računalniški strokoV' njak, zato je Tanji ratíožii, kaj vse omogoča prenosnik, ki je narejen prav za ljudi s siabim vidom. Obíjubil je, da bo pomagat tudi pri uporabi, če Tanji kaj ne bo šlo od rok. naložba v Tanjino prihodnost. Clanl našega kluba ji bodo, čc bo potrebno, pomagali tudi pri uporabi računalnika, ki jc seve- Lioasovsami. Vsako leto pripravimo tradicionalni plc-s, na njem pa organiziramo srcčciiw. Za novo letosmo prodajali razgledni- Nemški zaposlovale! pri nas Velenje. 20. Julija - Na tridnevnem obisku v Sloveniji se je prejšnji leden mudila delegacija zavoda za zaposlovanje iz Nemčije, kije med drugim želela obiskati enega od slovenskih uradov za delo oziroma območnih služb- Prijeli so v Velenje, kjer so jim predstavniki območne sIužIk, na Čelu z direktorjem Srdiindohno ponudbo kot doslej, v prvem nadstropju bo knjižnica, v drugem pa posUwni prosiori. »Zavedamo se, da smo v tem času moteči za okolje, saj izvajamo groba gradbena dela, zalo prosimo slanovalee za razumevanje,« pravi Tomaž Ročnik. Prenova ho trajala do dccembra, ko bodo trgovinski del tudi odprli, knjižnico pa predvidoma februarja prihodnje leto, ■ mz cc, pripravili smo avkcijo slik, ki so nam jih podarili slovenski slikarji. Letno zberemo okoli 2 milijona tolarjev, ki jih namenimo za dobrcxlclne namene. To se mi ne zdi tako pomembno, bolj pomemben sc mi zdi dobrodelni duh. Želimo si, da bi na^'akcije k dobrodelnosli spixJbudile Še koga, da bi laliko Icuio osrečili še več ljudi, ki sť) pomoči plni mizi slasčic. ki jih Je pri* pravilu njena iiKima,jeopnalov. ki hi slepe in slal)ovkJiie<)p(»zarjali, kdaj lahko V2trno preckajt> piehod Predsednik Lions kíuba Velenje Franc Avberšek je Tanji predal darilo v imenu vseh Članov kluba, ki so s pomočjo različnih akcij, veliko pa iz svoji žepov, zbrali denar za darilo. no. Ker so doma verjeli vanjo in jo tudi vzpodbujali. Se je vpisala na gospodinjsko šolo v Velenju, kjer je po programu »3 + 2« uspešno končala srednjo šok). Î'^lela si jc Se več- In odločitev, da Studij nadaljuje na Visoki stroki^i za delovnt) Icrapi-jo, je bila očilno prava, saj je bila tudi pri študiju aspcšna. Kaj papo diplomi? »/x;lim si domw, čc bom le dobila delo. Tega pa me jc kar malo strah, saj jc danes .službo ležko najti.« K» smo s Tanjo klepetali i»h peitce. »V Ljubljani so skoraj povsod, /ato se mi ni težko pihati po mestu. V Velenju pa sa« ma ta težko zmorem,« je dvsem dru^iično prometno podobe». l\idi na križišču Foito* ve in Šaleške naj hi zgradili krožno kri/Lsče, z^ito / luimestit* vijo zvočnih .signalov na semaforjih še čakajo. » 50 zvezd za otroke « Na velenjskem sla(ii()nii vSe bo 4. in 5. septembra /ijodll velik glasbeni s[)ektakel - Izkiipifek prireditve za solidarnostne namene Mira Zakošek Direktor ter glavni in (odgovorni urednik V I V Rajko Djordjevič, ki sc jc v življenju veliko ukvarjal z glasno, kot glasberuk, manager, producent in organizator prirediiev, seje odločil, da bo naredil ob svoji petdesetlemici projekt, ki ga v lem okolju šc ni bilo. Od zamisli in udejanjanja ni bi!o daleč! 4. in 5. septembra se b(wta zgodila na velenjskem stadionu velika konccria. na kalerih bodo nastopila najvidnejša glasbena imena. Djord-jcviču je uspelo celo, da se bodo nekatere skupine, ki so že razpadle, za tokratni koncert, ponovno sestavile, med njimi ludi velenjske Ave. Sobotni večer, začel se bo ob 17 h, bodo popestrili pop, rock, dance. rap,soul in blucs izvajalci, nedeljskega (ob 16. uri) pa na-rodnozabavne skupine. Vsi nastopajoči se odpovedujejo honorarju, celotni izkupiček pa bi^ v solidarnostne namene. »Računam, da bomo zbrali 50 milijonov in da bo astan-kavsaj 3U milijonov. Polovico tega zneska bomo namenili za opremo Varsiveno-delovnega cejitra Ježek, ki je dograjen in bo septembra tudi odprt, preostanek pa po polovico otroškima i>ddelkoma celjske in slovenjgra^kc bolnišnice," je povedal Rajko Djordjevič na torkwi novinarski konferenci. Solidarnostni koncert poleg VTV organizirala Mestna občina Velenje in slovenski Lionsi. Ti so podobno kot lukajAnji Lions klub /e začeli /hirati sredstva ziiVDC-Iežck in oba olroška IxohiišniČna od-delka, akcijo pa bodo nadaljevati tudi na sami prireditvi, je povedal njihov predsednik Milan Kapetan. »Mestna občina Velenje bo pomagala.« pravi župan Srečko Meh »... pri sami pripravi in izvedbi lega velikega projekta, poleg lega pa bo prispevala 2,4 mili* jona.« Na obeh prireditvah pričakujejo vsaj 2ilsl)0tJ gosiov-Poleg bogatega programu, pa bodo poskrbeli ludi za izjemno scensko ureditev. 4. septembra bodo nastopili: Ave, Vitamin, Parni Valjak, íank Rock. 4 Asa, Yu grupa, Dorde Balnšević. Rok'n band. Cukl, Time, Dado Topič. Nude, D.B.T, Sukar, Malibu, Oko, Magazin, Chateau, Res Nulius, Davor Radolfi. Eugene hidaway bridge.s, SaSo Mezek, Zlatko Pejakcwic. I le-lena Blagne, Riva, Tereza Ke-sovija, Andrej Sifrcr, Game over. Vlado Kreslin, Zoran Predin, Irena Vrč kovni k, Jan Plestenjak, Sanja Doležal Davor Borno, Slavko IvanČiČ, Duo Plalin, Rel'^ka DremelJ, Tomai^ Domiccij, 6 Pack Cu-kur, Zdenka Kovačičck. Oto Pesner, A'ljko Bebek, Pihalni orkester Premogc^vnika Velenje. MPZ Šolskega centra Velenje, Tone Fornezzi 7bť, (rojmir Le.^njak, Roman Končar, Maja in Boštjan, Vili Resnik, Franci Kek in Foxy teens. V nedeljo, 5- .septembra, ki bo namenjena ljubiteljem narod-nozabavnc glasbe, pa bodo nastopili Alpski kvintet, ansambel Lojzeta Slaka, Štirje Kovači, Bene:5ki fantje, ansambel Mira Klinca, Šaleški ťanl-jc, Vitezi Celjski. Fantje treh dolin, Slapovi. Rudi Sanil, .Sioriič, Pogum. aasiimM Robija Zupana, Dan in noč, Štajerskih 7, Bratje iz Oplotnice, Miha Debevc, AJfi in njegíwi mtizikanli, Avscnikov tcrcet, harmonikarski orkester Barbara. Navihanke, Unikat in Slovenski muzikantjc- Prireditev bodo povezovali Darja Vrhovnik, Vinko Simek, Danica (jodec. Tone Vrabl. Janez Dolinar in Asja Matjaž. MED VAMI Ateist, ki je postavil kapelo Sv. Barbare Olo (íiadišnik je celo življenje zapisan rudai skeniu poklicu, polju ui naravi -Srečen je dorna. bogati ga življenje z Kudai^skini okieion), v katerem poje Bojana Spagai Rodil sc |c v Salcku, zalo Sc danes pravi, da je Salečan. OiroSlvo jc preživel v Selah pri Velenju, le malo siran in žc bližje danai^njeniu domu na PaŠkcm Kozjaku. Rodil se je v dokaj .^levilni družim, bilo jih je Šest. In veliko sorodstva. Zelo dobro se spomni, kako je Velenje raslo: »Danes je meslo povsem drugačno. Kjer so danes bloki in asťali, so bili kozolci ter žilna polja. Na oiroSlvo v naži dolini imam zelo iepe spomine. V šolo smo hodili 2 ki-lomelra ob Paki v Velenje, ob bivSi železnici. In verjemiie, da amo se imeli zelo fajn» današnji olrcKi so res prikrajšani za marsikaj.« Lela 1957 gaje pol zanesla v poklicno rudarsko šolo v Zasavje, ker pravih možnosti za šolanje v Velenju takrat Se ni bilo. »In zgodilo se je, da sem v Zajiiavju ostal celih 13 let. KonCal sem še večerno srednjo §olo. Tudi prvo Ženo sem našel v Zasavju. Z družino smo se polem vrnili v Velenje, žal pa sem ženo zaradi bolezni izgubil pri mojih 50 letih.« Olo je družinski tip. Ko je osial sam s sinom, mu ni bilo lahko. Zato pa se mu je življenje na novo odprlo, ko seje znova zaljubil in poročil. In ludi ta dogodek je po svoje zaznamovala njegova predanost rudarskemu poklicu. »Moja druga žena .ic je pisala Knap. Mčeri sva dala ime Barbjcm Še danes.« Ob tem mi pade na misel, ali Oio kdaj pomisli, kakšno bi bilo njegovo življenje, Če okteta ne bi usianovili? »Niko li nisem razmišljal o tem, .saj je oktet sestavni del mojega življenja. V oira^tvu je bilo p^eije po svoje nuja, saj ni bilo televizije, radio pa le v redko kateri hiši. Zato smo veliko prepevali tudi v družini, ljubezen pa je ostala do današnjih dni.« Treme danes nima več, imel pa jo je, prizna. Rudarski poklieje zagotovo eden naj-ležjili Globoko pod zemljo, brez sonca in čistega zraka, brez zvokov ptičjega petja, ni lahko slu?iti kruha, »Rudarskemu poklicu sem hil zapisan celo življenje. V jami sem prt^šel vse faze, od navadega knapa naprej. Zadnja leta sem delal v službi varstva pri delu, kar je bilo dobro, saj sem bil Se pri 50 letih v top kondiciji. Tudi danes, ko sem žc skoraj 14 lel upokojen. Slike ohranjam preko okteta. Rudar poleg Šihta zagotovo potrebuje veliko časa ludi za svojo dušo, morda veČ kot v kakšnem drugem poklicu.« In kaj Olu Še bogati življenje? »Prija-lelji, ki me dobro poznajo, pravijo, da sem nalurščik- Zapisan sem naravi, zalo sem kmalu po preselitvi v Velenje začutil, da bi se rad vrnil na deželo, kot v oirošlvu. Iz mesta sem se lela 1973 odselil na PaŠki Kozjak, na nadmorsko višino okoli 650 melrov. Skoraj 20 let sem živel na enem koncu Kozjaka, po sili razmer pa sem prvo hišo prodal in z novo ženo zgradil no vo hišo na drugem koncu Kozjaka.« Ja, Oto je v življenju veliko gradil, kar mu, se nasmeje, nalaga že priimek CíradiŠnik. »Veliko .sem pomagal pri gradnjah mojim kameradom, poiem sem prvo hišo v Lokah gradil skoraj sam. Pri drugi hiši .sem bil že bolj pameten in sem najel tudi nekaj mojstrov.« Besede dolgčas ne pozna. »Včasih so me spraševali, kaj bom počel, ko se bom upokojil. Niti za trenutek mi še ni bilo dolgčas, celo zmanjkuje mi ga. Živim v naravi in z naravo. Dela okoli hiše je precej, uživam v negi cvetlic, pridelavi vrtnin in sadja. To mi vzame veliko Časa, poleg tega pa rad tudi ku- Ob novi t^iši je postav// ieseno kapelico svetnici rudarjev Sv. Barbari. Naredil jo Je čisto sam. Čeprav je ateist, je ponosen nanjo, saj zaščit' niča rudarjev v Šaieški doilnl, razen pri njemu in v jami, kapele nima, ham. Moje življenje je zelo bogato. Srečen sem bil v prvem zakonu, danes sem še bolj srečen. Moja devetletna hči Barbara me je prav pomladila, z ž.eno se krasno razumeva,« pravi Oio. Poletje je čas dopustov. In kjejih najpogosteje preživljajo Gradišnikovi? »V hribih in malo na morju, kjer nisem zelo rad 'leden dni ga imam zadosti. V planinah pa smo pogosto, tako z družino kol z Rudarskim oktetom.« To, da so pevci zelo dobri prija-iclji, da se družijo tudi z družinami, pa je že znano. Kar se okteta tiče, je lelos pestro pole I je. Pr asi ega časa res ne bodo imeli, saj se pripravljajo na tridnevni o-bisk Nemčije in Švice, potem pa jih čaka 14-dnevno gostovanje med slovenskimi zdomci v Kanadi. V oktobru jim bodo pripravili kar H koncertov, take turneje pa so ponavadi zelo naporne. Lansko leto so na turneji v Nemčiji v treh dneh spali le po 4 ure, saj so se po koncerlih še družili s publiko. V Kanadi zagotovo ne bo drugače. Oto Gradišnik je med letošnjimi občiaskimi nagrajenci. Z^ to je izvedel na slavnostnem koncertu ob 25-ielnici Rudarskega okteta. Ostal je brez besed. »To mi veliko pomeni. 25 let dela v oktetu bo s tem ob mojih letih krona lega dela, saj se zavedam, da prihajam v leta, ko bom moral dali .slovo aktivnemu petju. Predobro se zavedam, da je danes peli čisto drugače kol pred desetimi leti. Ne bo lahko, saj v zadnjih leiih, odkar nas vodi Danica Pirečnik, odkar je ta sestav okteta, mi.slim, da so to moja najlep.Ša leta v oktelu. Doživljam listo, na kar sem čakal od prvega dne ustanovitve okteta. Večina pcvcev je mladih, lahko bi jim bil oče. Vendar razlika v letih ni nobena ovira za prijetno delo in druženje.« ■ Devetdeset let Ignaca Šaleja, vlakovodje iz Velenja Ignac balej seje rodil 1914. leta, natančno 19. julija, v Slivnici pn Celju. Zanimalo ga je strojništvo in kaj kmalu je poslal vlakovodja. V Velenju je kar 32 let bil vlakovodja in njegova najljubša pot je bila relacija Velenje-Celje. V vseh svojih letih je postal .wetovni potnik, saj je ? vlakom prešel vso Evropo. V Velenju se je poročil s pevko Ljudmilo. Spoznala sta se na cerkvenem koru. Oba sta bila odlična pevca in mnogo let sta preživela skupno pri petju. V zakonu .sta se jima rodila sinova Jože in Ignac. Predvsem Jože je postal nadarjen glasbenik. »Od kod talent?« sem vprašal. »Pet let je bil star Jože, ko seni mu kupii pravo malo harmoniko. Vsakih melodijo je takoj dojel.i Izreden gla.sbeni spomin.« »Pci kom neki?« »Moja pokojna žena je bila talentirana pevka. Verjelno od tod.« »Genetika tu velja?« »Ne! Niti moj oče niti mama nista bila glasbenika. Sla pa izredno rada pela.« »Leta so hitro minevala. Žena mije prekmalu umrla.« »Sedaj ste na novo poročeni, z Antonijo.« »Da, zelo se razumeva. Sorodni duši sva. Med nama je le pet let razlike. Tudi njo zanima likovna umetnost. »Kako? Tudi likovnik ste?« In že sta bili pred nama, na sle- Ignac SaieJ, devetdesetletnik ni dve olji. Pokrajina, hiša s slamo. »Kaj počenjate sedaj, po tridesetih lelih pokoja?« »Še vedno me mika kaj zapeti. Kot d avn e ga se demd ese tega, ko sem bil z rudarskim pevskim zborom na množičnem srečanju v Kranju.« »Ali bi še vzeli v roke čopič?« Z ženo .se spogledala. Skozi okno posije pramen julijskega sonca. »Ne, danes nič veČ. Želim si le miru.« Oba sva se zazrla v nasmejano zelenje, ki je plesalo pred nama v toploti dneva. »Zdaj so pravi balzam le krajši sprehodi. Po srčnem infarktu. Nekoč so mi mnogo pomenile naše gore. In vrtnarjenje. V velenjskem naselju Kima Kunte sva imela hišico z vrtom. In več kol petdeset različnih vrinic.« »>Kako rad imam rože!« »Še dan, dva in praznovali boste lep jubilej. Kaj si boste želeli?« »Zdravja in miru, popolnega miru, To me sprcxščaí« Nekje blizu je zabrliz-gala sirena vlaka. Nasmeh na njegovem licu. Čista misel nekoč tršatcga, sedaj malce upognjenega moža. »>Vcste, rad živim. Da bi bil le zdravi« Stisnila sva si roke. Z eno .samo željo: da se srečava Čez de-sei let, ko bo obletnica še bolj polna in zalo bolj bogata. »Še mnogo zdravih let, gospod ignac Salej, s Prešernove 14, v Velenju!« ■ Vinko Šmajs Mačke so v mestu Zmenili sva se, da se dobiva kar v bližini enega od mesi, kjer hrani mačke. »Kako vas bom pa spoznala?« je zaskrbljeno vpra-šala. »Brez skrbi. Poznam vas,« sem ji odgovorila. Že leta jo srečujem v mestu in vem, da skrbi za zavržene muce. Hrani jih, daje jim vodo, tudi lovi jih, ker so reve nazauplji-ve in ne pridejo blizu, da bi jih peljala k veterinarju na sterilizacijo. »Da ne bodo zavržene skotile še veČ zavrženih,« pravi in takoj dcxia: »Veterinar Matko je največji donator društvu POŽIV, katerega članica sem. Z-a sterilizacijo vzame le toliko, da pokrije materialne stroške. Niti tolarja veČ.« Nekateri na njeno delo gledajo z jezo in sovraštvom. To seje ne dolgo tega pokazalo s steklenico, ki je z enega od velenjskih blokiw poletela proti njej. Samo čudežu se lahko zalivali, da je ni zadela. So pa tudi laki, ki na njeno delo gledajo s spoštovanjem in so ji Iwaležni za to, kar ptxne. Konec koncev mačke, ki so jih neodgovorni ljudje zavrgli, niso same krive, da so brez-domke. S tem, ko jih hrani, zmanjšuje potrebo po tem, da bi same brskale pt^ smeteh, kontejnerjih in kleteh in nadlegovale ljudi. Ni edina, ki to počne, je pa tod naokoli gotovo najbolj aktivna. Na 18 lokacijali po mestu, kjer se zavržene mačke zadržujejo, skrbi za 170 živali. Obišče jih vsak dan. »Vseh pa je v mestu, po na.ših izračunih, kakih 300,« pravi. Društvo POŽIV, ustanovljeno je bilo pred dobrimi šlirimi leli, šteje trideset članov in članic. Ne skrbijo pa samo za muce. Ime društva namreč pomeni pomoč živalim. Velenjski psi. zapuščeni in zavrženi, imajo zdaj vsaj zavetišče. Občina je podpisala za to koncesijo in siroške redno poravnava, nimajo pa ga menda tudi šoštanjski. Muce pa sploh ne. Ne tu in ne lam. TLsli "ta dobri" celo primaknejo kak tolar družstvu, da ima to za hrano in .sterilizacijo. AJi prinesejo brikete, testenine ... S 50.000 tolarji, toliko jih dobijo za dejavnost društva letno iz mestnega proračuna, bi težko krili siroške. Tudi sčlanarino ne bi šlo. Ne samo, da Člani društva delajo prostcwoljno, letno v bla- gajno prispevajo po 5.(1[)0 tolarjev čhmarine. Da o denarju, ki ga primakjiejo Še za kak briket ah sterilizacijo, ne govorimo. Jožefa od vsake penzije oddvo-ji za živali kupček. Že bencin je drag. Nove Člane pa še sprejemajo! Veseli .so tudi v.sakega, ki bi bil kakšnega mačjega mladička pripravljen sprejeti, mu nuditi dom. Pokličejo naj na GSM 031/622852. Stari mačko-ni se za red pod eno streho ne navdušujejo preveč. Več svobode jim pijnuja brezdomstvo, Č-eprav z njijn tvegajo kžiko lačno noč ali dan. Veseli so tudi vsakega, ki je dru.štvu pripravljen primaknili za dejavnost kak tolar ( I R društva POŽIV: 0317ri -10000(11483 pri SKB, eksp. Velenje). ■ Mitena Hrstlč - Pianinc »Od tamle je priieteia stekienica,« je pokazala Jožefa. Še dandanes gre na to mesto s strahom. 29. julija 2004 if^HlAS Kostajnšek še nima mošiva Telone za samozavest Šliriiiajsl (lili prod prirelkoin n<)\c U^kmovaliKî sczoíie v II. SNL sc nogoiiKMasi Sniai iiiega pripiavfjajo po zaniaíieíii projíraiiiii Vrofica [)!lrak()van)a lelošnjih ()liin|)liskih igei' sc mod pravimi Ijiihitelji športa slopnjiijo, do začotka iiajvořje šporliKí pícnlstave lia svetu sta íiamrrr le še (lot)ra dva lk pokaluořja lokniovauja Rudarji bcxlo prvi krog novega prvensiva lorej odigrali naslednjo nedeljo, ic pred tem pa se je že začelo ludi leiošnjc tekmovanje za slovenski pokal. V prvih krogih so moštva razdeljena v vzhodno in zahodno skupino, gostitelji v prvem krogu so slabša moštva, igrajo pa le eno tekmo. Nogometaši Rudarja so v sredo g(*Jlovali v Dupleku. je biîdo prveastvo zaCeli §c v dru-^ ligi, 5e sedem dni pozneje pa v obeh tretjih ligah. Nogometaši Rudarja v preecj spremenjeni sestavi nadaljujejo pripravein hkrati igrajo prijateljske tekme. Ne glede na oslabljeno in pomlajeno ekipi) je tudi v naslednji sezoni njihov osnovni cilj naskok na prvo mesto, ki so ga letos že prepričljivo osvojili. Prvo zahtevnejšo tekmo so nogometaši Rudarja na igrišču ob Jezeru vpetek odigrali z moćno ekipo Kopra Gostje sai zjnagali /2:0?: goloma Sećića v 4(). in Kremenoviia v 66. minuti. V soboto so rudaiji gcfiiili mcStvo Dravograda, ki je izpadlo iz prve lige. V prvem pokasu so bili boijSi nesojeni velenjski prvoligaši in y lepimzadetkom / glavo Mirnesa Ibrahimovićavil. minuli povedli. Priložnosti za povišanje izida sia imela ^ Hojnik in Mujakovii, vendar sta njuni žogi zaustavili vratnica oziroma prečka. Na začetku drugega polčasa je moral zaradi drugega rumenega kartona z igrišča Mu-jukovič, številčno premt>č pa so gi\çtjc kronaliz zadetkoma Pav-ličiča 1er Rebola in zmagal i z 2:1. V torek so Velenjčani prav tako nasvojem glavnem igrišču gostili novega drugoUgaša Factor iz Omuč» v soboto pa bodo g("»sto-vali v avstrijskem Plil>erku. Sicer trener Drago KosiajnSek še vedno nima sestavljenega mošfva. Prvi vratar Nemanja.Io-zič je bil na preizkušnji vsarajev-skem Žclťsrničarju in do torka Šc ni sporočil svoje odločitve, zalo soz-a tekmos Koprom na pomoč poklicali Dorisa Kaliska, ki sicer namerava sklenili svcîjo nogo-memo pot, na tekmi z Dravogradom pa je vso tekmo domaČa vrata branil kadetski vratar Sa-fetJaliič. Železničar iz Sarajeva se tudi menda zanima za drugega najboljšega strelca minulega prvenstva v drugi ligi Mirnesa Ibrahimoviča, šc vedno pase ni odk>čil ludi Milja Mojnik, ki je siccr igral na obeh prijateljskih lekmali- namećekzaradi ici^e poškodbe roke nekaj časa ne bo igral Peter Mernik ADUT '7ft^^ ^ fít^^ cÍ4Mt od 16. juUjd do Ô. avqusta 2004 www.erd.si Sokovnik Philips, HR 1821 moč motorja: 220W, prostornina posode: AOOml. snemljlva posodd za ostanke, dvojni vârovainl sistem, kovir\sko cedilo, pokrov z odstranjevalcem pen«, cev za dodajanje + potiskalo, prostor zd shranjevanje priključne vrvice Vbodna žaga Black&Decker, CD 301 moř 370 W, hitrost nihanja 3.100 nihTmin, nagtb do 45^ zmogljivost žaganja v les do SS mm, v jehlo do 3 mm 11.300; Digitalni fotoaparat Olympus Camedla C-310 3,2 mlo točk. 3 x optični zoon^, samodejni način ter 5 pr^dnastavljenih tematski programov za fotografiranje, snemanje video posnetkov, LCO zaslon velikosti 4,6 cm, podpira PlctBridge standard, 2 12dM6 kartico, ki omogoča hiter pre' nos podatkov In fi^nkcijo panoramskih posnetkov, napajanje 2 AA bateriji, USB (A uto Connect), izhod za video 49.990, ^ E R A Trener Milan Durovič je na trening tekmah preizkusil vrsto igralcev i/ domače nogometne šole 1er iz bližnjih klubov. Nekaterim, ki niso zadovoljili trenerja, so se ?e zahvalili za sodelovanje ter jim svetovali, da poskusijo srečo v klubih tretje lige oziroma v medobčinski nogometni zvezi. V preteklem tednu je moStvo odigralo Sliri trening tekme. Najprej je v Dravogradu z bivSim prvoligašem in letošnjim tekmecem v drugi ligi izgubilo 2 U : 3. Ne glede na končni izid so igralci v prvih .šestdesetih minutah prikazali zelo vzpodbudno in dopadljivo igro, zadnje pol ure, ko so dobili priliko za dokazovanje -šc vsi o.^tali razpolo:iljivi igralci, pa je kvaliteta igre padla. Nekateri igralci, ki so vstopili v igro v drugem polčasu, gotovo niso zadovoljili trenerja. Naslednji dan sc je kombinirana ekipa mladincev in članov, ki so v Dravogradu igrali manj, v Mozirju pomerila z mladinci Rudarja iz Velenja. Tekma se je končala brez zadetkov. Naslednjo tekmo je ekipa Smart-nega odigrala v Avstriji z ekipo četrte avstrijske lige Ruden in zmagalas 3:2(3: l).(iostiie-Iji so sicer čvrsta ekipa, vendar bi ob večji zbranosti .ŠmarSkih napadalcev rezul I al lahko bil dosli vl^ji v njihovih korist. C etr-to tekmo v preteklem tednu so SmarSke vijolice v nedeljo odigrale prav tako v Avstriji z ekipo Lavamuend inzmagalez 8 : 1. Priložnost so dobili vsi igralci, ra^en Antonija Pranjica in Jurela Travnerja. ki sta imela obveznost v CMC Publiku-mu, Draganu Vasiču in Robertu Funtku pa je trener dal prosto. Več kot potrebne so še nove tekme za trening zaradi uigravanje ekipe. V torek so tako člani odigrali tekmo z domačimi mladinci, v sredo pa so gostovali na Ljubnem ob Savinji in v tekmi z domačini popc-slrili občinski praznik in se vključili v številne športne pri- redilve ob letošnjem flosarskem balu. V nedeljo bodo zopet gostovali v Av.^itriji, tokrat v Šmi-helu. Nei/kuAeni mladi igralci bodo morali áe diîsti vaditi in si s trdim delom ter močnimi tekmami za trening pridobiti potrebne izkušnje in samozavest. Pred trenerjem in upravo je težka naloga, vendar z dovolj dobre volje, optimizma in ob ustvarjanju pozitivne klime v ekipi ter okrog nje, zlasti med ljubitelji smarškega nogometa, bi jim moralo uspeti. Člansko ekipo bodo v letošnji tekmovalni sezoni sestavljali večinoma mladi, doma vzgojeni igralci, ter nekaj perspektivnih igralčevi/ NK CMC Publikum iz Celja. Ljubitelji no^tmieta pixl Gore» Oljko si najholj željo. Mla* di rod no)>ometašev in novo vodstvo kJuba pa seveda poire-hujeta tudi pomoč in podporo Šmarijanov, útko moralno ko( spony:orsko in kiclrovsk», predvsem pa navijaško« Jolanda pakira kovčke Olimpijske igre so pred vrati in Jolanda Ceplak se ze pripravlja na odhod. Njen generalni pokrovitelj Spar Slovenija, je pripravil v torek še /adnjo novinarsko konferenco pred njenim /Mliiodoni v Atene. S pripravami za nastop na olimpijskih igrah je ('eplukova zadovoljna. »V lanskem letu sem se preveč obremenjevala z rezultatom, zato je verjetno prišlo do poškodbe,« je pojasnila. V letošnjem lelu se z rezultatom ne obremenju- je, saj naj hi ta prišel sam po sebi. Tako je bilo tudi ob dosegi dr/avnega rekt^rda. Jolando v soboto čaka Še zadnja tekma pred olimpijskimi igrami, kjer bo verjetno skušala popravili grenak priokus, kije ostal po nedeljski tekmi, ko jo je premagala Kelly Holmes. Sama pravi, da je bil ta poraz po eni strani dober, saj so bila pred icm pričak(wanja vseh previsoka. ■ mz Vsestranske priprave Nogometaši Šoštanja so priprave na začetek tekmovanje v tretji ligi začeli prejšnji ponedeljek, prvo tekmo pa bodo v gosteh odigrali 14. avgusta. Povedali velja, da bodo v novem prvenstvu moštva tretje lige razdeljena le v dve skupini, vzht'idno in zahodno, SoštanjČani so seveda člani vzhodne. Novi trener Andrej GorŠek na pripravah sicer šc nima vseh igralee*v, saj jih je nekaj še na dopustu ali počitnicah, ogrodje moštva pa bolj ali manj že pozna. Kmalu bodo na vrsti tudi prve tekme za trening. Všoštanjskem klubu so .sicer v minulih dneh že dokončali potrebna dela na igrišču, zavzelo pa urejajo Šc ostale zadeve, ki so potrebne za normalen začetek tekmovanja. ■ Igrišče z umetno travo V teh dneh ob Rudarjevem glavnem igrišču končujejo sodobno pomožno nogometno igrišče z umetno travo. [^išče je v mejah, ki jih terjala mednarodna in evropska nogonietna zveza, kar pomeni, da bi na njem lahko igrali tudi tekme prve in druge slovenske lige. Ponekod v tujini, denimo v sosednji Avstriji» uradne tekme na takšnih stadionih že igrajo, slovenska nogometna zveza pa zaenkrat Šc ni izdala ustreznega dovoljenja. V velenjskem klubu bodo z novim igriščem »ronce\ in soíJdujorili dr/av - V Voleiijii vsaj lOOO obiskovali ov. saj lokinovak i [Hihajajo / dnizinaini Velenje — Se malo, pa se ho žraCcIa 7/č to sobolo ho slekla prijava lokmovalccv, udeležen' cev 14. svetovnega prvensi.va Naviga. Mali CoIni na radijsko vodenje bodo Icios br/eli po Velenjskem jezeru, saj malega je/cra, ki je hil pri/orÍ!>Če prejšnjega lekmovanja, ni već. Proge so v tem icdnu uredili ob novem pomolu lik pod ^ilntir-na. Tekmovanje se bo konCalt^ 12. avgusia. Uradna otvoritev bo v nedeljo dopoldne na ploii^adi pod restavracijo. Veí o njem so nam povedali trije Člani organizacijskega odbora letošnjega lekmovanja. Franc Vedenik. predsednik (»rgiini/jidjske^a Čene zapreke izključen. Tudi v kategoriji Ma, to je 1,30 m visine, so bili rezultati Velenjčanov razveseljivi, Lovro Blatnik je bil drugi, zaostal je samo za Andrejem Kučcrjem. Robi Skaza je bil ^'Sti, tokrat s Otn-tusom /. Konjeniški klub Velenje je tudi tokrat dokazal, da ima veliko dobrih tekmovalcev, Na njihove uspehe razumljivo račtina Se naprej, ■ vg v Kranju osvojili 6 medalj /. odprtim absolutnim, mladinskim in kadetskim prvenstvom Slovenije je poletna plavalna sezona dosegla svoj vrhunec. V Kranju se je za -štiri dni zbrala doslej najmočnejša konkurenca v Sloveniji. Ugoden termin pred olimpijskimi igrami je vzrok, da je na lem tekmovanju nastopilo 377 plavalcev iz kar 16 držav. Med njimi je bilo tudi nekaj lavoritov celo Nova ponudba v Finančnih točkah [ Informacij« In pris Informacij« In pristop k posebnim vzajemnim skladom? Galileo, Rastko. KD Bond, Oeln^§M, S.P.O^ Hrast, Polžek, Zajček, Sova, VIpek. Alfa. Triglav Renia, Modra kombinacija, PIKa, Skala, Živa, Prímus In Vizija ter vzajemnima skladoma: MP Gtobai kt mp pius M Bf>D. 0.0.0.. CcicvM c««tê 206. lOOO LMIJMI Vabljeni v Finančno točko: • Velenje: Šaleška 16, tel.: 03/896 SO 20 • Ceije: OpekarnfSka c. tel.: 03/49115 44 za zlato medaljo v Atenah. Velenjski plavalci so lokrat o.svojili 4 .srebrne in 2 hnma-stí medalji. Osvojili so jíl) Ni« na in Ma ju Sovinek (er ženska štafeta. Malo slabse sla tokrat na prvenstvu nastopili sestri Sovinck. Vendar imata za to povsem opravičen razlog. Zaradi priprav na maturo (opravili stajo zelo dobro) sta morali maja in junija zmanjšali obseg treningov. S svojíniÉ r«-/ullal) seje v kadetski kategoriji izkitzala Tamara Martinovi ć. Re/.ullati: ženske Hl)solulno-50 m prosto: 2. Nina Sovinek 27.27: 100 ni prosto: 2. Nina Sovinek 59.31, 8. Maja Sovinck 1:01,37: 2tM> m prosto: 4. Maja Sovinek l-MM: 100 m delfin: Nina Sovinck 1:07.69: 50 m hrhtno; 3, Maja Sovinek 31.86: 100 m hi1>tno: 5. Maja Sovinek 1:08.10:2 m lirhtmu 4. Maja Sovinek 2:25.36; 200 m mefiano: 3. Nina Sovinek 2:24.96; j^tafeta 4 x 100 m prosto: 2. Velenje 4:07.57 (Tina Pandža. Maja Sovinek, Sandra Pandža, Nina Sovinek); i5laťe« ta 4 X too m mešano: 4. Velenje 4:36.32; iitafeta 4 x 200 m prosto: 4. Velenje 8:59.40. Mladinke - 50 m prosto: 7. Sandra Pandža 30.t)4: 100 m prosto: 7. Sandra Pandža 1:1)4.39; 200 m prosto; 6. Sandra Pandža 2.18.69; 50 m liri)-tno: 7. Sandra PandÎ'a 34.34; too m hrbtno: 7. Sandra Pandža 1:14.61. Kadetirye- 50 m prsno: 4. la-mara Martinović 37.32: 100 m prsno: 4. Tamara Martinović 1:20.70:2(M) m prsno: 4, Tamara Martinović 2:53.79: 50 m deirin: 4. Tamara Martinović 32.78; 100 m dellln: 5. Tamara Martinović 1:10.68: 200 m delfin: 4. Tamara Mariinović 2:34.35. ■ Marko Primožič 29. julija 2004 Butli frdamani - diagonala Slovenije II ()(i lïoincjo v KnKn'^ah (k) reke Kolpo iia slovensko - hrvaški meji BUTLI FRDAMANI smo poseben vod labornikciv Rodu Pusti grad StT^tanj, ki je sestavljen iz samih l>tudenlov, in vsako le-lo izvedcmoeno odmevno akcijo. To smo: Maks Kvas» Peter in Jancx Apau Damjan Konov.^k, Simon Zabuki'»vnik, Clrcga in Janez Kugoniê, Drasko .Siankwiê in šc nekaj p^^dpomih Članov. Kol vsako lelo smo Bulii Frdamani ludi Idúsakiivni. Našii irel-ja po hod ni^ka akcija je icios po-Ickiila tako, da smo pcS prehodili diagonalo Slovenije od Tro meje v Ratečah do reke Kolpe na slovcnskiv-hrva^ki meji» in sicer od I L 7. do 16. 1. 2004, /aecia se jesskoraj sneženim jutrom v Raiccah, kjer so namerili samo 4o C. in mi smo kljub zaOudcnira carinikom pričeli iiiišo pesp(3l. / A smo zaradi cîhi-Incga deževja in ohladitev morali spustili cilj prvega dne. to jc vrh 'iriglava, saj je bil obdan z 22U cm sneî^ne cxlejc in zalo ni bil prehoden. Tosnio izvedeli od laácga Bulla Janeza Kugonića, ki le-loSnje polclje pomaga nu planinski koći na Prehodaveih, /.aio smo pol nadaljevali mimo Planíš kih letainic, skozi Kranjsko (joro, po dolini Radovne do Ka-juhovega talH'îra J^aleŠke zveze taborni ko vv Rib nem pri Bledu. Ikm smo se posušili in se po večernem programu odpravih spat. Drup dan nas je poi vodila mimo Radovljice preko Krope do Dolenje vasi pred Skoljo Loko. Poznala .se je utrujenost zaradi izredno napornega prvega dne, pojavljati pa so sc zaceli tudi prvi žulji. Prispeli smo do kozolca, kjer nam jc na^vrli kuhar (alias Simon Demi"») pripravil izvrsten riCei in jolo, nato pa ^anec na senu, zjutraj pa preko Školjc Loke na sv. Kxitarin() nad Ljubljano do Brezovice pri Ljubljani, kjer smo dan konCali s piknikom na račjem oloku. Zjutraj pa zopcl pot pod noge do Iga in nato mimo nekaj romskih taborov, kjer sc nihče i/med nas ni obiral, ter nato mimo domovanja Turjaáke Ro- zamunde in kopice medvedov do Rašice. lukaj smo obiskali 'iru-barjcvo rojstno hišo, kjer smt>se osve?ili v tolmunu in prebili noč. Predzadnji dan pa .s sirmim korakom do točke križanja naše prve diagonale v Ribnici. Tu smo si privoščili po eclcm tednu preveč ali premalo kuhanih makaronov prav:) balkan.sko pojedino s ć-evapciči in lepinjami. Nato pa/o pet rci> (le kdo bi si mislil) mahnili do Kočevja in lu prespali pri vask. cerkvici, ki nam je edina nudila varno prenočišče pred mc.slnimi nepridipravi. Zadnji dan nas je čakalo le še nekaj hoje do na^ga cilja Stari trg ob Kolpi, kjer smo Buili komaj čakali, da niimočimo svoje žulje, /ato smo sc odjiravili še nazakijučno sprostilvenc 15 km dolgo ves-la.^ko regato po »deroči« reki Kolpi, /adnjo noč smo se odločili. da ne bomo prespali pri obljutleni Kolpi, ampak da nam b(ilj diši domača posleljii, in smo se domov odpravili z dvema voziloma, ki sla bila natrpana do Taborniška poroka z grajsldm priokusom Prizorišče: Velenjski grad. (ilav-na ženska vloga: Brigita Kro-puitek. Cilavna moška vloga: Murko Kan/ingtir. .Stranske vloge: nekaj Čez petdeset svatov. Naslov »predstave«: Ohcci od Brigitě in Razija. Začetek je bil moker. Dež nas je iz atrija pregnal pod balkone. Po uradni poročni slovesnosti so zapele tamburice, glasbeni ritem pa so dobro narekovali tudi člani Šaleškega trobil-nega kvarteta. Grajski predjedi je sledila prva plesna »runda«. Po obilnem grajskem kosilu pa je bil zaradi takšnih in dru-gačniii razlogov že čas za taborniško poroko. Vodil jo je naš Dohier. štirinajst tabornikov pa je pomagalo pri »vajah« z zastavami in pri mimohodu mla-dopt)ročencev. Zanimivo taborniško ohcei s(m)o sklenih s hitrim gašenjem žeje. Omenimo Sc nekaj «ostalih zanimivosti večera: po besedah mnogih najboljša torta daleč naokoli, atraktivna in zdaj že tradicionalna upriz.oritev ma-orskega bojnega plesa »I laka«, rim-šim-šim (lal>omiki bodo že vedeli, za kaj gre) in seveda neštete čestitke in zahvale. In da no pozabim - ničkolikokrat smo slišali »Tri, Štiri... No, pa na zdravje!« Da jc bilo vse skupaj res predvsem taborniško, je zbrana druščina ob koncu sklenila krog, pasicwili pa s(m)o se ob pc.smici »Dan je šel«. Bri^ia in Razi - če bc^sta od p(^rokc naprej vsaj pol toliko srečna, kol sta bila pred njo ... Mislim, da Se bosta imela noro fajnî zadnjega kotička. Prvič smo imeli na akciji tudi spremljevalno vi')zilo (îolf I Ja-gcr DeLux> ki jc bilo oblepljeno ssponz.orskimi nalepkami inje skrbeki za medijsko prepoznavnost ter za polešilcv lakote in žeje. Za aspesno izvedb:^ našega po-[lotovanja se moramo zahvaliti Studentski organizaciji Univerze v Ljubljani in Mariboru, Šaleškemu študentskemu klulni. Vrhu, Mobitelu, Sint^ilu, Rre-liju, s. p, frizerstvu Spica, Ciore- nju, zavarcwalnici Maribor, Osmici, foto'lêkaucu, foto Zoo-mu, avli'jservisu Vrčkovník, cvetličarni Langus. Ker se Bulli pač )ie btîmc^ izneverili svoji tradiciji, se lx)mo Še večkrat odpravili na pol. ki pa naj zaenkrat ostane še skrivnost, /a vse dodatne inlbrmacije pa si oglejte našo spletno stran na rpg.rulka.nci ali pa nam pišite na b u tli l'r dam an i *yahoo.com. BU'PLl FRDAMANJ smo pač ENI in CDINSIVDNI! ■ Za Butte, Damjan Honovšek POTRESNO ZAVAROVANJE KO SE ZAAAAJEJO TLA POD NOGAMI je najpomembnejše, da rešite žMJenje sebi in najbližjim. V Zavarovalnici Triglav se zavedamo nevarnosti, ki ogrožajo vaše življenje in premoženje. 5 POTRESNIM ZAVAROVANJEM vam zagotavljamo povrnitev ob potresu nastale SIcode in stem ohranitev vrednosti vašega premoženja. Ne prepuščajte usode višjim siiam in ne dovolite, da vam potres, kot je bil v Posočju ogrozi vašo eksistenco. Vse potrebne Informacije dobite pri naših zavarovalnih zastopnikih in na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav. PRIPRAVUEN1 NA VSE. trîglav ZAViW^AlK iCATIISUV.aa www.uvtrf|lsrv4l Goltnik tretiî v Cerkljah V okviru letošnjega državnega prvenstva v av-tomobilskili krožnih hitrostnih dirkah je bila minuli vikend na dirkalii^ču MOBIKROG v Cerkljahvorgandizaciji Avto kluba LAMKO letošnja druga dirka, lekmovanja so potekala v divizijah I. II in in ter v Seicento Siemens .lunior pokalu, v katerem sta nastopila tudi dva voznika Avto kluba V-Racing iz Velenja. Med osemnajstimi nastopajočimi jc Dani (îolt* nik ZćLscdel odlično tretje mesto. Matej Grud-nik je bil ponovno najboljši novinec, za^^del pa je j^esio mesto. Slavil je Domen jerančič, druga pa je bila letos najboljša Asja Zupane (oba Racing). Naslednja dirka bo 12. septembra na dirkaliJću v Logatcu. G^R^Nr GARANT d.d. Polzela Industrijska prodalalna Polzela tel.: 03/ 703 71 30, 703 71 31 Delovni čas prodajalne: pon*pet od 6. • 18. ure, sob oti 6. • 12. ure jnfonnacija na telefon: 02/ 70 37 130, 03/ 70 37 131 E-mail: info@garant.si, spletna stran: www.garantsi Nudimo pohištvo za opremo: spalr^ic, dnevnih sob« otroških in mladinskih sob, predsob/ omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. ROUEïïiNMKei'aSKffl msm v Industrijski prodajalni GARANT na P0I2ELI od 1. julija do 31. avgusta ^ Znižanje regalov iz program G-2Q00 ^ Ugodna ponudba kuhinj PAMELA, spalnic KAJA in regalov za opremo dnevnih sob OLIKA z dostavo in raontažo o 25 % popust na 1. generacijo kosovnega pohištva (pisalne mize, računalniške mize, omarice za čevlja, video omarice, klubske mize) SVETUJEMO Driska Zdravniški količelv Lažejo pojesii, kakor prebavili. (nemški prego\ vr) /elo neprijetna bolezen, lako /a olroka kot odraslega. V nc-razvi le m svciu so driske zaraJi okužbz mikrrganr/mizclopo-gi^sic. PriotRxnhsoodenodnaj-pt^gosicjSIh v/.rokiW smrli. Veliko večino drisk lahko ohvlada-masami. Le redko jc bolezen lako huda, daje /aradi izgube le-kočine in elcktrolilov moteno de-kovanje naSega organizma. Takrat homo potrebovali pomoC zdravnika Akutna driska se pojavi nenadoma in je najvcČkral posicdica okužbe. Pravilon^a ne zaiiteva posebnih preiskav in zdravljenja. Obolenje \y:/ycr\\ v manj kol dveh do ireh led-ruh. Kadar je pov/roCitclj virus. iraja Ic nekaj dni. Spremljajo jo zvišana tele-.sna temperatura, krči v trebuhu, bruhanje in glavi^bol. KroniCna driska iraja več kot Miri tedne oziroma se ponavlja. Vedno moramo poiskati v/rok, saj je lahko tudi znak resne bolezni- Zaradi hitrega prehoda Črevesne vsebine črevo ne morewkati za'>jvljenje potrebnih snovi. Na račun izgube telesnih tekočin in minerals Čkwek prične izgubljati ležo. Pojavijo se suha usta, huda'^eja, malo (ali celo nič) temnega seča, vrio-glaviea in hiter srčni utrip, spletna osUibelost, ledvično odpoved, lahko celo koma. DrUka je lahko posledica različnih bolezjii. Najpogostejše so okužbe črevesne slu/Jiice z bak-icrijami, virusi ali paraziti. Bakterijska driska se pojavi pri okužbahshranoaJivodo. Nastane zaradi delovanja bakterijskih toksinov ali vdora bakterij včre-vesno steno. Kadar Lok.sini nastajajo '7.C v okuženi hrani, se bolezenski znaki razvijejo zelo lii-iro. Pogosto že po nekaj urah. Driska je običajno vodena, spremljajo jo slabost. krČi v trebuhu in tudi bruhanje. Bakleri-je, ki okvarijo črevesno steno, povzročajo sluzavo krvavo drisko s hudimi krči in zv&ino telesno temperat uro. Okužbe s paraziti so redke. Driska se pojavi običajno zaradi pitja okužene vode in traja dlje časa. Blato je lahko krvavo ali vodeno. Pogc«tg(wieje okužene z bakterijo Escherichia coli. Lahko se pojavi celo sedmi dan po prihodu s poUwanja. (Osnovni način preprečevanja bolezni je strogo izcigibanje hrani ali pijači, ki bi lahko bila okužena, Uživamo samo kuha- no hrano, suhčijo jo laliko ludi neredni obroki, nezdrava hrana in stres, ki poru.^ijo sestavo bakierijske llore v črevesu. Boleča iztrebljanja majhnih količin blata, kijih spremlja kri v blatu, pogosto kažejo na vnetno razjedo danke ali pa na tumor v tem predelu. Kadar je driska kratkotrajna in traja le nekaj dni, si bomo ptv magali sami. Nadomeščali Iximo izgubljeno tekočino in minerale ter uživali hrano z malo balasta. Cc pa bolezen ne bo izginila v tednu dni. moramo nujno obiskali zdravnika Kako si lahko poniaginiH» sami? Izgubljeno tekočino bomo nadomestili s pitjem izotoničnih pijač. Posežemo Uihko tudi po blago sladkani in soljeni vtxii. Količina, ki jo moramo popili, je odvisna od stopnje izstóenosti. Pri blagi dehidraciji popijemo v prvih štirih do šestih urah 50 ml na kilogram telesne mase, pri zmerni pa 101) ml na kilogram telesne mase. Zii nekaj dni moramo spremc-nitiprehrano. Pili bomo nesladkane Čaje (pravi čaj, kamilični čaj), uživali ob prepečcncu, riževi sluzi in prežganki. V moki inpiv-pečeneu ao dekstrini, ki zavirajo gnitje in delujejo na črevesje preči^evalno. Privoščimo si lahko tudi korenčkovo julio, primerno soljeno nemastno kostno juho, pretlačeiie zelenjavne ka^c, nastrgana in poijavela jabolka. V naslednjih dneh bom(5 uživali hrano, ki ima čim manj vlaknin (ri/, banane, krompir). Mleko in mlečne izdelke, sladkor, čiste maSčobc in zelenjavo bomo za nekaj časa odstranili z jedilnika. Mlcčnoklsiinske bakterije so del normalne črevesne flore. V črevesni .svetlini ziigotavljaji^ normalno kislost in s tem preprečujejo razrast j^kodlji-vih in pogojno škodljivih bakterij. Hkrati večajo obrambno sposobnost črevesne sluznice. Pripravke z nilečnokislinskimi bakterijami uporabljamo za dodatno zdravljenje pri driskah dojenčkov, otrok in odraslih. Zdravila pro-li driski in pripravke, ki vsebujejo Črevesne bakterije, bomo uporabljali previdno. V redkih primerili, koje driska dolgotrajna in obilna. se bo zdravnik odločil za zdravila, ki zavirajo peristaltiko in tako zmanjšujejo količino izločenega i'îlata. Pri dolgo trajni, hudj obliki driske, pri bolnikih z zmanjšano obrambno sposobnastjo organizma, okužbah s paraziti in pri psevdomembranoz-nem kolitisu bo potrebno zdravlje nje z antibiotiki, kdaj jc ohisk pri /(Iniviiikii iiiijiio poliťben? - v primeru hude akutne driske, ko se stanje kljub samozdrav-Ijenju 48 ur po začetku bolezni ne izbolji^; - pri zmerni in hudi izsušitvi telesa: - pri dolgotrajnem bruhanju: - pri visoki telesni temperaturi: - pri hudih bolečinahv trebuhu; - ob krvavi driski; - ob spremljajoči kronični bolezni (sladkorna bolezen, bolezni srca) in zmanjšani obrambni odpom(*ili organizma: - ob pojavu hude driske med jemanjem antibiotikov ali po njem; - ob pojavu akutne dri^e pri m> sečnicah in malih otrocih: - pri kronični driski. Da bi drisko čim prej in učinkovito pozdravili, moramo najprej ugotoviti njen v/rok. Polrelv ne bodo preiskave krvi, da opredelimo vnetni proccs, preiskiiva blata na prisotnost mikroorganizmov, pogosto pa bo potrebno opraviti tudi preiskavo črevesja. Zaradi različnih vzrokov bolezni se bo ludi zdravljenje od bolezni do bolezni nekoliko razlikovalo. Vedno pa bi^mc^ najprej ptiskuáali nadomestiti izgubljeno tekočino in minerale, odpravit i bolečino, znižat i povL^no telesno temperaturo in preprečili nadaljnje krvavitve. ■ Prim. Janůz Poles, dr. med.-internist To poletje t>o še lepše. In nepozabno. Z novim mobitelom, ki ga dobite po ugodni ceni ob sklenitvi/podaljsanju naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS. Pošljite MMS (sporočilo s sliko, zvokom in besedilom) ali MMS kartico (s priložnostnim motivom, ki si ga izberete na Planetu). Ustvarite in pošljite povsem unikatno MMS razglednico ^n s^ potegujte za eno izmed 50-ih bogatih nagrad. Svoje fotograf i|e shranite v Moj album in k ogledu povabite še svoje prijatelje. Izkoristite poletni čas. saj MMS e pošiljate po polovični ceni. 11; S»ny Erle«Mn Z200' K.sfXisn G m omne ^ AlCftt«! DT 7d6i Ságem myC-Sb Dragon 1916 msfXf S/T G 1 " • Igj SSTS Nokia 66101 Síermn» CXSS /fi.í^ajsn Ssmaung SâH D410 5H.Hnvi#ii AWMi GSMAJMTS, /nblfii Wik4iipeinli(ja^ luft Mha iKDtin««}]» MťHtel GSM/l MB Oře «klitAlnH» IKW Akcija lisaU^c^JpioiMe Mug Mt ««tp n i««». i^íwmWpwitaSAnili veů kgt rtven velawiM aitMtv h nwmíniiW [w^j'^w CnriUitM voiiii m nan^nilh« pútMto, rata* «a diri'pvni SOft pcMI r> IVidaOuiwa bc^it onu^uis 6pnMni(m n r^AlMiH MMSor vvtina »paivtwjt mtovntAovQ«. moi«nks gri mMnwotwn ma<«iu p«iM tfo {«nAa pH IntormacIJe na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel OSM/UMTS: 031/043/051700 700, Moblupofdbnikl: 031/041/051121, ostali: 080 70 70. @ ŽIVLJENJE NiSO lE BESEDE WWW.M0BITEL.8I 29. julija 2004 I^Hias Stara bremena v gozdovih v konzorciju Kaibon ra/siadili 439 i/rahljenih ríiotonuli vo/il -Lokalno skupnosti so oríjaíii/irano lotevajo »starih brcnicn« - Vsai 200 vozil /vlekli iz firaj) in gozdov Mifena Hrstič • Pfaninc Velenje, 23. julija • Prvega maja leios je v Velenju konzorcij Karbon oz;roma H TZ prlćcl z razgradnjo siarih izrabljenih molornih vozil. Avtomobile razgrajujejo na (^novj zaíasnc konccsijc, fci jo jc podelilo ministrstva za okolje in prostor. »Kol vsaka stvar je tudi zagon novega pj ograma hčerinskega podjeîja poslovnega sislcma Premogovnika Velenje imel na zaćetku nekaj težav, Čeprav smo mislili, da jih ne bo. Zdaj smo stvari Že oplimirali, po potrebi jih še spreminjamo, tako da dela nemoteno potekajo,« jc povedal Franci Lenart direktor HTZ. Maja so razgradili 31 avtomobilov,junija 178, do2l.julija pa 230- S lem se poCasi bližajo normativu, ki so si ga zastavili, l/rabljena motorna vozila dobivajo v razgradnjo iz dveh virov. »Eno so prevzemna mesta. Teh jc na naSem koncesijskem območju 13. Od tod dnevno pride priblii^no K) vozil, največ iz Velenja, Mengei5a, ki pokriva območje Domžal, Celja in Posavja. Drugi virso stara bremena. (/re zavozila, ki nimajo več znanega lastnika in ležijo po grapah in gozdovih. Občine so organizirale akcijo odstranitve teh vozil. V tem trenutku imamo na deponijah okoli 200 vozil s področja Luč, Mislinje, Mozirja, Nazarij, Ljubnega, imartnega ob Paki. Mestna občina Velenje pa tudi že pripravlja širSo akcijo odvoza izrabljenih motornih vozil brez znanega lastnika. Računamo, da bomo toakcijopričeli takoj po 15. avgustu.« Sicer pa so v H1/. v pričaktwa-nju kolektivnega dopusta. Ker so kol del poslovnega sislema Premogovnik s svojim delom v 80 odstotkih vezani na proces pridobivanja premoga, so se odločili za kolektivni dopust v istem čaiu, kot ga ima Premogovnik, od 1. do 15. avgusta. Dela, ki so vezana na zunanje tržišče, pa bodo nemoteno potekala, pri čemer gre za vzdrževalna dela v hčerinskih tlrmah, obnavljanje priiličja steklene direkcije, prenavljanje restavracije Jezero, napeljavo instalacij v novi iof>tanjski osnovni j^oli, za dela na deloviSčih v Bostanju in Krškem ter nase-dežniei v Ratečah. Le še kilometer neasfaltirane ceste Kcnec avgusta oziroma v začetku septembra bodo naši kraji bogatej.^i za okoli 3,5 km dolgi) aslallno cestno piwezavo s Kíírí^Sko. Do takrat naj bi bila namreč dokončana obnovitvena dela in asfaltiranje še ene-p ccstnega odseka na regionalni ccstj R2 425 med Sošraiijem in Črno na KoroSkem. Cesta je bila vse do odprtja ccste skozi Hudo luknjo, leta 1826, pravzaprav edina prava cestna povezava osrednje Slovenije s Ko-roSko, Se danes pa je lo najbližja ccstna povezava med Šaleško in Mežiško dolino. Dela pri obnovi ceste med središčem vasi Za-vodnje in Šentvidom so pričeli l.avgasta leta 1993, do kta 2003 pa so uredili okoli 5 km tc ccste vsmcri proti prevalu Sleme. Letos sa dola nadaljevali, tako da bo v začetku septembra asfaltiran celoten cestni odsek med Zavodnjami in Šentvidom, prav tako pa bodo uredili tudi večino preostale makadamske ceste iz smeri Crne na Koroi>kem. Po koncu letošnjih del bo tako na cesti med Šoštanjem in Črno na Koroškem ostalo le .^e okoli 1 km neasfaltirane ccste. Dela na cesti, ki bo široka pel metrov, v teh dneh intenzivno polekajo, tako da jih bodo lahko kíínčali v predvidenem roku. Vsi krajani Zavodenj, Šentvida in ludi drugi pričakujejo, da se bodo po končanju teh del loiili ludi tibno-ve ceste od Zavodenj proti Šoštanju, saj je cesta zelo ozka, mareikje tudi močno poškodc)- vana, poleg vsega pa na tem odseku obstaja tudi nevarnost številnih plazov. Investitor izgradnje ceste ŠoŠlanj-Čma na Ko-raškem je Direkcija Republike Slovenije za ccstc, izvajalca pa podjetji Krajne VNCî Žalcc in Marjan Slemenšek OD in (JM, s. p., iz Crne na Koroškem. ■ OK Deta na cesti med Zavodnjami in Šentvidom MODROBEIA KRONIKA Motoristi, previdno! Lepo vreme pretekli teden je c>čitno privabilo na ceste še tiste voznike motornih koles, ki so prej prisegali na vožnjo/ avtomobili. Po podatkih Policijske uprave Celje je v prometnih nesrečah udeleženih vse več voznikov motcjrnlh koles in koles z motorjem, Te kategorije vc5znikija, pa je bil huje poškodovan. Po toči zvoniti je prepozno! Kljub dobronamernim opozorilom policistov, da v vozilih ne puščajmo vrednejših predmetov, Še zlasti ne na vidnih mestih, ta očilno Ic malo zaležcjo. Običajno oškodovanci polem, kojih vlomilci in tatovi olajšajo za nekaj li.sočakov, obžalujejo svoje nevestno In nepremišljeno ravnanje. Vendar pa jc po toči zvonili prepozno. Zato vedno in povsod razmišljajte o tem, da nepridipravi ves čas čakajo na priložnost, da bi vam kaj ukradli, in nikar ne mislite, da sc to dogaja le drugimi Zgodilo.se je tudi lastniku au-dija A4 na Goriški cesti v Velenju. Na vidnem mestu je pustil dve denarnici, ki ju je opazii nepridiprav, ki jc že vedel, kako priti do njih. V preteklih dneh bili tarča tatičev tudi avtomobilski akumulatorji. V sredo zjutraj sta izginila dva iz tovornjaka, parkiranega pred HPH, noge pa je dobila tudi rezervna guma. Zgodilo se je v sredo zjutraj. V pe- tek pa je brez akumulatorja ostal tudi jugo, parkiran ob Šaleški cesti. Zbil kolesarja brez luči Preko vikenda sc je na celjskem zgodilo tudi 51 prometnih nesreč, v katerih se je 10 udeležencev lažje poškodovalo, huje pa je bil poškodovan 33-Ictni kolesar. Vanj jc v petek okoli pol enajste ure zvečer na neosvetljeneni delu ceste izven naselja LaČja vas blizu Nazarij trčil 34-lelni voznik osebnega avtomobila, ki mu je pripeljal nasproti. Policisti so ugotovili, da kolesar ni imel prižgane luči. Orodje zamenjalo lastnika Na gradbišču osnovne .^olc v Šoštanju je bilo preko vikenda vlomljeno v priročno skladišče, od koder je storilec odnesel električno orodje, vredno inO.UOO tolarjev. »Pospravljal« po dopustnikovi I «v* hisi V noči na nedeljo je neznanec vlomil v stanovanjsko hišov Prc-loguh- Preiskal je vse prostore, odpiral vrata omar 1er predalov in razmetal njihovo vsebino. Ker jc lastnik Še na morju, bo višina Škode ugotovljena šele, ko bo prišel nazaj. Dopast pa ima zagotovo rahlo pokvarjen. Vandalizem poleti ne počiva V noči na ponedeljek, nekaj po polnoči, je neznani vandal v Lučici ob Savinji na osebnem avtomobilu razbil vsa slekla in luči, poškodoval pločevino in prereza! v,sc štiri pneu mal ike 1er s tem pcwzročil za milijon t<'>larjcv škode. Še več veselja, ki pa ne bo ta- ko drago, so .si privaščili vandali na avtobusni postaji v Velenju. V nedeljo so namreč vlomili v tri avtobuse. V prvem so demolirali gasilni aparat in ga izpraznili v izpušno cev, v drugem so ukradli kladivo za razbijanje Šip, uporabili pa .so ga v tretjem, kjer so 7. njim razbili dve Šipi. Pa jih razumi. Če jih moreš! Prenosni računalniki so »in« v petek okoli ene ure popoldne pa je neznani storilec vsto- pil v c^dklenjeno pi.sarno M duba na Koroškicesti v Velenju in ukradel 4i)0.00() tolarje v \Tcdcn prenosni računalnik. Ta dan je prav takšen računalnik izginil tudi iz poslovnega prostorov v velenjskem Nakupovalnem centru. V zgodnjih jutranjih urah. verjetno že v soboto, je neznanec na eni od pisarn v poslovni zgradbi ERE na Pre.šernovi cesti v Velenju razbil sleklo in odnesel .^00.000 tolarjev vreden računidnik in tipkovnic. 'Ibkrat je poslal prenasen Šele, ko gaje v roke vzel tal. Iz policistove beležnice ^ Velenjski policisti vsak teden zabeležijo veliko različnih dogodkov, med njimi pa so tudi takšni, ki sicer ne pustijo tako velike materialne škode, znajo pa biti vseeno nadležni. ^ V sredo, sredi dopoldneva, so na PP Velenje prejeh klic, daje na Partizanski cesti, ob bencinski črpalki OMV, srna zbila motorista Na mestu nesreče sta policiste počakala oba. tako srna kot motorist, saj sta bi la oba ranjena. Za srno je poskrbel lovec, za motorista pa zdravniki. ^ V četrtek dopoldne so policisté poklicali na banko NLB v Velenju. Nekdo jim je namreč prinesel ponarejen bankovec za 10 tisoč tolarjev. Bodite torej previdni! ^ Lastnik rdečega golfa si je v četrtek postregel z gorivom na črpalki OMV, natočil za dobrih 9 tist>čakov in niČ plačal. Ponavadi sc taki pobegi končajo slabo, saj so na črpalki vse posneli, tudi registrske tablice. Bolj nerazjašnjeno ostaja, kaj seje na isti črpalki zgodilo naslednji dan. Voznica je bila namreč pripravljena plačati le del računa za natočeno gorivo, Trdila je, da ni zapravila toliko, kol je zračunal črpalkar. ^ V petek je imel srečo lastnik Renaulta 19 iz Velenja. V avtu, parkiranem ob Partizanski cesti, je namreč pustil ključe in vse dokumente. In avtoje izginil v noč. Našli so ga že dopoldne na pt)StajaIL<ču Lom. Očilno se jc tat odpravil proti morju, ^ Na ŠoŠlan jskem bazenu pa je skupina fantov, bojda iz Velenja, v strah vzela pobiralca kari. Fantje niso bili pripravljeni nič plačali, na bazen pa hodijo po bolj rekreativni poti - tako, da preskočijo ograjo. Ker so bili pri tem zaloteni in ker je pobiralec kart poklical policijo, so jo fanijc urno ucvrli. ^ Prav nepredviden dogodek je povzročilo tudi petkovo močno neurje. Velik senčnik iz gostinskega lokala v nakupovalnem centru Velenje je namreč vcler odnesel s lerase na parkirane avtomobile. Ti pa jc niso odnesli brez prask. Zato so si jih o^edali tudi policisti. Í Da se domači fantje Še vedno bojijo za svoje punce, dokazuje pretep v lokalu M4. V soboto zvečer sla namreč dva od gostov ogovarjala dve mladenki, kar pa ni bilo všeč njunemu znancu. Padlo jc nekaj krepkih, besednih in s pestmi, zalo so poklicali može v modrem. ■ d.d. AVTO CELJIŠ TRGOVSKO IM SERVISNO REMONTNO PODJETJE RABLJENA VOZILA NA ZALOGI V Celju... IpaviSeva ulica 21 -Telefon (03) 426-11-78 In 426-12-12 Ud vozila letnik cenaO FORD MONDEO 1.8Í CLX karavan, klima, viold rnet. 983.000.00 FORD MONOEÛ 1.6CLX 5/v rao^ iunij, klima zel. m. ftfi 999.0D0.00 FORD ESCORT 1.4 CL kar. reo.ffih. 05.. mod.m«t 699.000.00 FORD FIESTA 1.3 3/v aorii bela mm 849.000.00 FIAT BRAV01.6 SX + klima, modra msl. M 1.459.000.00 FIAT PONTC11 SX fi/v rfio.iflOniar OS. mndfa melal Ot/02 1.390.000.00 FIATUNOI.O 5/v.rdfifta M s9n.ono.ofl P£UGEaT10ôrBQ.seD..bela M 393.000.00 PEUGEOT 206 SWXlIn« 1.4 HDi fW.okt.OS.Mirna, sreb.03 2.798.000.00 PEUGEOT 605 3.0 SV rw. ian.05..klima, rdeča met. 299.000.00 RčNADLT CLI01.5 dci 5Ar dinajTflaue. klima. sr^b. 2.299.000.00 RENAULT nVlNG01.2. črna met 99/00 999.000.00 RENAULT R51.4 FWE 5A( .rdeča 96 349.000.00 OPEL ASTRA 2.0 OTI kar. + klima. íea.awil 05. čma m. 01 2.390.000.00 VWR01F 1.41 SAř rfto. mal ns..n1ftřa M 738.000.00 TOYOTA YARIS1.0 yv. Mima. zel. met 02/03 2.199.000.00 'na zalogi še več kot 60 vozil različnih znamki * 'KREDITI * LEASING « STARO ZA STARO ' KOMISIJSKA PROOAJA* *OGLEO VOZIL OD S. D017. URE * MOŽEN GOTOVINSKI POPUST* PonuAa na intermstu iTnp://www.avtCK:el)6.si, e-msli: rabi[ena@avt(Kef|e.^ UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC ác/ci Še je čas. da se odločite za študij v študijskem letu 2004/2005. Skupaj z matičnimi fakultetami na UPI - Ljudski unlveni Žalec organiziramo naslednje programe: - visokošolski strokovni program: - JAVNA UPRAVA (Fakulteta za upravo Ljubljana) - univerzitetni program: - UPRAVA - vpis v 4. letnik po merilih za prehode (Fakulteta za upravo Ljubljana) Infomiativnl dan bo 19. avgusta 2004 ob 18. url na UPI - LU ^lec. Drugi pnjavniroktrajaodlavgusta do S.soptembra 2004. Prijavite se z obrazcem DZS 1,71^, ki ga lahko kupite v knjigarnah ali dobite brezplačno na naši fjudskl univerzi. Prijave pošljite na Visokošolsko prijavno'informacûsko službo. Vpis bo potekal v skladu z irisom Ministrstvazâ šolstvo, znanost in šport RS. Na UPI • LU Žalec bomo izvajali tudi: • program za pridobitev pedagoško-andragoSke izobrazbe (Pedagoška fakulteta Maribor) Rok prijave za ta program je 3. september2004. Prijave pošljite na LIPI -Ljudska unlvenua Žalec, Utica Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec, ali na Pedagoško fakulteto Manbor s pripisom za Izvedbo v Žalcu. K prijavi p riložite fotokopijo di pl ome. INFORMACIJE: (03) 713 35 50; vww.upLsi; lu-2al8C@upl.sL TV SPORED ČETRTEK, 29, Julija SLOVENIJA 1 07.30 Odmevi 08.00 Tetebaiski, 24/45 08.30 RdZjdr^ikovi v prometu 08.S0 Moj prijatelje Piki Jakob 09.05 Risanka 09.10 Maie sive celice 10.00 Zgodbe iz školjke 10.40 MaUinhči 11.25 Svet divjih živalL 9/10 12.00 Ljubljanski hotťd URk)n. dok oddaja 13.00 Poročila, iport vreme 13.30 Sedmi zv^ek. kopr. (Hm 15.05 Brllfanlnâ norost, dok. odi 15,65 Mostovi 16.30 Poročila, Sport vreme 16.50 Enajsta sola 17.S0 Štafeta mladosti 18.10 Ženil 18.40 Risanka 19.00 Onevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Osmi dan 21.30 Knjiga mene briga 22.00 Odmevi, šport vreme 22.50 Glasbeni večer 23.35 Glasbeni julij na obali 00.10 Dnevnik, époJl 01.00 Dnevnik zamejsketv 01.20 Štafeta mladosti 01.55 Zenit 02.30 Tednik 03,25 Osmi dan 03.55 Prijatelji, ostanimo prijatelji 04.35 Koncert skupine Halo 05.40 Intokanal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 08.35 VkleospotRKe 09.05 Evropski magazin 09.35 Mostovi 10.05 Dick van Dyke. 131/158 10.30 Otročki intokana I 11,00 Tv prodaja 11,30 Zabavni Iniokanal 16.40 Tv prodaja 17,15 Vkleospotnfce 17.55 Skozi ias 18.05 Dbk van Dyke. 132/158 18.30 Harvey, amer, film 20.00 Operno poletje 22.25 Preteklost, češki flfm 00.00 Velikani slikarstva 01,00 Vkleaspomice 23.55 Iniokanal 07.50 Dragon&allZ. nsanka 07.30 Beybldde. risanka 07.55 RfCkiUke 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Klon, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Moja Sofija, nad. 12.00 Vrtna rieva tiči. nad, 12.45 Drvjepalme, amer. nad. 13.40 Tv prodaja 14.20 TrlksIamiejaOliverja 15,00 Vrtna rjeva hči 15.55 Moja Sofija, nad. 16.55 Klon, nad. 17.55 24 ur «vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Ruska hiža, am. film 22.15 Pravi se* v mestu, dok. od. 23.10 XXL premiere 22.15 Urgenca 00.05 Prijatelji. 00.35 24 ur 01.35 Nočna panorama © &2 09.00 Odprta tema. ponovitev 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Spoznajmo jih • andu. mara. guanako in alpaka 10,35 Najspotdneva 10.40 Sredi zvezd, posnetek nastopa vokal skupin - 2 14.00 Videostrani, c^vestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Odh7itopo/ei naglas, mladinska oddala 18.40 Regk) na (ne novice 18.45 Iz olimpijskih krogov 18.50 Znani obrazi: Franci Horvat 19.20 Najspoldneva 19.25 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja 21,15 Regionalne novice 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Naj viza Oraška Gora poje in igra, posnetek 2. dela 22.50 Pogovor z map. Ivanom Marinom 23.05 Vabimo k ogledu 23.10 Najspotdneva 23.15 Vkieo strani, ot)vestlla PETEKt 30, Julija SLOVENIJA 1 06.50 Kultura 07,00 Odmevi 06,00 Telebajski, 25/45 00.20 Razjamikovi v prometu 08,45 Skip in Skit, 4y26 09,00 Igrajmo se. dok. naniz, 09,25 Vesela tiišica, lutke 09.45 Bratovščina sinjega galeba, 5/6 10.10 Enajsta tola 10.40 Štafeta mladosti 11.25 Zenit 12.25 Frasier. 17/24 13.00 PonDčila, špori, vreme 13.25 Gledališka predstava 14,55 Vsakdanjikin praznik 15,55 Mostovi 16,30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vmitevsrebrnesence 17,15 Iz popolne toriK 17-35 National geograpUlc, 18/16 18.30 Žrebanje deteliice 16,40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Sa3aoFor^yCli.4/10 21,15 Slačenje, 13/20 22.05 Odmevi, šport, vreme 23.00 Polnočni Id ub 00.05 Dnevnik, špoit 00.55 Dnevnik zamejske tv 01.25 National geograptiic, 16/16 02.10 Regeneracija, film 03.50 Polnočni klub 05.20 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 09.35 Mostovi 10.05 DickvanDyke. 127/158 10.30 Infokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Infokanal 16.30 Tv prodaja 17.00 Vkleospotnice 17.30 Skozi čas 17.45 Dick van Dyke. 133/158 16.15 Župan Casterbridgea 19.55 Najstarejše mumije na svetu 20.55 City folk 21.20 Nova scena 22.30 V New Orleansu, amer.iilm 00.10 Stovenska jazz scena 00.10 Infokanal 0705 DragonbalI Z, risanka 07.30 Beytilade, risana serija 07.55 RickiLake 06.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09,40 Kk)n,nad. 10.30 Tv prodaja 11,00 Moja Sotlja, nad, 11,50 Vrtna ^a hči. nad. 12.55 Pravls®vmestu 13-40 Tv prodaja 14.20 TrlkiJamleja Oiiverja 15.00 Vrtna rjeva hči, nad 15,55 Moja Sofija, nad. 16,55 Klon, nad. 17.55 24ur-vreme 16.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19,00 24 ur 20.00 Patriot, amer, film 21,40 Teksas mož postave 22.45 XXL premiere 23,35 Domin ijon. amer, lilm 01.15 24. ur, ponovitev 02.15 Nočna panorama kanali 27 46 S3 09,00 Dobro Jutro, informativno- razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10,05 Naj vlža; Graška Gora poje in igra, posnetek 2. dela 11.25 Naj spot dneva 14.00 VkJeostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 16.40 Regionalne novice 18.45 Iz olimpijslah )7ogov 16.50 Na} spot dneva 16,55 Sredi zvezd • 2.del 19.45 Vkleostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jubo 20,50 Regionalne novice 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Vredno je stopili noter • Muzej v Kobaridu 21.30 Pogovorzdr.A.Bajukom 22.30 Gospodarstveniki-M. Jakob. Mlekarna Celeia 23.15 Vabimo k ogledu 23.20 Naj spot dneva 23.25 Vkieostrani, obvestila SOBOTA, 31. julija SLOVENIJA 1 06.50 Kultura 07.00 Odmevi 07.30 Zgodbe iz školjke 06.00 Male sive celice, kviz 06,55 Prijateljstvo brez meja 10.20 Divji svet prihodnost, 6/13 10.45 Polnočni kfub 11,55 Tednik 13.00 Poročila, šport vreme 13,25 Ko ulice spregovorijo 13,35 Rad imam Lucy, 174. del 14.00 Koje Sillie premagala Bobbyja, amer, film 15.30 O živalih in ljudeh 15,55 Slovenski utrinki 16.30 PonDčlla, šport vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare 17.20 Zakladi sveta, 4/21 17-50 SovensKI magazin 18.20 Cofko Coi, 21/26 16.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pozabljeni zaklad 20.35 Čezplanke:Rubai 21.40 Tv smo ljudje: Mojstri slike 22.05 Poničila, šport, vreme 22.40 Ujetnik, 8/17 23.30 Dnevnik, šport 00.10 Dnevnik zamejske ^ 00.30 Na vrtu 00,55 Zakladi sveta, 4/21 01.25 Slovenski magazin 01-45 Rilom zločina, amer, film 03.10 Tvsmoljudje 03.30 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.35 Mostovi 10.05 Infokanal 11.00 Tv predaja 11,30 Infokanal 12.35 Maurizio Geri Sv^ingtet 13,30 Zgodba z zatudne strani 14.00 Svetovni pokal v gorskem kolesarstvu 16,15 Supervltalln, TV film 17,45 a^ozičas 17.55 Lgenda2imenom1900. ifal. film 20.00 Velikani slikarstva 21-00 Thibaultow, 5/8 21.50 Kratka smrt. amer, f^m 23.25 Poletna sobotna noč 01.30 Infokanal 07.30 Tv prodaja 06,00 Naš mali svet, ris. serija 06,05 Mala Kitty, ris. serija 08.15 DoktorOto, ris. serija 08.25 Bučke. ris. senja 06.35 Hikarian, ns. serija 09.00 Katka in Drt)i, ris. serija QD.10 Obuti maček, ris. serija 09,35 Sandokan, risanka 1035 Beyblade, ns. serija 11.25 Lepo je bili milijonar 12.35 Odlična tekma, amer. íitm 14.00 Nedol^eMve 15.25 Diagnoza umor 16.20 Bolnišnica Preskiio 17.10 24ur-vremfi 17-20 Zbogom sinko, amer, film 19.00 24 ur 20.00 Izvimistrah, amer, film 22 20 Policaj pod nadzorom, film 00.25 Sekszmedmrežja 01.35 24. ur, ponovitev 02.05 Nočna panorama O kanali 27 4« 92 09.00 Mis maš, otroška oddaja 09.40 Vabimo k ogledu 09,45 Masters tumir v odbojki na mivW, reportaža Iz MB 10.15 Najspotdneva 14.00 Videostrani. obvestila 1755 Vabimo k ogledu 18.00 Vredno je stopiti noter, obisk v muzeju 16.30 Najspotdneva 1855 V hannoni|i z naravo. kmetijska oddaja 19.05 Vabimo k ogledu 19,10 Spoznajmojili, dok. oddaja 19.40 Videostra ni. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20,00 Klepet na kvadrat: Aurelio sluri, pogovor 21.00 50 let ansambla Štirje kovači, posnetki, dela slavnostnega koncerta v Slovenj Gradcu 22-25 Vabimo k ogledu 22.30 Zvone Šeruga : Poti v neznano - Afrika, dokumentarna oddaja 23.20 Najspotdneva 23.25 Videostrani, obvestila NEDEUA, 1. avgusta SLOVENIJA 1 07.30 Žrvžav 09.30 Oddaja o živalih in ljudeh 09.55 Nedeljska masa 10.30 Svet divjih živali 11.30 Pravoslavna glasba skozi stoletja 12.00 Ljudje In zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Polje, kdo bo tebe ljubil 14.10 Čarizačimb 14.35 Festival Vurbek 18,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Nove zvezde Evrope 17.40 Vsakdanjik in praznik 18.25 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcak^ tedna 20.00 Foylova vojna, 4/8 21.40 Intervju 22.35 Poročila, šport, vreme 23,10 Veliki nož,čb, amer, him 01,00 Dnevnik, šport 01,40 Dnevnik zamejske tv 02.05 Polje, kdo bo tebe ljubil 03,00 Čari začimb 03,20 Fe8ëvalVurberk2004 05.05 Nove zvezde Evrope 05.35 Infokanal SLOVENIJA 2 10.30 Tv prodaja 11.00 Infokanal 12.05 Tv prodaja 12.35 7, mednarodno zborovsko tekmovanje 13.20 Bonbonjera. tv igra 14,00 Konjiček, kratki film 14.20 Infokanal 16.10 Ste)zlčas 16,20 Bratsch.tv Koper 17.05 Svetovni inivi 17.25 Polnočni klub, ponovitev 18.50 Ipavci, 4/5 20.00 Potovanja na konec sveta, 20.55 Naše ^nvno življenje 21.15 Mednarodno operno tekmovanje 23.30 Infokanal 07.30 Tv prodaja 08,00 Naš mali svet, ris, serija 08,05 Mijav mijav ris, serija 08.15 Doktor Oto. ris, serija 08.25 Bobek Ciril, ris, ser^a 08.35 Hikarian. ns. serija 09.00 Katka in Orti, ris. serija 09.10 Obub maček. ris. serija 09,35 Pocahontas, ris. film 10,30 Beyblade, ris. serija 11.30 Lepo )e biti milijonar 13,00 Resnični svet. dok. oddaja 13,30 Umor po vseh pravilih 16,00 Oh, ta osemdeseta, nan. 15,20 Diagnoza umor, nan. 16.20 Bolnišnica Presidio 17.10 24ur-vreme 17.15 Greli iz preteklosti film 19.00 24 ur 20,00 Ogenj z neba, amer, film 21.45 18,luknja.odd.ogolfu 22.00 RobRoy. amer, film 00,30 Zgodba o latinski tolpi. dokum. oddaja 01.55 24 ur, ponovitev 02.55 Nočna panorama kBoall rr 4« 52 i PONOVITEV OaOUTiOENSKCGA i SPOREDA i 09.00 Miš maš. otroška oddaja : 09.40 Izpon. oddaje Dobro jutro I 10,30 1291. vrv magazin f 10,50 Kultura, info, oddaja I 10,55 Športni torek : 11.20 Izolimpijskih krogov t 11,25 Aktualno: Kurjenje gudron I solkliflkata vTE Šoštanj I 11.55 Naj viža: Graška Gora poje i In Igra, posneli 2. dela i 13,00 Vabimokogledu l 13.05 Sredi zvezd : 14.05 Iz sredine odd. Oobro jutro [ 14.55 VideostranI, obvestila [ 18.55 Vabimokogledu i 19.00 l2petiCeje kot zadnjih netei tednov Kot ka^e. bo reč prehodne narave, a bo vseeno (užno Pazite le, koliko bosie o tem na glas govorili. Dolg jezik se vam zna maščevati. Bik od 22.4« do 20»S« Spet boste več v reravi več v družbi us^h, kiste jih že neka) časa pogrešali ugoioviii bosle. da sle opotr^ovaii preveč časa za to, da ste ugotovili, koga Imale res radi in koga ne. Zalo sedaj pazile, kako se boste obnašali, ko se boste r>efiole jia^li med tistimi, ki vam niso najbo I ivieč. Nekoga od niih bosle nanvečžezelo kmalu močno potiebovali Vsoboto pojdite na izlei. ki sevam ponuja. Če boste čepeli doma, vam bo kmaiuial Sploh, če imate do lelnega dopusla U kakšen teden časa. Dvo|čka ed 21.5. do 21.6. Ne cuslite svoiim sorodnikom, da se preveč vme^vaio vvaše živ-lien|e. ker imajo občutek, da vam morajo pomagali. Še naimanj vam bodo, če vam bodo poskusil urejali življenje po svoje. Ali pa »Io skrl)€ti za vasa čustva. Povejte jim, da sle pravzaprav srečni. In da si želite le svoj mir. Kaj pa drugi vedo. kako vi Civile, ka] čulite in raz-mišljate'^ Pustile času Čas, le kmalu se bodo utrudili m pozabili na vse skupaj. Rak ed 22.6. do 22.7. Vsi okoli vas bodo tarnali, da so utrujeni in damislijo te še na počitnice. pa četudi so te Že za njimi. Vi pa boste umivali v vsakem dnevu posebej Sploh si ne boste želeli, da bi imeli več prostega časa kol ga imate, saj si zrste žrviienie ob obilici dela zelo lepo organizirati In zato se nifar ne sekirajte, če vam ga bodo hoteli naložili še več Pokazíte pa. da znate reči tudi ne Ko bo vsega preveč, vam namreč ne bo več tako lepo kolvamie V sobolo zvečenmejte dobro odpne OČI Zakaj, boste vedeli že v roku enega tedna. Lev ed 23.7. de 23.8. Če si boste pfiznaii ali ne. znaili ste se v krizi. Vse kar se vam dogaja r^ osebnem nlvoiu, bosle prenašali ludi na liudl okoli sebe. Partner bo razumel, da se ga rahlo izogibate. A če bo s^ar Irajala m trajala mu bo krepko prekipelo. In začel bo liveli po svoie, mimo vas. Takrat pa vam ne bo več vseeno, saj se boste âele lai^rat zavedli, da lo ni lislo. kar si pi^vapravželite. Velikokrat se zgodi, da znamo cenili stvari, ki jih imamo, šele. kojih i^giíiimo. Pazite, da se ne bo to v kralkem zgodilo tudi vam Devic« ed 24.8. de 23.9. Ookler bosle ljubezen iskali, je ne boste našli. Ko ne bosle slutiti, pa vas bo zadela amorjeva puščica. Zgodilo se bo kmalu Sicer pa boste polni rKtvih močt in energije. To pa bo pomenilo tudi lo, da vam bo dela fôr naenkrat hodilo premalo, In to krepko premalo. Zato si boste nalagali tn nalagali, ctokier si ne boste priznaii. da ste spet pretiravati. Botje bi bilo. če bi poskrbeli za svoje duševno počuiie Sami veste, da vas preteklost vse preposto pregania. vi pa jo porivate v podzavest To pa bo še naprei bcij na psu Tehtnica ed 24.9. do 23.10. Saj ne tDOSle hoteli, a nek dogodek vas bo krepko vrnit v preteklost Spet boste sanjariti, kako t» bilo, če bi se pred lew odločili dru^če A stare ljubezni so mrtve, če ne iz vaše strani, pa iz nasprotne, in vi to dobro veste. Dejstvo je. da le vaša sedania ?/eza vveliki krizi m da $ sanjarjenjem samo bežite od problemov. Ti se bodo vseeno kopičili. vsak dan bolj. Če ne boste sami sebi priznati, da so čistva mrtva, vam ne bo nihče. Poslovno je pred vami zelo miren teden, kar vam bo vlilo nov detovm elan. Izgledalo bo kot zatišje pred viharjem iker|»l|en ed 24.10. do 22.11. Ne te, da t^oste vsak dan bolj napeti in cë bo ljubezen vsď( dan izgubila še kako iskro moči, vse se vam bo zdeio obrnjeno na glavo. Kot da nihč« ne dela več tako da bi vam bilo v življenju lepo. Tokrat res niste sami krivi, saj bo težav iz dneva v dan več m to se bo le še stopnjevalo Imelo vas bo, da si poěčete druge poslovne jsr^erje. Na dobri poli ste, da lo ludI naredite, al kaže. da so vam zvezde na poslovnem področjuzelo naklonjene Le izkorislili [ih bo treba. Če ne piej, ko bc koiec počitniškega časa Strele« ed 23.11. de 21.12. Neko veliko breme vam je odpadlo iz ramen Sedaj se boste začeli predajali i^itkom, ki ste jih dolgo morali zanemarjali, ker ni bilo časa. In res niso bili krivi le izgovori. Tokrat bosle spel začeli na veliko uživati Ko boste začeli, boste šele ugotovili, kako močno ste pogrešali lagodno življenje. Vsekakor ne bosle pozabili na družino, ki jiboslevleh dneti pripravljaliltevilne dobrote, kiso jih že pogrešali. Kar se posla tiče. bo vse teklo tako. kot si lahko te želite. Zato bod rte optimistični §e naprej, ?/ezde so rci vaši sirani. Kozorog od 22.12. do 20.1. v Tudi zato. ker bosle spel fizično boliaktivni. se boste v teh dneh od-^^ lično počutili. Delo in^ehodi na svežem zraku vam bodo letos ze-lo dobro deli Na samotnih sprehodih (udi premrslite, kam ste zape-ijali svoie življenje. Takšno kot je trenuBio, vam ni čisto nič vSeč. To ^ da naredite premalo zase. tako vesle, lo. da vas tudi najbližji izkoriščalo. pa si boste morali šele priznati. Ko si boste, boste tudi lažje vzeli Življenje vsvojeroke In začelimsiitissvojo glavo. CeložtvIjeniesteskrbelI za druge. Čas je, da začnete skrbeti še ose. Vodnar od 21.1. de 19.2. Poletje j6 čas a počitek m nabiranje novih moči. kar vam je do* siei še vedno uspelo Letos pa se skoraj nič ne zasuče tako. kot /jJ^ ste si zamislili in žeteli. Nobenega pravega veselja nimate, najra-bf č^eli kar doma. Temu se lahko reče ludi dep^esiia, lahko pa da gre le za trenulno naveličanost. Če pa boste spet začeli na življenje gledati Iz bolj vesele plati, se bo vse steklo tako kot si želite. Vsekakor boste ugotavljati, da radi delate. Brezdelje vam ne bo prav dolgo dišalo, saj ni slabšega kol dolgočasje. Ribi ed 20.2. de 20.3. Od sreče vas bo kar razganjalo. Naredili boste vse in še več. da bodo dnevi le naprej tako lepi. kot so bili zadnji. Hitro boste pozabili na utrujenost, ki je bo nekaj več kot prej. sai boste vedeti, da morale uživati prav v vsakem dnevu. Čas res prehitro teče, da bi ga izgubljali v stikih z neznanci in tistimi, ki vam nočejo dobrega, ampakse želijoz vašimi idejami in delom le okorislitt. V teh dneh vam bo vseeno za njih. Še smejali se jim bosle in to naravnost v obraz. se je... (£ 0(1 30. julija clo 5. avřjusla leta IH93 je liil 31. julija v Velenju rojen Crustav Šilih, po-mcm-bcn slovenski pedagog, pisaiutj in pesnik: vsem Slovencem» Se zlasu pa Šaleški dolini in njenim prebivalcem, jc Cîiustav Šilih poklonil čudoviti knjigi: mladinsko povest Ne-koi jc bilo jezero in mladinski roman Beli dvor: Šilih je bil 1 udi avtor álevilnih del, ki sodijo med najvidnejše dosežke slovenske pedagogike: objavil je desel knjig, nad 60 obsežnejših in okrog .101) krajših razprav in Člankov, bil pa je ludi urednik Roditeljskega lista in Pedagoškega zbornika; v noči na3l. Julij letii 1944je del 2.halatjona Šercerjeve brigade napadel SoStanj: 31. Juliju 1956 so Velenjčani pri stadionu ob jezeru začeli s prasiovoljnim delom urejali pomo?no Športno igrife, igrLŠčc za odbojko, košarko in mali nogomet, otroško igrišče v novem Velenju, naselje Jezero tcrpoii okoli trikratnega velenjskega Turističnega jezera: I. avgusta leta 1969 so svečano odprli novo cesto med Velenjem in Šentiljem, ki je bila v okviru akcije »Mesto vasi« narejena z obilico udarniškega dela: leta 1993 so 1. avgusta v Zavodnjah pričeli za asfaltiranje pripravljati I2(K) metrov dolg odsek regionalne ceste med Šoštanjem in Črno na Koroškem: v dneh od 1. do 10. avgusta\tti\ 1997 je ob Velenjskem jezeru potekal zlct tabornikov .Slovenije (z mednarodno udeležbo) na temo Energija; na zlctu, ki ga je odprt takratni predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, je sodelovalo okoli 800 tabornikov iz 6 evropskih držav; Ztet tabornikov v Vetenju (Arhiv Muzeja Vetenje) v začetku avgusta leta 1955 je priSlov Sloveniji do reorganizacije leriloriatne uprave; dotedanji šoštanjski okraj jc bil razdeljen na dve ncrvi občini, ki staspadali v novokraj Celje: Zgornja Savinjska dolina jc bila odtlej Občinski ljudski odbor Mozirje» današnje občine Šmartno ob Paki. Šaštanj in Velenje pa ObČiaski ljudski odbor St>štanj: predsednik nove občine je poslal Franc Podvratnik, podpredsednik Alojz OŠlovnik, tajnik pa Franc Lesnik: v /iičetku avgusta lela 1974 so začeli gradili velenjsko Rdečo dvorano; 2. avgusta leta 2(HM) je v Šoštanju umrl Viktor Kojc (rojen 13.3, 1925 v Šoštanju), ki je šele po svoji smrti poslal Častni občan mesta, ki mu je v njegovem življenju pomenilo skorajda vse; 3. avgusta leta 1994 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, pri kateri so se težko poškodovali trije delavci, od katerih je eden kasneje umrl; v začetku avgusta leti 1982 so lahko v velenjski blagovnici ERA - Standard občani začeli za devize kupovali proizvode (iorenja» kijih za dinarje skorajda ni bilo mogoče kupiti. V Velenje so se zato začele stekati reke ljudi iz celotne bivše Jugoslavije, ki so tako laliko uresničili svoj sen in kupili zamr zovalno omaro ali zamrzovalno skrinjo. Pripravtja: Damijan KíjajSč Kdaj - kje - kaj Šaleški likovnild na Pokljuki Na Pokljuki je 2(). junija 2()()4 polekalo XII. slikarsko-kipai'sko srečanje "Pokljuka 2004". Srečanja so tematsko posvečena slovenskemu simbolu • Triglavu in življenju pod njim. Udeležilo se gaje H) članov Društva šaleških likovnikov. Arpádu Sahimonu je bila za delo 'Triglav s Pokljuke" zaradi drugačne predstavitve gore podeljena knjižna nagrada. Štelka KordeŠ. Marjana Verbuč, Anka Ran-gelov in Jttžica Klanfer pa so za svoja likovna dela prejele priznanja. ■ bš Četrtek, 29. julija Ootu učencev Velenje (Efenkova61) Krvodajalska akcija za potrebe Zavoda za Iransfuzijo ktvi Ljubila tia JLflOšalek Velenje Ulična košarka -tutnir in družabne Igre l\>\ck, julija 7QQ-14QQ Dom učencev Velenje (Efenkova 61) Krvodajalska akcija za potrebe Zavoda za Iransfuzijo krvi Ljubljana 16.D0 KotalkaliJče Velenje Ulična košarka - finale Soi)olH, julija 8.0Q-18QO Velenjsko jezero Svetovno prvenstvo Nav Iga 2004 ' mednarodno tekmovanje z vodenimi vodnimi modeli motornih čolnov-FSR (prvenstvo bo potekalo do 12. avgusta). 17.QQ KotalkaliSče Velenie Velenjski All-star turnir v poulični košarki (3 na 3)-nastopi skupin: Polifonija, King & A p, EyeCeeou in Barski spomeniki 2a dodatne informacije o prir^dirvdh in do-godkih lahko pokličete; Turis&čno informa-cijskf in pfDmoO(jsl(i center Meâne občine Velenje (03/896 18 60). KLARISA M.JOVANOVtC Drevi, ob 21.(H), bo na Velenjskem gradu nastopila Klarisa M. Jovanović s programom starih ljudskih t^esmi. vSprem-Ijali jo bodo: Darko Živkovič, kitara, Vaško Atanasovski» flavta, saksofon, in Miloi^ Si-mič, violina. Klarisa je glasbena umetnica in prevajalka in je po osnovni izobrazbi profesorica francoščine in primerjalne književnosti. Na podiplomskem študiju v Atenah se je pi'j&veiila mediteranski ljudski pesmi. Na programu bo- VELENJE do priredbe starih ljudskih pesmi, v katerih se arhaični minimalizem prepleta i jaz-zovsko barvo. Avtor priredb jc kitarist Darko Î'.ivkoviC. Vstopnine ne bo! nOR&THK YOUNG ONE V petek 3(1. julija ob 21.00, bo v Maxclubu Velenje koncert ansambla Bor & The Young One. Nastop skupine je kombinacija avtorskih komadov Bora Zupančiča in retro ročka sedemdesetih lel po izboru vokiilislov Borisa Juga, Andreja Pavline in pevke mlaji^e generacije Leje Zgonec. Kot gosi se jim na koncertih večkrat pridruži kitarist Mitja Korber. Vstopnice 500 sri! Napovedujemo: KONCERT ANDREJA ŠIK-RERIA Četrtek, 5. avgusta ob 20.00 -Vila llerbersiein Velenje. Vstopnice 1.5Í10 SIT! GRK ZORBA Prijave za ogled haleta "Grk /orba" dne 18. 8. v ljubljanskih Križankah sprejemajo v domu kulture Velenje do 6. avgusta oy. na telelonr 03 8982 572. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 19. lulila 2004 do 25. /u///d 2004 niso povprečne dnevne Icon-centraclje S02, Umerjene y evtom^tsklh postajah (AMP) na oiimočju Mestne oiičine Velenje, Oùèlne Šoštanj in Otjclne Šmartno ot> Paid, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracile 125 mikro-g $02/n}3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE, URADZAOKOUElNPftOSTOR 1 fliKïi m, frfl /f, m Ihfi t« IM « w C = i i M i I ® i I I ^ g B19. Jul nso.jul ■ 21. Jul LI 22. Jal B 23. jul 024. jul B2$. Jul meins vređnosl. 350 rr^rc^g SOZ'm'3 »re|»rnivo p«s«oan)e v im 2004:30 rrAro-^ S02/fit3 Ztalu OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka Vf tri^ HM \zai\i PLKS 2 (romanljčna glasbena drama) Režija: Guy Feriand Vloge: Diego Luna, Homola Garai Dolžina: 86 minut tetn$k,29.7.,ob21.00 Petek, 20. 7., ob 22.45 Sobota,31. 7.jOb Í8.30 in ob 20.30 Nedella. 1.8., ob 20.30 Ponedeljek. 2.8., ob 20.30 Torek, 3. 8., ob 18.30 Sreća, 4.8., ob 21.00 (zadnja predstava) Film se začne pet let pre| kot izvirnik, Umazani ples z PaGickom Swayzejem in Jennifer Grey. Je leto 1958. ko se ame-ríšl kar in navduSen plesaJec Javier. Prepričana je. da bi lahko s svojim talentom za ples uspel, zato ga prepriča, da se prijavita na plesno tekmovanje. Vadita v Mu bu La Rosa Negra, kjer poka od senzualnosti. vćasiii pa tudi kar na plaži. Med niima se razvije vroča strast. Na večer tekmovanja sla pripraviiena na zmago, toda zunai se pripravlja Izbruh revolucionarnega nasilla,., TKi:rji iii)\K (akcijska knminalka) Retija Anderss Niison Vloge: Jédmagali v zadnjih težkih irenutkih, ga obdarovali s cvctjeni in svcCami lor ga pt>sprcmili na njegovi zadnji poti. Ilvaia. Vsi njfigovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega RUDUA KVRNIKA 13.4.1948-24,7,2004 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in /nancein. Posebna zahvala velja osebju Bolnišnice TopoLŠica in gospt^du Smonkarju, dr. med., za pomoč v zadnjih trenutkih. ^Mlitjoca Jeika Minile zalo so i)oiečinc. v srcu fmslda si lepe spnminv. Čeprav si morala veliko ÍKiiečin iipoti. s tQl>oj nam je hilo lejx) íiveii. ZAHVALA Mnogo prezgodaj oas je zapustila draga žena, mama in stara mama MATILDA OŠTIR 14.2.1929-22.7.2004 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami in ćulili našo bolečino. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znanccm za nesebično pomoč 1er vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, jí poklonili sveče in cvetje 1er darovali za svele niaSe. Pasebna hvala Francu Vidmajeiju, družinam RamSak, Napojnik in (îollnlk ter družini Rudija Meha, Ivanu Strahovniku, (îeliki Čulk, Ivanu Oitirju in sinu Stojanu. I Ivala tudi gi«podu Zapužku za poslcwiine besede, obema du hew nikom a za opravljen obred. Cerkvenemu /boru Št^Sianj ler pogrebni službi Usar. ialnjoCi: moi Slavi, hči Hedvika, sin Stavko z zeno, vnuki Romana z Jankoiom in pravnukinjo Mojco, Irena z Riihijeni, Tomaž z Rehcko in Mojca Obeta se huda V nedelji» SO jev Topolški /ijodilo \eselj(^ ()l)'(l:}pli(1 -Oas se je '/Áwvivl řjloboko naznj - N<\ piano so pnšli kosei, «rahljiee. pivclleo, miatin, kovaei... Mira Zakošek /aJnjednijo prircJiicljcm različnih prlrcJlicv v našem okolju rado /agodc vreme In ludi 'Ib-polSôynom jo jc. Ccludi jc bho oh priCctku tradicionalne, žc dc-seic miríxJopisnc prireditve Veselje oh Toplici sc neznansko vroče In sončno, so nebo (in io sumo naJ'iiïpoisIco) prekrili Cmi oh laki in pokvarili prijetno ra;^-pok'ï^enje. Pa ne povsem. Prireditev je bila lako zanimiva, da so obiskovalci v/iraj al i kljub deževnim kiipljnm.Sjcerpasb^ci Imyjo kro^tík), poriec. llkaric«, predobiskovaleiso izdelali lesen vodnjak (pri hl.^i so gži navadno pťsit^ili, preden so dobili ta mlado), krovci so prekrivali strehii.s .šikll, kar na prizorl^u so kuhali i^ganje. kovali, lagali... Obiskovalci so se lahko sladkali z medom in dobrotami iz njega in se-vedaz doma pripravljenim pecivom. Nastopajoči so prišli na prireditveni prostor pražnje oblečeni in veseto razpoloženi. Sproščen prikaz privlačnosti predstavitev svojih dejavnosti, zanimivosti, ptwebnasl i In dobrol, pri čemer so se obrnili tudi v bogato preteklosi Sievilne ra/.sla-ve so pripravili, narodopisne in kulturne nastope, različna športna in rekreativna tekmovanja, mnogi obiskovalci pa so na celo lnem področju povsod nasIi kaj zase, pri iemer manjše vremenske za.çtte nis«> imele vidnejše vlcv ge. Zaradi sporeda nikomur nI bilo treba posebej gledali na uro, vedno seje dogajalo kaj zanimivega, taksnih ali drugačnih dobrot pa razumljivo ni treba posebej omenjali Velja jih .samo poizkusiti. Le lako naprej, bi lahko dejali, trinajstica naslednje lelo pa naj bo srečna. Li pi") zav7ct(wt ljudi za preilstavitev bogate preteklosti In lepih načrtov za l'iližnjo prih(^n\5st sodeč, l)o zares srečna in usrKsna. ■ /p Od petka do nedelje zvečer jc bilo vredno obiskati Solčavsko. Turistično društvo Solčava je namreč žc 12. pripra%ilo osrednjo vsakoletno turistično in narodopisno prireditev »Dnevi lufizma na Solčavskem.« Sodelovala so seveda tudi ostala dnistva, podjetja, višinske kmetije in .številni krajani od S<^lčavc do Logarske doline vse do vlî>lnskih kmetij tik ob meji z Avstrijo. Dobro so se potrudili in na solčavsko umirjen način poskrbeli za zanimivo in privlačno Mladi olcerji z Ljubnega, Luč in Solčave so se malo zares in malo tudi za šalo spoprijeti v raztičnih veščinah spravita In obdelave lesa. V nedeljo občinski praznik Svoj praznik ho mlada občina Solčava proslavila v nedeljo, 1. avgusta Posvetili ga bodo 5(1- letnici delovanja domačega turističnega drastva, ki je bilo nav/lic v/ponom in padcem, vedno nosilec ni/vojnih stremljenj In napredka. V zadnjih letih posebej, saj je izjemen zagon pri uresničeva- nju razvojnih ciljev celotnega Solčavskega, posebej pa .^e Solčave z bli?njo okolico. Na vsakem koraku se vidi napredek, posebej pB 50 turistični delavci In krajani ponosni na svojo liiško sredi vasi, ki je dobrodošla informacijska postaja za vse obiskovalce, tudi manjSa trgovinica z spominki in dobrotami. pa ie prijetno zbirališče domačinov In gostov. Tokrat je na sliki zares prava hiška v svojem sijaju in z gosti, slikovni skralek v 2. strani prejšnje številke pa se za neljubo in zlasli nehoteno napako zares opravičuje Dež odplalmil Noč ob jezeru Slalx) vreme je Id \lkend oiiciiiosočllo šloviliie priredilve Mira Zakošek_ Na letošnjože dvajseto jubilejno Noč ob jezeru, eno največjih poletnih prireditev daleč na okoli, so se na velenjskem Gostu res temeljito pripravili in obljubljali vrsto presenečenj. Pa so bili sami najbolj. Dežje gloiioko pre-kri/ai njihwe načrte! Neurje je bilo v Velenju že v petek popoldne, ludi močno ohladilo se je, a se je /večer vreme nekoliko »popravilo«, tako da Sli petkov večer, s seveda mnt^-go man,) goiti, kot so načrtovali, tudi izpeljali. Vsoboto je prav ta- ko začelo dc/evati ^c pi^poldnc, a organizatorji so vse do 18. ure upali, da se zjasnilo. Seveda so p(»tavili tudi vse stojnice, pekli vola, zagotovili na tone lira-ne In pijače, na prizorišče so prispeli vojžiáki priklopniki. katerimi bi se lahko obiskovalci, in verjetno bi to ^ ptwohej zanimalo otroke, ptjpeljali naokoli. Postorili pasiUudiv%ei«liilo. A narava je včasih neizprosna in tokrat se ni dala! Čeprav so bili na Gostu hudo raz^)čarani,pa tudi prizadeti, saj bodo Imeli precej škode (delno Prireditveni prostor Je takote samevai Pečenega vota običajno hitro 7mňnjkň, da je okusen, pa ga je treba peči ves dan. Tokrat jedcev ni bilo dovotj. Dobiti ga je bilo mogoče v restavraciji JezerOf seveda pa 50 si ga tokrat tahko privoščiti tudi organizatorji. Noe ob jezeru bo 20« avgusta jo bo ziivarovalnica sicer pokrila), ubupali vseeno niso. Večei-nl del predvidenega programa letošnje Noči ob jezeru (z večino napovednih ^asbenih gostov) bodo Izvedli včasu VIP turnirja, 20. avgu.sta. Upajmo, da jim bo takrat vreme bolj naklonjeno! Med presenečenji naj bi bita vožnja z vojaštdmi voziti