m 157. Stevilfca. Ljibljana, y gredo 12. jnlija 1905 XXXVIII. leto ^KjfciSr* i. ^^^^Hpflft ^^3bl^sj2 MrjiS^^M ^^^^^HeE^^^^^^^h ^^^^^^^^B ^^^^^^^h ^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^k ^^^^^^^^^I^^^^^^^^^^m ^^^^^^^^^h ^^^^^^^k ^^^^^^^^^^^^^^^^1 j^^^^^^^^V ^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^H ^^B^^^^^l b^^B^Shv ^^S^^P^^h »HP £d£ *a$ja v**k dan zvtćer, iiimii n«đeU« ta prasnik«, tor v«lja po po ili prijemu u avstro-Of rskft 6el«l« ia m Utt 16 K, il pol 1«U 1S K, u 6«trt leta 6 K 60 k, aaJ«n me*e« SKSOk. Za Ljubljane • poftuja^jen na dom aa ^ «4 X, s& pol leta lt K, za Setrt leta « K, aa «n mesM 2 K. Kdor bodi aam ponj, plaSa ia vm let« IX K, sa pol lota 11 K, aa Sotrt loU 6 K 60 h, aa aa meso« l K «0 h. — Za tuj« dožol« toliko ▼•£, koiikor n»5a pofitnina. — *• tjmroib* bre* istodobno rpošiljatre naro&iin« !»• [n« osin. — Za Otnanllft 10 pl*$H)t ođ petarostopnt petit-vnU po 11 h, 6o M IO oananilo tiaka enkrat, po 10 h, ft« •• dvakrat, in po 8 h, S« m tiska trikrat ali ve£krafr. — Dopiai *J •€ tsrol* frankerati — Bokopiri •• no vra&ajo. — Urodnlitvo ia uprtvnlilVO )« v Knaflovih vlieih lt. 5, li atoor aredniitro v I. nadatropja, aprarntitr« pa ▼ pritU^u. — Upravaifitra aaj — blagovoUj« poŠiljati naro&una, reklamaoOo, oinanila, t ]. admiBiatrattmo strart. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne fttevilks po IO h. „Narodna tlskarna" telefon št. 85. Maroko. Tekcrc roinoiih udno? je bilo evropsko politično obicrje prevlečeno s Crnim! strelonosntmi oblafei in neka] ćdi je bila atmosfera tako pre-n&sičena elektrike, da se je bilo vsak trenotek bati eksplozije. Nova vojna med Francijo in Nemčijo je bila ta-kerekoč pred ourmi in bati se je bilo splasne evropske katastrofe. V teh dnevib se je pokazalo, ksko velikanska nesreća za vao Ev-ropo je rusko japenaka vojna. Rusija \v danes vsied te vojne materijalno, politično in fiaancija-.no oslabljena. Nemski oesar je dobro vedeJ, zakaj je Rasijo vedno ia vedno ščuval proti Japonski. Potreboval je oslabljene Rusije, da zamore poskuaiti z uresničeajem svojib smelib načrtov m poskusii ]6 to z veliko drznoatjo, čim se je pokazalo, da bi se Rusija v sluSaiu kake evropska vojne le težkc ganils. Povod za to mu je dal Maroko. Ta afriška država leži poleg največje iranceske koloDije in spada valed tega v interesno sfero Francije. Tu je oesar Viljem zasadi! svoje krem-pije z namenom, da provzroči novo veliko vojno s Francijo. Kakor je bilo leta 1870. špansko vprašanje povod francosko-nemški vojni, tako naj bi zđsj maroško vprasanje dalo povod novi vojni. Trenutek za to ee je zdel oe-sarju Viljemu zelo ugoden. Francoska diplomacija je v zaanjib letih delo* vhla s Čudovita epretnoBtjo. Francija s& je sporazumeia z Angleško in se sprijaznila z Italije ; trezveza je postala precej iluzorna, Nemćija pa tuko izolirana, kakor ni bila še nik-lar. Z ozirom Ra rusko oelabijenje 96 je zdelo oesarju Viljemu najbolje, ela porabi aedanji trenotek da se rćši iz svoje osamljenosti in uresniči vsaj deloma svoje nacrte. Konflikt zaradi Maroka jt> bil aa lase pmločen na dan. Nemčija je ustvarila ta kotil kt z namenom, da provzroči vojno. Hotela je imeti vojno in akoro gotovo bi jo bila tuđi provirocila, da se ni v zadnjem trenutku ustraiila. Velika di-plomatična akcija, ki jo je Nemčija začela z rožljaujem sabelj, se je kon-čala a porazom NemČije. Kosfhkt med Franoijo in med Nemčijo je zdaj poravnan. Kdor pre bere besedilo porazumljenja spozna, da je NemČija odneb&la ravco v naj biatvenejai točki. Najprej ni hotela priznati dogovorov, ki jih je Franoija gklenila gflede Maroka z Angltško, zdaj pa jib je priznala. Kako da sa je Nemčija tako udala, kako da se je pustila tako blamirati? Vzrok je enostaven. Nem&ija je spoznala, d& ne smo začeti vojne, sioer bo tepena in uni&ena. Francozi BO uprizorili izvrsten coup, ko so žrtvovali ministra D^loaaseja. S tem )im je bilo omogočeno, da so ostali napram nemiki diplomaciji v defen-livi, ne da bi za laa odaehali od svojega staltšča. Nemčiji ni preoata* jalo drngega, kakor se vdati ali pa vojno začeti. To pa Nemčiji ni kazalo; hotela je, naj bi začela vojno Franoija, saj jo je zato napadala in izziviiia, a ker se to ni zgodilo, je morala vesela biti, da so ji ostala odptta mala vratoa. NemČija je žeiela vojno, ali sama je ni soaela začeti. Ko bi bila Fran-Qijo napađla, bi morala vated dro zveze Rusija priti Franciji na pomoć. Rusija ima še danes 600.000 mož aktivne armade v Evropi in to je mogo* čen faktor. S Francijo bi sa bila zdru-iiU tuđi Angleška, dočm bi Nemč^a taman iskala pomoči. Po trozvezi sta Avstrija in Italija dolžni pomagati Nemčiji le kadar je napade a, ne pa pa tuđi, kadar sama nap< ve vojno, in na zaupno diplomati5no vpraSanje se je na Dunaju in v Rima reklo, naj cesar Viljem nikar ne računa na pomoč, če sam laČne vojno. In tako ni nemŠkemu cesarju nič drugega preostalo, kakor da je moral ugrizniti v kislo jabolfco in pripoznati franeosko stalidče glede Maroka. Koneo konflikta zaradi Maroka je občuten poraz za Nemčijo, čeluđi je ta poraz draptran z različ-nimi cunjicami vljudnosti. ¥ojna na Daljnem Vitokn, Okupacija otoka Sahalina. O izkrcanja japonskih vojev na otoku S&halinu se uradno poroča: Japonski voji bo Kcrzakovek zasedli 8. t. m. zjutraj, ne da bi na-leteli na poaeben ođpor. Ruai bo za-puatili me sto in se um&knili na po zičije pri Solovjevki, 7 milj se-verno od Korzakovska, kjer so se pripravljali na nov ođpor. Toda za-siedujoči Japooci so tih pregnali in prisilili, da so se umaknili ? Via-diminovsko, 32 milj aeverno od KorzakovsUa. Japonoi so uplenili Stiri topove in veliko množino streljiva, ne da bi imeli kakih izgub. Podadmiral Kat »oka poroča, da sta 10 t. m. dve kriiarki z eno torpedovUo zapustili KorzakcvsK ter izkrcali vojaštvo pri n^seibini No* tero, ki sta jo ohstreljavali in končno j osvojili. SvetiJmk in vsa poslopja v ! nrsselbini so ostala nepoškodovana. t Ujeti so bili 4 Rusi. O izkrcBnju s&mem pa poroča podadmiral Kataoka; Naš© brodovje se je pojavilo v vodah otoka Sahalina 7. t. m. v jutro. Ko smo preiskali morje ob obrežju, ako ni morda zavarovano z minami, se je del našega brodovja s transportnim' isđiaroi prih^žft! rbrežju. Kombiniran cdđelek pcmcršča-kor, ki se je iikrcal, je zaaedei neko pozicijo, ki je bila ie v naprej v to določena. Kasneje je pomorščakj zamenila regularna vojska. Med tem je jel sovraloi for južno od Korzakov-s k a streljat; na naše ladje, ki bo bile zaposlene a tem, da so preisko-valo morje ob obrežju, ako ni sava-rovano z minami. Vkljub temu so ladje us ešno k^nč&ie svojo nalego, ne da bi tr-pelu kakšne škode. V jutro 8. t. m. smo ođposla?i 3 oklopnice in 2 tor-pedovki, da bi podpirale naše voje pri navalu na Kurzakovsk, & bo se prepričale, da je ta utrdba £b prešla v naše roke. Ko so torpedovke ob dveh po-poldne priplule v zaliv Šitoza, jih je jel sovražnik ljuto obstreljev&ti konSno pa so bili sovraini topovi le pripravljeni se umakniti. Prevoz ruskih ujetnikov v domovino. Iz Londona poročajo: Ruska vlada je najela 15 velikih nemških parnikov za prevoz ruskih ujetnikov na Japonskem v domovino. Več teh pfrrnikov je že preje prevažalo premog za Rožeetvenekega. Ladje so najete za 12 meaecev. Ne ve se, ali nameravata Rusija in Ja-ponska svoje ujetnike zamenjati, ali ja jeponska vlada prosila, da bi se reši'a, teikega bremena vedeo nara-ščajočega števlla ujetnikov. V Londonu smatrajo prevoz ujetnikov za dokaz, da sta se vladi ie dogovorili o splošnih mirovnih pogojih. Ruski mirovni pooblaščenci. Poieg grofa Muravieva in ba-rona Rose na bodo Rusijo zastopali na mirovni konferenci tile delegati: profesor drlavnega prava in vseuČi-lišča v Odesi Martu s kot pravni koniulent, P o k a t i 1 o v, strokovnjak za] vzbodnoazijske itdeve; Sipov, izvedenee v finančni stroki, Jermo-lov, vojaški agent in Rusin, za-stopnik vojne mornarice. Mirovna pogajanja. Po poročilih ii New Yorka je za kraj mirovne koeferenoe določen Portsmouth, a vkljub temu bo to posvetotaDJe nosilo oficijalno ime »konference v Washingtonu«. Kon-ferenca se bo vršila v upravni palači vladne ladjedelnice, ki leži na ne* kem otoku Japonski delegati dospo v New York 28. t. m., ruski pa začetkoma a v gust a. Premirje ? »Times« poročajo iz Pttrcgrada: Kakor zatrjujeko dobro poučeni viri, se je Rusija vkljub urađnim ie-mentijem miniatrstva zunanjih zadev obrnila na japonsko vlado s ponudbo, da bi se skienilo premirje in se je za ta slučaj zavezala, da bo tak oj ustavila svoje vojaške transporte na Daljni Vztok. Iz Tekija še ni došel odgovor na to ponudbo. Linevič v ofenzivi? Kakor se poroča »Central New-su« ix Moja in Tok i ja, utrjuje general Linevič silno svoje pozicije pri Kirinu. Tuđi okrog CanČuna se grada močni fori in druge obrambne utrdbe. Po poročilih japonskih vohunov se general Lineti i pripravlja, da s t o p i 2 avgusta v ofenzivo na ćeli crti proti japon-b ki armftdi. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 11. julija. K o-ssuth je sklioal izvrševalni odbor združene levioe za petek k seji, da se posvetujejo o na-dsljevanju pasivne resi-s t e n c e. — S-kcijski ncčeiuik v LISTEK Narodna imena. V dubrovniški „Crveni Hrvatski" je N. Z. Bjeloučić pod zgorajšnjim naslovom priobčil v podliatku kratko raz-pravico o narodnih imenib. 0 tem za nas Slovence tako važnem vprasanju ho-čemo tuđi mi izpregovoriti par besedi. Narodna imena so znak narodne zavesti. Kdor nosi narodno ime, «e apominja nehote, da je del svojega naroda, na katerega ga veže njegovo ime. Če bi bila narodna imena razširjena v velikem obsegu, pripomogla nam bi veliko k obrambi naše narodne individualnosti. Kakor ima narodna vera, to je vera, kjer so običaji in vse njene ceremonije v narodnem jeziku, na narod mogočen vpliv in trdnejše ukrepi vero v narodovem srcu, tako bi narodna imena brez dvojbe mnogo pripomogla k narodni samozavesti. Narodna vera je sicer naša stvar, toda v ti stvari nam hočejo odio če vati veČkrat — recimo vselej! — ljudje, ki se najhujši nasprotniki vsakega narod-nega verskega gibanja in ki vidijo v narodni veri peklensko nevarnost za naše daše. V narodni veri nam torej ne puste odio Če vati in smo na milost in nemilost izročeni našim dusnim vodi- teljem, ki po svoji providnosti skrbe, j da se kaka nesreča ne zgodi — v J njihovih dalekosežnih stremijenjih. ; V izbiranja imen pa imamo povaem . prosto voljo in proste roke. 1 Ako pogledamo v zgodovino naših castitih pradedov, ki so bili še pogani, vidimo tam sama narodna slovenska imena, ki morajo veakemu zavednemu Slovencu ugajati, saj bo tako blago-glasna, tako domača, tako presreno lepa. Katoliška cerkev je s svojo rimsko vero tadi v krstna imena uvedla Čisto rimski značaj in ker je to delala z znanim terorizmom, se ji je skozinskoz posrećilo, tako da danđanes ne dobiš zlepa slovenskih narodnih krstnih imen med Slovenci. Pri nas se dajo najraz-ličnejša taj a krstna imena novorojeneem in če bolj po latinsko ali nemško zveni, toliko lepše je. Imena Valter, Herman, Heribert, Engelbert itd. so pri nas v silni časti in vsa slava tistemu, ki nosi eno teh imen, kajti to so imena Nem-cev in z nemškimi imen i se Slovenec mora ponašati! Kako se v redovih ali sploh Um, kjer odloČujejo cerkveni dostojanstvenik! v dajanju imen, intenzivno pazi, da se podeli novokršfcencu ali noroimenovancu ime kakega italijanakega ali nemškega gvetnika, bo jasno VBakemu, če pregleda le enkrat kak šematizem kakega reda ali kongregacije ali drugih enako potrebnih in važnih stanov. Ražen itali-janskih in nemških imen najdeš tam hebrejska, Židovska, grška, turska, , arabska imena, eaino slovanskih ne j dobiš nikjer, ker se cerkev teh strogo izogiba, ker so cerkveni dostojanstvenik i, čeprav izšli iz slovanske krvi, vse preje nego Slovani. Kdor izmed nas pa ima zavest — in upamo, da je teh vendar le Še nekaj! — da je Slovenec in Slovan, nadeval bo svojim otrokom pristna narodna imena. Dolžnost naše duhovšČine, ako jo v istini preveva narodni duh, pa naj bo, da priporoča ta imena svojim ver-nikoni, saj ima ravno ona najlepŠo pri-loinost za to. S tem bodo naši dušni pastirji pokazali, da so pravi narodni duhovniki, ki jim je mar za obstoj nji-bovega rodu. A kaj se dogaja tuintam? Spozabil se je kak Slovenec in odločil svojemu novorojencu slovensko ime. Duhovnik pa otroka ni hotel krstiti, češ, da ima in da koče imeti otrok pogansko ime, drugič pa tuđi, da ne bo imel priproinjika v nebesih. Oboje je prazen in ničev izgovor. Prvi svetniki tuđi nišo imeli nobenega za-šČitnika na onem svetu, ki bi bil istega imena in so imeli poganska imena. Da, imeli se ćelo imena poganskih bogov kakor Januarij, Dionizij itd., pa so vkljub temu tako vzorno Živeli, da jih je cerkev proglasila svetnikom. In zakaj bi se ne moglo zgoditi, da bodo tuđi tišti otroci, ki bi imeli slovanska imena, se toliko v popolnosti povspeli, da po-stanejo svetniki? Zato je treba vendar le samo toliko tisoČakov, da se progla-sujoče kardinale napase in kadar pri-demo Slovenci do tolikega blagostanja, da spravimo primerno število tisočakov skupaj, bodemo imeli svoje svetnike, ki zdaj še kot navadni mrtveci čakajo odrešenja. Imamo pa Še drug vzrok, da pri-poroČatno, naj se nadevajo novorojen-cem narodna imena. Ta vzrok je zgolj praktičen. Pri nas je zlasti na kmetib toliko Janezov, toliko Francetov, toliko Marij, toliko Franc, da nastajajo mnogokrat prave zmešnjave in da je osebe istega imena in istega priimka treba označerati še b posebnim pri-devkom. V velikih vaseh je pri nas po deset očetov, ki jih kličejo Ie z la&fc' nim imenom in ki priČaksjejo sinov. Sin se rodi in po starodavni šegi mora imeti oČetovo ime. Ti sinovi do rast ej o, se poienijo in imajo več sinov. Eden izmed teh sinov se mora imenovati po očetn in poslediea tega je, da imamo v enem kraju po več Jorjevega Jurja Jurjev itd. Naj imajo ti ljudje Še enak priimek, kar ni prav niČ nenavadnega, nastanejo imedenosti, ki jih slasti kake razprave obČutijo. Temu se pa odpomore • s krščenjem otrok na narodna imena in stvar bo kmalu rešena brez vsakega truda. Res, da ie najdemo po nekod narodna imena, a teh je tako malo, da v c cio ti ne zaleiejo nič. Vsi Slovenci moramo rabiti imena kakor: Dobrorad, Predrag, Nenad, Svarog, Sava, Sveto-vit, Rastko, Leposlav, Batog, Branimir, Spitignev, Crtomir, Vsevlad, Tugomer, Živa, Zora, Zorislava, Bogomila, Nada, Jasna, Groidana, Deva, Vera, Slava, Zlatka, Vesna, Zvezda itd. Ako imajo Nemci in drugi narodi svoja narodna imena in se ponašajo i. njimi, ki so, mimogrede omenjeno, veČkrat uprav neblagoglasna, upravičeni smo Slovenci, rabiti naša lepa, milozveneča narodna imena, ker se kale v njih narodni ko* lorit in ker so nazadnja tuđi praktična. S tea spoštujemo svoj narod, cenimo svojo narodno individualnost in kažemo, da smo zrel narod, ki si je ivost svojega obstoja in ki hoče kot tak obito-jati trdno, ne ukloneČ se nobeni uh, naj priđe, v kakrŠni meri hoČe ia od-koder hoČe. Dičimo se torej s svojinu imeni iu »poštovanje bodemo uiiveli pri tujcih, ki bodo uvideli, da se zavedamo tega, kar moramo biti: krepka v«ja mogoČnega slovanskega debla, kateremo se nekdaj po prestanih hudih bojili od-pre srečna prihodnjost. akupnem finanfinem nainistrstvu pl. Thallociv ima baje obzirno p o • oblast ilo, da stopi ▼ dotiko i voditelji koalicije, đa se đo-lene no* temelj za mirovna pogajanja. — Baron Fejer-v a r y se je napram nekomu dopisniku sleđeče iipovedal: »Zakaj me napadaio, ko mora vendar ćelo ale-peo videti, da ne mislim na nasil-fltva. Izvršajem le nalogo, ki mi jo }e poveril kralj. Napadi pa bi me nifi ne brigsli, ako bi le ne dvomili nad mojo ljubeznijo do domovine. Truden Bern in star. Moja edina želja je, zapustiti čimpreje to m e a t o.« Za samostojno carino na Ogrskem. Budimpedta, 11. julija. Trgovinska in obrtna zbornica je i veliko većino sprejela pređlcg, 8 katerim zahteva samostojno e a r i n o. Bolgarija kraljestvo. Dunaj, 11. julija. V tu kaj š njih diplomatifinih krogih ztgotavijajo, da jim ni ničesar znanega glede vesti, da se Bolgarija proglasi dne 2. avgusta za kraljestvo. Upori in punti na Ruskem, Bukarešta, 11. julija. Ministra k i predsednik je sprejel bivšega poveljnika upornikov »Potemkina«, mornar)a Matusčenka, ki je ta-koj po sprejemu odpotoval v Ž e n e v o. Matuščenko je povedal, đa je bilo na »Potemkinu« 24 čaBt-nikov. Prvi je padei poveljnik artiljerije, nato pa poveljnik ladje Goliko, ki so ga izvlekli iz neke kabine, ka mor se je skril ter obupno ječal. Zdravnik se je sam zabođel ter vrhu-tega izpii še strup. Trije častniki so skočili v mor je, o a talim se ni niče-sar zgodilo, temuč so jih v Olesi pustili na suho. Konstanoa, 11. julija. Iz »Potemkina« so vodo izpuoapali. Od prtino je pustil pomotoma neki mornar nove p sadke. Petrograd, 11. julija. Nad uporne pešce v L i b a v i, ki so pomor ili 12 Častnikov, je prišel ćeli polk kozakov; kozakov je padlo 30, preden so premagali puntarje. — S e -bastopolsko brodovje se za čest mesecev raspusti. Var šava, 11. julija. V Var-šavi je prestopilo 1500 oseb od pra-voslavja h katolicizmu. Policija noŽe tak im ljudem izročiti potnih Hstov. Iz francoske zbornice. Pariz, 11. |ulija. Zbornica je dognala generalno debato o sava* rovanju delavcev za starost. Sklenila je, da je zadeva u a j n a ter vsled tega takoj prest j-pila k podrobni razpravi. — Senat pa je sprejel predlogo o p o m i • loSčenju skoraj enoglasno. Odpad Norveške. London, 11. julija. V Stok-bolmu je podpiaalo 174 pisateljev, umetnikov in zdravnikov poziv na državni ibor, naj glede raa-merja med Svedeko in Norveiko rai-sodi tako, daše ohranimirna Skandinavskom polotoku in prijateljsko razmerje med obema državama. — Ako se danaki prestolonailednik Karei odlofti za ponujano ma norveško krono, priđe v Šredsko in Norveško angleški vpliv; žena danskega prestolonaslednika je nam-reč hfii angleškega kralja, a Žena šveđskega prestolonaslednika je ne-čakinja kralja Bdvarđa. Novo angleško nasil stvo zo-per Irce. London, 11. julija. Ministrski predsednik Balfour je naznanil v zbornici, da bo v najkrajdem času predtagal novo razdelitev v volilna okrožja, tako, da bona vsakih 65.000prebi-valoev prišelpo en poslane o. Na ta način pridobi Aoglija 17 poslancev, samo London a predmestji dobi 11 poslancev veČ, dofiim izgubi Irska 22 poslancev. Dopisi. Iz Gorij. Trdno smo mislili, đa bodo naši klerikaloi sakrili veliko sramoto, kojo so napravili gorjanski obdini, vendar, kakor racvidimo is »Slovenčevega« dopisa z dne 28 jun., so napravili iz blamaže zasluge. Kdo bi si mislil, da se bo drugaČe vse časti vređna gorjanska jerbovina tako daleč izpozabila, da bo praznovala petletnico prepada svojega lastaega društva in kdo bi verjel, da bodo ćelo tujce povabili občudovat njih sramoto! Toda temu se ni treba Suditi, to je nekaj čisto naravnega, kar se da takoj raztolmačiti, če pogledamo nekoliko v zgodovino gorjan-skih blamaž. Takih sremot smo že mnogo doživeli, navajarn samo dve: Pred 5 leti smo izgubili naše do-mače »gorjansko bralno društvo«, nato se nam je usililo domaćinom popolnoma tuje društvo »katol. is obraževalno društvo«. Draojo sramoto tej enako je pa zakrivil Tinček, nek-d»nji gorjanski kaplan, ki je o Veliki noči ob slovesnem sprevodu izročil krasno zastavo gorjanskih fantov, ponos Gori), tujemu fantalinu iz Marijine družbe. In če se Gorj&nci še do danes niste zsvedli svoje Časti, zavedite se je vsaj danes vzpričo tolike sramoto! Ne trpite, da bi se e vami deialo, kot dela svinja z meti om, ne pustite se teptati od tujčeve pete! Ali ni to devolj hudo, da v?m leta in leta izvažajo iz Gorij težto zaslužene krajoarje k škefa, v R na in v najrazličnejše nemške klerikalne zavode, *ii vam ni dovolj, da vas tako pont umiiujejo, da 8?mi sfcrastno pritrjujete zatiralcem svoje prestoati, sesalcem svojega mošnjiČka in ali vas tuđi to nič ne racburi, da vam tako velik skandal, tako neizbrisljivo blamažo krntijo z* — veliki praznik Gorjancev?! Kako se je že prarno-va! ta veliki dan? Vršil se j^ 25 junija. Že zjutraj so se postavljali fantje v krasni kmeČki obleki, km&lu nato so završela i dekleta v i pih narodnib kril;n, vendar bo se vdi liekam kfslo držali, kajti vrenae se je silno kremžilo. Ob 9 uri lajašejo fantje konje, vierno 3 snboj zaBtave in hajdi v Spođnia Qorje sloveino ■prejemat goste. Teh fe priilo kakih 5 dueato*, med njimi aeveda okolt 20 ljubljanskih aigarari«. In aa te oigararioe in še par drugih poklari-kaljenih Slovenoev tak aprejem! Ali vas ni sram? Ko ao tujoi-gostje bo teli pri g. V. Janu nekoliko počiti ter se oddahniti od trudapolne boje, se aasliši glas oerkvenikov: Hitro! V Setrt ure moramo biti v Gorjah pri mali. Na eni atrani jih tako alo-vesno sprejemate, na drugi ae jim niti odpočiti ne puatite! Na potu v Zgornje Gorje, stresaj pod »Z&drugo«, jih sprejmo gorjanska dekleta, ki ao pa bila to pot brez kolajn. Pri spre-jemu imo d.iiveii ginljiv priior: majbna pun ion, šolarica, pozdravi »mile« goste v imenu gorjanskih deklei Dekleta 80 se ježila, kdo jim je to sramoto napravi!, da nastavi malo dekletce kot zastopnioo gorjan-ske krasote in zgovornosti, kakor da bi bile same! kar bo šalo zapustile, Že vse pozabile. Toda tišti, ki jim ja to »narihtala«, to je starejša učiteljica, ne bodo za dolgo zamorile. Par roženveneev jim bo kdaj naročila kod iz Ntmškega prav po-ceni, prav lepe in strašno blagoslov Ijene samo za 2 ali 3 krone, pa bo vse pozabljeno. Nato jo mahnejo v cerkev, kjer je vse pobožno molilo za duše umrlih Članov. Po maši jo pa udarijo k hiŠi pisatelja Tonejoa-S»mostalo. G. nadučitelj iz oant Vida, Janko Žirovnik, mu je tam govoril lep posmrtni govor, ki je segal ljudem kar v srca. In gioieno ljudstvo, posebno Btarejši, ki so zibali 1. 1880. se porodivšo gorjansko čitalnioo, so se z Žalostjo spominjali njene mladosti, ko sta ji Tonejeo in Žirovnik pela mladostne pesmi, ko sta ji, vodeč jo na svo-bodna pota življenja, prorokovala boljšo bodočnost Ia danes! Leni klerikalni duh je objel čitalnico in klerikalna zanikrnost se je naselila v njej. Da bi rajni Tonejec še Čutil, da bi zvedel, kaj se je z njegovim upom — našo čitalnico — zgodilo, bi se v grobu obrnil. Tuđi g. Janku Žirovniku je bilo očividno hudo pri srcu. Popoldne je že izginil iz Gurij ter se pudal na bolj svobodni Bled. Kako so pri banketu napivali, ko je govornik za govornikom povzdignil 8 70) vrček ter dejal: napijem temu, pristavi! par plesnjivih fraz, to si prihranimo za enkrat. Popoldne je bila igra: »Divji loveo« na farovškem gnojišću v sredi med stranišči in hlevi. Pravijo, da bi menda že igrali, pa da nišo imeli korajŽe, ker so bili »gospođje« zraven in ker baje pridejo v igri take stvari, ki so se včasih v Gorjab le ponoči vršile, pa da so se že zđaj popolnoma pozabiie po pri-zadevanju naše duhovščine. Da ni iz gnojiš&a preveč smrdelo, nam je prav dobro došla ploha, ki je dva krat pregnala gleđaloe v farovško šupo. Med igro je nastopil neki ro-kodeiec, a kaj, po goverjenju bo ga Bodih, da je najbrže prismuknjen, ki nam je pripovedoval, da etno v Gor-j>» h doma samo eno uro od bleške Matere božje, da smo zelo pobožni in še drugo, nadalje novost, da je Mati božja slovenska kraljica in kako težko je nositi njeno zastavo in kolajno. Takim budalostim sicer ne pripisujemo take valnosti, da bi zaslužilo biti omenjene, vendar smo jih omenili, ker kažejo značaj takih kie-nfealn h pr&znikov. Na programu je bilo, da bo slovesoi odhod tujcev pri gosp Vincencu Janu, toda samo na programu, kajti klerikaloi so vse prainovali pri novi gostilni »Kun-stelj«. Ravno taka te je zgodila z g. V. Crnetom, ki je tuđi pričakoval obilne udeležbe opoldne, pa so jih klerikaloi raje razpoaadili po Marijni dvorani in čitalnici. aamo da ima kdo drugi ikodo. Radovedni amo, koliko odatotkov bo g. Kungtelj đa-roval iz velikanakega dobička ia bralno društvo, ki je ta dan napravilo ogromen fiaiko. Lahko bi še marBikaj obrazložili, pa smo Bi jih nekaj prihranili, ker ča kamo, da nas »Slovenee« sa to vljodnost poprosi. Dnevne vesti V Ljubljani, 12. julija. — Občinski swet ima v pe- tek dne 14. julija ob 6. uri zveSer iiredno sejo. Na dnevnem redu so naznsnila pređsedništva in pcročila o prošnji mestne občine ljubljaaske za podelitev privolila do Btanovanja in uporabe za vse prostore nove hiše Pohlovkine ustanove v Gradaških uli«ah; o zadevi uličnih napisov; o županovem dopiBU v zadevi pritrditve nekaterim določbam pravil v Ljubljani snujoČega se narodnega srečkal-nega društva »Nada«; o prošnji Tre ovih dedtčev za izbris služnosti do kopanja ilovice na parceli štev. 264. kat. občine Spodnja Siska; o nasvetih mestnega magistrata v zadevi izpo-slovanja prednosti vodarine pred dru-gimi vknjiženimi terjatvami; o vpra-šanju tovarnika Maksa Samasae, ali bi ma prodala mestna občina del svojega posestva, pare. št. 19/1, na ljubljanskem Gradu; o prošnji »Avstro-ogrskega pomožnega društva v No-rimberku« za podporo; o Fran B r e-o e 1 n i k o v i poeudbi za odkup mestne parcele štev. 250/2 kat. obč. Trnovsko predmestje; o iupanovem dopisu v zadevi izdaje spominske knjige o razvoju meata po potresu leta 1905; o ur&vnavi prostora na Marijin em trgu z ozirom na Prešer-nov spomenik; o županovem dopisu v zadevi državnega priBpevka za regulacijo Rožnih ulic; o mestnega magistrata dopisu v zadevi odstranitve zdravstvenih nedostatkov pri strani-ščih meetne nemške dekliške ljudske sole; o mestnega magistrata nasvetih glede naprave nekaj novih peči, ventilacije in fraocoskih klopi na prvi mestni deški ljudski šol>; o ugovoru dr. Maksa Piroa proti nekaterim točka m magistratnega stavbnega dovo-lila za njegovo hišo na voglu Sod-nijakih in Gigaletovih ulic; o regulaciji S?. Petra prednaestja II. del; o uravnavi poseatnih in nivelakth raz-mer ob levi strani Dunajske ceste med Marije Terezi je cesto in južno-Železnično progo; o reviziji reoeptov, ordinovanih ubožoem v letu 1904; o I nakupu 1000 izvođov brošurioe »V boj proti alkoholni kugi« za razdelitev med šolsko mladino; o prošnji nad zorovalne dame na cesarja Franca Jožefa I. mestni višji dekliški soli, Marije Wessnerjeve za prispevek k njenemu potovanju v uČne namene; o nasvetih karatorija v zadevi pre- uređbe in iipopolnitve eestr|a Franci JoŽefa I mestne višje d-k'iSVe &oU in o potrebi najetja novih prostoro? ia to solo; o prošnji Ivane Wie»m§yer. Vodopivčeve glede odstopa sveta pred njeno hišo št. 14 v Đohoričevih uli. cah; o podelitvi razpisane službe pr vega mestnega komisarjt; o prošnji vdove Katarine Subrove sa priznanje pokojnine in o prošnji nekega mestnega uslužbeĐca za šesttedenski dopust; o županovem naavetu glede uravnave usluŽbenih prejemkov nad-zorovalni dami na višji dekliški soli; o učitelja Alberta Siča prošnji za podelitev prefesorskega naslova; o istega učitelja prošnji za sviŠanje njegovih službenih prejemkov. — Nemška briga za Ljubijano. V graških listih daje neki »vneti« ljubljanski nemški mesčan pri vsaki priliki in nepriliki obdin-skemu svetu svoje »dobre svete«. Tako se v današnji »TageBpoŠti« oglasa v dveii dopiBih. V prvern svari, naj se ne posekajo določeue smreke v tivolskem gozdu čež, da se že it&k brecmiselno devaetirap gozdi v ljubljanski okolici, kakor n. pr. na Rožniku Zlobnemu dopisniku gotovo ni neznano, da so se smreka na Rožniku po postavi morale poae-kati, ker se je bit v njih z&redil lu-badar. Istotako je sklenil občinski svet, da se v tivolskem gozdu naj poseka kakih 200 smrek, ker ne ra-stejo več, pač pa so začele že de-loma gniti v korecinah ter so vsUd tega k&j sprejemljive za lubadarjevo zalego; tuđi vihar jih Uhko podere ter poškodujejejo pri tem še drugo đrevje. Zt novo nasajmje pa me«tn?i občina na svoji zemlji gotovo vestno skrbi. — V drugem dopisu skrbi »vnetega meščana«, od kod bo vrela mestna občina denar za najlepše stavbišče, kjer stoji sedaj vojaško oskrbovališče. Pa so res vntti in skrbni za blagor mestne občine naši nemški someščani, ki bi najrajši videli, da bi omenjeno stavbtš^e, nad 2 ha, dobila nemška stavbna družba. — Kršćanska Ijubezen. Tovarniška delavka Marila Borštnik je pri svoji smrti zapustila 2 otro-čiča, katerima je umri tuii oče in za katere skrbi zdaj njihova jako pobožna teta. Ta teta je storila, kar je m^gla, za otroke in je z veliko ra dofltjo izvedel«, da se končno vendar otvori škofovi zavodi v St. Vidu. Hitro je šla prosit, naj sprejmejo tadi sinka njene umrle sestre, tihega pridnega fantičs, ki ima izborna spri-čevala. Res bo ji obljubili, da ga sprej-mejo. Skrbna teta je mialila, da ga sprejmejo zastonj, saj je duhovna gospoda prej vedno širokoustno pri-povedovala, da berači za zavode zato, da se bodo otrooi revnih star-šev zastonj vzgojevali. Zdaj pa no-čejo niČesar vedeti o obetanjih. Z ozirom na veliko pobožnost dobre ^f^" Dali« w prilogi. ^B0 Koristka. Povest. (Konec.) Jaklič je srepo zri predse. Kadar je povzdignil pogled in zri Olgi v oci, ge mu je zdelo, da vidi na dnu teh tajinstvenih oci grde misli in da se zrcali v njih hudobna duša. In zato je na dalje val s trdim, nekako neusmiljenim glasom: „Veruj mi Olga — jaz sem te Ijnbil, kakor ne bom ljubil nikdar več nobene Ženske. Tuđi ko si že imela nebroj ljubavnih razmer z drugimi moškimi, sem te še vedno Ijnbil- Kragulj filistrske morale je dostikrat trgal moje srce — ali vedno je moj razum prema ga I privzgojene predsodke in ko si bila ti Ijnbimka raznovretnih lahko-živce v, 8 em jaz gine val ljabezni do tebe. Ali sČasoma je izkrvavela moja daša, odtekla so vsa nezna čuvstva, ki aem jih gojil do tebe. Srce se mi je mmirilo. Zadubil sem nekako notranje ravnovesje in začel sem mirno in hladno Studirati same ga sebe, svojo nekdanjo Ijubezen do tebe in pa tebe samo, Olga, in danes vem, da se nikdar več ae seataneva, da je med nam vse pri kraja, da se ne razumeva in se ne bo-deva nikdar več razumela." Plaho je poslušala Olga in smrtna bledota se je razlila po njenem obrazu. Vsaka Jakličeva beseda jo je zadela kakor sunek z bodalom. Res, da vsake besede ni raznmela, niti vsega smisla, ali to ji je bilo jasno, da jo peha Jaklič od sebe, da je ne ljubi, da neče ničesar vedeti o njej. Kakor je bila sieer viharnega temperamenta, strastna in divja, to spoznanje jo je vendar potrlo. Vse je prej priČakovala, kakor da ji poreče Jaklič, da je ne ljubi. Ko bi jej bil očital njeno preteklost, njeno nez vesto bo ali karkoli, to bi je ne mo-tilo, ali ker ji tega ni očital, nego ji le povedal, da je ne mara, ji je upadel ves pogum in jo je zapnstila vsa smelost. „Ali mi torej ne moreš odpustiti,u je vprašala b tako žalostnim glasom, da se je Jaklič zganil. Čutil je, da je za-zvenela v njeni duši struna, ki je do-slej ni sliŠala in da je tuga legla Olgi na srce. „Saj sem ti že rekel, Olga, da jaz nisem poklican niti te obsojati, niti ti odpuščati." In počasne je je dostavili „A tuđi ko bi te še vedno ljubil, bi ti tvoje preteklosti ne mogel odpustiti.u „Zakaj ne?" „Ker se ne kesaš. O, jaz te poznam, Olga, skoz in skoz te poznam. Kcsati se kakega storjenega dejanja, je preklicano težko; ti Olga obžaluješ samo posledice svojega početja in se kesaš svojih dejanj le zaradi teh po-sledic, ali o tem sem prepričan, da se ne kesaš svojih dejanj zaradi njih samih, zaradi tega, ker so bila slaba. In zato bi ti jaz ae mogel odpustiti tvoje preteklosti, tuđi če bi te ljubil.u „Ti me sploh nisi nikdar ljubil," je zakričala Olga, vsa prepadla in srdita, da ji je Jaklič videl tako prav na dno duše. Oštre besede Jakličeve so jo bile prebudile iz njene ljubezenske omamljenosti. „Ti si le iz kori stil mojo nevednost in mojo nezaupnost, da si mi vrepil pogubnih nazorov, da si mi zastrupil dušo in me potem mogel zapečati." „Ne, Olga, tako ne srnes* govoriti, tega ne srneš trditi.u Tuđi Jaklič se je pričel razbnrjati ob spominih na vse, kar je pretrpel zaradi svoje ljabezni do Olge, in začela se ma je raz vn em a ti kri. „Jaz sem te resniČno ljubil, Olga, in moral sem prebiti gigantski boj, ki me je veljal skoro Življenje, predoo sem to Ijubezen uduiil in zamoril. Ali pa si ti mene kdaj res ljubila? Ali te ni pripe-ljalo na moje srce samo neutešeno hrepenenje po areči, katere tedaj nisi poznala, koprnenje po nepoznanem blaženstvu? Nikar ne misli, da sva bila kdaj enih misli. Jaz sem bil nezadovoljen in strupen, ker sem videl koliko zla in bede je na svetu, ti pa si bila nezadovoljna samo zaradi tega, ker ti sama nisi mogla tako uživati, kakor uživajo nekateri izvoljeni Ijudje. Jaz ti nisem zastrupil duše — zapeljal te je tvoj temperament in v tem svojem hrepe-j nenju si poteptala tuđi mojo Ijubezen.u Molče ga je Olga poslušala. Priznavala je na tihem, da govori resnico, ali povedati tega ni hotela, in se ni mogla odreci nadi, da si Jakliča vendar Se pridobi. „Tadi zdaj, Olga, te ni pripeljala k meni prava Ijubezen, nego le hipna želja.u „Mnogo mesecev že mislim sama na to, kako si pridobim tvojo Ijubezen/ je tiho rekla Olga. „Noč in dan sem mislila samo na to. Tisočkrat sem si očitala, da sem te pustila od sebe in ko bi mi ti odpustil, bi bila najsreČ-nejša. Ti ne veS, kako te ljubim, ti si tega ne moreš predstavljati." „Ti samo sebe varaš, Olga ; čez nekaj tednov bi ti bilo ial in potem bi se zame zopet začel pekel." „Motiš se! Glej, če bi ruidva šla v drug kraj, kjer naju nibče ne pozna — jaz imam toliko denarja, da bi lahko začela novo Življenje —u „Kako moreš misliti, da bi se jaz kdaj dotaknil denarja, ki si ga pridobila s svojo sramoto.u Jaklič je naj prej vsplamtel ogorčenja, ali premagal «e je, hoteč se v prijaznosti ločiti od Olge. „Tvoja ponudba kaže, kako različno je najino naziranje in kako prav te jaz sodim. Da, Olga, postala sva si popolnoma tuja. Danes sam ne umejem, kako sem te mogel toliko Časa ljubiti.tt PoČasi je vstala Olga s svojega sedeža in se približala JakliČu. „In jaz te ne pustim in te ne pustim; jaz te ljubim in moj moraš biti — živ ali mrtev." Planila je iznova na Jakliča in ga hotela obje ti. Mirno se je Jaklič branil. Prijel je Olgo za roke in jo hotel posaditi na zofo, a iztrgala se mu je in zopet planila k njemu. nOlga, bodi pametna — saj vendar vidiš, da je med nama vse pri kraju.a Težko sopeč je stala pred njim. Kite so Be ji odpele in lan je so se usuli po vratu in obrazu. V njenih oieh je Žarel demonski ogenj, tišti plamen, ki se je p oj a v (jal v njenih Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 157, dne 12 julija 1905. L 80 ođjenjali toliko, đa so bili prtvljen:, Bprejeti đe&ka sa 10 K tnesec v zavod, no io dobra teta ja odlo&il*, da poskust pristradati , 10 K vsak mesec. Ko je pa pri-,]* dokumente, ki se zahtevajo za rejem, je doživela velikansko Lenefieoje. Dotični duhovnik je Lvil, da dečka na noben nadin ne Ljnaejo v zavod, ker je — neza-Lki otrok. V očeh teh popov je U& neiakonaki otrok nekako la-leno bitje, za katero ni prostora li zakonekimi ctrooi. Ali je to tjsnska ljubezen? Ali je otrok kriv, I je nerakonaki in kako pridejo ve do tega, da na nedolinih otro-; katnujejo grehe starŠev. Ko škcf beraČil za svoje zavode, ni gledal, ni nič vprasal, kdo mu kaj in z veseljem je jemal denar rnctako od zakonskih kakor od zakonskih otrok. Kadar se gre «a jftg-o, takrat ne delajo gospodje ni-i:h razločkov, saj denar ne diSi. jr se kaže, da Telja nezakonsko jstvo pri naš.h duhovnikih za ne kfco sramotno — neki kranjski faj •>š£er je pis&l ćelo, da im» nezakon-i oirok hudiču ukradeno dušo!! t moramo vendar vprašat', kako i bodo duhovniki dajali odgovor to, da spravljajo toliko nezakon-ih otrok na avet? 1 — Prešernova veselica. ■prave za veaei.co so ie v naibol) im teku V »Zvezdi« in na Kon Iresntm trgu se že grade paviljoni, I brdo do petka že dograjen«; v Ihcto se bodo kar najokusneje de Lrirali. Postavijo se trije paviljoni li vino, trije paviljoni za pivo, eden Lviijon za sanopanjec, dva paviljona Ljestvice in po ed*,n paviljon zi Lš&ce, za kavo, za razglednice in L luterijo. Pred lUdcckega spo-Leaisom okrog svetilnice bo oder E piesišče. Pevci bodo peli na Kon-Jresnem trga, kjer se jim postavi |:§dben oder. Na Kongresnem trgu J ie tuđi nastanjena »šmirs«, variete I: komićen rruzej v posebnih koli-■ih. Pri veselici bo poaloval v ■Ivezdic poseben oddelek tu-Bišnje pošte. Vt s slični prostor s egrajtn; pred ograjo bodo slali ; a\i, oa khtenh brdo vihrale bIo-enske trobojnice. Vsa »Zvezda« bo irobno r»2S?etlj€na, saj bo 2000 Ijrnic in 20 obločnic razsvetljevalo leselični prostor; tcz*devna dela so Ie domalega končana. Na veselični Irostor bodo trije ^h di, pri nunski Lrkvi, od koncu Woifovih ulio in lasprcti hiSi »Filtarmonifinega dru-p&o. Pri ten vhodih bodo nauie-ićene bi gajne, ki bodo od prte od I ure popolđne do 3. ure zjutraj; tri 7saki blagajni bo ena gospica ah tospa in dva gospođa. Vstopnice se fcodo dobivale v predprodsji v Še-liffeovi trafiki v Šelenbar-iovih ulicah in v Lozarjevi trgovini na Mestnem trgu. ■kleti bi bilo, da bisiljubljan lio občinstvo že preje pre Ikrbelo vstopnice, da Di ne bilo |rs?elike gnece pri biag&joah. Kakor ja bilo že povedano, bodo oene jest-nnam in pijačam navadne. Vrček piva bo stal 24 v, kozareo pa 16 v; fino se bo toćilo liter po 1 kroni. EButeljke se bado prodajale po 2 in 1 fcrone. Poskrbelo se je, da bo vino kakor pivo najbolj&e kakovosti.. Veselicni odbor bo imel posebne znake — kokarde v narodnih barvah, da bo oboinstvo veđelo, do koga ae ima v slučaju potrebe obrniti. — nProftveta" — Prelernu Mestni učitelj goapod Bele ie prav-kar blvgohotno ponudil »Prosveti« dve dosedaj de ne objavljeni originalni Ksrpellovi aliki Presernovih poezij, in sicer: »Ribiča« in »MoČ ljubesni«. Reprodukcijo teh slik za akioptik je prevsel unoetniSki atelije g. A. Bertholda v Ljubljani. Povsem opraviČeno je z^nimatije za predavanje splošno. Tako krasnih ilustracij, kot jib da delati »Prosveta« O Prešernu, niti dunajska »Uranija« ni mogla nuditi dunajakemu obČinatvu lanako leto ob priliki Grillparzerjevega slav lja in venđar so Ijudje tamkaj drli k prireditvi Strcški, ki jih ima »Pro-sveta« z nabavo originalnih slik, so veliki in naše akademtčno drufitvo, ki sicer ni deleino skoraj nobenih podpor, zasluži, da se uieleii nje govega predavanja vsak količkaj zaveden Sioveneo. Vetopnina 1 K za osebo je z ozirom na originalnost predavanja in z ozirom nato, da je Se del čistega dcbidka namenjen za Prešernov spomenik, tako malen-kostna, da ne more oatrafiiti nobenega rodoljuba. Delavoi in vojaki dobe vstopaice po 40 vin. Prodajo vstopnio je prevzel g ŠaSark v Šalenburgovih ulicah. — Moški odbor za Pre-šernovo veselico ima danes ob 6 uri e večer v mestni dvorani 8P0jo sejo, nakar vnovič opcz&rjamo gospode člatie. — Velika Prešernova veselica. Ker bodo pri veselici dne 16. t. m v »Z?ezdi« Ie tri blagajnice, opozarja se si. občmstvo, da se do-bivajo vstopnioe od danes nadalje v trgovini g. J. Lozarja na Mest nern trgu ter v tobakarni g. Šašarka v 8:leoburgovih ulicah. Da se ODemogoči gnječa, blagovoli naj si vsakdo kupiti vstopnioe še pred ne-đeljo! — Z dežele se nam piše z ozirom na Prešernovo veselico prihod-njo nedeljo: Družba sv. Cirila in Metoda dobiva že dalj Časa Ie poredkoma darove, kakor se prepričujemo v slovenskih Časnikih. Nekaj časa so priha-jali darovi za „Učiteljski konvikt" in Prešernov spomenik, zadnji čas pa ve-činoma Ie za poslednjega. Zdaj se bo vendar menda že enkrat toliko nabralo, da bo dovolj in da ga nam postavijo jeseni v beli Ljubljani. Veselimo se vsi tega lepega piraznika. Potem ko ta potreba neha, se bo gotovo zopet slo vensko občinstvo z večjimi doneski spominjalo naše slovenske šolske družbe, ki je, zlasti za obmejne Slovence tako potrebna, kakor buucica očesu. Ne pustimo jih v skrbi in obupu, poma-gajmo jim po svojih moČeh, ker sami so preslabi, delajmo z druženimi močmi za obstoj naše narodnosti. Ker nas caka prihodnjo nedeljo lepa slavnost in veselica v korist zgoraj omenjenega spo meaika, usojamo si prositi slavne ženske in moŠke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, da naj tuđi na ta praznik ne zabijo te družbe. Ce ne drugače, naj posnemajo tržaško žensko podružnico o priliki lOletnice pevskega društva „Kolo" preteŠeno nedeljo t. j. naj naprosijo slavnostni odbor, naj jim dovoli pri postaji, kjer se bodo prodajale vstopnice, prodajati narodni kolek na te vstopnice. Mislim, da se ne bo nikdo branil vrh vstopnine žrtvovati še 2 h za naroden namen. Ko bi mi Slovenci posnemali drug drugega ter tekmovali drug z drugim, koliko bi se več doseglo. — Če bi se moglo do-seči, da bi polovico vstopnic v nedeljo 16. t. m. bilo kolekovano Ie z enim narodnim kolekom, koliko bi naša družba pridobila 1 Tuđi bi bil to lep zgled za druge veselice; posnemal bi se gotovo skorai pri vseh. Prosimo lepo, pomislite in Če mogoČe, izvršite nad naavet! Saj radi tega ne bo prav nič trpela Prešernovemu spomeniku v korist prirejena veselica, nasprotno, še povečala bo narodno zavest spomnila bo marsikaterega na dolžnost, na Katero je morebiti v svoji mlačnosti pozabil, ali se dal s kakim malenkostnim izgovorom odvrniti. Če za slovensko Šolstvo kaj Žrtvujemo, del amo itak v smisla našega velikega Prešerna, ker je tud; on ljubil svoj narod in svojo in tuđi našo lepo slovensko govorico! Glejmo, da se spolni njegovo prerokovanje: „Vremena bodo Kranjcem se zjasnila! !u Več prijatelj ev in prijateljic družbe sv. Cirila in Metoda. — Čudovita nesramnottt. Odbor za Prešernovo veselico je sklenil da se za veselico potrebno pecivo nabavi pri razliČnih pekih. Gospa dr. Zwit-terjeva je prevzela nalogo, da uredi to narocbo pri peku Avgustu Jenku na Marije Terezije cesti. Prišla je s tem namenom včeraj popoldne v prodajalno in dobila tam Jenkovo ženo, kateri se od daleč pozna, da ji slovenski groši dobro teknejo. Razume se, da je gospa dr. Zwitterjeva govorila slovensko, a debela Jenkulja se je nanjo zadrla : nBei uns muss man deutsch sprechen." Kam bi pa prišla Avg. Jenko in njegova žena, če bi prodajala svoje pecivo samo ljudem, ki nemški govore? A najlepše je bilo, kar je rekla Jenkulja, ko je slišala, da se hoče od nje kruh za Prešernovo veselico. Dejala je: „Mein Mann bat schon gesagt, dass erfiir die Prešerenfeier kein Brod gibt". Ali ni to imenitno. Upamo, da bo slo vensko občinstvo že iz samospoštovauja poskrbelo, da bodeta Avg. Jenko in njegovo „lepša" polovica svoje pecivo od8lej prodajala samo Nemcem in če ne bo Nemcev, naj ga pa sama sneata. — Občni zbor „Glasbene Matice11 ^e vrsi — kafcor ta n»-znameno — v scbota, dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih pro-3torib, Vegove ulice št. 5. Društveni računi bodo ležali od jutri nadalje v vodstveni pisarni p. t. društvenikom na vpopr'ee. — Deželna učiteljska kon-ferenca v Ljubljani bo dne 4., 5, 6, eventualno tuđi 7. septembra pod predsedstvom ces. kr. deŽelnega nolskega nadzornika g. P ranci fi ka Levoa. Ziadnja deželna učiteljska konferenca je bila leta 1891. — Razstava u£il. Povodom Utošnje deželne učiteljske kooference bo v proBtorih I. meatne deške ljudske sole v Komenskega ulioah razstava učil, ki bo, kakor kažejo vse priprave, zelo obseina in poučna. Razstavila se bodo v prvi vrsti vsa učila, ki jih predpisuje deželni šolski svet za vse eno do petrazredne ljudske sole in poleg tega pa Še ratno-vrstna učila za posamezne predmete. Dosdaj je dolo&enih za raistavo enajst prostornih učnih sob; na razpolago io pa tuđi zbornioa, soba za učila, široki in sv^tli hodniki in pet garde robnih sob. Prostorna telovadnioa se e odstopila tvrdki Pichlerjevi z Dunaja, ki bo razsta?ila v nji vsa najnovejša učila iz svoje zaloge in pa iz zaloge nekaterih drugih tvrdk. V veliki dvorani »Meatnega doma« bo pa postavila tvrdka Pichler velik skioptik ter predstavljala i njim slike iz domoznanstva, zemljepisja in pri-rodopisja. Pojasnila glede razstave daje predsedcik razatavnega odbora, o. kr. okrajni selski nadzornik goap. A. Maier, vse pošiljatve je pa na-slavljati na vodstvo I. mestne deike ljudske sole v Ljubljani. — Držawno stipendijo i« nadaljno izobrazbo v finančni v e d i je dobil davčni nadzornik v Ljubljani, g. dr. Fran Eller. — Tuđi uftitelj »Glasbene M«tice« g. Josip PrO-ohaska je dobil, kakor smo že po ročali, državno ustanovo. Gosp. Pro obaska je odpotoval na Balkan in ima namen Studirati srbske in bol* garske naredne pesmi. Kakor fiujemo, bo dobil državno Stipendijo tuđi eden izmed naš h umetnikov-stikarjev. — K poročilu o skupftčini flZ«eze slovenskih pevskih drudtev11. V tozadevnam našem poročilu je med društvi, ki bo bila zastopana po delegatih, pomotonaa izostalo slovensko pevsko đruStvo »Edi nost« v Žalcu, ki je je zastopal g. Rajko Vrečer, kar s tem popravljamo. — Odbor akad« fer. dru-fttva nSaveu naznanja, da se vrši redni sestanek dne 15. t. m. iveder na »Zelenem hribu« v gostilni gosp Remioa in vabi nanj vse p. n. gg. BUrejšine in redne ftlane. — Akad. druitwo MSawau priredi dne 16 julija ob pola 10 uri dopoldne v prostorih Auerjevth de diče?, Wolfove ulice, prijateljski •©- •tanak đruitvenikov in somišljeniko?. Svobodomitelni tlo venski gost je dobrodošli! — Iz medvodsko občine ie nam piše: V nedeljo 2. t. m. je bilo v klerikalni goatilni ¥ Rtkovniku dokaj živahno — nakar ata sledila — ■a drage goitilnidarje — ki nišo pod-repniki preškega dobro znanega žup ni ka Brenoeta ter v Soro sa špijona poslanega kaplana Đrajoa — tako ■trogo prepovedana — godba in ples! Te zabave ae je udeležilo tuđi nekaj Marijinih devio. No, naj bode, vsaj gliba vkup štriha. Ako pa je županu, ali boljše rečeno voćku Smovou to znano, ne vemo, prepričani pa smo, da, ako bi se bilo to zgodilo v kaki dragi go stil ni, koja ae ne strinja in ne sledi Smovčevim bedarijam in oslarijam, koje bo že Širši javnosti znane, da bi bil ta poštenjak na žu-panskem stolcu, iz kojega bode pa v kratkom lopnil, gotovo kaj drugega naperil, ker se je to že opetovano krat igodilo. Gostilničarju Knifiou pa, ki je njegov sorodnik in klerikalni podrepnik, obenem pa ovaduh drugih gostilničarjev, je pa kaj takega od o$ka Smovaa dopustno. Ali ni zakon za vse enak, naj bode že Andrej, Jernej, Franee ali Brenco. Temu Sta-toliškemu poštenjaku pa po vemo, da naj še teh par tednov, koje si srne še prištevati kot zadnje poje ralja je njegovoga proti postavnega in za vso mtdvodsko občino Bramotilnega ter nepravilnoga Županovanja, dela in po-stopa z vsem enako, za kar se mu bodemo že na dan volitve zahvalili s tem, da ga bodemo postavili enoglasno za velno pod — kiop. — Subvencije. NauSno mini strstvo je dovolilo oDrtni nadaljevalni soli v Smartnem pri Litiji subvencije 800 K in oni t Toplicah pri Zagorju 900 K. — Odkritje Žumrovega na-grobnoga spomenika w Knanj u »e bo vršilo to soboto ob polu 6 uri. Nagrobnt govor bo govoril re-alĆni učitelj g. Engelbert Gangl, učiteljatvo kranjakega okraja bo pa zapelo na grobu dve žalostinki. K odkritju se vljudno vabijo vsi tovarili in tovarišice ter prijatelji in čestitci prerano umrlega Andrej a Žumra. — Kres na krtinskem hribUi li Kr;ine pri Domžalah se nam piše: Naša tiha vasica je kaj malo znana po Slovenskom Temu se ni čuditi, saj živimo oddaljeni od posvetnega hrupa, pecamo se Ie s kmetskimi deli in gredo svetovni do godki mirno mimo nas. Zadnji čas smo se pa začeli gibati. Vesti o do-godkih o Domžalah so dospele tuđi do nas in so našle navdušen narodni odmev. Ta odmev se je pokazal zlasti na predvečer praznika alovanakih apostolov bv. Cirila in Metoda, ko je na krtinskem hribu gorel veličasten kres, kakršnih je najbrž malo videla slovenska zemlja. Ponosno so se dvi-gali proti nebu trije mlaji z lepimi alovenskimi zastavami, pred njimi je pa gorela velikanska grmada. Iz bližnjega zvonika so se oglasili lepo ubrani zvonovi, streli ii moinirjev bo stresali nočni znir, raketi bo frcali proti nebu, sto in sto grl pa je i iskrenim navdušenjem zapelo »Hej Slovani .. .« Gromoviti »Živio« je za-oril proti Domžalam, oznan ujoč pri vandranim domžalskim Tiroloem, da je tukaj pod ponosnimi kamniškimi planinami Ie naš »živio« dovoljen, tujih khcev pa da ne trpimo v svoji lepi Gorenjaki. In peBem za pesmijo se je glasila v tiho noč, navdušenje je bilo velikansko. Kdor ni tega vide), ne ve, kako 80 naši preprosti ljudje prešinjeni narodne zavesti, narodnega navduŠenja. Ker je ta narodna zavest, to narodno navdušenje v ljudstvu postalo del Življenja, in ker vemo, da je naše ljudstvo dovzetno za vsak napredek, smemo upati, da se mu razjasni nebo in da mu zasije solnoe lope bodoĆnosti. — Prvo slov. petako društvo nLira" ▼ Kamniku priredi ▼ nedeljo dno 23. julija t. 1. na vrtu gostilne pri Rodetu svoj poletni koncert a jako različnim sporedom. Na-tančneji spored priobčimo v kratkem. — ifSlovonskega planinskoga druMva" koće obiakujejo ae letoB navzlie zgodnji sezoni jako dobro. V prvi Trati je zabeležiti obišk Aljaževega doma, kjer se je oglasilo do 9. t. m. 88 obod, med temi 35 dam. V Triglavski, Orožnovi in Kadilnikovi koči je obiak povoljen. Glavna sezona 80 priČno Sele srodi julija. Oskrbovanje in poatrežba po kočah je izborna. — C. kr. gozdarska šola ▼ Idriji. V Ilriji obatoji že dalj čaaa šola la gozdarstvo, o koji pa slovenska javnost prav malo ali ćelo nič ne ve. Šala obstoj i iz enega let-nika in ima namen podati gozdar-akim vajenoem potrebno iiobraibo aa gozdarje. UČni jezik je nemiki. Gojencev, koji imajo vsi državne ustanove, je na loto povprečno 8 do 10, med temi samo 2 Slovenoa. Kot prodštudije sa vsprojem v to solo bo zahtova dovršena meščanaka šola, ali pa tretji razred kake srednje solo in poleg tega šo najm%nj enoletna gotdareka praksa. Opozarjamo na to solo zitegađelj, ker je precejšnjo važnosti za Slovence. V idrijskem okraju imamo več gozdarjev Nemcev, ki pa imajo opraviti samo a Slovenci, v drugih okrajih pa gotovo tuđi ni bolje v tem oziru, če ni ćelo aiabše. Da pa se po Slovenskem na* Btavljajo nemški gozdarski uradniki, je preoej vzroka v tem, da nam nedostaje Slovencav, izobraženih v tej atroki. Da je vlada pametna in nam Slovencem količkaj naklonjena, skr-beti bi morala šaraj, da vzgoji za slovenske kraje potreben nar&šČsj slovenskoga uradmštva; to bi lahko dosezala ravno z idrijsko gozdarsko solo. C. kr. gozdarsko in demensko ravnateljstvo v Gorici naj bi pred-vflem opoz^rjalo slovenske gozdarske vajence na to solo in tem najprvo pođeljevalo ustanovna mesta. Treba pa je tuđi, da se Slovenci sami po« brigajo in tuđi v tej Btroki poisćejo kruha. Za «. kr. gozdarako Solo v Idriji, ki je menda eđina na a^strij-akem jugu,' pa bi Bi želeli, da 8t* raz-širi in popolni. To bi pač ssdaj, ko so na razpolago profesorske moči mestne reatke, ne bilo teŽko. To bi bilo velike važnosti za solo samo, pa tuđi za mesto Idrijo. O t^m vpra-šanju pa bi imel raspravljati in za rešitev tega se zavzeti deželni zbor kranjski, a tega je klerikalna ob-Btrukcija uspsvala. — K mestu Idriji st ee po ukrepu ckrajric^a giavars va sporazumno z deielnim odborom kranjskim pripisale h*š© 1. 2, 6, ad 6, 37, 38, 41, 50, 67 68 69, kraja Jahćni vrh, at 42, 43, 44 46, ad 46 47 51. 56, 57, 58 Spod. Karaomlje in hiše At 51 m 53 Spodnje K&nomtje. Mesto Iirija šteje seda) 543 hiš. — Koncert unif. mestne in meščanske garde godbe s sodeicvanjem tsiav. »Dui pe^'rifte^a društva« v prid g. kapelniku Filipu EnaerSiČu dne 9. julija popoldne na Lftwa Tennis prostoru na Drski je bil izvrstno ooiak&n. Godba je bila prav dobra, posebno da se pomisli, da so nekatera godala de iz leta 1843! Šule gospoda kapelnika na rog so bile izborne. Poatrežba pri ogromni udeležbi ;-» bila povolma — Vožnja čez noiomelki železnl most se nekater*m zu-nanjirn poseatnikom pravo dirkansće. Že se je zgodila nesreća in še ae jib zgodi. Na obeh koncih mosta nai se da napraviti napis: Počasi vozite! Na stotine otrok gre Čes most v Aolo. Opomniti je, da meščanje jako pre-vidno vozijo, Ie kmetje ne. — Izpred okrožnega so-dišča v Novem mestu. Jože Zagore iz Gjrenjega Vrhpoljt 17 let star, je bi že kaznovan. H >dil je 8 let v solo, ne zna pa ne brati ne pisati- Vkljub temu je prebrisane glave. 30. maja je kradel kot hlapeo pri »bušenšanku« denar iz omaric**. Vzel je 13 K, od katerih je dal 10 kron naz&j. Obsfjen ja bil na 6 tednov ječe. — Jože K o n i g je 16. junija v Starem Logu nevarno gro-zil Janezu Kastehcu. Pretil mu je z ubojem. A radi popolne pijanosti mu je bilo prisojeno samo 43 ur zapora. — Ivan Strave iz D?ora, čevljar-ski pomoćnik, je bil toŽen, da je sve-jtmu mojstru ukradel 13 K in polico z denarnico vred. Tožen pa je tuđi, da je F Ho/tarju izvabil na nepošteni način 1 K 60 vin. Bil je hudodelstva tatvine opro&Čen, a radi prestopka pri Ho^larju obsojen na 24 ur z&pora. — Brezvplivnost nerrJke ljudske stranke na S;ajerakem se ja pokazala ziaatt pri zadnjih državno-zborbkih volitvah Maribor-PtUj. Ako pomislimo, s kakimi sredstvi je ta stranka delovala — njen organ j« »Graier Tagblatt« — rrioratuo pr^ti do prepn&anja, da ju izid drživao-zborske volitve za imenovano stranko uprav preaeneiljiv. N<»jveč)i Bovraz-niki nemške ljudske stranko so Vse-vemci, ki ji očitajo zvezo z raintmt vsenemštvu sovrainimi strankami. Nadevajo ji priimek »podlost« (Nie-dortriiohtigkeit) in »M«irburger Zoi-tung« pravi: »Čo je »Grazer Tag-blatt« iijavil, da se ba bavil z ■ ami Ie v izrednih sluĆajih, da nam po-trka na prste, pripomnimo k temu, da ie dvanajstift Čujemo to zigotj* vilo »Grazer Tagblatta«, naaproiuo pa mi izjavlj&mo, da borno vedno pravofiasno potrkali na vodeno glavo »Grazer Tagblatta«!« Te be-sede dokaj reanidnosti govore! — Učitelj Aistrich na celjski mesčanstti koIi je najno-vejši veleum mtd cel|skimi Nemoi. Tako je pridigoval v zadnjem zboru »nemškega druStva«, da je vsak slovenski učitelj pla&an z nemskim denarjem. Celjski nemški modrijani dr. Jabornegg, dr. Negri, Rakuaoh, sami priatni Nemoi, bo i največjo pohvalo slušali Aistriohovo bodaatofio, ko je pnšel do vrhunca vrtoglavosti, da V Av- ; gledib, kadar so bile vzbujene vse :jene eneržije. „Jaz te ljubim — jaz te ljubim — :mori me če iiočeŠ — samo reci mi, da me ljubiš, da si moj." „Olga — bodi pametna; jaz te ne aorem ljubiti —u rDruge pa tuđi ne boš," je kakor iz sebe zakričala Olga, vzela iz žepa tercerol in ustrelila, še predno jo je Jiklič mogel prijeti za roko. Jaklič je "- zadet v ramo — holestno zaječal *• potem pa skožil k Olgi, jo podrl na ^a in ji iztrgal tercerol iz rok. V prvem toiotku, v prvem srdu bi bil najraje tornii samokres proti Olgi, a premagal H je Še pravočasno. Vrgel je samokres T kot. Z rame mu je curljala kri po "ki doli in ga spomnila, da treba po-•skati pomoći. Odhajaje se je pa še tukrat ozrl na Olgo, ki je kakor brez Uvesti ležala na ti eh in v tem trenotku fcu je stopila pred oči vsa njena in njegova preteklost in spoznal je, da je kila njegova ljubezen blesteČa zvezda, ki je zatonila v blatu življenja. * Minola bo leta. Na verandi v Lujizinih toplicah na Bledu sta sedela v prijateljskom pogovoru bolehen gospod s karakteristično patricijskim obrazom in tolst moŽ, ka-teremu se je videlo, da je vedno žejen in lacen. „Veseli me, Jaklič, da se ti v tujini dobro godi ; edina sva iz naše družbe, ki sva se resila." „Kdo bi bil pa tuđi kdaj mislil, da postane lirični pesnik Matevž Koza-mernik še gostilničar in posestnik. Tedaj je stopila na verando lepa elegantna dama v spremstvu starega sključeuega možička. Jaklič je na prvi pogled spoznal, da sta to Olga in Kobe. Sedla sta k pripravljeni mizi in naea-krat je bilo okoli nji ju vse polno ofi-cirjev in drugih lahkoživcev. „Kobe se mi kar smili", je rekel bivši lirični pesnik. „Olga je kurtizana t velikem slogu. Kar je bilo letos že tu kalino v, vse je oakubila. Pravi jo, da kupuje tu vilo. Kobe ve, kaj da počenja Olga, a še ziniti se ne upa. Napravila je iz njega sužnja, ki ga od dneva poroke neusmiljeno trpinči." Jaklič je sklonil glavo in bridka čuvstva so mu prevzela srce. Okrog njega je šumelo življenje, njegov duh pa je begal po pokopališču mladostnih idealov in iskal grob svoje prve in edine ljubezni. atriji le Nenaci plaftujejo davek. Da-▼ek plača t resnici oni, kdor davftni đeoar plaSniku davka pripravi ali taeluii. Tega seveda gotovi ljudje nočejo vedeti, lato so pa potem taki naiori in take budalostne beseđe. Aistrieh sodi ali v Solo in sicer strogo solo ali pa v blaznico. — Štajerski deželni dol-ski svet se dosedaj Se prav nič ni zmenil 1a vročinske pofiitnioe na ljudskih šolah. Vročina je v nekate-rih krajih taka, da otroci popoldne kar omeđlevajo. To je naravnost skandal, da merodajni faktorji, ki vedno govore o Solski higijeni, re ođpravijo Ukega nečloveškega tr-pinčenja šolskih otrok. Zakaj je šio to na Kranjskem. — Vihar in toča, V četrtek sveder je v Đramljah na btajerakem strašno raisajala totia. Had vihar jo je treskal s tako silo, da je na hišah sid okrŠcn, kakor da bi s krogljami streljali vanj. Polje je mestoroa dobeseđno unifieno. Iz golih vse okle-ščenih korenov in reber se Se tuin tam da sklepati, kaj je tam rastlo. Drevje je oblomljeno in golo. Tuđi vinčgradi so na nekaterih krajih po-polnoma uničeni. Bilo bi paS umestno, da bi se potom zakona sililo ljudstvo, savarovati si polja in vinograde. — Utonil je 5. julija v Savinji pri predilnici v PreboMu nastavljeni tehn. uradnik Sohmid. Ker ni znai plavati, se je privezal sa vrv; ki jo je priirdil na bregu ob grm A vrv se je odtrgala in nesrečnež je izginil v vodi, ki je tam nad dva metra globoka. — Delaven tat, V Mariboru se je izvršilo pred kratkim več v'c-mov zaporedoma v par dnoh. Sanaili so nekega vojaka, toda viđel ga ven-dar nihče ni. Ko je pa tat ntmers val v peto trgovino vlomiti, našel ga je gospodar. Tat, ki je bil res vojak, se je izgovarjal, da je bii na-menjen k nekemu dekletu v hiši, Gospodar mu je verjel, tat je pa ušei in se zdaj labko smeje svoji prefriganosti in trgovČevi lahkovernosti. — Vojaški begunec prijet. Včeraj zjutraj so aretirali v Trstu na parniku »Szaparv« vojaškega begunoa Antona bmerđela, ki je 23. avgasta 1902 ubežal od vojaških v&j v Sežani. Smerdel se je potikai ta čas po Alžiru in ga je avatro ogrski konzul poslal sem. — S škarjami jeprizadel 17 letni Jcsip Vatovac v Trstu svojemu očetu v prepiru na hrbtu take po-Skcdbe, da je moral iti cče v bolnico, sin pa v jeČo. — Odkrit podzemeljski potoka Blizu kanala Leme v Istri je neki Dominik Ferra iz Rovinja razbijal pečine ter o tej prihki naletel na podzemeljski potok, ki se steka v omenjeni kanal. Po računu Ferre cd teče na dan do 100000 kubičnih metrov vode v kanal. Voda je čista in dobra. Ako se vse to res potrdi, potem bi bil en del zapadne Istre preskrbljen z dobro pitno vodo. — Pekovski pomoćnik! v Ljubljani nameravajo e 1. avgustom začeti stavko, če pekovski mojstri ne ugode Diihovim zahtevarn. — Dve muhi 2 enim udarcem je ubil dne 10. t. m. policijski stražnik Grlovič. Šel je zgodaj zjutraj pregledovat dupe v meBtnem logu. V Dolenčevi šupi je zasačil Franceta Fajdigo iz Mekinj, katerega tukajšnje okrajno sodišče že precej časa zasle* duje in 161etnega paBtirja Jakoba Ce-pudra iz Krasne. Cepuder je imel pri sebi novo srebrno uro, nov klobuk, lepo denarnico, zlat uh&n in okrog 10 K denarja. Ker se je pa že takoj na osebi videlo, da to ni mogel dobiti po pošteni poti, so ga o tem zt-slišali. Najprvo je trdiJ, da je vse kupil za svoj denar, a slednjič ga ja le zgrevalo in je priznaj, da je 10 K naše), 30 K pa da je dne 3 t. m ukradel svojemu gospodarju in takoj po Utvini pobegnil. — Ogenj. Sinoči je čuvaj na Građu z dvema streloma naznanil, đa gori na juŽnem kolodvora neka baraka poleg ordinacijak« sobe. N& lice me at a je takoj priSla požarna bramba, ki je pod načelstvom gosp. Ludovika Striclja ogenj lokalizirala. V baraki so bili hlodi ic nekaj dru gega materijala. Škode je baje okoli 1500 K. — Nesreća. Dne 9. t. m. je Joief Zdraiba, delaveo na juinem kolodvoru, vzdigoval neki sod in pri tem izgubil ravnotežje, vsled česar je padel vznak in se na glavi znatno puikođoval. — Na nogi se je sinoči pone srečil ognjegaseo Alojzij Hudeček, ko se je peljal z brizgalno gasit ogenj na južni kolodvor. — Delavmko gibanje. Včeraj se je odpeljalo 1 juinega kolodvor* V Ameriko 100 Slovencev, 32 Mace-doncev in 60 Hrvatov. — V Heb je lio 29, v Inomost 30, na Weatfalsko 35, v Schaibs 25, v Hrusico 29 v Bo-hini 31, na Jesenice pa 17 Hrvatov. Iz Hroiioe je priilo 40 delavsev. — Izgubljene reci. tgroarj Plevel je isgabil bankovec za 10 K. — Biagsjničariea pdč. Matilda Pera fikova je izdubila denarnico 1 6 K. — Ljubtjanvflka dr%tstwena godba priredi danea svečer v Go° taki pivarni (S? Petra ceati) društveni koncert za člane. ZaČetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prost*, nečlani piačajo 40 *in. — Hrvašhe no viče. — Uradni jezik v Dalmaciji. Dalmatinski poslanci imajo na Danaju za-upne konference z ministrom notranjih zadev zaradi nradnega jezika. — Strotsmayerjevo mrtvaško masko in njegov originalni do-prsni kip je sklenil kipar Valdec pomnožiti ter jih bo prodajal po 50 K. Iz skupiČka napravi masko za jugo-slovansko akademijo iz čistega srebra. * Majnovejee novice. — Tri milijone dolgaje naredil po ćeli Nemčiji dobro znani cirkus Lorch ter napovedal konkurz. — Uglede n šlepa r. Ravnatelj umetniške in industrijske družbe v Strassburgu, Genfe, je izvršil sleparij ter ponaredil menic za pol milijona mark. Sleparja so zaprli. — Avtomobil v vojaški službi. Saksonski kralj je odredil, da se ustanovi posebni vojaški oddelek avtomobilistov. — Bombo je vrgel nekdo v Petroszenyu na nekega rudniŠkega uradnika in dva učitelja. En učitelj je mrtev, drugi in uradnik pa sta ranjena. — Revolucijski duh med madjarskimi vojak i. Vojaki 62. pešpolka v Kološvaru so pisali posl. Kossuthu, uaj opozicija vztraja v boju, ker ako priđe do revolucije, ne bodo ogrski vojaki prijeli za orožje. — Nesreča v rudniku. V rudniku „Borussia" pri Essenu je nastal požar. V goreči jami je ostalo še 39 rudarjev. —Podpolkovnik avditor Hekajlo v Lvovu, ki je poneveril večje vsote ter dezertiral, je bil ravno-kar obsojen v 121etno jeco. — Neznosno vrocino imajo v New Yorku. Vsak dan se na ulicah zgudi po več sto ljudi. Na tisoče ljudi hodi spat na morski breg, kjer je nekoliko bladu in vlage. — Stara ljubezen. 811etDa igralka v ogrskem narodnem gledališču, Kornelija P r i e 11 e, se je zaročila z nekim 301etnim možem. * Cigani Ijudožrci. V JaBi-berenyu (Gorsko) so z»prli večjo ci-STiDsko družbo, ki je bije jedla otroke. Govori ie, d« j© poglavar sam poi«-del 20 otrok. In res so crožniki n*Žli na ciganskim vozu ostanke otro-Ikega trupla. ' Dober tea\. V neki vaii bliza Maonheima je neki kmečki fanfc sa stavo izpil 25 lifcrcv piva, zraven pa pDJedel ns jes tK ti? n* tff»? tk ti? Darila. DpravniStvn našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp. ■;.-z\] Stnnole, Trebnje 3 K 18 h. nabrala gca. "Jc\\ zbrani družbi pri g. Pavlinu v Treb-■^ — Vesela družba pri g. Tomanu v Mo-ivČah 2 K 20 h. — Ga. Ivanka Župan iz :o\ic 7 K, nabrala v veseli družbi na „Kur-c! t>ritofu (Kline) od ta santovih in krulovih ~7o?lie. Skupaj 12 K 38 v. — Hvala lepa! Za Prešernov spomenik: Gosp. Makso fdček v Celju 17 K 36 h, katere je nabral ■_: Kađrinka na sokolskern jour-fixu. — Goap. snt* Bele v Kostanjevici 24 K 40 h kot de-rii preostanek kresa sv. Cirila in Metoda. — venski petošolci na I. državni gimnaziji I/aiiljani 23 K. — Veseli Novomelčani pri r.:ži- v Ljubljani 6 K. — Skupaj 70 K 76 h. Teli! Sazdar! Za Učit. konvikt. Gosp. Alojzij Strmole, r-rbire. 1 K, daroval med prispevki, nabra-:.I od g. Sedeja v veseli družbi pri g. Pavlinu TreC'Bjem za C. M. družbo neimenovan ;;ođ za Učit. konvikt. Hvala! — Izročili smo -. J. Dimniku. Za šoio v Rožu na Koroškem 1*J K ht darovala vesela družba kot nabrano kazen , nepravilno slovenšeino. tiorzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka" v Ljubljani. l'radni kuni dun. borze LI. julu a 1^05. majeva renta..... 100*30! 100-50 srebrna renta.....JJ 100251 10045 »Tstr. kronsk* renta . ! 10045J 100*65 „ ilata a . . '' U9-S5J 119 45 agrska kronska „ . . . 9670 96 90 „ ilata n . . . 11T-—j 117-20 posolile dežele Kranj&fc« . 99*50; 101 — . poaojUo mesu SplJet . 100*60 101-60 ; ; * „ Zadar . 100- 100*— boi.-herc. ŽeL pos. 1902 100'90 10190 :=?ka dež. banka k. o. . lOCisI 100 56 B „ i. : . 100-251 10060 , sat piama gaL d. hip. b. , 10075! 101 75 . . pest. kom. k. •. s. I: 10% pr....... 1C6'6O 10760 V; "at. pisma Innerst. hr. 100*50 101-50 1 "" r „ ograke een. t dež. hr....... 100*25 100*60 : s. pifl. ogr- hip. b*n. - 100*— 100-95 , obi. ogr. lokalnih xe- ■ ieinic d. dr..... 100'— 101 - ,-.; obi. češke ind. banke . 100*75! 101*75 prior Trst-PoreS lok. £el. 99 90 prior. doL žel.....': 99-bO 100' — a juž. žel. kap. Vi Vi • jl 317 75 319 75 ,: tTBt. poa. xa žel. p. ». . 10105 102 — Sr«ćfe« •ik« od L 1860« f , . . . j 191'— 193 — : r „ 1864.....i S93 50 29b 50 tijsske..... I 166 - 168 — i em. kred. I. tmiBijt . 306 — 312 — n „U. b • ;! 303'— 310 70 i ogr. hip. banke . . . \ 269 — 275-— , trbske a fri. 100— . ji 103— 107 50 i. mrak«....... 141 40 142 4» piiiki irečkt . . . . : 25 60 «6 60 ^aime „ . . . . 478— 485 — taolke „ . . . . 78-26 84*25 teoTikt . . . . . 88 25 94 25 ^'.anske „ . , . 66* - 70 — ►R. md. kriia B .... I 65 -- 66 — F • n ..... 3550 36-50 blfove B . . . . «4-— 68- tDnršk* „ . , . I 74 — 77 50 tajske kom. a .... I 637— ^43 50 Delnica pa želemice.....j 86 — 87 — PiTne želesniee .... i 673 75 674 75 [Rr.-ogTBke banane delnie« . 1637 — »646 — k. kreditne banke . . . 66125 662 25 pke a 9 ... 781*25 782 25 hoitenAke „ ... »46— 24620 Nnogokop ▼ Mosta (Brflx) . 654 - 860 — Kaske montan.....| 626 75 62676 P^e žel. indr. đr. . . . , ' 2640 2650* N-Moranyi......\ 649 25 550 26 Kajake prem. dražbe . . j 876- — «79 — K orožne torr. droib« . . 676— 580 — |*t iladkorne dražbe . . . 167*60 171'— | Valu««. K »ekin....... 11*35 1140 Ihaki........ 1913 1»-15 l^»rkt........ IS'49 W66 h^igui ,...... «3*96 X4'03 [*•......... 117-42 117-GJ pbaakerei...... »6*60 «5 80 E......i * ' 163 — «63-75 r*N.........J 4-84 6'— Žitne cene v Budlmpoitl. Dn« 12. jolija 1906. Tornun. JJ*» M okto^er .... 100 kg. K 15*48 ** . april 1906 . . , 100 „ m 15 98 . t oktober .... 100 . n 1262 ^1 » Ju^i ..... 100 „ m 161** ' •maj 190« . . , 100 „ » 1064 11 . oktober .... 100 „ n 11*26 Efektiv. Nespremenjeno. Meteorologično porodilo. Tiiln« ujmI nozj«iB 806*1. Bradnll araool tl»k TK6-0 im *nr 13 »-9 Čaa opasso-vaixia Stanje barometra v Mm Vatro vi Nobc 11. 12. » B. sv. % pop. 737 2 737 6 7361 220 186 27 8 si. szahod breavetr. sr. jvzh. đel. obUC. dc\. oblaC. del. oblaC. Srednja včeraifinja temperatura: 231°. nirtpale 197°- — Pa/iavina 1*0 ««. 2 dekliei ali ali pa 2 dijalca se sprejmeta na hrano in stanovanje pri boljši rodo vini. Skrbno nadzorstvo, klavir na razpolago. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2072-4 Stara ttvahna trgovina z mešanim blagom, v zvezi z go-stilno, se odda z zalogo, ćelo hišo, vrtom, skladišči itd. za dobo od b do 10 Ut v najem. Naslov pove upravniŠtvo „Slov. Narodau. 2013-6 Mladenič iz dobre hiše, ki je dovršil vsaj dva gimnazijska razreda in ki je sloven-skega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen, se sprejme takoj v ma-nutakturno trgovino 2195—3 Jos. Jtiorauc v ftadolfovem. 2214—1 Anton Šare Sv, Petra cesta št. 8 laruj ko! FZa vsako rodovino ▼aino' /ilu8tro¥»no knjigo o premno igem blagoslovn z otroki ra«-l | |K.iilja s prepisi vefi tisoCet aahvalnih pišem tajno **? ' 9O h v avstr. znamkab^ aoBpa A.« liAU^A k* Berolin S. W. 220^ "Lifidenstrtkafte 60. cisti samo rćisHInim eksrraKtom] GloDllS Naiboljše čistilo J na sveru f I 99S01 Le malo časa se prodaga zaradi opustitve trgovine 172-39 vse blago pod tvoraiško ceno v modni trgovini Rudolf Josonko Stari trg št. 13 Ob lepem vremenu! Ob de±ju! mfjšg v hotelu „ILIRIJA" |C((OT€ E ET ■■^\ »»I1« Društvene godbe Innfl \^|_^t p0(j osebnim vodstvom kapelnika gosp. POULA. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 h Obilnega obiska prosi z velespoštovanjem &218 FRIC NOVAK, hotelir. Ernest Hammerschmidta naslednikl 3474-33 tr§jovln» železnln In kovln Valvazorjev trg št. 6 — loubljana — Prašernove ulice št. 50. Veta zaloga Mijskep orodjambisae oprave. Sprejme se več Bi iMibr manufakturne stroke. Pogoj: znanje alovenSSine, laščine in eventnelno tuđi nemiiine. — Ponudbe je poiiljati na naslov: Slov. trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani. 2i»e-i Pristna ŽO7°-3 dalmatinska in istrijanska priporoča po najnižjih cenah (18 do 22 kr.) od 56 litrov naprej SGIDIJ VIO zaloga vtna v Pulju. odvaja Ina LEKARJA PICCOU-JA v/LJUBLJANl pospešuje prebavo in odperfje teleća. Cenik brež'plačno. * I steklenica 2O vinarjev. 10 Naročita prott povzetju. 1521 lahtel" T RafloTljici (Gorenjsio) in v okolici se odda več stanovanj, meblova-nih in nemeblovanih sob za poletno sezono. Pojasnila daje: 1932 5 „Društvo za promet s tujci" Uet dljDhou iz dobrih biš se sprejme na stanovanje in hrano v Knaflovih uticah bliza obeh gimnazij. — Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda", 1216—3 Poitna pA|a se i*če pod ogodnimi pogoji. Vgtop lahko takoj ali po dogovora. Kraj lep, prijazna okolica, v poletoem časa veliko tujcev in izletnikov. Ponudbe na poštni u rad Dovje, G-orenjsko. 2169-3 Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo z vso opravo v OIŠevku na Gorenjskem se odda za poletno sezono. — VeČ se izve pri Fr. Juvanu, posestniku v OIševku pošta Tupaliče. 21*0—3 Aspl Ptan. ■^J SI. avgu8tom sprejmem v c. kr. lekarno absolviranega šestodolca (gimnazij), ki si Seli izbrati lekarniški poklič, kot aspiranta. Fh. Mr. Danilo Pire 2170—2 lekarnar v Idrlji. Dobri žićarji (Urfttzlfhrr) za debelejše in srednje delo dobe traj-nega posla v neki švicarski Železni fužini. — Prijave pod N 3126 L z firmi Haasensteln & Vogler, Dunaj I, VVall-fischgasse IO. 2194-3 Stanovanja ob8toječa iz 3 in 5 sob, se oddajo v najem v novih stavbah v Dalmati-novih ulicah. Povpraša se v Šelenburgovih ulicah št. 6, I. nadstropje, pisama Deghenghi. 2129-7 Nova šola. V Jaršah pri Domžalah se ođđajajo za zgraio nove flvorazrednice Mn Mi konkurenčnim potom. Stavba, ki mora biti še letos pokrita, je proracunjena na 31.200 kron. Natančni proračun in nacrti so na razpolago v občinski pisarni na Rodici 14. Ponudbe se morajo vložiti do 20. julija. Vsak ponudnik mora vložiti 4° 0 varščine, katero mora v 8. dneh po po-delitvi popolniti, kakor bo sklenil krajni šolski svet z ozirom na ponudnika, največ na 10°/0. Krajni šolski avet si pridrži pravico oddati delo skupno ali posamezno in ni vezan oddati delo najcenejšemu ponudniku. Krajni šolski svet v Jaršah pri Domžalah. dne 5. julija 1905. 2172-2 M. SlablČ, predsednik. K st. 5485. AVISO. Zaradi zagotovitve zakupne dobave sena, slame, drva, premoga in ovsa za Čas od dne 1. oktobra 1905 do 30. septembra 1906 se bodo vršile pismene ponudbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr. vojaških preskrbovalnih niaga-cinov, in sicer v nastopnih postajah: v Gradou dne 29. julija 1905 „ Mariboru „ 31. „ 1905 v Celju „ 5. avgusta 1905 „ Ljubljani n 2. „ 1905 „ Celovcu „ 26. julija 1905 „ Seljaku „ 25. „ 1905 n Trstu »34. » 1905 „ Gorici w 3. avgusta 1905 n Pulju n 24. julija 1905 „ Brucku ob Muri n 28. n 1806 „ Trblžu „ 7. avgusU 1905 Natančneji pogoji in ponudbeni obrazei se razvidijo iz obSirnega razglasa v št. 154. „Slovenskega Naroda" z dne 8. julija 1905, kakor tuđi pri vseh c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih do obravnavnega dne med 10. in 12. uro dopoldne. C. in kr, intendancija 3. voja v Gradcu. 2156—1 Sprejema aa-vajovanja Cloveškega Življenja po najraznovrstnejftih kombina-cij&h pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga aavarovalnica. Zlaati ]e ugodno zavaravanje na đoživetje in smrt z rananj&ujoCiini se vplaCilL Vsak <0an ima po preteka petih let pravico do dividende. 7-za.jez3Q.rLaL zaTrarovalna baLOLka^Fraerl* Rez. fondl: 31,865.386*80 K Izpledane odikodnlne In kapitali]«: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ ▼ste«i\e)Bl stlei^AMaiie« • BAreMlme> b»mit«. 6—80 8*ne>ralni zastop w Ljubijanip eegar piaarne ao v laatoei bančnej hiii Zavan^e poalopja in premiCnine proti požarnim Bkodam po najnižjih cenah Škode oenfcje takoj in najkulantneje Ofiva najboljai aloves, koder poaluje Dovoljuje ii eistega dobiCka isđatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Naprodaj je popolnoma opra vijena pc stelja s po-noćno omarico in crna zurka. Izve se v Kolodvorskih ulicah štev. 32. v pritličju na levo. * 187—2 Nazimnilo. Podpisani naznanjam, da sem otvo-ril samostojno obrt za napeljavo in popravljanje vodovodov po hišah, Delo bom izvrševal postreŽljivo, točno in ceno. Prevzemam delo v mestu in na deželi tcr se priporočam Jakob Babnik 2i97- 2 vodovodni instalater. Pcljanska cesta št. 26, Ljubljana. ^dolf Psčjak ■ trgrovsc Leopoldina Pečjak rojena Jfenda I ^^ V / V • V vdoua ^usrerstc Jfranj toplice ;~* porocena ^^. dne 12. julija 1905. 2213 Na^nanilo. Gremij irgovcev v Ljubljani najnanja, da 5e bodo vršili na gremijalni trgovs^i Soli oprostilni ispiti v nedeljo, dne 23. ju-lija i. I, in sicer od sedmih do polenaj-stih dopoldne. Načelnik- Vabilo. JJer prvi občnl zbor „COVartie SOdaVICe", registr. zadruge z omejenim poroštvom v tjubljani, sklican na dan 15. iunija 19059 ni bil sklepčeu, sklicuje se tem potom drugi občni zbor na dan 20. julija I905 ob 2. uri popoldne v prostorih gostilne pri „Kroni" = Gradišće štev. 7. ===== IHVEVZVI RED. 1.) PoroČilo načelstva in nadzorstva. 2.) Odobrenje računov za 1. 1904. 3.) Razdelitev Čistega dobička. 4.) Volitev načelstva. 5.) Volitev nadzornižtva. 6). Volitev razsodništva. 7.) Sprememba pravil. 8.) Poročilo revizorjev. 9.) Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi vse člane načelništvo. NB. Ta obfcni zbor bo sklepčen brez ozira ua število udeležeocev. 2213 Založnik c. kr. |j£ drž. uradnikov. Ljubljana I KEBER Ljubljana Steri trg št. 9 ^ ■ ■ ^ ■■■ ■* ■■■ ■ m Stari trg St 9 priporoča svojo tovarniško zalogo sukiiBiietLa. iilatiieneLva penliieo a blaaa po izredno nizkih stalnih cenah. us/_^ = Kravate in perilo. = f otxe"bščix3.e za Isrojade in. ši-viljo. $fc Pred ponare,an,em se hrani z vzorcem in znamko. Solzaželodec Jullfa Schaumanna dež^lneg« lelLarnarJa. v Stoelieravl. 164—8 Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeievanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja. Dobiva se v vaeh renom. lek»r- A... I 2|fAt||ifW| W |i7(k B«poSilja se po poštnem povzetjn nah avitr.-ogrske država. Uvllu I OlVullJluU IV I I Ji ie se naročita najmanj 3 škatljici. Glavna zaloga: umk mama JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravl. JPj^vaa iii. ©dixis» narodna "trgovi:«.«. t kateri gospodje raznn konfekcije čisto vse dobe, je ,Prva modna trgovina sa gospode4 - Engelbert Skušek Pred škofijo 19. X-3U.TolJ3.n3. pred Skojijo 19. Zadruga ptifaijev, krrmarjov, kavaniarjev in žganjeiočnikov —V-«<— v Ljubljani -——- naznanja svojim cenj. gg. elanom, da je vsled odborovega sklepa na podlagi § 1 zadružnih pravil ustanovila in otvorila za SVOJe Člane svojo lastuo posredovalnico za vse v to stroko spadajoče službe. Posredovalnica se nahaja pri načelniku zadruge gosp. Tostiju na Starem trgu št. 19 in je odprta vsak dan, izvzerasi nedelje in praznike, od 9. do 11. ure dopoldne. 2121—3 HLOD Nova tovarna za lesne izdelke v Ljubljani kupuje skozi ćelo leto proti gotovini sledeče hlode na kubični čevelj franko državni kolodvor Ljubljana: vrsta T TT Smrekove, jelkova in borove od 24 cm. debelosti naprej in ' dolgosti 4, 5, 6, 7 in 8 metrov...... K —54 —*52 Bukove od 26 cm debeloati naprej, đolgosti m 220 in m 4*40 „ —-48 —*44 Hrastove od 28 cm debelosti naprej, đolgosti od 2 m naprej „ 1-— —'80 Ponudbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na 767—26 lUViltilill ^mMA. JL&lLm2*lMllm * z- H Ti 1 ■ ti ^1 Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisama Šelenburgove ulice 6. Ces. ki. avsir.jsKi^ državne žeteznice. Velj&Tec od dne 1. junija 1906. leta. 0DH0D IZ LJUBLJANK iuž. kol. PR0GA NA TRB1Ž. Ob 1^. un 24 m pomoći osom i Tlak v Trbiš. Beljakt Celovec, Franzensfeste, Inom ost, Mcaakovo, Ljabno, če« Seiathal v Ausscct Sclnogt-^d, '-e« Kleir-Reifiing v Steyr, v Liac, na Dumtf via Amstettea. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od. 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — Ob 7. uri 5 m fcjutrpj osobni 7laV v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Franzen3feste. Ljubao, Dua&j, 6es Sclsthal v Solnogi-ad, Inomost, čez KJeia-Beifliug v Linč, Budejeflice, Pbien, Marijine areT HeV Francove vare, Karlove vare, Pragc, Lr.psko. čez Arastetten na Dunaj. — Ob 11. viri 44 m dopoldne osobni vlak 9 Trbiž, Pcntabe). Beljak, Celover. Loabno, Selsthal, Danaj, Solnograd, laomost, {Bregenc, Ženevs, Pariz. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldce osobni Tl:ik ** Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran-rensfeste, Monakovo, Ljubnc. 5es Klein Reifiing v Steyr> Linč, Bndej?*r:c«, Pizen, Marijine vare, Heb, Fraiicove vare, Karlove vare, Prago Ljubljaii;i-Linc-Praga direkrui voz I. in II. razr.}, Lipsko. na Dana} čez Amatetfeu. — Ob to. ari pomoći osoDn: 7lak \ Trbiž, Beljak, Fran-rcusfeste, Inomoat, Mouakcvo (Ljvibljana-Monakovo direktni voz I. in U razreda). PROGA Y MOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlak;. Ob V. uri 17 m ^jatraj osebni vlak f Sovo mesto, Stražo, Toplice, Kočevie, ob 1 uri 6 m pop. istotako, - Ob 7, ori s m zvečeT v Novo mesto, [ToCevje. — 'PKIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PKOGA IZ TKB1ŽA. Ob 3. nri V3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakova (Monakovo-Ljubljana j đirekt. voz 1., II. raz). Inomost, Franzensfeste Solnograd Linč, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, ' Beliak Ob 7. nri Vi m -sjutral osobni vlak ix Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak . 2 bL-uija tzz Ainstetten; Lipsko, Karlove vare, Heb, Mari i ne vare, Prago (Praga Linc-Ljob- f ljana d.rekt.ri voz I. in U. razreda), Plzen, budejevio«, Soluograd, Linč, £>te?r. Paru. Zenevo, Ciirib^ Bregen«. Laomost, Zell ob Jezero. Lend-G&stein, Ljabno, Celovec, is>mohor. P(:Dtabel. — Ob 4. cr 29 m popoldrte osebni v)ak z Dnnaja, Ljabua, Selzthala, Beljak^, Olovci*, Moiaakovega, Ine mosta, Fransensfesta, Pontabla. — Ob 8. nri 06 nx zvečer osobni vlak b Dunaja, Lipske^a Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Bndejevic, Linča, Ljuboa, Beljaka CeloTca, Pontabla. čez Selsthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9l nri 5 m zvečtr iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobn' vlak iz Trbiža t.d 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. - PROGA il NOVEOA MESTA IN KOOEVJA Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjatraj osobni vlak iz Novega mesU ir Kočevja, ob A. uri 32 m popoldne vr> Straže, Toplic, Novega mesta, Koćevja io ob 8. uri ć*6 m Bvaćer istotako. — 0DH0D IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAJJ1N1K. tfesaui vlaki: Ob 7. nr 28 vc zjutraj, ob 2. on ?* m popoldne, ob 7. ari 10 m »večer. — Ob 10. uri 45 m nouoč; samo ob aedeljah in pr^nikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. hol. IZ KAMNIKA Meaani vJaki: Ob 6, uri 4V m zjutraj, ob 10. nri 59 m dopoldne, ob S ^^ NX %* ■v^ ".^ ^J- *^ ^r w » Solidno blago. \/ ~\jr -\s vy^^\^ *\s >yT >jt \s Nizke cene Slovenske muzikalije ravnokar izšle! Govekar Fr.: Rokovnjaći, nglasbil Viktor* Parma, kou. pletco K IO-7O. Posamezno: 1. Ouvertura za klavir . . K 2 51 2. Kuplet za meški glas 8 klavirjem......„ 1 3. Zora vstuja, za sopran b klavirjem......„ 1- 4. Cvetočih deklic prsa bela, samoBpev (sopran), z me-Saniin zborom ob aprem-ljevanja klavirja . . . „ 2 5. Mladi vojaki, koračnica za klavir in petje . . . . „ 1 -! 7. Sezidal sem si vinski hram, samospev z moSkim abo-rom. Za petje in klavir iz „Zdra«icu......t 3 Dalje: 3868-^1 Viktor Parma: Mladi vojaki, kora? mca 8 petjem ad libitum. Že 3. ii daja.........K I'-*- Viktor Parma: Mladi vojaki, za citre ........ 1 ■ Viktor Parma: Slovanske ovetke, potpourri po alo-van8^ih napevih . . . . „ 'J& Viktor Parma: Triplavskt? roi<", valček po slovanskih capevih.......,. 25* Viktor Parma: Zdravice, za petje in klavir......, 3- tlrovnlk Janko: Narodna p^iu1 z napevi, 1. zvezek K 1*20 p' po§U K I 30. Žlrovnlk Janko : Narodne pe»nu z napevi, U. »vezek K V -, P11 posti K 110. Najve^ja zaloga nmxikalij v Izubijam Kat&logi gratis in franko. Izpoeojevalnica muzikalij obaeg* 10.000 Stevilk, Meeečnl abonement m premija"1' RazpoBilja tuđi ua innaj Oton Fischer trgovina s mnzikaiijanii v Ljobijah1 Izdajatelj in odgovorni arednik: Dr. Ivan Tavšar. Irftftnina iu tiak aKarodne tiskamo* *