Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 11.
V Ljubljani, dne 1. junija 1928.
Vlil. leta
Telefon štev. 3040.
VOJNI INVAl
List izhaja 1. in 15. v mesecu. Posamezna številka 1 Din. — Naročnina mesečno ^ khj. J2 Din. Rokopisi se ne ^f]j„ 'O. Nefrankira--	ne spre-
GLASILO UDRUŽENJA VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE S H S vV
___	_ Telef o n štev. 3(j-t0.
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBUANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI
Iz zborovanja v Beogradu.
Prvič po lanskem kongresu so se sestali delegati vseh oblastnih odborov šele v ne* deljo 20. maja t. 1. pri Središnem odboru v Beogradu. Zborovanje po tolikem presledku je bilo zato obširnejše in zanimivejše. Ker so bile obravnavane gotove važne stvari, ki se tičejo udruženja in našega vprašanja, ho* čemo našim čitateljem obrazložiti delovanje takozvanega plenuma.
Zastopani so bili vsi oblastni odbori razen enega, in sicer 29 delegatov. Naš oblast* ni odbor sta zastopala tov. Štefe in Tomc.
Ob 9. uri je pozdravil predsednik Središ* nega odbora polkovnik tov. Pero Lazarevič navzoče delegate in opravičil tako kasno skli* canje plenuma s tem, da se letošnja poslovna doba Središnega odbora podaljša do septem* bra, ker se bo vršil kongres šele tedaj, zdru* žen s proslavo lOletnice prebitja solunske fronte.
Glede delovanja je omenil, da se vidi iz obširnega tiskanega poročila in da se je gle* dalo na postavitev udruženja na čim boljše temelje. Najusipešnejše bi bilo, ako bi se mogle pretvoriti vse organizacije v nekake zadruge. Za šolanje revne dece se je skrbelo in izdalo okoli 65.000 Din, za nujno pomoč pasivnim krajem okoli 150.000 Din s tem, da je bila kupljena in razdeljena koruza. Budžet se ni izčrpal, ker se je gledalo na prihranke in vidi se iz bodočega proračuna, da se bo še skrčil za okoli pol milijona dinarjev.
Delo S. O. se je kretalo v veliki meri za postavitev invalidskega doma. Razpisan je na* tečaj in v kratekm bodo predloženi razni na* črti. Minister socijalne politike je postavil poseben odbor iz zastopnikov invalidov in državne uprave, da pripravijo vse za povzdigo invalidskega doma.
Druge velike priprave se vrše na pobudo Središnega odbora za proslavo lOletnice. Tudi za to je osnovan odbor iz 42 različnih pred* stavnikov invalidov in drugih uglednih za* stopnikov. Zainteresirani so predstavniki biv* ših zaveznikov, celo predsednik g. Briand. Povabljeni bodo zastopniki vseh zavezniških borcev.
Vprašanje invalidskega zakona je bilo vedno na dnevnem redu. Dobili smo sama obetanja, a nič stvarnega. Člen 305. finančnega zakona je kljub našim prizadevanjem neza* dosten in ako pogledamo življenske prilike v naši državi, ga ne moremo primerjati z ugodnostmi V tem oziru po starem srbskem zakonu. Na tozadevni konferenci sem opo* zarja! generalnega direktorja na vse te raz* mere glede cenzusa, ali vendar je šlo preko nas. Opozarjal sem tudi, da -se s takimi vedno novimi določbami dela še večji kaos pri re* ševanju naših aktov. Naj se reši pravično za vselej. Člen 108. inv. zakona kaže kljub vsem prizadevanjem, ki smo jih dali preko naše posebne komisije, slabo stilizacijo. Po* pravljen bo, a ne tako kot smo želeli. Splošno se govori pri nas, da je invalidsko vprašanje rešeno. Ali pri tem stanju, ko se invalide pre* pušča usodi in se jim nič ne da, se povzroča njih demoralizacijo. Vzemimo primere v Franciji in Italiji? Tam se nudi možnost usposobi jen j a, da invalid lahko izvršuje svoj prejšnji poklic ali obrt in na ta način lahko živi. Pri nas imamo 85 % poljedelcev, a niti ene invalidske poljedelske šole. Pač pa se in* valida na hitro izuči nekega novega poklica, za katerega potem ni sposoben. Ta problem je že od početka zavožen in ekonomsko in gmotno stanje naših invalidov je skrajno slabo.
Veliko je treba polagati na delo in moč 0rganizacije. Na Franooskem sem videl v or* ganizaciji tako harmonijo vseh slojev, da sem dobil voljo in energijo do dela. Pri nas Pa v zadnjem času opažamo več različnih se* Paratnih organizacij, kakor n. pr. Klub aktiv* mh oficirjev in še druge. Med seboj delamo
intrige, kakršne so bile v zadnjem času proti meni. Nato je tov. Lazarevič obrazložil borbo o takozvani zadužbini (volilu hiše), katero je volil udruženju g. Milojevič, a po sedanjih podatkih hoče na različne načine izkoristiti. Vsled tega se je vnel hud boj med različnimi frakcijami, ki predbacivajo Središnemu od* boru in njegovemu predsedniku zlouporabe, teče pa v tem pogledu velika pravna zadeva, ki bo stvar razčistila. To je dalo tudi povod razvoju in nastopanju različnih zasebnih or* ganizacij, ki povzročajo nesoglasja in izpod* kopavajo tla tudi našemu udruženju. Kot dra* stično primero je navedel tov. Lazarevič v teh protiakcijah sledeče: Ko je S. O. zaprosil za zemljišče na takozvanem Malem Kalimeg*
V spomin!
Pokojnemu tov. Francu Jenku, podpred* sedniku Krajevne organizacije v Celju in našemu neumornemu sodelavcu, katerega sliko danes prinašamo, nameravajo njegovi tovariši, prijatelji in znanci postaviti na grobu dostojen spomenik.
Ožji tovariši so v ta namen začeli pred* priprave in zbirajo prispevke. ■■■■MHHMiHMHEaaUHHHHnnBmmBl
Apeliramo na čitatelje, da se kdor more pridruži in daruje kakršno vsoto mu je mogoče za postavitev spomenika na Jenko* vem grobu v Celju.
Posamezne skupine darovalcev lahko zberejo namenjene vsote in jih preko svojih krajevnih organizacij pošljejo na Krajevni odbor UVI v Celju.
Oddolžimo se na ta način trpinu, vrlemu sodelavcu in družabniku.
danu za postavitev invalidskega doma, so ne* kateri zintrigirali, da naj se to zabrani, ker je zemljišče potrebno za šetališče.
Našel se je nek invalid, ki je šel osebno k ministru za promet in povdarjal, da se po* tom udruženja izrabljajo uverenja za vožnjo in to je dalo povod g. ministru, da je uvedel te nove legitimacije.
Nato- je pozval tov. Lazarevič delegate, da se spričo takih razmer ne razidejo, dokler ne pregledajo vsak kotiček -dela Središnega odbora. Pripravijo naj' pa tudi vse naše za^ hteve, da jih ponesejo vsi skupaj g. ministru socijalne politike, ki se je izrazil, da jih hoče skupno sprejeti. Pripomnil je tudi, da bo or* ganizacij a po njegovem mnenju najuspešneje in mirno delovala, ako se njeno središče pre* nese sploh iz Beograda kam drugam.
T9V. Dovezenski dostavlja glede nekega poslanca, da se je postavil v borbo proti S. O. in se celo1 izrazil, da ni treba, da bi bili inva* lidi v S-HS državi vsi enaki. Povedal je tudi, kako se je temu primerno delila zemlja v
Južni Srbiji, da je dotični dobil 50 ha za nič, a on kot dobrovoljce le malenkost 80 a.
Tajnik S. O. tov. Madžarac je prečital poročilo, natisnjeno v Ratnem invalidu, na* kar se je razvila o njem debata.
Kot prvi se je oglasil delegat iz Šabca, ki je kritiziral celokupno borbo, da se ni nič do* seglo. Pogledati je treba na primer od vsega zavržene matere padlih. Središni odbor je samo neka glava brez udov, ker se ne poslu* žuje mase. Sam je hodil k ministru, ni pa zbral mase. Zakaj stoji davčni cenzus v in* validskem zakonu, zakaj' se nam .spreminja glede doklad, a se ne na primer uradnikom? Treba je dobre zveze, a samo z onimi, ki so se bojevali. Zakaj daje organizacija pomoči od svoje strani in sprejema neke milosti za praznike v svoje toke, ne izvojuje pa pravic.
Za njim se je oglasil tov. Pavlovič iz Kruševca, ki je povdarjal, -da se rodi zlo od nas samih. Razložil je posamezne invalidske organizacije, ki obstoje v Beogradu za samo zlo in špekulacije. Žalostno je, da invalidska zadruga, ki je osnovana z našim kapitalom, dela popolnoma zase in nas niti ne obvešča o svojih skupščinah. Ali je to nam koristna inštitucija? Videl sem nekoga, ki je samo gledal in računal, koliko bo dobil dividend. Tudi za vse druge osebne koristi se brigajo. Tako sem opazil, da pripravljajo svoj obši* ren načrt spremembe člena 108. invalid, za* kona samo za svoj delokrog, brez koristi za prečane. Vtikajo se v Središni odbor in po* stavljajo celo kandidate za njegovega pred* sednika.
Imamo 3 vrste invalidov, ki so iz raznih strani precej preslepili javnost, posebno v za* devi z g. Milojevičem, a -Središni odbor mora parirati vse udarce.
Najenergičneje obsoja vse razlike, ki jih delajo razni klubi aktivnih, rezervnih oficir* jev, celo žene aktivnih oficirjev imajo svoj klub. Vseh takih želja in zahteva je, da bi mi danes odstranili ožji Središni odbor, skle* pali sami, jutri pa celokupno upravo izročili oblasti. Smatram za potrebno danes skleniti, da se prenese cel delokrog zadruge na Sre* dišni odbor.
O samem delu S. O. je mnenja, da se premalo obvešča javnost glede invalidskega vprašanja, zato bi bilo umestno napraviti v Ratnem invalidu posebno rubriko samo za tako obveščanje. Sedanji minister soc. politike je začel dobro organizirati inv. sodišča, ali zamerimo, ker ne sprejme predlogov za spre* membo inv. zakona.
Glede zadužbine je mnenja, da naj po* ravna vse izdatke, potem je najbolje, da se uniči nekdanjo rešitev glede predaje.
Glede voznih ugodnosti naj se zahteva stalno olajšavo, ki se mora prenesti tudi na družine padlih. Zakaj pa se L železniški raz* red vozi okoli samo za zastojnkarje. Za vse pasivne kraje naj' se izposluje blagovno ta* rifno znižanje.
Glede invalidskega doma sem protiven, da ga mi delamo, ampak naj ga napravijo ustavni faktorji. Naj napravijo res dostojne spomenike in to vsaj v vsaki oblasti. Sirotam pa se naj da možnost brezplačne vožnje, da bodo mogle obiskati grobove svojih dragih.
Nato hoče tov. Pavlovič pojasnila glede postavke plač, kar mu pojasni predsednik. Tudi mu pojasni glede inv. doma, ker je legat kneza Mihajla, 14 milijonov, določen le v na* men na privatni inicijativi.
Nato je pojasnil tov. Lazarevič -detajle iz predpriprav za proslavo lOletnice. Končno odgovarja na očitke o nesložnih in nepodprtih nastopih v našem vprašanju, da je temu krivo, ker pri nas vsak nastopa samostojno za ono, kar njega tangira in to rodi slaba socijalna razmerja. Organizacija kaže res premalo skupnosti. Tudi na drugi strani se vidi sta* lišče, enim bi se dalo, drugim ne!
Tov. Štefe je opozarjal na stvarnost de* bate, ki je sedaj le o delu Sred. odbora, da pridejo potem druga vprašanja. Tov. Dimič predlaga, da bi delo pregledal le tročlanski odsek, kar pa se odkloni.
Delegat iz Sarajeva je obžaloval razlike med Srbijanci in prečani, ki se pojavljajo, kakor vidimo iz izjave poslanca, a to ne sme biti v udruženju. Z delom Središnega odbora se zadovoljuje. Kritizira stanje po redukcijah v Bosni, ki so pobrale kar 80 % in zaostanke invalidnin, ki so na ta način padle na partijo 55. Predlaga, da danes nastopimo v tem oziru. Zelo žalostno je stanje, ker se invalidi ne na* meščajo v službe po pravilniku, in stanje tra* fikantov, pri čemur navede primere.
Tov. Lazarevič pojasnjuje, kako se je
S.	O. boril glede vpoštevanja pravilnika za službe s kričečim primerom nekega invalida, ki je bil vržen iz mestne službe, spoden iz mestnega stanovanja in nazadnje ga je z otrokom vred še povozil in poškodoval tram* vaj. Za trafike niso našli drugega vpošteva* nja kot po periferijah.
Tov. Baltič iz Kragujevca je konstatira!, da se je moralo vsled večnega neutemelje* nega nezadovoljstva prenesti kongrese iz Beo* grada v druge kraje. Skleniti je treba, da sie izpodbije vse različne postranske organiza* cije. Glede denarja, votiranega za zadružni* štvo, je treba natančno računati, kateri za« drugi se daje in poskrbeti za sigurnost ter vračilo. Glede borbe z zadužbino moramo ču* vati čast organizacije in prevzeti borbo nase. Proslava lOletnice naj bo naša lastna mani* festacija, katero združimo z apelom na pra* vično rešitev inv. vprašanja. Na nobeno ofi* cijelno proslavo pa naj ne gremo, dokler ni pravično rešeno naše vprašanje.
Tov. Lazarevič odgovarja glede zadruž* nega fonda, ki se deli po pravilniku ministr* stva na sejah in pod uradno kontrolo. Kar pa se tiče kampanij, ki delajo ovire v delu udruženja, obžaluje, da nudijo mesto za take poskuse listi, ki nekaj predstavljajo v javno* sti. Primerja neki napad nanj- glede odsveto* vanja nakupa neke vile v kopališču radi ču* vanja imovine v korist invalidskih zgradb. Pri takih razmerah se ne da nič delati.
Delegat iz Čačka je nato izrazil popolno soglasje z delom1 Središnega odbora, čeprav so mu nekateri prejšnji dan polnili z različ* nimi očitki glavo in tov. Pavlovič iz beograd* ske oblasti je z ozirom na prihranke pri črpa* nju proračuna izražal isto in predlagal konec debate.
K temu pa se je oglasil naš delegat tov. Štefe, rekoč: Ne skladam se s predgovomi* koma, zato hočem biti nekoliko daljši. Ožji odbor omenja na koncu poročila, da se smatra dolžnim, da poda detajlneje pojasnilo o delu in da prevzame zanj vso odgovornost. To pa znači, da je treba iti v detajle. Najprej o or* ganizaciji. Smatram se za starega delavca v udruženju. V imenu onih, katere zastopam, iz* javljami, da se nismo mogli zlagati v načelnih točkah. Še vedno povdarjam, da bomo rešili naše vprašanje le s stvarnim delom. Najprej imejmo socijalno in poleg tega nacijonalno stališče. Kdor čita naš list in nas opazuje, vidi, da imamo programe, a ne samo za naš teritorij, temveč za celo državo. Nam ni vse* eno, ako gre invalidom v Hrvatski ali Črni gori slabo. Zato je treba organizaciji vstvariti
L I S^T E K.
Na grob sotrpinu.
(Predelano po tov. Pozniču.)
Iz pismov rajnkega tov. Jenka posnemam harmonijo, ki se mi je porodila v duši, ko sem napisal še pred njegovo smrtjo in prede* lal sledeče verze, zato mu jih poklanjam v pozdrav:
Človek sniva iz nižave k solncu vzbuditelju narave v višave
kjer ni gorja in krivic, viharja, kjer ni ločitve, solza in grobarja.
In nad solncem zvezd miljon
blešči se v večnem žaru rajske harmonije,
tja pluje bedni duh, do večnega vladarja.
Tostran mori živi jenski boj v neštetih srcih je bridkost zemljan zasniva si pokoj tam kjer je sreča, zdravje in mladost. Ako majski dan ljubavi nad, lepote ne razprši več mraka, moreče tugote želiš si v dneve idealnega stvarjenja v sfere bujnega hrepenenja.
Tebi ni sijalo solnce veselo, bolezni leka več bilo ni prazno, brez upov se Ti je zdelo ko trpljenje jemalo je noči.
Trpljenje a v grobu spanje prevara dušo, o spoznanje ki se roga nesrečniku v obraz za mladostne idealne sanje.
druge temelje. Poglejmo članstvo, kje jih dobimo onih 70.000, ko jih pa po nekod ni skoro nič. Po sporočilu predsednika obstoja v samem Beogradu več organizacij, ki so rak rana, katera lahko upropasti udruženje. (Ugo* vori.) To rano po naši krivdi moramo izlečiti in spraviti v tek našo organizacijo v najzad* njem kraju. Ne smemo omalovaževati ljudi, ki niso na pravem potu, ampak pridobiti zase tudi one, ki danes kolebajo okoli in nam ško* dijo. Danes nimamo in ne vidimo dovolj državnega interesa. Glejmo za bodočo gene# racijo, da vzgojimo branilce mej proti nepri* jateljem. (Pritrjevanje.)
Središna organizacija ni dovolj delala. To vidimo, ako vzamemo, da imamo plenum šele po 10 mesecih. Tega ne morem odobravati, ker ne soglaša s pravili in ne more biti res, da ne bi obstojal važni moment. Vzemimo samo vprašanje voženj in napad na udruže* nje. Pri takih vprašanjih je treba več glav. Mogoče jp bilo preprečiti način izdajanja voznih ugodnosti, ali izvojevati marsikaj v državni proračun. Vzemimo dalje revizijo in* validskega zakona. Vsi skupaj smo delali vedno, a Središni odbor je objavil kar svoj načrt. Naš občni zbor ga ni odobril. Za taka vprašanja je treba najmanj, da se vsaj skliče plenum. V pogledu revizije zakona stojimo na stališču, da se za enkrat in vseleji osvoji skupni načrt, ki naj velja. Dalje poglejmo vprašanje našega zadrugarstva. Mi stojimo na čistem invalidskem zadrugarstvu. Teoretično smo usvojili načrt zadružnih pravil, na plenumu, moral bi se realizirati, toda na kongresu je bil predložen čisto drug pravilnik, ki ga nismo odobravali in ga ne moremo po zakonskih predpisih pri nas vporabljati.
Glede zadružnih posojil stavljam vpra* šanje, ali so dotične zadruge sposobne garan* tirati? Samo odbor, v katerem je uradni za* stopnik, za mene ni zadosti. O zadužbini ne govorim, ker sem' že od početka pred leti po* vdarjal, da ne verujem v njen uspeh.
Z načinom izdajanja voznih ugodnosti je udruženje veliko zgubilo. Zakaj se ni nič storilo, ko smo pa pravočasno stavili zahteve kongresu? Za nas ni zadosti, da samo pripo* ročamo ministrstvu notranjih zadev, naj se hitro izdelujejo spiski, ampak treba je za staviti borbo, da bi dobili poprejšnje nazaj. Želim tudi, da zvem kaj o uspehu loterije. Sem za to, kakor je rekel tov. Pavlovič, da naj se iz razpoložljive svote 14 milijonov zgradi več invalidskih domov v notranjosti države.
Načelno smo proti temu, da izdaja de* name podpore Središni odbor. To naj; store krajevne organizacije, katerim naj stavi S. O. na razpolago dotične svote. Prosim, da se po* jasni, od kakih dohodkov je Središni odbor dajal podpore?
Kongres in proslava lOletnice naj se de# lita. Kongres naji se izvrši za Sebe v času, kakor zahtevajo pravila.
Kar se tiče blagajne in obračuna, izjav* Ijam, da takoj, danes ni mogoče dobiti na* tančnega vpogleda. Treba je pregledati in potem dati oceno. Zato naj se o tem danes ne glasuje, pač pa objavi, da ga preštudiramo in glasujemo na prihodnji plenarni seji.
'Na izvajanja tov. Štefeta je odgovoril predsedtaik tov. Lazarevič: Ni krivda S. O., ako so organizacije slabe, pač pa je to defekt naroda. Imamo odbore, ki prosijo le za poso* jila (kakor tudi danes), ker ne morejo živo* tariti od organizacije. Kako pa naj na primer mi živimo, ker ravno O. O. Ljubljana hi imel nič za nas. (Primerja naš obračun in prora* čun. Tov. Štefe ugovarja, ker smo izplačali vse procente od članskih markic.) Zadužbina ni dala nobenega vzroka za sklicanje današ* njega plenuma.
Načrte za zakon smo stavljali vsaki vladi, a malo uspeli. Večkrat pa smo vas pozvali, da oddaste svoje mnenje.
Za zadružništvo ni mogoče izenačiti pra* vil, ker imamo celo ministrstvo za izenače* nje zakonov, pa ni moglo izenačiti zakono* daj stva. Za prevzem zadužbine ne morem sam odgovarjati, pač pa za njeno vodstvo.
Glede voznih ugodnosti je res, da imajo škodo invalidi, ampak ni samo za kritizirati, temveč dati materijal, kako se da uspeti.
Podpore se dajejo revežem, ki pridejo k Sred. odboru. Kako naj jih drugače odpravi? Sredstva za podpore pa smo dobili od raznih dobro tvorcev.
Tov. Štefe ugovarja še enkrat, da se o obračunu in proračunu ne more takoj glaso* vati. Tudi pripominja, da se pri nas zadruž* ništvo na tem temelju ne da sprovesti. Glede voženj pa je treba skupno protestirati, da se spremeni rešitev.
Tov. Lazarevič povdarjia, da je smatrati finančno poslovanje lahko za pravilno, ako izkazuje, da so toliko manj potrošili, kot je bilo predvideno.
Delegat iz Dubrovnika predbaciva tov. Štefetu neiskrenost, na kar on energično od# go var j a in tov. Ilič pripominja, da more to govoriti le dotični, ki nič ne veruje.
Delegat iz moravske oblasti pohvali delo Sred. odbora in predlaga glasovanje.
Poročilo je bilo sprejeto z večino glasov, le tov. Štefe in Tomc sta bila proti sprejetju obračuna.
Sledilo je sprejetje proračuna, ki je od lanskega nekoliko zmanjšan. Po pojasnilu po* sameznih postavk je bil brez nadaljnega sprejet.
Obrazoval se je odsek za sestavo predlo* gov, ki se bodo predložili ministru socijalne politike, v katerega je bil izvoljen tudi tov. Štefe. Nato je bila nedeljska seja prekinjena na drugi dan s pozivom, da naj delegati sta* vij o eventualne predloge pismeno.
Naša delegata sta pripravila predloge glede voženj, podeljevanjia služb in revizije zakona, ki sta jih drugi dan predložila odseku, toda niso prišli v isti stilizaciji v resolucijo.
V ponedeljek 21. maj,a t. 1. je odsek izde* loval resolucijo, medtem pa so ostali pretre* sali razne predloge in vprašanja.
Delegat iz Osjcka je prosil posojilo za kiosk, ki je bilo odklonjeno, iz Skopi j a je protestiral proti načinu podeljevanja kantin in delitve posojil pri zadrugi. Glede zadruge je bil sklep, da udruženje prisili sklicanje iz* rednega občnega zbora na podlagi svojih akcij. Delegat iz Prištine je zahteval pomoč za zidavo kopališkega paviljona, za kar mora prej vložiti pismeno vlogo. Na zahtevo dele* gatov se je sklenilo, da Oblastni odbori pre* tresejo že objavljeni načrt inv. zakona Sre* dišnega odbora in stavijo svoje predloge in stilizacije. Na predlog predsednika je sklenje* no, da sprejmemo ponudbo internaoijonaine zveze iz Švice, da se bo vršil njen prihodnji kongres v Beogradu.
Tov. Dušan Ilič je prečital predloge v re* soluciji, ki je bila med tem izgotovljena.
R e s o 1 u c i j a.
1.	Delegati oblastnih invalidnih odborov iz 29 oblasti konštatirajo soglasno, da je ostalo invalidsko vprašanje še vedno nepra* vilno rešeno in da se nahajajo invalidi ter družine padlih v zelo težkem nevzdržnem stanju.
Na to vprašanje niso pristojni faktorji obračali dosti pažnje, zato se utrjuje z bo* lestjo, da se nahaja v tem oziru naša država na zadnjem mestu.
2.	Da bi se vojnim invalidom in družinam padlih res pomagalo, je potrebno, da se te* meljito spremeni sedanji reakcijonarni in ne* socijalni invalidski zakon, kateri daje nesreč* nim roditeljem padlih bojevnikov le po 40 di* narjev mesečne miloščine, a vojnim sirotam odvzema pomoč v dobi največje potrebe v pot življenja in čegar postopanje je tako komplicirano in neurejeno!, da čakajo invalidi po več let, dokler pridejo do sodnih rešitev za priznanje pripadkov. Delegati oblastnih odborov opozarjajo zadnjikrat pristojne fak* torje, da čim preje spremene sedanji invalid* ski zakon, drugače bodo vojni invalidi primo* rani smatrati, da pri onih, ki so pozvani, da rešijo pravično in pravilno invalidsko vpra* šanje, ni smisla in dobre volje, niti ljubezni napram otadžbini, ter bodo vojni invalidi za* htevali drugo pot za zaščito tega s krvjo za* služenega prava.
3.	Delegati Oblastnih invalidskih odborov konštatirajo in ugotavljajo, da se sedanji in* validski zakon čeprav ni dober, ne spoštuje in ne izvršuje Tako se vojnim invalidom ne daje povlaščenj za vožnjo če tudi je to z za* konom zasigurano. Vojni invalidi in člani dru* žin padlih se ne sprejemajo v državne in sa* moupravne službe čeprav jim je to z zako* nom prvenstveno zajamčeno, ampak se ravno nasprotno odpuščajo iz takih služb za to, da se daje mesta strankarskim agitatorjem, radi tega zahtevamo, da o tem vodijo pristojni državni in samoupravni organi strogo račune, od gospoda ministra socijalne politike pa za* htevamo, da te organe primora k spoštovanju zakona v tem smislu.
4.	Pozdravljamo akt gospoda ministra so* cijalne politike, ker je obrazoval več oddel* kov višjih invalidskih sodišč, toda opozarja* mo ga, da je to nezadostno in je treba pod* vzeti korake pri prvoinštančnih sodiščih, da se tam rešijo čimprej invalidski predmeti ka* ter ih je več desettisočev. Ravno tako zahte* varno od gospoda ministra socijalne politike, da ojača nadzor nad oblastmi, katere vrse^ izf plačilo 'invalidnin, posebno nad občinskim1 predsedniki in delovodjami, da se preprečiJ0 zlouporabe.
5.	Zahtevamo, da se vojnim invalidom m družinam padlih otvorijo takoj krediti iz tf' možne postavke 55, sedaj 65 ter se izplac dolžna invalidnina in sicer preko finanen uprave, ne pa preko občin.
6.	Zahtevamo, da se člen 305 finančnega zakona za leto 1928/29 takoj ukine in da se z bodočimi finančniimi zakoni ne uničujejo predpisi invalidskega zakona.
Najodločneje protestiramo, ker se je na popolnoma neopravičen način in na škodo najtežjih — slepih — naših tovarišev ukinil invalidski zavod v Zemunu, ta edino dobro urejena invalidska ustanova.
Ravno tako protestiramo proti ukinitvi Ortopedske delavnice v Trebinju. Z ukinitvi# jio teh zavodov nam je jasno, da pristojni fak# torji ne mislijo zadosti na bodočnost naše da# našnje otadžbine.
7.	Spustivši se v premotrenje pojavov nekakih invalidskih klubov, ki nimajo nobene zveze s Središnim1 odborom, obžalujejo dele# gati invalidskih oblastnih odborov nekoliko svojih nesrečnih tovarišev ker so zabredli in zgrešili pot samo za vstvaritev svojih oseb# nih pravic, a na škodo invalidske celote. Pri# stojnim oblastem in prijateljem invalidov se naznanja, da je edini legalni predstavnik voj# nih žrtev Središni odbor udruženja vojnih in# validov s svojimi oblastnimi odbori v državi in da so samo te inštitucije pripoznane po in# validskem zakonu.
8.	Delegati oblastnih invalidskih odborov so pretresli in pregledali delo svojega ožjega Središnega odbora ter so- istega enoglasno odobrili ter dali predsedniku Središnega od# bora polkovniku g. Lazareviču ter vsem čla# nom polno zaupanje.
9.	Delegati oblastnih invalidskih odborov so tretirali vprašanje zadužbine Dimitrija Milojeviča v zvezi z njegovim pisarenjem po listih ter so s prezirom obsodili nesramni po# skus Dimitrija Milojeviča ter njegovih po# močnikov, da se na ta način prikopljejo do zadužbine, ne da bi prej vrnili dolg invalid# skemu udruženju.
Istočasno obžalujejo delegati ker se je v prestolici našel dnevni list, kateri je objavljal take stvari na škodo interesov in ugleda voj« nih invalidov.
Prepričani v popolno pravično delo pred# sednika Središnega odbora polkovnika g. La# zareviča ter njegovih sodelavcev v ožjem Središnem odboru, pričakujejo delegati z mir# nostjo pravične sodne odločbe, a klevete in predbacivanja njemu in članom ožjega Sre# dišnega odbora smatrajo za napravljene vsem vojnim invalidom, za to1 s prezirljivostjo od# bijajo te gnusne in po načrtu učinjene na# pade na čast naših predstavnikov.
Delegati obžalujejo, ker so bili prejšnji predstavniki Sriedišnega odbora preslepljeni z lažnimi obetanji Dimitrija Milojeviča ter so sprejeli to zadužbino, katera ni poklonitev, ampak ustanova, katera je Milojeviču služila, da se oprosti svojih obvez ter na ta način napravi sebi dostojno življenje. Utrdivši ta fakt so pripravljeni delegati vrniti to zaduž# bino Dimitriju Milojeviču, kadar bo on vrnil vse tirjatve invalidskega udruženja napram njemu in njegovi zadužbini.
10.	Ožjemu Središnemu odboru se stavlja v dolžnost, da podvzame čimprej vse potreb# ne korake, da se zahteve te resolucije čimprej stvarno izvedejo in da se ta resolucija objavi kot velika zahvala upravi invalidskega fonda Sv. Djordje, katera se dostojno oddolžuje vojnim invalidom in siročadi, kakor vsem dru# gim ustanovam in osebam, katere pomagajo vojnim invalidom in družinam padlih.
To resolucijo so nesli skoro vsi delegati s predsednikom in tajnikom Središnega od# bora na čelu, ministru socijalne politike g. Čeda Radoviču, ki jih je sprejel v ministrstvih
Tov. Lazarevič je nagovoril g. ministrap da smo prišli skupno da pokažemo naše ne# odložljive zahteve. Dosti dolgo že čakamo in zato je naša celokupna zahteva po takojšnji reviziji zakona, sicer bomo morali podvzeti druge mere. Minister g. Čeda Radovič je pri# pomnil, da je čital že v listu naše zahteve in prizna, da so upravičene. Invalidsko vpraša# nje se smatra za rešeno, ali je vendar še ne# popolno rešeno.
Povdarjal je, da je kot minister v svojem resoru posvetil v prvi vrsti pažnjo invalidske# mu vprašanju. Da pridejo ljudje do svojih rešitev je obrazoval nove oddelke višjih in# validskih sodišč. Na ta način obstojajo v Beo# gradu že 4 oddelki, obrazuje se pa 5 oddelek, Pa tudi v Zagrebu in drugod je že po več oddelkov. Tudi potom ministra pravde je iz# Posloval, da bodo prvoinštančna sodišča do# oila nalog za nujno izvršitev. Na ta način bo, kak0r je primerjal dnevne izgotovitve pred# metov, po pričakovanji! rešeno vse v dobrem Pol letu.
, Tov. Lazarevič ga je opomnil, da ne za# oostujejo le rešitve temveč poboljšanje sta# nJa, kar zahteva nujno revizijo zakona.
Za to naj bi postavil posebno komisijo jZ o^ših in uradnih zastopnikov, da bi pre# olala še enkrat nedostatke zakona.
G. minister je obljubil, da se bo zanimal, toda položaj zahteva, da ne more v smeri po# boljšanja dajati nikakih obetanj.
Konštatirati mora, da je še vedno preveč invalidov in sicer so taki, ki bi ne spadali v njihove vrste. Tov. Lazarevič je odgovoril, da so nekateri, ki ne spadajo, a so drugi, ki bi spadali pa niso.
G. minister je izjavil, da je videl na svo# jem inšpekcijskem potovanju v Zagrebu za# res žalostno stanje nekaterih revežev, invali# dov, ki prebivajo v barakah na Ciglani in v zavodu pri Sv. Duhu. Našel bo možnosti, da temu kolikor mogoče odpomore.
Tudi je povedal, da je pospešil v mini# strstvu rešitev zaostalih prošenj, predvsem za podpore, katere je po razpoložljivih sredstvih v zadnjem času nakazal.
Za odkupnine je dovoljenega in rešenega že za okoli 4,400.000 Din, dočim razpolaga s kreditom- 5 milijonov. En delegat je ugovarjal, da so odkupnine premale. Nato so nekateri delegati prosili, naj bi se izplačevanje invalid# nin vpeljalo povsod potom! pošte in ne potom občin ker se vrše nepravilnosti.
S ponovnim apelom, da g. minister izvrši stavljeno resolucijo posebno pa sodne pre# vedbe in revizijo zakona, so delegati odšli.
Napotili so se še k finančnemu ministru ter ga prosili, da nujno o-tvori vse potrebne kredite.
Tako se je končalo delegatsko zborova# nje, o katerem pričakujemo sedaj rezultatov.
Izplačevanje zaostalih invalidnin.
V	tem vprašanju smo že veliko pojasnje# vali v našem listu, toda se kljub temu obra# čaj o tovariši in tovarišice na udruženje z raz# ličnimi vlogami in poizvedbami, za katere bi lahko dobili iz naših podatkov informacije. Za to opozarjamo, naj si vsak zapomni naše podatke v listu, da ne bodo hodila po nepo# trebnem1 vprašanja in različne urgence, na katere je treba odgovarjati in plačevati pošt# nino.
Zaostankov na invalidninah iz preteklih let je precej. Pri nas posegajo zaostanki do leta 1920 nazaj, v kolikor niso bili nekaterim že izplačani. Nastali so vsled tega, ker dotični niso dobili pravočasno rešitev, ali so bili ne# upravičeno reducirani, ali jim1 je začasna in# validnost potekla, ali pa so prejeli svoj čas premalo odmerjenega.
Že večkrat smo pojasnjevali, da se iz red# nega letnega budžeta, ki je določen le za te# koče mesečne prejemke ne more črpati gori omenjenih zaostankov iz prejšnjih let.
V	državnih budžetih, zadnjih let pa so bili določeni izredni krediti samo za zaostan# ke ali vedno premajhni za vsa izplačila. Kre# diti so bili na takozvani posebni partiji 55 dr# žavnega budžeta.
Po tej- partiji je dobilo računovodstvo otvor j eno gotovo svoto, iz katere je pokrilo nekaj zaostankov (za katere so bili pač že iz# dani sklepi dostavljeni računovodstvu).
Nakazilo se je izvršilo naenkrat v gotovi dobi v letu, potem zopet do prihodnjega bu# džeta ni bilo sredstev.
Vendar pa so invalidi in vdove kljub po# jasnilom celo leto popraševali kdaj bodo do# bili zaostanke? Po letošnjem proračunu je baš sedaj odprt posebni kredit samo za zaostanke.
Letos je tak kredit na partijah 63 in 65 državnega budžeta in ne kakor prej v partiji 55. Kakor smo informirani, je po partiji 63 otvoritev izvršena tako, da bo računovodstvo kmalu nakazalo vse zaostanke za čas od 1. jat nuarja 1920 do 1. maja 1923 in se nakazova# nje baš sedaj vrši. Ker bodo dobili vsi tisti, ki imajo za te zaostanke sodne rešitve, na# kazano, ni potreba vlagati vprašanj in urgenc.
Po partiji 65 pa kredit še ni otvorjen. Iz iste bodo gotovo angažirani v kolikor bo sredstev, zaostanki po 1. maju 1923 do sedaj. Istih je bilo precej že lani izplačanih. Za nje je potreba že izkazana generalnemu računo# vodstvu, baje bo pa izdan še prej pravilnik, preden bo došla otvoritev. To pojasnilo naj zadostuje, da ne bo nepotrebnih povpra# ševanj.
Politične beležke.
Velike demonstracije v Italiji in Jugosla: vi ji so se vršile te dni in se vrše, ko to piše# mo. V Italiji demonstrirajo proti Jugoslaviji, v Jugoslaviji proti Italiji. Fašisti imajo svoja zborovanja in na njih zahtevajo vojno z Ju# goslavijo, da zasedejo Dalmacijo in celo Ja# dransko morje. V Zadru so napadli našega konzula. Na Reki fašisti in karabinerji prete Sušaku. V Jugoslaviji pa je prebivalstvo raz# burila vest, da vlada predloži Narodni skup#
ščini nettunske konvencije, da se ratificirajo. Te konvencije so škodljivega značaja in nekaka kapitulacija Jugoslavije pred Italijo. Zato so se vršile protestne demonstracije v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Dubrovniku, Splitu, Šibeniku in drugih mestih, ki so bile zelo burne in je policija na mnogih mestih na# stopala celo z orožjem. Proti ratifikaciji net# tunskih konvencij je posebno prebivalstvo Dalmacije ogorčeno in so občinski sveti v Splitu in Šibeniku' sprejeli ostre resolucije.
Pred Pekingom. V Nekaj dneh bo pozor# nost sveta zopet koncentrirana na Kitajsko. V predelu južno od Pekinga in Ti-entsina se zbirajo glavne bojne sile obeh nasprotnih ta# borov, armade, ki prodirajo z juga v namenu, da udarijo na Peking in z zavzetjem državne prestolice zaključijo svoje podjetje. Ali v istem sektorju se zbirajo tudi bojne čete se# vernih armad, da poskusijo obrambo pogla# vitne postojanke mandžurske stranke, da ra# bimo ta izraz za označbo Čangtsolinovih pri# Stašev in vojske. Bitka pred Pekingom bo vse# kakor odločilna za nadaljni razvoj kitajske meščanske vojne.
Bombe kot pomaranče. Kakor se sliši, je v noči 27. maja policija na železniški postaji v Beogradu zaplenila dva tovorna vagona z vojnim materijalom iz Italije, ki je namenjen v Bolgarijo. Vagona sta bila deklarirana kot natovorjena z oranžami ter naslovljena na neko tvrdko v Sofiji. Policija je ugotovila, da v vagonu niso oranže, pač pa eksplozivi, predvsem bombe. Policija čuva o stvari taj# nost in neče dati podrobnih pojasnil.
Kaj si Italijani vse ne drznejo. Italijanski konzul v Splitu je izval neljub incident in ve? liko ogorčenje med prebivalstvom s tem, da je hotel v nekem splitskem kinu na lastno pest cenzurirati neki film. Radi tega posto# panja bo vložena interpelacija na zunanjega ministra.
Preganjanje slovenske duhovščine v Ita: liji. Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici poročajo, da so orožniki v preteklem tednu aretirali tamkajšnjega kaplana Stadlerja. Obdolžili so ga, da je v nedeljo 14. maja t. 1. pridigal v Bistrici v protiitalijanskem duhu. Vest o are# taci ji kaplana Stadlerja, ki je bil med prebi# valstvom zelo priljubljen in ki je bil splošno znan kot veren človek, je napravila velik vtis.
Protiitalijanske demostracije v Innss brucku. Proti fašistom se postavlja ves svet in to pač zato, ker fašisti vedno izzivajo. Po# vodo-m obletnice vstopa Italije v svetovno vojno je italijanski konzul v Innsbrucku raz# obesil italijansko zastavo. To je razburilo mladino in je demonstrirala. Ker Kobarid je pokazal vrednost italijanske armade in se ni# majo z ničemer bahati.	‘V
Amerika pošlje vojaštvo na Kitajsko. Ameriški poslanec v Pekingu je sporočil v Šanghaju nangkinškemu zunanjemu ministru, da bodo Zedinjene države odposlale na Ki# tajsko vojaštvo in se pridružile v Tientsinu drugim velesilam na obrambo svojih inter# esov.
Ženska volilna pravica v Angliji. Lordska zbornica je v drugem' čitanju odobrila zakon# ski načrt glede ženske volilne pravice.
Zakon o državljanstvu v načelu soglasno sprejet. Razprava v plenumu zakonodajnega odbora se je vršila glede zakona o državljan# stvu in je bil ta zakon sedaj; tudi že v spe# cialni debati soglasno sprejet.
V Grčiji se pripravljajo važni dogodki. Finančni minister Kafandris je s svojo ostav# ko izzval ministrsko krizo. Venizelos in nje# govi pristaši prihajajo zopet na površje. Ita# lija Venizelosa ni vesela. Venizelos prevzame vodstvo liberalne stranke.
Strašna bo bodoča vojna. V hamburški svobodni luki se je zrahljal pokrov na kotlu, v katerem je skrajno strupeni plin, ki so ga uporabljali Nemci v svetovni vojni, Ta plin je brezbarven in brez vonja, zato ni mogoče vedeti, kje zadene in kedaj. Tako je bilo tudi tukaj, ko je začel uhajati iz počenega po# krova v zrak in ljudem v pljuča. Nad 100 ljudi je zastrupil. Mnogo je smrtnih žrtev. Sprva so domnevali, da gre za svetilni plin, ker so ljudje kar padali po cestah. Nato so še le zasledili, kaj je pravi vzrok in se oborožili z maskami in jeli uničevati strupeni plin. Ta dogodek je zopet povedal svetu, da bo bo# doča vojna, vojna morija tako izza hrbta, ne# glede na sploh, starost in ali si vojak ali nisi. Kdor bo prvi in največ plina spustil, bo zrna# gal — ne glede na to, da bodo opustošene cele pokrajine.
Parlamentarne volitve v Nemčiji so se izvršile. Značilen je izid teh volitev. Poraz nemških nacionalcev in reakcionarcev je ve# lik. Levičarji so zelo napredovali. Centrum, nemška ljudska stranka in demokrati so ob# držali svoje pozicije. Socialistični in komu# nistični mandati so se pomnožili zelo. Odda#
nih je bilo 30,592.442 glasov. Socialni demos krati so dobili 9,111.438 glas. s 152 mandatoma (leta 1924. pa 131), nemški nacionalci 4,359.586 glasov s 73 mandati (103 so jih dobili 1. 1924.), centrum 3,705.040 s 61 mandatom (69 1. 1924.), nemška ljudska stranka 2,669.549 s 44 mandat ti (51 leta 1924.), komunisti 3,232.875 s 54 mam dati (45 leta 1924.), demokrati 1,492.889 s 25 mandati (32 leta 1924.), bavarska ljudska stranka 936.404 s 16 mandati (lO'' gospodar? ska stranka 1,391.133 s 23 (17), narodni socia? listi (Hitlerjevci) 806.746 12 mandatov, nem? ška kmečka stranka 480.617 z 8, kmečka zve? za 199.491 s 3, katoliška nacionalna kmečka stranka 480.978 z 2, saška kmečka zveza 127.733 z 2 mandatoma. Na vse oddane gla? sove odpade 489 mandatov.
Princ W indischgrät z, ki je bil zaprt radi ponarejanja denarja, je bil za binkoštne prazt nike pomiloščen. Če bi ne bil princ in ne po? narejal za politične cilje, bi se mu pomilosti? tev ne primerila.
Naše gibanje.
Legitimacije za vožnjo. Računovodstvo delegacije ministrstva financ, odsek za vo? jaške mirovine v Ljubljani v Šentpeterski vojašnici ima več izgotovljenih železniških legitimacij od invalidov, ki so jih naročili in jih je Direkcija drž. železnic dostavila. Do? tični naj pazijo, da legitimacije dvignejo. Ra? čunovodstvo jih ne bo razpošiljalo. Ako želi kdo izven Ljubljane, da mu udruženje dvigne legitimacijo, mora plačati poštnino in sicer naprej. (Navadna poštnina 1 Din, priporo? čeno pa 4 Din.) Nečlanom se potom udru? ženja ne razpošiljajo.
Naprava telefona. Tajništvo oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljub? Ijani je dobilo svoj telefon. Stranke v Ljubija? ni ali izven Ljubljane v nujnih slučajih naj kličejo telefonsko številko 3040. Posebno opo? zarjamo na to vse ljubljanske urade.
Jesenice. Kako vsestransko pri srcu je vojna žrtev javnosti, naj pokaže sledeča slika. Po invalidskem zakonu imajo vojni invalidi in vdove prednost pri podeljevanju tobačnih trafik, seveda le na papirju, v praksi pa se je prosilcem stavilo vse mogoče ovire.
Krajevni odbor Celje poživlja člane in članice, ki še niso dvignili članskih knjižic in sicer: Gradič Franc, Kalobje 16; Krempuš August, Liboje 72; Kopajner Anton, Verpete' 22; Rudolf Alojzij, Celje; Vodišek Anton, Trobno 19; Zavratnik Ivan, Konjski vrh 9; Čatar Franc, Šmarjeta 13. Mlinar Marija, Voj? nik 38; Lečnik Ivana, Sv. Lenart 56; Planinšek Marija, Arjavas 37; Rek Terezija, Gaberje 37; Turin Ana, Celje, Kapucinska ul.; Tepej Ana, Hudinja 19; riaj se nemudoma javijo v pisarni Krajevnega odbora UVI v Celju, da dvignejo svoje članske knjižice.
Tovariši nas zapuščajo. Dne 17. maja 1928 je umrl v bolnici v Celju tov. Ivan An? derluh. 60% invalid iz Šmarja pri Jelšah. Pod? legel je dolgi bolezni, tuberkulozi pljuč. Kljub težki bolezni je bil ustanovitelj tuk. udruženja ter večkratni predsednik; pri zadnjem obč? nem zboru pa je odložil mesto ker mu bole? zen ni dopuščala voditi predsedstvo, poleg njegovih važnih poslov, namreč bil je gerent okrajnega zastopa, župan trga Šmarje p. Jel? šah in predsednik krajevnega šolskega sveta.
Da je bil visoko čislan, je pokazala ude? ležba pri njegovem pogrebu v Šmarju dne 19. maja, pri katerem so bili zastopani tudi urad? niki vseh državnih in samoupravnih oblasti. OS odprtem grobu so se poslavljali od njega z iskrenimi govori: g. profesor Vreže, okraj? ni glavar, dr. Kastin, ter oblastna poslanca g. Krajnc in g. Turk. Vsi so naglašali njegove zasluge za tukajšnji okraj.
Društveno pravo v Sloveniji. Priporo? čarno našim organizacijam, da si po možno? sti nabavijo to knjigo, katero je izdelal dvor? ni svetnik g. Dr. Rudolf Andrejka v Ljubljani, Večna pot štev. 3. Knjiga obravnava zakono? dajstvo v društveni panogi, daje pojasnitve v vseh društvenih zadevali in akcijah, zato bo v marsičem lahko dobro služila tudi na? Šim organizacijam, ki jim ni ta ali ona stvar jasna. Knjiga se naroča direktno pri založni? ku in stane 50 Din.
Javna tombola. Celjska in druga javnost vseh stanov se že par let zelo zanima za vsa? koletno veliko javno tombolo Krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Celju, ki vsebuje poleg mnogoštevilnih lepih in dra? gocenih glavnih dobitkov, tudi na stotine raz? ličnih manjših zelo lepih dobitkov.
Tudi za letošnjo Veliko javno tombolo tega Krajevnega odbora, ki se bo vršila v če? trtek dne 7. junija t. 1. — v slučaju slabega vremena pa v nedeljo dne 10. junija t. 1. — vlada veliko zanimanje zlasti pa, ker bo le? tošnja tombola po vrednosti, in številu do* bitkov presegala vse dosedanje. Najmanjši
izmed teh dobitkov, ki jih bo nudila javnosti letošnja invalidska tombola, presega deset? kratno vrednost ene tombolske srečke.
Zato naj javnost, kakor druga leta, tudi letos pridno posega po tombolskih srečkah Krajevnega odbora Udruženja vojnih invali? dov, ako hoče biti deležna, lepih dobitkov.
Posamezna srečka stane samo 3 Din in se dobijo po vseh celjskih trafikah in pri raznašalcih.
Oglejte si izložbo glavnih dobitkov pri tvrdki J. Josek na Glavnem' trgu!
Čevlji po znižani ceni. Krajevni odbor ljubljanski je izposloval pri raznih tvrdkah v Ljubljani, da dobivajo vojni invalidi, vdove in sirote, ki so člani udruženja znaten popust pri nakupu obutve. Tako so dovolile i. s. tvrd? ka »Voika« v Ljubljani, Krekov trg štev 10 — 15% popusta, tvrdka »Bata« v Ljubljani, Pre? šernova ulica štev. 7 — 5% popusta in tvrd? ka »Peko« v Ljubljani, Breg štev. 20 — 5% popusta navadnih dnevnih cen. Kdor si želi nabaviti obuvala, naj se pred nakupom zglasi v pisarni Krajevnega odbora v Ljubljani, kjer se mu bo proti izkazilu s člansko knjižico iz? dala nakaznica za katerokoli zgoraj omenje? nih tvrdk in obenem tudi pojasnilo. Tudi člani drugih Krajevnih organizacij, če pridejo v Ljubljano, lahko dobe nakaznico. •
Ljudska samopomoč je posebno za vojne žrtve in druge revne stanove jako koristna naprava. Za zavarovanca se dobi takoj po njegovi smrti izplačana vsota 1000 Din, 2000 Din, 4000 Din ali 10.000 Din za kolikor se za? varuje? Enkratno vplačilo je malenkostno ob vpisu in se ravna po starosti od 17 Din do 86 Din. Zavarovanci so razdeljeni po starost? nih skupinah po 2000 ljudi. Kadar v dotični skupini kdo umrje, plačajo vsi ostali iz iste skupine po visokosti zavarovalnine ali po 25 par, 1 Din, 2 Din ali 5 Din? Nobenih drugih plačil ni. Iz pogojev se torej razvidi, kako ne? znatno žrtvovanje je potrebno za dosego lepe vsote po smrti, ki je posebno revnim slo? jem prav dobrodošla. Zastopstvo ima tov. Stanko Tomc tajnik oblastnega odbora udru? ženja invalidov v Ljubljani, Šentpeterska vo? jašnica, na katerega se lahko vsak obrne ust? meno ali pismeno.
Trafika se ima ustanoviti v Ljubljani VII, (Sp. Šiška) v Janševi ulici štev. 18. Vojni in? validi in vdove, ki so po invalidskem zakonu zaščiteni in ki na to trafiko reflektirajo, naj se tekom 8 dni zglasijo v pisarlni Krajevnega odbora UVI v Ljubljani.
Za kolodvorsko trafiko na Jesenicah se je že leta 1922 zavzemal vojni in železniški invalid Anton Nikolavčič. Kot bivšemu že? lezničarju, je pri izvrševanju službe v voj? nem ozemlju bomba odtrgala levico. Kot ta? kemu bi že prej direkcija drž. žel. v Zagrebu brez nadaljnega lahko podelila lokal na jese? niškem kolodvoru in za vsako drugo delo nesposobni vojni žrtvi bi bila eksistenca ko? likor toliko omogočena. Toda, to se ni zgo? dilo, pač pa je trafiko dobil dobro situiran železničar, neinvalid. Nikolavčič je borbo na? daljeval. Jeseniška podružnica je posredova? la v veliko slučajih, pri vseh oblasteh in in? štancah. Brez uspeha, trafiko je imela še ved? no nezaščitena oseba v posesti. Ko je bilo žel. ravnateljstvo v Ljubljani zopet postav? Ijeno, je kazalo, da je tam nekoliko več ume? vanja za socijalno zaščito vojnih žrtev. In res, po raznih križevih potih, se je Nikolav? čiču končno vendarle posrečilo, da mu je pred enim mesecem bila trafika podeljena, za ka? tero se je boril celih šest let.
Tovarišu Nikolavčiču je le čestitati na vstrajnosti, s katero se je boril za svoje pra? vice in končno — zmagal.
Druge novice.
Cene tujemu denarju. 100 avstrijskih ši? lingov 798 Din 10 p do 801 Din 10 p. 100 nem? ških mark 1358 Din 50 p do 1361 Din 50 p. 100 madžarskih pengov 991 Din 10 p do 994 Din 10 p. 100 italijanskih lir 298 Din 25 p do 300 Din 25 p. 100 francoskih frankov 222 Din 70 p do 224 Din 70 p. 100 čehoslovaških kron 167 Din 99 p do 168 Din 79 p. 1 ameriški dolar 56 Din 71 p do 56 Din 91 p.
Obsojeni vohun. Pred senatom košičkega sodišča je bil obsojen Matija Antoš, ki je tudi v Jugoslaviji in Rumuniji vohunil, zaradi zlo? čina vojaške izdaje na pet let prisilnega dela. Vohunsko službo je opravljal v korist mad? žarske. Zaradi istega zločina je bila obsojena pri isti razpravi tudi neka Terezija Milek na tri leta prisilnega dela.
Grozna rudarska katastrofa se je zgodila v Pensilvaniji v Ameriki. Zasula je rudnik eksplozija in pogrešajo okrog 150 rudarjev. 36 so jih že potegnili na dan mrtve. Sodijo, da je večina ponesrečencev umrlo vsled za? strupljenja. Ob vhodih v rov je čakala velika množica ljudi vso noč v nalivu na ponesre?
čenče. Ko so se zvedela imena ponesrečencev so se odigravali strašni prizori.
Protiverski boji v Rusiji. Sovjetska vlada vodi v zadnjem času boji proti cerkvi z naj? večjo ostrostjo. V guberniji Voroneš je bilo v zadnjem tednu zaprtih 40 cerkev radi pre? majhnega zanimanja prebivalstva. V Kostro? mi na Volgi je bila prirejena protiverska raz? stava, istočasno pa je bil otvor jen protiverski muzej.
Rudarska katastrofa na Španskem. V ka? menolomu pri Gijonu je bilo zasutih več delavcev. Dosedaj so potegnili iz ruševin 6 mrtvih.
V Ameriki divjajo viharji, ki ubijajo lju? di. Tako je vihar s točo uničih celo pokrajino v Teksasu. Štiri osebe so mrtve, približno 50 pa več ali manj težko ranjenih.
Beg iz Italije. Južnotirolski gorski vodi? telj Josef Piksner se je z dramatičnim begom v Avstrijo rešil kazni, s katero so mu grozile italijanske oblasti.
Fašistični denar. Uradni list v Rimu je objavil odlok, na podlagi katerega se je uvedel v Italii v spomin na obletnico vstopa Italije v Svetovno vojno 20?lirski srebrni kovani de? nar. Denar nosi rek: »Bolje je živeti en dan kakor lev, kot sto let kakor ovca!«
Sovjetska pomoč švedskim rudarjem. Ru? ska rudarska zveza je poslala stavkujočim švedskim rudarjem 16.000 rubljev. Dosedaj so prejeli švedski rudarji iz Rusije 26.000 rubljev.
Tifus v Rusiji. V raznih pokrajinah je izbruhnila nenavadna epidemija tifusa, ki se rapidno širi.
Potres v Peruju. Poroča se, da je silen potres popolnoma uničil kraj Jaen. Mnogo ljudi je ubitih, na stotine jih je brez strehe. Potresni sunki se nadaljujejo zlasti okoli me? sta Chachapoya.
Naraščanje rek v Avstriji. Zaradi ne? prestanega deževja v zadnjem času so reke na Gor. Avstrijskem in Štajerskem narastle in na nekaterih mestih tako ogrožajo želez? niško progo, da je bilo treba promet ome? jiti, deloma ga tudi ustaviti.
Drobtine.
Londonski sprevodniki omnibusov prodajo vsak dan povprečno štiri in pol milijona voznih listkov.
Morskih psov je toliko, da bi, ako bi vse polovili ter njih kože ustrojili, založili z istimi cel svet ter bi vsako drugačno usnje zgubilo na ceni.
Dandanes že izdelujejo jeklene obleke. Namreč jeklo vlečejo, da postane tanko kot svila in še finejše iz česar napravijo obleke.
Na Angleškem je trenotno 19,346.954 volilnih upravičencev, od teh je 8 in pol milijona žensk.
V	prejšnjih časih so se Angleži možili najraje o božičnem času, češ, da je to najsrečnejši ča's. Dandanes pa je največ porok sredi poletja, ko so počitnice in je ljudstvo na letoviščih.
Nobena država nima toliko detektivov kot Avstrija.
Zadnjih par let so pričeli v zapadnih državah z dirkami psov-hrtov Angleži imajo posebna dirkališča, kjer dirkajo psi za bežečim »zajcem«, kateri se premikajo mehaničnim potom. Vzdrževanje takih psov pa je draga zabava in 'sicer stane povprečno na leto 40 funtov, t. j. 11.000 dinarjev.
Fotografija ima beležiti zopet novo iznajdbo. Neki Anglež je namreč iznašel kamero s pomočjo katere je mogoče fotografiranje tudi skozi najgostejšo meglo.
V	angleški denarni »kovačnici« že od leta 1922. niso kovali nobenih penijev, kar znači, da jih je dosti v prometu in pa da je vse dražje ter se za en peni malo ali nič dobi.
Nekateri zdravniki trdijo, da je sladoled zdravilen in redilen.
Žemper iz gumija, je najnovejše v damskem športnem svetu.
Do danes se je žeriska vrinila že skoraj v vsak poklic. Nekdo je naštel, da je samo še 37 raznih poslov, kjer še ni ženske, da bi jih izvrševala. Med temi je tudi strojevodja.
V	Quebecu v Canadi so napravili guvernerju suknjič, katerega volno je imela ovca še isti dan na sebi. Ko so jo ostrigli je bila ura štiri zjutraj, nato spredli, tkali ter oddali krojaču, kateri je zvečer ob sedmih guvernerju izročil suknjič. Tudi rekord.
V	Citiju, to je središču Londona, je 46 cerkva z 68 duhovniki, kateri pa imajo samo trinajsttisoč duš za oskrbovati
Ravno tako kot moderna dama z zapada uporablja puder, da si beli svoj obraz, si ženske na otoku Fidži v svrho lepotičenja črnijo obraze, da se tem bolj svetijo.
Glicerin je danes tako udomačen ter v splošni uporabi, da se je cena istemu dvignila od 85 na 112 funtov za tono, t. j. od 23 na 30 tisoč dinarjev.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Zanjo odgovarja: France Štrukelj.