215. številka Ljubljana, v torek 21. septembra 1897. XXX. leto. v.ak dan srve4ea*t isimii aedelja in piajmike te* velja po pofit i prejeman sa avstro-ogerak • -te*«le k» na leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea *«• * tW- 40 ki. — ?•» Ljobljano bres pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., ca fietrt leta 3 gld. 80 ar. sa jeden mesec 1 gld. 10 kr Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za taje dežele toliko več kolikor poštnina »nafta. tm oaaaMl 1* plačuje m od luiiatcpua petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., te ae dvakrat in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. • opit uaj se iavoll frnckirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu et. 12. n| r»^: iitvn naj se blagovoli i o poišljati naročnine, reklamacije, oenanila, t. |. vse administrativne stvari. K poslednjim sodnim imenovanjem. Ntdavno je »poročil dnnejeki uradni list iiredno veliko število novih imenovanj pri ra/<-aili avstrijskih sodiščih. V«liko veselje je zavladalo v tistih dneh v uradniških krogih Nemcev, le Sloverci nimamo kar nič povoda, udeležiti sa te radosti. Jastični c iiister Gfeippath, s katerim smo se morali že telikokrat z obžalovanjem in nevoljo baviti, je pokazal (udi to pot, da je Se vedno stari. Koliko toži a je moral že slilati pravosodni minister radi odrivanja slovenskih eradnikov, kol.ko nteme Ijenih pritožb radi nsiljevanja nemškega uradništva v slovenskih krajih so že podali slovenski državni poslanci! In vender ne ni še nič izprenaenlo. Tudi pri novih imenovanjih se je pokazalo, da hoče G!e spach zagotoviti nemškemu uradništvu premoč in prvo mesto tadi tam, kjer je umestno le slovensko. Gleispacb je imenoval za razna okrežna sodišča toliko vanj Slovencev, kolikor večja je oodi nevarnrst za krivično in le nmetno vzdrževano gospodarstvi Nemcev. Germanizacija slovanskih krajev, cdrivanje slovenskega življa na domaČih tleh j« bil namen Gleiapacha, ko je odredil imenovanja. To se je zlasti pokazalo i irrenovanji za Maribor in Celje. Tja, k,er bij*jo Nemci boj Bi svojo nasilno nadvlado, je poslal jastični minister rove pijonirje mmštvs, ter pokazal s tem svojo nasjrcM-o do Slovencev. Mej veemi novoimenovanimi svetniki za Ma ribersko sodišče je samo jeden Slovenec, vsi ostali pa h) trdi Nemci. No, ka kor se zatrjuje, ume ve iun Nemcev slovenski jezik in vsi to znani d( bri juristi. Tudi so se kazali doBlej vsi objektivnu in pravične Bodnike. Nadejati se je torej, da vsaj v tem oziru tudi prslej ne bopritežb. Navzlic vsemu pa je krivično, da za Maribor in okolico, kjer živi narod slovenski, ni imenovalo ministerstvo veČ slo vensk'h uiadnikov. Ša večja krivica pa se je zgodila Slovencem i imenovanji za Celje. Dasi obsega sodno okrožje LISTEK. Š a h - m a t. (Novela. — Spisal Iv. N. Vrtnik.) (Dalje.) Najboljša prijateljica Ifpe učiteljica je bila Ema, bči okrajnega zdravnika Giuntarja. Blaga, ljubka, plavolasa in modrooka Ema je bila v vsa-kojem cziiu pravo nasprotje ponosne, včasih sila trmaste Ane. A v kljub temu sta se vender kaj dobro razumeli. Prav pogosto sta bile vkup. — Tudi danes kramljata prav veselo, tekata od grma do grma ter nabirata vijolic. — aAnaf ko bi sadaj-le inžecer prišel, — jaz bi kar izbežala . . ,„Ti si res pravcati otrok. Čemu neki?*" Zdajci začujeta mladenki gum za seboj, obrneta se: za njima stoji vznesen, črnoias mež: Inženšr. Celo Ano, katera si je vedela in znala v jednakih Blučajih vedno pomagati, je oblila temna rndečica. — On pa je stopil bliže ter dejal z lahnim nasmehom i „Vijolici berete si vijolic; naj i jas katero utrgam! Ljubim namreč cvetice nad vse, —■ in izzivajoče je pogledoval sedaj jedno, sedaj drugo, dostavljajo: MAli urnem V 497.693 Slovencev in simo 11.122 Nemcev, oziroma nemftkutarjev, ni mej vsemi imenovanimi svetniki niti jednega slove iskega in mej svetniškimi tajniki samo jeden slovenski. Nečuveno je torej odrivanje slovenskih uradnikov v celjskem sodnem okrožja in toli krivično, da se ne čudimo, ako sa polasti vsled tako očitih krivic slovenskih uradnikov veliku razburjenost- Nemški sodniki, ki so peznani ket pristaši celjskih nacijonalnih kriča-čev, ne morajo ažifati mej ondotnim slovenskim narodom nikdar tistega zaupanja, katero mora imeti narod do svoj h sodnikov, in kbtero bi tndi imelo do slovenekib, njegov duh, srce, navade in običaje poznaječih uradnikov. Tega p* je dobremu codniku po izpovedi dr. Kralla pl. Krallenberga pred vsem treba. Za skoraj čisto slovensko sodao okrožje je novo imenovano eodno csobje tako, da bi pač codilo v čisto nemško deželo In to ne more biti na korist justici, to je žalitev slovenskih urad m kov, to je velika krivici za spedrještajerske Slovence. A tudi koroški Slovenci so občutili pri tej priliki roko grof* G!eiapi.ciia. Tudi ondi je, kolikor je nam znano, mej vsemi novimi svetniki jeden sam, ki zna res slovenski. 0 VBeh o talili pa vemo samo to, da niso naklonjeni našemu narodu. Težko, da bi znali obsevati z našim narodom v pravilni sfovenSčini, saj vemo, kako so ee brcnili l\ od nekdaj na Korcškem vsakogar, ki bi bil našemu ljudstvu vsaj nekoliko naklonjen. In tako se ne čudimo rteozačni izjavi poal. Grafenautrja, katero je izustil na vseslovenskem shedu v Ljubljani: na Koroškem je polovica sedb krivičnih, ker sodniki ne zaajc jezika obtožencev. Zadnja fmsnovanja pa kažejo, da Grtfaaaaer-jeva izjava še dolgo časa ne postane — laž! Pri p:s!ednjih sodnih imenovanjih se je toiej žalostno dokazalo to, kar smo že neštetokrat ponavljali : gref Gleispacb. je v rainisterstvu najhujši nasprotnik našega naroda in pobijati njega je dolžnost vsakega Slovencem resnično naklonjenega drž. poslanca slovanskega ! — Pri teh imenovanjih pa se je pokazalo še nekaj dražega, o čemer natančnpje nečemo govoriti. Ve pa ae, kaj imamo v mislih. Nočemo se dotikati te rane, katere zacelitev za bodočnost prepuščamo drž. poslancem, navedemo pa le dvoje, troje najočitnrj$ih vzgledov v dokaz svoje trditve. Pri okr. sodišča v Maribora je bil imenovan uradnikom VII. činovnega razreda zet znanega dvornega svetnika pri najvišjem sodišču, dasi ima jedva 11 alažbeoih let. Nekaj njegovih bivših tovarišev ima že 12 — 15 službenih let, in vendar so ostali s .dni pristavi IX. Čin. ruzreda. V Celju je postal nekdo uradnik VIII. čin. razreda, dasi ima komaj 9 službenih let. Mnogo njegovih vrstnikov in celo nekaj njegovih bivš h prednikov pa ostane še nadalje v IX. čin. razreda. Tako se torej poslednja sodna imsto anja nit o godila krivično le s slovenskega, nego tadi 8 splošno človeškega stališča. V sLJif »ilJiS-Cli, 21. septembra. K položaju. Gtcf Badeni ima sedaj veliko pcsla. mPolitik" poroča, da se vr£o pri Badenija skoraj neprestano posvetovanja s posameznimi parlamentarci Poljski člani eksekutivnega komiteja imajo vsak dan eejo. Razen mladočeških poslancev je na Dunaju tadi že mnogo zastopnikov konservativnega velrposestništva. V i voditelji strank smatrajo pslcžaj resnim. „Narodni Lia'y° poročajo, da sa koncentiuje sedaj glavna pozornost na predsedstvo zbornice. Izredni odnešaji zahtevajo, da ima predsednik tadi izredne zmožnosti. Desn'ca mora imeti zave t, da bo predsednik znal in mogel porabiti eredstva, katera mu pripravi, da nastopi trdo in energično proti otatrakciji. Desnica noče, da bi sede na stoleh predsedniutva kake m»rijonete, nego želi, da so predsedniki samotvorni, spretni, vstrajni in tudi požrtvovalni možje Gotovo, nikdar ni bilo breme, kbtero položi večioa na mrmna triumvirata na čela parlamenta, tako veliko, kakor je sedaj, toda zato treba garancij, da se bodo prevzete ob- „Ta prostor ni rajir, gospod; torej tudi ni treba presiti naju dovoljenja," ga zavrne Ana. Ali sta hodi, ker sem vaja motil? Ob, to bi me bolele! — Odpustite ter dovolite, da se vama predstavim: inžerer Dinani." Njegovo lepo modro oko je zrlo s toliko mi-Iobo na Anin obrazek, da je kot okovana Btala pred njim. — Njegova smelcst jo je togotila, a ob jednem tudi privlačevala. Ema pa je v zadregi trgala glavice nedolžnim vijolicam . . . Iužett5r pa si je vedel hitro pomagati . . . Deklici sta prav kmalu spoznali, da je novi znanec omikan in družabno olikan mož. Spiemil jo je do mesta in se potem vrnil. — Domov prišedši, je sedla Ana k okna ter sa-njavo zrla v nebo. Oada jo migljalo že nekaj zvezdic. VčaBih jej je ušel pogled tadi dol na cesto, kjer se je le zdaj pa zdaj pojavilo človeško bitje. — Okrog usten bi bil strog opazovalec zaletil za-smehljiv izraz, v njenem očesn pa je žarel skrivnosten ogenj. BHa Ki, ,radi ma imajo vsi(, je dejala Ema, „a vem, da to ni res. — V družbi sem jim pač dobrodošla, ker jih zabavam! — Ti kratkovidneži pa mislijo, da me njih neumno laskavo blebetanje res odlikuje. Kolika priprostostl Ne vedo pač, da sem včasih razposajeno vesela, ker dajem daška neki srčni bolesti, ki mora na dan. — Prav ko dragi najradestneje rajajo, tedaj se me često polasti neznosni dolgčas, kateri mi leže, kakor mora na srce, na možgane in na vsak ud posebej. Sama s seboj nezadcvoljna , pobitim demov, kjer morem zopet svobodnejše d bati, kjer mi ni treba igrati komedije, kazati se hladno, dočim v meni vse gori in mi du$a z neizmerno silo hrepeni po nečem, po nečem — novim . . . „Vem, da zlasti ženske obsojajo moje včasih morda čudno vedenje, češ: .zanimiva, pikantna hoče biti', — Le Ema, ta dobra duša , me pogleduje tako Foču t no, kakor bi hotela reči: ,Saj vem kaj te tare1. „Pa zakaj se ne morem odtegniti tej neznosni malomestni eružbi? — Ker išSem nekoga? — nega, kateremu bi darovela ogromni zaklad neizmerne ljubezni? — Ob, kako nepopisno bi ga ljubila 1«-- Zdajci tapazi Ana inženirja, gredečega pod njenim oknom . . . „Da, nepopisno bi ga ljubila," šepetala so v novic njena ueta . . . m * * G. leži na prijaznem holmu ter broji kakih dvesto hiš. V mesteca vodi cesta Črez velik klanec; ondu se razprostira dokaj široka planjava . . . Narava je tu pa tam dvignila zemljo v večje ali važnosti povsem in nevstrašeno izpolnile. Is tega eledi, da je neverjetno, kar se govori, da ae izvoli predsednikom dr. Katbrein samo za poskušajo, da pa se odslovi, ako se izkažs neapcaobnim za sedanjo dobo. S kritičnim zaača eaa sedanjega položaja bi p9 n.kakor ne strinjalo, da bi izvoljenega voditelja zbornica čez par dnrj zopet npokojili. Pred-s In k ni nikak policaj, katerega se d ines komandira tja, jutri pa se g« zopet odpokliče dragan. Začetkom zasedanja se nikakor ne sme dovoliti k;.' a kriza v predsednic«u, kajti s tem bi trpela desnica veliko Škodo, Bo 1. dr. Katkrein predsednik ali ne, to naj cdlcči on sam, s katerim se sedaj še ved 10 pogaja starosta parlamentarna komisije na d-sni, J w rski. — Glade* n6mSk*o katoliške stranke, izjavlja v „V*terlanla" baron I) i p a u I i, da ss neg na ntranka nikakor nt ponoja vi:. li za vladno stranko, češ, tej vladi nasproti si hoče namška katoliška st.an'ca obraciti vedno popolno svobodo. Vendar pa k; Is v*n članek Dipanltjev, da je ne voljen, k r sa vrY» vladna pogajanji le z Mlado čebi, na zaMeve nemške kato'oike stranko se pa Buden teli malo ozira. Vsekakor se kaže, d t se je zaVio 8fm na'ajevanje nemške katoliška stranke krVt- in treba bo velike previdnosti, di oitine v ve'ini h • pri starem. Razmerje mej Nemčijo in Avstrijo Prilikom Livac ja nemškega cesarja v Budimpešti piše „Neifl Freie Pressč", k:Uere iveae s kabinatom BanlFyja so zna^e, d i je zaveza naše rronarh je za Nemčijo vitaiaega pometa. Nemčija j3 jedina država ca kontinenta, ki ima sovražnika, Avstrija pa nima, o 'kar pe je solidarnost rcs'ic-avstrijske politike v Pel rbu-ga proklamirala, r<;n:;nega Zinašo monarLiio nima to e. rusko fri-ncooka »lijsnca no-beao nevarnosti, N ra'i.a pa stoj, navzlic lepemu sprejeacu Vil.ems II. pri carju, teadaf v povsem dra^aSem razmerja, kakor je bila ob času Blovite pogodb» B aiaarckjva. Ato torej zatrjuje Vdjem II. svojo miroljubnost, mu more biti C/ropa za to si:tr hvaležna, a pozabiti yo nn stus, da more v nisprot-em BlaSeja izgubiti le N indija. Namčija je torej navezana ca naša monarhija hko, kaker davno ni bila. Pisma ruskega cesarja Po dovršsnih ve-likh vojaških vajah pri B aiistoku je podal Nikolaj II p sma vejn^mu ministru Vanovskerau, f*ld-miršn'u G at k n in varŠavs'rp-ru gmaraloerna ga b jraator j o ka .za Imerentinskemu. Obe d e prvi j:.'srni u k. ttrogo voj iškg i z lačaja, a tretja je csobito viž io v političnem imislo. To pismo se laključajo takole: B'o mi je drago, da sam ae mog-I uv*-riti o čet h udaaoeti, katere je izkazalo meni in cr.-ici 1 j ud tvo Vašej upravi pednjane zsm l,e. Ti ču! dokazujejo o Valej vapeSnej d?3avnosti za uvedenje mojih namer ter olajšujejo meje težnje, knte:e etrom jo za tem, c*a na jednak način pospe-h ta ugoden položaj poljafeegn nar:.d\ k*kor tadi \h t: s * čutih podanikov ruoia diž;ve potom neraz d ulljivega jedinstva, ka*ero nam je prtvidnest man;še pomil«, zato prav ta pros'cr izvrstno služi V.:.a*kim vujara. La ktik-h i;et minut ci mesta zapaziš pri cesti podobo, pred rtavljajcčo ^vrnjea vez, pod vozom pa leži, ves v krvi, voznik. V pojava lo p odobe p.% čitaš pretiCiljive be&eJe : „D a n e o meni, jutri teb/." Nt sreče, katere so se na tem klancu često pripetila, piisilile so mes+no cčete, da so se jeli brigati, c\\ bi prestavili cesta na spodnjo stran kla:cj. Potem bi vodila eevo po ovinkih, a bila bi lepo ravna, živina bi ne trpela toliko, in človek, tod viz*č se, bi ne bil vedno v smrtni nevarnosti. I z dolgo, dolgo fie je zatul po mestu glas, da je piičel inžener, kateri jo prevzel zidanje ctste . . . Po mestu je bilo takrat veliko vznemirjenj« . . • »Ja-li inžerur veseljak?« bo popr&ševali ne Cženjenci, — „Bcg v<5, ali se pridruži naM družbi! Odkar je odšel m.ddavkar K. v kopelj, nam itak Vedno jedcega nedost j-," ja ugibala trojica karta "ev, katera je pri .Zelenem hriba" klicala večer na večer ,kralja'. Kaj pa še re ženstvo! — Pa saj smo čuli Ano io Kmo! leta skrb je vsem polnila glavica.— J »j, kak krik bi bile zagnal«, dn so vedele, da ga d o vratnici že iz cbče«anja poznata! — To bi stiskale glavice vkup t-r iokale po ,bon tonih' raz liia.-h ;'zdi;, jeli ee je vršilo ono soznau«tvo po pravilih ili ne . . . (Dalje prih} opredelila. — To pismo dok a zaje, da sa je doba mu • čeništva za Poljake končala, in da napoči za narod poljski zopet doba svobodnega razvoja. V Italiji so se izvršile v kabineta nekatere izpremenabe. Rudini je določil dosedanjega nančnega ministra Giantnrca, jastični m ministrom, grefi Condronchija pa naučnim ministrom. Ta korak ministerskega predsednika bodo v zbrnici izvestoo jako napadali, ker Candronchi ee nikdar ni bavil z vprašanji pouka in je tadi preetar za to, da bi se začel sedaj. BI je doslej komisar z izrednimi p I no mor, i za S.cilijo, kjer pa se je le blamiral. Vseslovenski shod. Gavor poslanca dr šušteršičao političnem položaja *di ee nam iz rasnih ozirov tol.ke važnosti, da ga hočemo d mlovno Objaviti. Glasi sa : Slavni shod! Čistita gospoda! Pj lepi vrsti navduV.nij čuli, b j moja poročilo n--ac!iko suhop rao. Poiitti kmalu in moramo j.h •>. In d-jti, ia zac .di tega hočemo tuii zastep^iki slove »ikega ia istrsko hrvatskega naroda svojo politiko naslanjati jod no le na dejanja. (Pritrjevanje ) Odkar vlada ustavno življenje v Avstriji, ni še položaj bil tako težaven, tako zamotan, kakor danes. Nimško-Uberalfle in nacionalne stranke zdru ž le so sa v takozvano obstratcijo, da zapreiijo vsako .t v ■ :ao, resno de-lj/anje drž. zb ra. Z ro^otanjem, vpitjem, z drugimi sredstvi se je s loma ustavd zakonodavni a troj in nihča ne ve, kako d^ ga boda mogočo zopet spraviti v t r! Tako pratt-Mo je zadnje zasidanjo, ne da bi bil državni zhor v utana, kaj k jr stuega skleniti ali ukreniti. In ven Jer, vkljub v- • v u tema je zadnje zasedanje drž. zbora za nas Hr/ate in Slovenca jako velikega počena. V tem zasedanja Fe je doseglo popolno epo razumljene in rjerlinjsnjf vaeb slovenskih ia hrvatskih poalan a'v (Z vabni Ž-iel." k'ica) n v tem zasedanja zasnovuU sa ja parli.m ntaraa večina, slo neča v glavnih potezah ua teaiel.u r.alega programa. Zjodiiijinja vseh olovenjVili iu hr/atskih državnih poslane v »god io so j«, k.-ikor zaaoo, z 08nov!inj«n3 B5Slo?nnsk9 krščansko narodne zveze", na podtagi skupnega programa, program«, ki ob eeg» vs9 bistvene točke vseslovenskega programa: razvoj javnega življenja na pozitivno kiVVnakipod lagi, brezpogojna narolna ravnopravnost, svoboda ceik7e, k»šPaniko oocijalna prdosnova v blagor ia napredek delujočih Btanov, v prvi vrsti kmata, obrtnika in dolav-ja, — to ao točise, k-iteje so zdražile v8h slovanske in hrvatske državne poslane«, in to so točke, ki po mojaaa trdnem prepričanju niso b le steao v stanu adruž.ti sv.s p-, d--.ne?, ampak ki so tudi v et&nu — kar B >g kuial i daj — zdraž ti vse stanove nagega naroda k sLupoomu plod ovi te mu delu (Pritrjevanje.) Zlasti zadnje otnonjen« t ička našega programa je velikegr, da, skoro i:aj,e j-ga in najnajaejšega pomena: S.cij*laa preosnova v bLgo: delajoča stanov. Slavni shod! M szio eminentno narod dela-jočih stanov. Kmet, obrtnik delavec, to so naši stanovi. Izbrišimo jih, in nagega naroda ni. (Pritrjevanje ) Napred k t.;-h stenov, to je najnojnejša narodao delo, to mera biti naša največja t>krb, kujti čs ae t stanovi ukrepijo, tedaj in la tedaj zajamčena je ek&istenca aaAemu naroda ia potem nam je tudi mogoče, ne le priboriti ma narodno ravnopravnost, ampak tadi ohraniti mu jo! Tako cjačeni po zjednjenju vitopili smo v parlamentarno torišče in nekako providancijalno izvršilo fce j« n.še zjednjanjo b^š v pravem hipa- T.sti d ko se je zveza konstituirala, zgodila se jo tista pomenljiva csavka grofi Bidenija dne 2. aprila t. I , ki pomenja prookret v naši notranji politiki. Gref Badeni pteesaetil ja vsakoga s svojim cdet)pom, ker g4 nibče pričakoval ni. Znano io, da je cjfgov odstop se izvrš I zato, ker ja grof Bi deni na jedni strani mladečeški stranki bil obljubil, da izc'u jezikovne naredbe, s kater mi se uvede jezikovna ravnopravnost pri državnih uradih v Če3ki in Moravi, na drugi strani pa obljub I nemškim liberalcem, da brez nj bovega dovoljenja Cehom ne bode d«l nikake koncesij'. (Ves loBt) Ker neaški I baraici ns j hoteli in megli pritrditi jezikovnih nareJbim, ker ie za njimi vibtal Sroj bč Sebooerer, zao je prišel grof Bideui v naepretstvo, katerega ni ir.g 1 drugače razvozljati, n-:: . b tem, da jo odstopil. Toda cesar ga je po-aval, da vatraja s celim svej m kabineton na svo-j.m mfstu. S tem je bil grof Btderš prost obljube na sproti liberalnim Nio>c-m in bil je n vdaj v stanu, kreniti na jedino prao pet nvstr jske politike, na kattri, iko jo hodi odločno, mu bode z navdušenjem sledila velikanska večina avstrijskih narodov. Ia to ma je bilo v ittea bipn zelo olajšano, kajti takoj po njegovi ostavki osnovala se je par« lameatarn* večina. N-potreb jo bi bilo, opitavati vse podrobnosti tega snovanja, ki ao več ali manj itak vsakeaia znane, zadostuje naj konštatovanje, da se je v istem čaan z)sao*ala parlameataraa večina, obitoječa is vseb slovanskih klubov in poleg tega is p ištenib, značajnih ia pravičnh katoliških N-imcir. (Živahni klici: .2 veli!") Toda, k • ' Bideni ni bil zadovoljen s to večino. Njema, ki je jako ostro izražena individualnost, ni ugajalo, da bi v pirUnm a ekzistirala kolikor toliko h m umna večina, ki bi ne bila samo v stanu vlado podpirati, marveč tadi odločilno vplivati na vlad 'e ukrepe To grofi Bilenija ni ugajalo in zato je vedno i i vedno skašal pridobiti š-i kitko drago parlamentarno skupino in jo vsiliti večini. Zlasti je a vnemo propagiral, da naj vstopijo v parlamentarno veČino tadi nemški liberalni veleposestniki, češ, potem bo močnejša za 30 glasov. Isina je, da bi bila većina postala tako moč nejša po glasovih, toda istina ja tudi, da bi bila zajedao postala mnogo slabejta v drugem in poglavitnem ozira, ker bi bili liberalni veleposistnki po svoji preteklosti in svojem programu popolnoma luj element v ve3i*i Z asti pa bi njih vstjp v večino poaneojal paralizirale vseh naših najaih teženj. (Klici: Tako je!) Nemški veleposestniki bi ss bili sicer radi pridružili parlamentarni večini, k-r ti gospodje so vajeni tudi v političnem živ'jenju sedati pri polni skledi, ali bili so v straha, ker je tadi nad nj mi svoj bič vihtel Jurij Sjtd lerer. (Veselost) — Ia oni so se ustrašili in 83 Bveisli z obetrukcijo. Ta obattukcija si ie vzela za povod jezikovne narelbe češke. Toda v resnici sa ta obstrakcija ne obrača samo zopar te na red m in zelo napačao bi bilo ao> d.ti, da, ako bi vlada uaaakaila jezikovne naredbe, da bi potem nehala obitrakeja. Ktko bi pa dru-gača mogoče bi o, razjssaiti si, da so ae pridružili obatrukcin tnii Italijani, italijanski zastopniki? (Pri« trgovanje.) Kaj pa te brigajo češka jsziko/na na-redbe ? Vztok ti ob8lrukc>je, gospoda moja, je ta, da so v ebitrukeji zd nžeae s.rauke spravi lete, da je zlasti po osnovi parlamentarne več ne prišel čas, ko neba hegeracnija nemško liberalnih n italijansko-liberaln h elementov v A /atriji (Pritrjevanje.) la ti ljudje, ki so veJno dsalamovali patetično o pomenu in važnosti parlamentarizma, o konstituciji, o prtvicih večii — seseda da tam, k^er eo oni v večini — (Vesfloot in pritrjevanj ) sli so, ko so sprevideli, da se bo v Avstriji odsiej drugaoe vladalo, kakor dossdaj, v obstiuictjo ni simvoaoper vlado ia ne samo z p »r ptrlaaientarao večino, marveč zoper ves parlament, zop r ustavo, da — na-ruvco3t lahko rečem — zopor avstrijsko državo. (Splošno pritrjevanj« ) Ia prav je tako! N>mški liboralieem in itali-janski liberalizem naj pokaž.ta pravo lice! Žal, da no ti stranke od nekdaj mi- la mogočne zaščitnike hli/u do najvišjeg« mesta, in v tem je od nekdaj sestajala njihova moč ia sestoja njih moč tudi š' danes. Oai dobro veću da če so v man šini, raste njibova moč, ako parlamentar zam ne fuukcijonira, kajti oni imajo tisti element na strani, ki je v Avstriji močneji, nego parlament in nego marsikateri minister, oni imajo na svoji sirani vao bir ikracijo. (Pritrjevanje.) (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. septembra, — (Slovenski državni poslan i) odpeljali so se danes na Danaj, kjer se začae pojutr<ša]em zborovanje drž. zbora. Jutri dopoladaeima .Slovanska zveza" sejo, v kateri se bode posvetovala o političnem položaja. Stoječi na podlagi programa vseslovenskega Eilnda in strtnjajoči se tuli a taktiko, kakor jo je označil na tem sboda dr. Šasteršii, podpirali bodemo slovensko dalegacijo v njenih prizadevanjih z vso odločaostjo, dokler bode ostala zvesta na rečenem sboda sklenjenemu programu ia dokler bo energično in z unemo zastopala naSo zahteve. Uvidevamo, da ja položaj naše državnozborske delegacije težak, a navdaja nas upanje, da se razvijejo razmere ugodno za nas vse, zlasti pa za zunaj kranjske Slovence, ako bodo poslanci delovali tako, kakor so na vseslovenskem shodu govorili, in doslej ni uzrokov dvomiti, da se to zgodi, ter ns zabredejo zopet v tisti preklaverni oportunisem, kateri je označeval politiko slovenske delegacija v časa, ko jo je vodil gref H)henwirt. — (Slovensko gledališče ) Z ozirom na razna vprašanja, katera smo dobili, naznanjamo, da se j« za lože oglasiti pri dež odbora ali pa pri inton-dunci slov. gledališča. Kakor čujemo, doslej So niao oddane vse lože. Tolika nebrižnost imovitega dela slovenskega, aicar jako ponosnega meščanstva pač ni umestna. Nobleesa obligi! Ojlaala za abone- ent na aeđe2s se ▼sprejemajo v trafiki g Seaarka Se'enburgovih uiicah. — Angažavani čiani tako atnekeg« kakor opernega osebja so že tli zbrani se marljivo pripravljajo za prihodnjo sezono. — (Šentpeterska moška in ženska po iiužnica sv. Cirila in Metoda) priredita doe 10. oktobra t. I. flvojo 1- r r m . u veselico. N dančneji vspored Kazneni se pravočasno. Vsa o.tala društva se pa tem potom prce jo, na to naznanilo blago« jhctno se ozirati. — („Abderitenbau") krsti'a je grafika „Ta-gespošta" b'Ciklsao izdelana diploma m internu goep da prihodnji t- J- n izreči. Castitanso! — (Iz Tržiča) &e num piše: Na rednem občnem :b>tu BSov. bralnega društva" v Tržčuje bil izvoljen sledeči odbor: Gg. Le.iart Kltfubr, predsednik, Janko C/im, p'dpredaedoik, Jos. Stvr, tajrik, J-s. Ktffatar, blagstnik, Iv Coudri3, Ant. Markun, J.is. R snonn in Jos. Vidmar, edbernik'. Poročila tajn kovo in bl^g>o.mkovo ee j i odobrilo. Na tem občnem zbo u srn bila Ustnim« članoma »voljana gg. A'ojiij Šinooc in Gregor Ž8rjov, za njiju saalnge. — (Toča) V U.,čah in v E .-zelja v postojia-ekem okr*>u je din- 12. t. m, pobila t ča Š'tođa znaša 2000 gld. Tudi v Premu in v Ciljah v bi striškem okra-ja jo toča isti dan proiaročila veli' o škedo. — (Ogleduštvo in ovaduštvo.) U sadnje ,Soče" posnemamo: V Trsta kakor sv^trisknin mestu bi mcrali slove -.h.»o ućiteljo aprejemrti z o -prtiuoi rckhin', kakor zveste ftržavi;nne, a znavj je, ■da ravnajo ravno narobe. Ni dorolj, di imajo po okolici svejih vaških in okrajnih načelnikov, da iteajo v vsakem okraju dobro plačanega ovaduha, katerim vsem je naloženo najsticž e, da morajo takoj ^raportirati", ako bi kateri b'o\-dh^h učitelj pokazal le najrableje, da se aaveda svojo slovenska narod uosti. Via ta raspletana „dp;joaažfe" ni biU še do volj ObUstneži eo razviden, da ti „3pi;ouiK n«i pri ihajajo dovolj v dotikom u'itelji; čeli eo t'r^> na Stavljati na ckoiićtinskib šolah učitelje slov rodu a — ovaduhe. Ti — miuiili so — bodo Jehko nšpijo-siirtl." svoje eLvenvkh učiteljev jo učiteljic. Oai ne ne smejo udeležiti nobene slo< •vensko slavnosti ali veselice — o polit'škib Hhodih niti govorit- — ne oimjo zahajati v izrecno naredne knge, ne Čitati cdlečno narodnih političnih listov, niti pokazati i laju :anj§i>gm zt.aka slovenske aoarodc.osti ua eebi ! Vshk tak najmanjši „ prestopek" se žiitro »raportira" kakor „panslavistii'ea zlo in", ^n gorje nbc geaiu „grešniku" ! Ako je začasne oiimiš'.tn, ga skušajo odpraviti, ako j* stelen, ma ae dovolijo petlatnib doklad itd. Doslej BO se nekateri učitelji oproščali tega osladnega nadzor stva vetij za času počitnic, da so zabajdi na Go ciuko, Ktanj^ko, Štajersko itd, ali doslej še ta ne bedo več varni. Na zadnjem zborovanju „Zaveze učiteljskih društev" v Olju, so Lamreč — knkor smo zvedeli — videli znanega učitelja renegata is tržaške okolico, ki so je od daleč skrival m kajpada iztikal po udeležencih iz tržaško okolice. Č-sa drugega je pač moglo iskati na tako odločni naredni "slavnesti teko Čloieče, ki bo izogiblj^ slovenskih krogov kakor kuge, ki jo že davno znano kakor .„špijonče" mej okoličanskim učiteljstvom ?! Ali »e ^presega to „špiceljutvo" že vse meje? Ali se tudi to *iši v imenu toli h vpisa ne „civilita secolare?' Ali bi so pa ne mrglo priti v okuin tej predrznosti zunaj mej tržaške okolice? Kaj, i*ko bi prihodnjič izročili takega ovfcduhi žeudarmeriji kakor italijan 3kega sfipijonn"? — Poskusimo! — (Tržaški namestnik Rinaldini,) o kate-reza se je govorilo, da pride v Solnograd, ktr so »a mami poročali tudi razni d! i. kateri je dne ll.jalija z zrakoplovom odpotoval nn aeverni pol, poročalo se jn te dni, da so njegov zrakoplov vide1! v Sibiriji Po sodbi ve ščakov je to absolutno nemrg ča, ker je iz zrako plova že i/puhtel za rva š Balon, kateri so ljudje videli v S b riji, je bil ruski voj iki zrakoplov. Jedino avtentično poročilo o Aodiejju je došlo danes. Dne 20 juti.a ustrelil j« bil kapitan danske ladije „Alaen** goloba pis .-••!■<) pvev.ee. To pisemce javlja: ,lli ulja, ob 12. uri 30 min. pop. Som na 82 2° severne višine in 15 5° vzhodne dolžine. Plo vem proti vzhodu, 10° južno Vai zdravi. To je tretji g lob, kater g* «.«ra odposlal. And e i " Darila : Uredništvu našega lista je p o 8 I a I a 1: Za družbo sv Cirila in Metoda: Gosp F-.an Rojnik v Ljubljani dobl|«tie stave z g >sp B la fjchit^em zavoljo C Ijske slovenske gimnazije 5 kron, za pr-.vnukar je tzšnl I. zvezek ilus'r. buoiouit tir-.rk v\i ribu s nni tis*, ki izhajajo v oiB zaklado „Vinbu* unitis fujdiv" (ori aađostoem štn?iln n^ro n kov v vsjh jezikih naše monarhije) l/4!etuo. Cdolotaa naroč nina y 1 g?d 20 kr. Posamezai zvezki 30 kr. V-čJetoa n»i»ror!ba z nsfrr»do" posebno ugodno spo jeaa s pronueanimi srakam/'. Djhodka , Vinoui on tis fondov" uporabljati je v dobrodelna namene, oeobi^o pa naj poleg podpore občinskim nb'žiim zakladom ter podpore v n.«bavo grelnega orodja itd. tnieti aluzijo v svrho ustanove posebnega iuvu-lidn r^^ in peosijskega f.nl« ponesrečene ognje-g^ace, njib vdove ;n sr.ore: kakor tndi v svrbo za Hnovanja splošnega k?t"Ht\f t-ga fonda kot po»ož ne,c;a fondi za nrvo hi ro p moč ob eiemeutarnih nezgodab. Nadalje osouie ne nrjdaja raznovrstnega „V rihus nn'ti8-bi?ga", o •■ post>meza;h komadov" naj zlasti slehernemu pota n ezaiku nudi ngođao prdiko k posebno uspešnemu delovanja v krosu snuncev. Vrh tega uvedejo se post bno „Viribua unitis reklamne znamke" po 25 kr. 100 komadov, ki labko služi io &ot pisemske za-lepke ali pa kot reklamni prdepek na računih, ce nilnikih itd. Pri nepoaredn« nnročbi .kaponov in znamk" dobi vsakdo zbirkn „Viribua un t su brez plačno, v poslednjem slača;u pa tudi ša po jedno gratis promeHo. V, za monlt* j«, lurj*č-\ mašiuis'e, strojevodje, elektro tehuik*, etavbece in pot Utv^ne mizarje, strug ^rja, rezbarje, mode 6 je ia jK.dobe.rje s posebnim oziram na o^rkveno B3>er, za nraitnj vezanje in črpkarstvo. 2 ) Z o- rnca ee izjavi, d~s je pripravljena podpirati usUnovitev in vzdrževanje š.-le za mojstre & do ne^ki, kateri naj s«« d ločijo f s^orainmljenji z • h;i i činitelji, ko bodo . ime z&hteva nfi is uprave — P.-^dloga se vzprr>jm-r:i. xvii Zhor ičui svetnik Jopi j Lenarčič poroča v iTif;nu odloka, da je veled ukaza viso^eđfa c. kr. fi .ančnepra mi ni S er itva z d'ie 25 maia 1897, št. 1Đ048, c. kr. finančna ravrureljatvo z do onom z doe 1 junija 1897, št. *d()68, sporočilo, di je prosila uoka trgovinska m obrtna zbornica, naj bi a-i dovoljenje zn car:aa prosto dobavo bencina v s rt o obrata motorjev ne omeilo po odredbi točke 1. nkaia fiiančnega ujinistferstva z dna 3. julija 1896 , št 22506 ( ir£. zak. št. 107) samo na tika csabe, oziroma podjetja, ki vrše svojo obrt z motorji na binoia, tamvei se razširilo sploh na vse, ki delaio s takimi motorji. PJ tilereij-ovanji se navaja, da je posebno potrebno, da se d ovo i carine prosta dobava bencina tuli za motorja na bencia za koas-tiško porabo, za s-sanje v< d*, za obrat ventila-torjef, ek'hust :jcw itd. C. kr. finančio ravnateljstvo vabi zbornico naj izreča BVOje mnenje, ako bi bilo zaprošeno razširjenje carine proste dobave bsnoina razmerno praktičnim potrebam, oziroma v kakšni obsežnosti in pod kakimi pog vji naj se isto dovoli. Pri po^v. tovaoji o te a predaietu je prevladalo prepričj.njei da bi bilo dobro, ako bi ne bila doseljena cariue p.rsta dobava benena samo ose-hara, katare olrt vrše s pomočjo b^-uc novdo motorjev, temveč tudi za poljedelsko delo. Z t to panogo narodnega gospodarstva se vedno bolj uporabljivo ttioj', kfcteri imajo namen na lomastiti dra^o človeško in živalsko mcbanijno silo. Zlasti po novi oiganizaciji kmečkega etanu po zairngah je pričakovati mnogo intenzivnejši vporabe raznih stroje r, kateri so za positmezsika predragi, dočim se pri zadružni uporabi prav dobro oboeso in izplačujejo. Trike skupno vporaba je pričakovati v ve^ji meri kot doslej za mlttilaic*, slamoreznice, za stroje v svrho osašnvanja raočvircega ozemlja v takih kraj h, kjer ni mogoč D&ravni odtok vode, in se mora ta s Fosalncimi vzdigovati. Nadulje se uporab jajo veduo bolj stroji za oskibovanje prebivalstva z dobro p tao vodo. Pii dobavi bencina za te stroje naj se določijo jednaki pogoji kikor za ono pri obrtni uporabi. Bojazen, da bi utegnile nnstati škode pri požaru veleči prerade ga užig^rja bencina, ni tolikanj opravičena, ker sa vodtvo bencinovih motorjev izroča le spretnim cssbaao. Kmetijstvo zaslažaje gotovo vse pozornosti in vse mogoče olajšave, da preoije nevarno krizo, katero ata provzročila ino zemska kookureoca in pa neugodne delavskn rai-«ere. Pcročevalec stavi na to predlog: Častita zbornica naj se izač3 v poročila do c. kr. fiiančnega ravnateljstva v suiisiu, da se davka, oz roma Oartoe prvsta dobava bauciaa razširi na njega epkšno uporabo kot j/oniloo 8 lo brez ozira na to, je li dotični konsunajjnt slučajno obrtnik ali ne, zlasti da so rtzširi -a • a oi -jva tadi na nporabo v kmetijstvu. — Predlog aa sprejme. (Dalje prih.) Listnica uredništva. Lavra: Hvala' Ko prečitanco, sporočimo Vam stoj namen. Prosimo natančnega naslova. Iz iiracliit'f^a lista. IsvrAIlne »»11 i-Uni knlhne dražbet UrSe Germ pOBCfctvo v ZagOtkaš, cenjeno 1849 gld., dne 24. septembra in 2'.*. oktobra v Velikih LaSčah. Ivane Fnrlan, Marije O a tur 1 in Justine PeCe zemljifiče v Metliki, cenjeno 40<0 gld., Marka 0 orni k a posestvo v Metliki, cenjeno 2000 gld., in Gjure Živkoviča zemljišče v Dragofievcu, cenjeno 130 gld., vsa tri dne 25. septembra v Metliki. Umrli so v I Jnhljaiii: Dnć 17. septembra: Viktor Zupančič, zidarjev sin, 9 mes , Tržaška cesta ftt. 12 a, črevesni katar. — Anton Krivic, krojač, 71 let, Florijanske ulice St. 27, nadnha in ostarelost. Dne 18. septembra: Jakob Hartman. izvoSček, 61 let, Emonska cesta St. 4, le^ar. — Janez Golmajer, delavčev sin, 8'/i mes., Vodiuat gt. 83, črevesni katar — Ludmila SerSen, sprevodnikova hči, 14 dnij, Vodmat St. 29. V otroški bolnici: Dne lf>. septembra: Angela Zebre, čevljarjeva hči, S'/i meB., črevesni katar. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. m~Z a 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Ismpa-ratura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 arah 20. 21. ■ 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 780*9 788*9 7323 114 73 120 si. jzah. si vzsvzh. si. jvzh. skoro jas. oblačno oblačno 00 Srednja včerajšnja temperatura 14 3°, aa 0-l° nrul normalora. Jedno minuto pred 2. uro popoludne se je zemlja blizo lo sekund mirno zibala. ID-u_r3.3.jsl-ra, "borza, dne 21. septembra 1897. Skupni državni dolg v notah.....102 gld 05 kr. Bknpni državni dolg v arebrn .... 102 io , Avstrijska zlu-a renta.......121 a 45 „ Avstrijska kronska n .ta x......101 , t Ogeiska zlata rei:ta 4°/0.......121 9 50 , Ogerska kronska runta i ..... 99 , 30 , ivstro-ogersko bančne delnic« ... 942 , — f Kreditne delnice.........1*58 , 75 , London vista...........119 , 75 , Nemški dri. bankovci aa 100 mark . , ;"»« , 72'/a , 50 mark............It . 74 40 frankov........... S , G2»/a /talija:-»ki bankovci........45 m 15 , C. kr, cekini.......... 5 . €6 Dne" 20 septembra 1897. !•/, državne srečke is 1. 1854 po 250 gld. 159 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 18» . 50 t Dinava rog. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Iis9 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4'/,% zlati zast. liati . j8 , 70 _ Kreditne srečke po 100 gld...... 197 . 50 , Ljubljanske srečke......... 22 . 50 , Budolfove srečke po 10 gld...... 26 , 50 , akcije an»lo-avatr. banke po 200 gld.. . 1H4 0 — , rraruvvaf-dr-.iat. volj. 170 gld. a. v. , . . 431 , — , Papirnati rnhel'......... ! „ 27"74 a Učenec Matevž Kemperle Noilar v Podbrezju pri Podnartu na Gorenjskem frevzema vsake vrsto dela, spadajoča v njegovo stroko, zdelajo nove posode ter popravlja stare. Posebno se priporoča tovarnam. Dobro, sabo blago. Za solidno in trpežno delo se jamči. (1347-5) Posredovalnica stanovanj in služb Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni !•.<<■ iiujuo: kuliHrire, lilčn«, pe*iuii je. iiutnku-ri«-e, prav dobra mesta, tudi k 1—2 osobama, za Ljubljano in drugod. Vstop po dogovoru, bc lahko izbere, plače 8—15 gld. i * i i j > < i r 11 • u j < > Ne: \<-Kitti-ri» .....ni« lil ma rn/.iiH ■! (»■„ prckajeiac pa vsak dan v g stilni, kjer se toči printiao, naravno \ in«.. Hotel-Pension „Obelisk" 8 km. od Trsta, 15 minut od železniške postaje na Opčini oddaljen. ViHOČhia nad morjem ti4(i metrov. Hotel prve vrste. 50, od teh 40 najmodernejše na novo urejenih in 10 z ali brez oprave v najem se oddajajočih sob. Jedilne, bralne, igralne in koncertne sobe. krasni razgled na Trst in jadransko morje; ugodno letovišče zn tujce. NajtepSe in Trstu najbližje poletno bivališče, hladen zrak; 20.'U0 kvadratnih metrov velik park; senčnat vrt; terase; veranda; Švicarska hiša; kegljišče in drugo za-ba\ ne igre. Kadne in Skropiljne (Wannen n. Douche) kopelji. PoŠta; brzojav; telefon (zve *.a s Trstom in Op&inO). Izvrstna kuhinja; dobro tu- in inozemsko vino, plznsko pivo. Priložnost za vožnjo v hiSi. Natančna postrežba; zmerna cena; za druStva po-sebi.o ceneje uredbe. Za zimske goste posebne cene. Posestnik: Vodja: Anton Schoin (1413—3) Josip Goljevšček v Oorlol. Ženitna ponudba. Večji posestnik in obrtnik v lepem trgu na spodnjem Štajerskem, inteligenten, lepe in večje postave, 33 let star, želi se v svrho ženitve seznaniti z gospodično primerne starosti in okoli 10.000 gld. premoženja. (1436—2) Pisma, če mogoče s fotografijami, katera se bodo takoj vrnila, sprejema pod naslovom ..obrtnik 33-, upravniltvo ^Slovenskega Naroda- do 27. t. m. N ■i h * V :•: V ^ ti ,\ O Josip Goljevšček Franc Jožefova cesta Gorici Corso Francesuo Giusepp; odlikovana zaloga lesa; lastne žage in tovarna parket ls-a.p*u.J© im. prođ.a.Ja.: Obtcsani les, glavo-glavo, živ rob, tudeželjske dlje; smrek, v.' in mecesnove lesove iz KoroSke; žagane in rezane fonrnire; orehove, javorje\e, čreSnjeve, hruSkove, bukove, jesenove, lipove, brestove, gabrovo lesove; lesove za ladije, mostove, železnice, vozove, samokoln ce, nosilnice; potem ročmke za lopate, sekiro in kladva in za vsako stavbe potrebni les. Les za knrjavo ;drva), leseno oglje lastnega pridelka, premog in koeks. Odlikovana trvdka za bukove in hrastove frizne diljm (Friesbrettcln) za podove (Boden) in drugih različno vrstnih parket. Vsako naročilo se takoj izvrSi. Kupuje vedno hrastov les (dob, Stieleiche) za parkete. (1113—3) Vizitnice priporoča tARODNA TISKAM v Ljubljani. Št. 82.812, (1430—1) Za dobo prihodnjih treh let, t. j. za 1898., 1809. in 1900. leto, podeliti je dvema deklicama Katarine vVariuiSN-o we> ustanovo za vzgojo de kilo v znesku lii« gl«l. na leto. Pravico do te ustanove imajo deklice, ki so ustanovnici v sorodu, ali pa, ko bi takih ne bilo, hčere ljubljanbkih meščanov. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, vložiti je pri podpisanem magistratu oleiiJ*keni, z močno, trpežno vodo, v kojem se zmelje mesečno 3Jvagone pšenice in »/, vagona koruze alt ajde, 20 minut od železniške postaje, Jmtr je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Za povečanje je potrebni prostor. V bližini je več tovarn in premogo-korov. — Več se izve pri opravništvu .Slovenskega Naroda". (nar,) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Najinim cenjenim p. n. odjemalcem v Ljubljani in okolici v blagohotno vednost, da sva dosedanje prodajalniške prostore znatno razširita. Od sedaj nadalje nahaja se oddelek za gospode v dosedanjih pritličnih prostorih, oddelek za dame pa v J. nadstropji) kjer se je na novo priredil damski salon, v kateri je dohod iz spodnjih jwostorov} in v katerem je oddelek za deklice in otroke ločen. Vse za prihodnjo jesensko in zimsko dobo v zalogi se nahajajoče obleke za gospode in dečke, površniki, haveloki, menči-Tcofi, in otroške oblačila so iz najtrajnejšega tu- in inozemskega sukna pto najnovejšem dunajskem kroju napravljene. Vsakej obleki je za poznejše poprave pridejanih nekaj odrezkov. V damskej konfekciji so najnovejši pariški, berolinsld in dunajski modeli za jopice, ogrinjala, pelerine in ca pes r največji izberi in po različnih cenah v zatof/L Istotako v otročji in dekliški konfekciji najnovejše. (hnenjajoč še, da z nama pri istej dobroti blaga ne more v ceni nihče tekmovati, vabiva najudaneje p. n. občinstvo, naj si ogleda naše podjetje, ne zahtevajoč, da kaj kupi ter se pri-poročava z odličnim spoštovanjem (1375—4) Sričar 4 SJleJač Ljubljana, Prešernove CSl°n0VG) ulice /f*. 9. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".